126. s ter. V Ljubljani, v soboto 13. novembra 1880. Letnik VIII. •Meriti «e sprejemajo in velja ristocna vrsta: > S kr.., če se Mnka lkrat. i•» ■> * - !, .| )• • 1. J" »I W II H J 'I Pri večkratnem -.idkurii »» ceifc primerno zmanjša. Roko pisi •e ne vračajo, neinuikovim, mama ae ne •prejornajo. N .ročnino prejem» opravniStvo (»urrxnintracija) in eksi: edicij« na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemar velja : Za eeio ieto . . 10 gi. — kr rh poiietH 5 ., — «h četrt iet» . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za eeio ieto . . 8 gi. 40 kr za poi 20 10 Političen lisi za slovenski narod. ieta za četrt ieta V Ljubljani na dom pošiljan veiia 60 kr. več na ieto. Vredništvo je Rečno ulice st. 6. \ Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soDoto. Resna beseda Slovencem v prevdarek. (Konec.) III. Zdaj bi imel sicer nehati, pa nekega prašanja, o kterem se je zadnje dni toliko govorilo, ne morem molči; prezreti. Mislim pa prašanje: Ostane li „Slovenec", kar je, ali postane naj dnevnik ? Prouzročil je to prašanje gotovo „Narod" sam s svojo nam usiljeno borbo. Iiazuu prav malega števila naročnikov, ki je tako željo vedm v srcu gojilo, ni na dnevuik menda nikdo mislil; večini se od tega tudi sanjalo ni. Pred več leti je bilo po enakem viharnem vremenu enako prašanje pač tudi na dnevnem redu ; a večina se je izrekla zoper dnevnik. Ker naš denarni stan ni bil, kakor „Narodov", ki je imel delnice in lastno tiskarno na razpolaganje, se je odbor večini udal ter se na dnevnik ni več mislilo. Ali zdaj je vihar nenadoma pepel b površine popihal in iskra stare želje po dnevniku se je vnela ter gori z velikim plamenom. Skoraj smemo reči: kolikor dopisov toliko opeminov in želj, naj postane „Slovenec' dnevnik. In res ne da se tajiti, da je potreba dnevnika veča, kakor kdaj po-pred. 1. Nas „Narod" tako rekoč sam k temu Bili. Mogoče — tudi verjetno — da tega namena ni imel, znabiti pa ravno nasprotnega; ali vendar na vedno zabavljanje zamore odgovarjati le dnevnik. Gotovo je „Slovenec" zavolj trikratnega izhajanja na teden vselej na slabejšem ; naj slabejše bi pa bilo za sloven- sko ljudstvo, ko bi „Slovenec" celo nihal , in če hoče biti „Narod" res naroden, sam ne more tega želeti. Zato smo tudi rekli : Naj bi kato-liško-konservativnega lista ne imeli, bi ga mogli obuditi; ker ga pa že imamo, storimo saj ložje delo in — spremenimo ga v dnevnik. 2. Gotovo je pristojno, da večino ljudstva in njegova katoliško-politična načela zastopa dnevnik. „Narod" skoraj da večino sebi pripisuje , ker večkrat se je že pobahal: „Naša je mladost in inteligencija, razumnejši del Slovencev." To Bicer ni popolno res, je pa žalibog veliko preveč res. Kako je vse to prišlo, naj bere, kdor rad, članek „Slovenec" in „SI-Narod" (Slov. št 91 1. 1877), je prav zanimiv članek. Kar je ,,Narod'-ovega mnenja, je res večina sedanje šolske mladosti (druge le nekoliko) in večina uradnikov, zlasti tistih, ki so se šolali na vseučeliščih ter še nekoliko za nameček iz vs:h stanov ; večina slovenskega ljudstva pa vse to še zmirom ni. In če ima manjšina dnevn.k, se spodobi, da ga ima tudi večina, ki gotovo ne šteje uiti manj mladine, niti manj inteligencije med svoje ude, kakor „Narod"-ova liberalna stranka. 3. Narodnjaki morajo delati, kolikor mogoče, da 8e nesreča brezvernosti ali verne vne marnosti od slovenskega ljudstva odverue. Gotovo bo pa to delo „Slovenec" — dnevnik ve liko laglje in boljše izvrševal, kakor pa „Slovenec1 v svojem sedanjem delovanji. „Narod" pa naj ne bo, kdo , kako ponosen na svoje liberalno delovanje, ker sreče, blagostanja in zadovoljuosti ni prav nikomur prineslo. Liberalna mladost in liberalni vradniki bo pač že na Bvetu muogo zmešnjav in homatij napravili, države pa propada še niso nikoli nikjer rešili. Kakor nulašč nam pride dopis iz Jalape, ki popisuje sad liberalizma. Pa , čemu se tako daleč ozirati; poglejmo le, kako srečo in blagostanje je liberalizem prinesel Franc ji, Italiji, ali da od druzih molčimo, v zadnjih letih Belgiji; še bližej pa imamo izglede v domačih de-deželah. Res bi mogel človek pijan, slep ali pa obseden biti, naj bi hotel tako stanje pravo srečo imenovati. Gospoda, liberalizem pač marsikomu dopada, ker Be lahko z njim živi, dokler cvetč, a gorje, kadar sad rodi I Stavimo, da tudi „Narodu" in njegovim ne bo dopadel. Že zdaj sad nekoliko okušamo, pa bomo ga še v drugače, če se temu v okom ne pride. Mar tedaj ni res potrebno, da se z vednim pojasno-vanjem, prerešetovanjem in podučevanjem pomaga, da bi Bolnce resnice mračne oblake in morivne megle liberalizma pred predrlo ter razpodilo? To je naloga katoliško političnega dnevnika, naloga res vredna truda in požrto-valnosti. Če hoče „Narod" izvzemši vero in verske reči s „Slovencem" za blagostanje slovenskega ljudstva delati (kar brez zatajevanja svojih načel saj deloma lahko stori), toliko boljše, imata prostora in dela oba dovelj. Delata lahko toliko vspešniše, če še „Slovenec" dnevnik postane, ker sta potem oba ene vrBte in ene veljave, kar pa zdaj v pomočkih delovanja nista. Tako pa — če namreč hočeta „Narod" in „Slovenec' z nasprotnim priza- Anton Fiister. * Da je v mladosti Nekaj norosti, Nobeden ne more odvzeti; Novo vino mora vreti. Pust' naj se bo kri ohladila, Se bo žc pamet zavrnila; Mošt bo vino: Tak je z mladino. Ta prilika pesnikova se ne potrjuje pri nekdanjem Kranjcu, sedanjem starem Ger-mancu; komu pa ni v mislih kranjBki pregovor: Star norec — hud nrorec? — Rodil se je F u s t e r Anton v Radolici 5. jan. 1808 , poBvečen za mašnika 1. 1832 je služ 1 nekaj v Ljubljani, nekaj v Trstu in v Gorici, potem na Dunaju, kjer je v norskem letu 1848 sam znorel, bil prognan v Ameriko, ali po-miloščen Btari Finter (še ne bister) prišel nazaj — v Gradec, poznej na Dunaj, kjer se je 4. t. m. vseučilišnikom pri njihovi pangerman-ski zabavi kot soroden strah (morski ptiči pred nevihto,) prikazal vže po polnoči ter jim govoril v viharju. „Vaterland" v št. 307 piše: „Vo m gestrigenUniverBitats-Commers".. So erschien unter Anderen um 1 Uhr Nachts, also erst nach der Geisterstunde, ein Reve-uant von 1848, der ehemalige Feldpater der akademischen Legion, Herr Füster, stürmisch acclamirt, gestützt von einigen Studenten, auf der Tribune. Herr Füiter breitete die Häode „segnend" über die Versammlung aus und Bprach: „Die Sprache bleibt hinter den Gefühlen zurück. 0, die schöne Zeit des Achtundvierziger-Jahres ist längst voiüber. Da war ich ein kräftiger Mann ; statt des Crucifixes trug ich 's deutsche Schwert. Aber das Herz bleibt ewig jung und die Liebe fürs Vaterland ist unauslöschlich. Ich sass an den Gestaden Amerikas und blickte hinaus in den Ocean. Ich dachte an die Heimat. Ich war im Exile, in der Verbannung, wie die Alten sagten, elend. Ich liebte mein Vaterland , wie man die Mutter liebt, ich liebte mein neues Vaterland wie die Braut, aber über die Mutterliebe kommt nichts im Menschenleben. Mich trieb es zurück in die Heimat. Ich fand die Austria in ihren Söhnen, in den Jüngern Minerva's verjüngt. Es sind dre:s3ig Jahre vergangen, ich sehe dieselbe Jugend , dieselben Prachtgestalten, wie Bie in dem Jahre 1848 kämpften." (Stürmischer Beifall). — L. 1848 na pr. so poročale „Novice' (str. 138) o njem: „Vse Be čudi nad obnašanjem našiga rojaka, g. profesorja Fistra na Dunaja Pa kaj pravimo: našiga rojaka, ker je v vertincu svobodnosti že davnej R a d o 1 j c o pozabil! Smešno je brati, kaj de je 7. rožnika Pražkim učencam v dvorani Dunajskiga vse-učeliša govoril: „Als Priester (!) kann ich weniger den Gedanken der Nazio na litäte n, vielmehr muss ich den Gedanken der Menschheit auffassen (?) und in diesem Sinne zur E n gkeit und Brüderlichkeit mahnen." Kako je neki to, de bi g. F i s t e r, ki se v mnoge reči vtikuje in ki je ves goreč za svobodo, ravno za narodnosti clo nič ne porajtal, ko bi mu Fraukfortska burja prijetniši ne bila kot čista sapa Triglava?" — Na sliko svojo, ktero je poklonil tedanjim dijakom, je vpisal bil geslo: „Der stud i-rendeJüngling ist derlebensfrisehe Ausdruck des Zeitgeistes." Kot nemški pridigar v stolnici sv. Nikolaja je še pred natisom Prešernovega „Kerst per Savici" govoril nekdaj popolnoma v njegovem smislu (str. 175): Na tleh leže Slovdnstva stebri stari, V domačih šegah vterjenc postave; V deželi parski Tesel gospodari, Ječe pod težkim jarmam sini Slave, Le ptujcam sreče svit se v Krajni žari, Ošabno nos'jo ti po konci glave, našanjem v prijaznosti delati, bi imeli naj veče nade in poroštvo, da skoraj pride čas, ko bode nesrečnega razdvoja in narodnega prepira konec in bodo vsi „viribus unitis" za vse potrebe duševne in telesne Slovencev vzajemno delali. Naj bi zaželjeni dan skoraj prišel! Konečno premislimo še, je li mogoče, da bi „Slovenec' dnevuk postal? In zakaj bi neki ue bilo? če imamo le resno voljo, je tudi mogoče. Vir, po kterem časnik hrano dobiva, jc dvojni, redni in izredni. Prvi je naročnina. Naročevajmo tedaj „Slovenca" sami, pa tudi skrbimo, da še kakega druzega naročnika pridobimo. Naj bi tudi mi „Slovenca" ne potreboveli, pa „Slovenec" nas potrebuje. Časnikarstvo je postalo dandanašnje neutajljiva moč, ktera napravlja mnogo dobrega ali hudega, s kterim se mora računiti. In kakor hitro ne ^podpiramo neposredno dobrih časnikov, podpirame posredno slabe. Dobro in slabo časnikarstvo se mi zdi, kakor kak vzdigovalni stroj. Kolikor veča ali manjša moč je na desni strani, toliko manjša ali veča je na levi. Res je to za uas dandanašnji hud davek ; pa — ni drugače : Ali bojevaje zmagovajmo, ali pa brez boja pogiuimo. Z lastnim poginom poteguemo pa tudi ljudstvo za seboj. Drugi časi, druge potrebe, drugi načini vojskovanja. Izredni vir časnikarske hrane je založili denar, ki se zlasti potrebuje takoj pri vsta-novljenji dnevnika iu pozueje za razne pričakovane in n' pr,čakovane potrebe. Dnevnik stane tako mnogo denarja na leto, da proračuna skoraj povedati ne smem, da bi ne postal kdo obupen ter rekel: Saj je nemogoče. Pa nemogoče n', če je le resna volja. Kar ni mogoče enemu, dvema desetim, je irogoče mnogim viribus unitis.' In tu bi bilo naj boljše si zalogo in obstanek lista zagotoviti saj za nekaj let po delnicah. Tudi „Narod" se je po delnicah na dan spravil in še zdaj od njih živi. Kolikor smo čuli, so tudi skoraj vsi teh misel le zarad velikosti delniškega zneska se ločijo. Nekteri svetujejo delnice izdati po 100 gold., drugi pa po 50 gld. Prvi pravijo: Po 50 gld. je premalo, ivdor ne more ali noče 100 gld. dati, jih tudi 50 ne bo mogel ali hotel dati. Drugi pa mislijo, da se jih bo potem toliko več spečalo, ker tudi manj premožni se bodo lahko dobrega dela vdeležili. Jaz bi se skoraj k drugim bolj nagibal. Mnogo malo premožnih je dostikrat najboljše volje, | zakaj bi se jim odjemala prilika, jo tudi v dejanji pokazati? Kdor pa premore, naj vzame dve, tri, pet delnic, ali še več, kolikor mu drago; tako je pomagano vsem in „Slovencu." Ker se pa tje veudar ue more delati, da se ne bode pozueje reklo: Coepit aediiicare .... Začeli so delati, pa niso mogli skončati, naj bi se vsi kteri hočejo kako deln co vzeti, oglasili pri g. K 1 u u u ali pri o p r a v n i š t v u. Denarja pošiljati bi takoj ne bilo treba, ampak pozneje, kadar bo sklep, da „Slovenec' dnevnik postane, objavljen. Oglasiti se je pa treba nemudoma, ker cincanje ne rodi nikoli nič prida sadu (Roma deljberante Sagunthum periit) in ker je zadnji čas, da se vse potrebne reči za dnevnik preskrbijo. Dragi Slovenci na noge tedaj! Naj se Se vresniČi opravičena, želja narodnjakov po dnevniku. Ugodniših okoljŠin in boljšega časa ne čakajmo več — laliko mogoče, da bi nobenega več ne pričakali. Denarja gotovo ne moremo boljše naložiti, kakor če ga Žrtvujemo v podporo poštenega katoliškega lista. Nikomur ne bodi žal za-nj; Časi so žalostni. Znabiti bi še radi dva, tri časnike vstanovili, da bi naval brezverstva in prekucij odvernili, naj bi bilo — prepozno! Mar naj nas naši nasprotniki Še dalje teptajo ter plujep na nas ? Skoraj bi rekel „Naj", ko bi mogel misliti, da nima mo toliko spoznanja, toliko vneme in toliko požrtvovalnosti, da bi se nesrečnim in zapeljivim naukom zdajnega časa ustavljati ne mogli in ne hotli. Pa — tega ne morem misliti. Tedaj: Z združenimi močmi: Vse za vero dom in cesarja! J. J. Politični pregled. V Ljubljani 12. novembra. Avstrijske d«.iei<; V B.iiieu je pri volitvi velikih posestnikov stranka konservativna — in upamo, da je Slovanom pravična stranka, zmagala s 7 glasovi vič ne. Izvoljeni so namreč s 57 glasovi proti 50 gg. Diirckheim, prelat Moser pa IIayden. Ta zmaga je jako pomenljiva. Ne samo da pridobimo tri glasove v^državnem zboru, glavna stvar je, da bodo konservativci v deželnem zboru gorenje Avstrije imeli tri četrtiuku večine, in tako bo ta lepa in bogata dežela liberalnih gospodarjev rešena. Nemškutarija in liberalizem se bosta skrivala le še pri slovanskih renegatih in pri take sorte ljudeh. V N|ioiliiJi .IvMlriji je dr. Felder postal deželni maršal namesto umrlega opata Helferstorferja, opat melški Aleksander Kari pa njegov namestnik. Slavno mesto Tržič hoče zopet enkrat svoje nemško lice pokazati, in se vdeležiti nemškega „parteitaga". Bati se je, da ue bi Trž čani pri nemškem shodu kranjski govoriti začeli, ker nemški dobro ne znajo. To bi skazilo celo slovesnost, iu zato bi mi pravim Nemcem svetovali, naj Tržičanov nikar noter ne puste, če se ti naprej ne zavežejo, da bodo molčali. Tudi Korošci se hočejo vdeležiti parteitaga, ker to je še tista dežela, kjer nemškutarija veselo cvete. Neki ljubljanski v rad-n i k vabi tudi Kočevarje na Dunaj. Vnanje države. Fruiicosiku vliMlit že čuti kazen za svoj > krivično ravnanje proti mnihom. Komaj se je narodna skupščina odprla, je že izrekla ministerstvu nezaupnico, vsled ktere je hotel minister Ft rry odstopiti. Prišle bodo pa še veče stvari. V nekem mestu se je zbralo 5000 ljudi za hrambo samostana in vnel se je hud boj med ljudstvom in poliejo ter žeudar-merijo. Veliko je ranjenih. V eni poznejši seji je sicer večna zbornice ministerstvu zopet izrekla zaupanje, ali pomenljivo je vendar, da je neki vandejski poslanic očitno v zbornici rekel, da bode še v tej ses ji zbornice videl umirati republiko. Aii£,icžiiit vlada ima svoj križ z Irci. Pravijo, daje irski punt neizogibljiv. Gladstone .ma zdaj čez glavo opraviti z notranjimi zadevami in žalibog da ne bo imel časa na turške Slovane misliti. Al, de te jenja ta skeleti rana , Ne boš posnel Katona Utikana! Tožen in — pozvan na odgovor —■ se te danjemu škofu A. A. Wolfu na opominj: V sto letih se v Krajni ne rodi deželni glavar (Gouverneur) — odreže : „Tudi škof ne, dokler ga ne naredi; naredijo naj ga, postavijo uaj ga, pa je tudi rojen v Krajni poglavar!' — L. 1829/30 se je Anton Fiister učil s 1 o-venščine v drugem letu bogoslovja, iu ohranili ste se dve pesmi, kteri je v Metelčici tedaj spisal za nalogi. Prva — prepisana v Gajico — se giati: Na ljubljanskim gradu. Na višavi serce bolj puhti, Visokeiši duša hrepeni. Kamorkol obernem tu oči, Vse vse me brezkončno zveseli! Pod menoj je Krajne velko mest' Njemu hočem biti zmiram zvest. Kamor gledam je široki dol, Krim ga kraji pa gorenaki Stol. Prot polnoči pore mi sto e, In kamnitne g ave k neb' mole; Vstavljene od večuiga Boga Maujšajo vihar nam severja. Tam se vidi bistre Save brod, Pred Savice, zdaj kraljice vod, Konec je polja ljubljanskiga, Živa priča prida kranjskiga. Če pogledam pa na drugo stran, Veči je lepota vsaki dan ; Vidil sim pred malo let še grez, V trate ga prem'ni' dobrotljiv knez. Kjer pred kratkim vesla pele so, SI šim zdaj šumeti serp, koso. Prid, življenje vidi se povsod; Lepša vso dež lo pridni rod. V sredi venca je ljubljanski grad, Ž Ujega vidim vsac'ga cvetja sad. Vir modrosti božje v' tem zrak' Najde, vidi umni lahko vsak. „Tisti mož, izbrisan iz slovenskiga rodu, ki je v Dunajskim nepokoji veliko opraviti imel, pisal je o FiiBtru takrat („Novice' 1818 1. 47) P. Hitzinger , je še v šolah nar rajši naslednjo pesem prepeval: llolder Mond. du gelist so stille In den Abendwolken hin; Du bist ruhig, und ich fiihle, Dass ich o lin c llulie biu. To je : Mila luna, greš tiliotno V večera oblakih tje; Si pokojna, jez samotno Čutim brez pokoja se. Ali niso te besede že morebiti pomenile, ka-J košin nepokojnež bo v poznejših letih?" — i Kdor premišljuje tega nepokojnega moža; nepokojno delovanje ali počenjanje in njegovo spremembo, pritrdil bode, da se je prav sam v šolskih letih opeval v tej-lc drugi še ohranjeni basni: Osel v I e v o v i koži. Osel postopa prav leno okrog, Levovo kožo zagleda v berlog', Koj jo obleče, tako se mu zdi: Bali se bodo kraljeve moči. Iuo živiuče, ki vedlo koj ni, De osel neumen v kralji tiči, Iludiga leva se vsako boji Ino prestrašeno v kote beži. Zdaj gospodarja -zagleda oslon. Teče prot njemu strašit ga štorldou. Ta pa oslona spozna koj lahko, Zgrabi ga, smeja se, reče tako: „Drugi so mislili: Lev nas podi," „Jaz pa: Oslon zdaj prot meni leti." Kam v' ti basni pes taco moli, Vidiš, če imaš le zdrave oči. Bo-li dvakratni odpadnik — verski in narod-ski — apostat in renegat — stari Fuster se kedaj spametoval? Boli našel mir, pravi mir in pokoj? Poreče-li s starim Gothejem, v čegar duhovitem, a tudi naši vzlasti duhoviti šolski mladini tolikanj, oh! tolikanj nevarnem humanizmu in naturalizmu se je vedno zibal, vsaj na večer svojega življenja: „Und micli ergreift cin liingst entwohntes Selinen Nach jenem stillen, crnstcii Geisterrcich — ?" Bog daj ! Re s ni c k i. Izvirni dopisi. las Čateža pri Kostanjevici. 9. novembra. (Jesen. Pomanjkanje. Izselovanje.) Letošnja jesen nam je žalostno pretekla, nikjer veselih obrazov kakor druga leta; kako bi se zamogel tudi ubogi kmet veseliti, njegovo najlepše upanje, vinogradi bo ga letos ogoljufali, kmetovalci, ki so vlani in drugekrati pridelali po 100 veder in čez , ga imajo letos po 2, 3 vedre. Trikratna toča, in kar je ta pustila, nam je pobral še palež. Strneno žito se je moralo pokositi. Jesen nam je sicer skrbela za to, da uam ne bo treba ravno stradati, dala nam je še precej obilno ajde in koruze, ali kodi se bo jemal tako potrebni denar za davke, obresti, obleko in druge reči. Dolenjec je res tolikr.it, usmiljenja vreden. In še zadnje upanje nam je šlo po vodi. Obetalo se nam je iz milih darov semena za zimsko setev ali pa denarna podpora, a vidili nismo ne enega ne druzega. Kdor je hotel sejati, se je moral na novo zadolžiti, ali pa polje prazno pustiti. Zakaj se niso milostni uarovi razdelili o času, o kterem so jih ljudje najbolj potrebovali? II koncu naj izrečem še eno osebno misel in željo. Mnogoterim našim kmetovalcem se v naših krajih slaba godi , in kakor nam časopisi vsaki dan naznanjajo, mnogo jih roma iz srečne Evrope v srečnejšo Ameriko. Marsikteri listi so Slovencem priporočali, naj mesto v Ameriko rajši odpotujejo v južno Bosuo in Hercegovino, k svojimi bratom, tudi Slovanom, kjer jim vlada ponuja jako ugodne pogodbe. In gotovo je, da si bo marsikdo izmed nas potrebnega kruha ondi iskal. Zraven tega nam je pa tudi v političnem oziru združenje z Ju goslovani potrebno. Ali ne bi bilo iz tega ozira dobro, da se naši narodni učitelji poprimejo tudi srbsko-hrvatskega narečja, kojega se jako lahko privadijo, in potem polagoma ž njim pri slovenski slovn ci seznanijo tudi svoje učence? Gotovo bi j m za življenje to mnogo več kotistilo , ko cela vrsta nepotrebnih predmetov. R. Soseska Iclikailolinu pri Kostanjevici. (Novi župan.) Nekoliko pozno. Dolgo smo čakali, vendar smo enkrat dočakali, mi reče pred par tedui kmet ob cesti sedeč: Česa, prašam radovedno? No, novega župana, odgovori kratko, saj je znano, kako smo težko čakali ; uov je, če tudi je stari zopet izvoljen namreč gosp. Franc Hribar c. kr. nadpolkov-nik in posestnik ua Jesenicah, ki uam je popred že skoz 9 let v občo zr.dovoljnost župa-noval. Od neke strani se je dolgo delalo na to, da bi bile ovržene volitve odbornikov, a bile so potrjene. Dolgo toraj ni bilo razpisaua volitev novega župana, in treba je bilo dregati( a prišel je čas, in ž njim tudi nova volitev. Želeli so potem, da bi bil saj izmed teh odbornikov izvoljen za župana, kteri bi bil bolj po njihovi volji, pa tudi ta se ni posrečila. Hvalili so starega župana, da soseska še nikdar ni bila v takem redu , pa tudi to nobeuega njihovih ni zamoglo spraviti na županski stol. Ljudstvo se tudi pri nas zaveda. Kaj je gosp. okrajni glavar pri tej priliki govoril, nečemo navesti, ker bi se morebiti še g. državnemu pravdniku čudno in neverjetno zdelo. Vprašamo pa: Kaj pa, ko bi se ljudstvo začelo zavedati tudi pomena njegovih besedi ter začelo gosposkam nasproti po njih ravnati? In nekteri, kričači še upijejo, da duhovenstvo ljudstvo šuuta. Menda saj še nismo raja, s ktero bi smel vsak vstavoverec ali liberalec delati kakor bi hotel? tz Zagreba 10. t. m. (Potres.) To- liko smo se osvetili, da bom poskušal vsaj nekoliko Ti opisati strašno nesrečo, ki se čuje da je zadela vso Hrvatsko, najhuje pa glavni grad, kraljevski Zagreb. Po svoji navadi odšel sem nekoliko minut pred pol osmemi z doma, češ, pred šolo se moreš na Strosmajerjevoj promenadi še nekoliko Bprehajati. Pridem ua Jelač čev trg — bilo je ravuo par minut čez pol — kar naenkrat zemlja zabobni, pod uogami se vse ziblje in maje, hiše so počele poskakovati, z vseh streh na vseh straneh je bobnelo in ropotalo kamenje iu opeke na ulico, ljudje na trgu bo jokali ln vpili, konji fiakarski, stoječi na trgu bo poplašeni po.-kakovali, brez zavesti bežal sem proti sredi trga, mislil sem, da mora biti kouec sveta. Popisati te strahote ni mogoče. Ko aem se nekoliko osvčstil, da sem videl, kaj je, bežal sem se ve domu v groznem strahu iu trepetu. Stanujem v novi hiši, a to veš sam, kako se moderno zida. Na potu sem videl Bani strah in trepet, vse je bežalo pod milo nebo, mnogi še oblečeui samo za Bilo; tu so nosili bolne, tam ranjene, na vseh straneh stok iu jok. Doletim v stanovanje — in hvala Bogu — našel sem svoje, ženo in dvoje dece — žive in neranjene, stoječe v sred sobe v kteri se ni videlo nič od dima in prahu, med kamenjem. Steue so vse križem pokale in od zidu luščile so se grude na kile težke in pokrile pod, a mojih vendar nobeden ni bil poškodovan. Čuvala nas je oči vidno roka božja — da sem jaz bil samo deset do dvajset korakov dalje, ubilo bi me bilo kamenje, ki je grmelo s tretjega nastropja hiše, mimo ktere bi bil šel. Da deca niso tako zgodaj vstala, morala bi biti oba otroka mrtva , nju po-steljci so bili polni debelih kamuenih grud. Na srečo smo kmali dobili voz, v kterem sem spravil lpreplašene, na pol nezavedne k rojakom, kjer je nevarnost nekolika manja. A kaj da Ti rečem o celem mestu I Da je potres trajal samo eno ali dve sekunde dalje Zagreb bi bil samo ¡strašna razvalina, pod ktero bi bilo pokopano toliko tisuč ljudi. Ni je hiše, ki ne bi bila več ali manj poškodovana, v mnogih so se vdrli strop , porušile stopn ce, hodniki itd. Mnogo jih je zdaj čisto praznih. Duhovno seineuiše bo koj razpu-tili, ravno tako kadetsko šolo in plemički kouvikt. Šole se ne bodo mogle odpreti, morebiti mesec dni ali pa tudi še več, ker do zdaj še ni bilo mogoče pregledati, koiiko so poškodovane. Zvoni zdaj samo pri cerkvi sv. Marije, vse druge so več ali mauj poškodovane, in toraj zaprte, najhuje stolna cerkev. Glavnegn oltarja ni več, oltarja, v kterem je bilo toliko dragocenosti in toliko umetnosti. Vdrl se je presbiterij, a kakor čujem danes, veli graditelj, da je nevarnost velika, da se bode vsa sesala. Veliki turen je počil iu se nagnil, moral se bode gotovo podreti. Slavni doktor Rački, ki je v cerkvi maševa!, je baje komaj a vendar le srečno izšel. Škoda samo v cerkvi iznaša več sto tisoč. Cerkev sv. Katerine je tako poškodovana, da se bode morala gotovo vsa podreti. V tej je pri velikem oltarji maševal ravno g. katehet Nemčič. Podrl se je strop — v presbiterju, en svetnik jc padel ministrantu, mojemu učencu, na hrbet — a vendar sta oba mašnik in stre-žaj nepoškodovana. Posebno veliko je trpel kardinalov grad. Imel je ta dau dva gosta, prezv. vladiko Posiloviča in ministra hrv. Be dokoviča. Čudo Božje, da je vladika Posilovič ostal živ. Ko je kanonik Kržan stopil v njegovo sobo, našel ga je skoraj zasutega z opekami in kamenjem a nepoškodovanega. Bolnice so polne ranjenih, tudi jih je nekoliko umrlo; koliko, to se pri obči zmešnjavi še ne ve. Nocoj so mnogi prenočevali na prostem, v vozovih, tudi so za Bilo napravili nekakove barake. Toliko za danes. Pojedinosti še niso znane. Daues je mesto sploh nekoliko mirneje, da-siravno se mnogi boje, da bi moglo še kaj priti. Sreča je pri vsem tem ta, da se je ta strahota dogodila po dnevu a veniar ob uri, ko je bilo še malo ljudi na ulici, Bicer bi bilo veliko več mrtvih. Srčni pozdrav vsem, po-vedaj materi. Z Bogom! Sauioliora, 10. nov. (O potresu.) Brzojavil sem vam, da nas je Samoborce 9. t. m. presilni potres obiskal, ki je mnogo škode naredil, zlasti cerkvi iu samostanu frančiškanov; ljudje po trgu so bili res silno zbegani, zdvojno kričeči, a v samostanu je vladala celo minuto potresa neverjetna h la;d n o kr v n o st: v tem tedaj je bila brzojavka pogrešno prepisana. — Včeraj in danes dohajajo semkaj Zagrebčani, ki pravijo, da si v prvostolnici ueso življenja svesti. — — — — (Naslednje smo izpustili, ker je bilo vse povedano že v zadnjem listu.) Rokodelci in sploh siromaki so zadovoljni, češ, nam je saj Bog dela dal, ki smo ga pri ljudeh zastonj iskali. Ker je pa po Zagrebu, kakor sploh po Hrvatskem, judov kakor smeti, tako da je vse boljše v njih rokah, iu da bi ti in njim slični brezvestniki s tujo nesrečo ne bogateli, brzo-javilo Be je poglavarstvom v Brežice, Celje, Gradec, Ljubljano in Gorico, naj se Zagrebu pošlje ljudi za delo. Po takem bodo marljivi pa varčni Krajnci, ki se na delo razumijo, v Zagrebu dosti dela in zaslužka dobili in Zagrebčani ga bodo njim gotovo raje naklonili nego