I Leto XIV. | Štev. 216 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 ln 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek 24. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v naravi ali no ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. postni čekovni račun: ii.«w Cena din 1.— DeGaulleov napad na Dakar Včeraj je združena mornarica generala de Gaullea in Anglije napadla glavno mesto francoske Zahodne Afrike, da bi preprečila prehod te kolonije v nemške roke — Bitka se še vedno bije t Amerika odobrava napad? WASHINGTON, 24. sept. CBC. Vodja dalje se vojskujočih Francozov, general de Gaulle, je priplul z delom svoje morskimi edinicami, pred Dakar, glavno marstflmT- edtnicami, pred I>akar, glavno mesto francoske Zahodne Afrike, in zahteval od lokalnih oblastev, da priznajo njegovo akcijo in se pridružijo njegovi vojski. Ker so lokalna francoska oblastva, ki so ostala zvesta vladi v VičhyJu, zahtevo generala de Gaullea odklonila, se je pričela bitka za Dakar, ki še vedno traja. Hištoriat spopada za Dakar VICHV, 24? se$; Unpress. Angleške in francoske vojne ladje so od včeraj popoldne »n vso noč v hudi bitki pred pristaniščem Dakar-, ki leži nekaj -milj južno od Cap Verde v. francoski Senegambiji. Francoski oblastva v Dakarju, ki še sledijo vlchyjski vladi, so zavrnile ultimat, ki jim ga je poslal general de Gaulle z neke svoje vojne tedje. General de Gaulle je prišffel s -fraricofekimi vojnimi ladjami, ki jim povelju je admiral Museller, ter večjim odeHtom svojih vojakov v spremstvu angleških vojnih ladij pred Baka#, Vichyjska vlada je zaukazala najodloč-nejšl odpor proti izgubi Senegala, ki je komaj 1500 milj odaljen od južnoameri- ške obale pri Natalu ter silno važna letalska baza za eventuelne operacije nem ških in italijanskih letal. Takoj po odklonitvi ultimatuma so začele angleške vojne ladje_ bombardirati Dakar. Ob šestih popoldne je bombardiranje še trajalo ter je bilo do tedaj najmanj 60 mrtvih in ranjenih. Razdejanje v mestu in pristanišču je zelo veliko. Obstreljevano je bilo tudi letališče^ ki leži 16 km severno od pristanišča. Do šestih popoldne se angleškim in francoskim četam še ni posrečilo izkrcanje v Senegambiji. Sedem francoskih vojnih ladij, ki so nedavno bile poslane skozi Gibraltar, je takoj odgovorilo s streljanjem. V Dakarju je tudi velika francoska križarka »Richelieu«, ki so jo Angleži nedavno poškodovali v Oranu, nato pa je bila popravljena v Toulonu. — Francoski zunanji minister Baudoin je izjavil, da ta angleški nastop še ne pomeni casusa belli za Francijo. Akcijo generala Charlesa de Gaullea pa je označil kot veleizdajalsko. Kakor znano, je bil general de Gaulle obsojen po francoskem vojaškem sodišču na smrt zaradi poizkusov, kako bi pridobil francoski imperij za nadaljevanje vojne proti Nemčiji in Italiji na britanski strani. • NEW YORK, 24. sept. Unp. Misli se, da gledajo USA ugodno na britanski napad na Dakar, ker bi drugače Dakar v nemških rokah pomenil nevarno odskočišče za Južno Ameriko. Pravijo, da je britanska akcija sledila informacijam, po katerih je Nemčija nameravala polastiti se Senegala. V odgovor napad na Gibraltar LONDON, 24. sept. Reuter. Nemška uradna agencija je iz Vichyja rfazširila ve str, da je 120 francoskih vojnih letal iz Maroka težko bombardiralo Gibraltar kot represalije zaadi britanskega napada na Dakar. Pričakuje se, pravi agencija, da misli Velika Britanija storiti r^sne korake v francoskih kolonijah. ŽENEVA, 24. sept. DNB. Francoski zunanji minister je novinarjem izjavil, da se mora smatrati napad britanske flote in boihbardiranjeDakarja kot sramotno de ih posvetovanj Sklenjena [e .bšja nova ureditev sveta — Svet naj bi se razdeli na štiri glavna področja — \ Kako bo razdeljena posest v Afriki — Svarilo Grčiji in Egiptu BERLIN. Sir sept* DNffc 'V zvezi š po- ka premoč. List -govori dalje o soiidar-svefovartji v Riritu pl§e »Vsikischer Bžo- nosti Španije s silama osi in 'pravi, da ji bacftler«: Šanio defstvO, da je Imil IVtOS- bodo žrtve, ki jih je imela za boljšo bodočnost človeštva, zagotovile mesto, ki šdflnf 'Irf rdžgbVdre t nčfeškiih zunanjim itiTnlšfroni, potrjuje važriošt' ift" - Obseg vprašan ja,'Ttf so'se’V T?Intu 'obravfla V Sla IrTš^Pbedb š£a&J~š§ dalje fišeVaia. Rimski fžz^Ovtfrl so' lhfiogo dGprinčšfl do fazjasfiltve problemov, ki šle bodo pojavite v' bodoči/oSt! v žfvezl ’i življenjsko povezan{fet]q 'Afrike ¥ Evrdpo. Razufii-fjivo feV da rv&bujeJS "pravice Iti. Zahteve cftčga parfneFja ' tud?-pravTcS m zahteve drugih. Zato se ne bo nikjer pojavila ka- ji pripada v vrsti mladih držav. Pri tem se ozira Španija pred vsem v Afriko, kjer jo čakajo vejike naloge. Španija je tako v' pobu meri pripravljena' sodelovati pri ustvarjanju novega- stanja, ki bo rezultat sodanje . vOjne. Španija, kakor tudi vsi .drugi-narodi Evrope, bodo lahko vaJ/Ji. samo tedaj, če.Anglija ne bo več mogla lcatiti naravnega razvoja. RIM, 24. sept. ZPV. Po rimskih posve- tovanjih, se pojavljajo mnoge zanimive napovedi glede načrtov sil osi za bodočo ureditev sveta. Po teh napovedih naj bi bil svet organiziran v štirih velikih skupinah: evropsko-afriški, azijski, daljnovzhodni in ameriški. Evropska bi stala pred vsem pod vplivom Nemčije, ine-diteransko-afriška P°d vplivom Italije, azijska pod vplivom Sovjetske zveze, daljnovzhodna pa pod vplivom japonske, dočim bi tvorili obe Ameriki skupino zase. Glede Afrike se naglasa, da bo razdeljena med Italijo, Nemčijo in Španijo. Španija bi dobila francoski Maroko in Anglije in Pogajanja velikega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov v svetu rT:i ? dobave vojnega materiala Angliji Ggrbrttne ameriške CURIH, 24. sept. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča iz Londona, da je istočasno e poživitvijo diplomatske aktivnosti sil osi, postala zelo aktivni tudi diplomacija sil anglosaškega sveta. Sestankj ameriškega zunanjega ministrstva Cordella Hdla, angleškega veleposlanika Lothia-na in avstralskega poslanika Coseya, o katerih go poročali že pretekli teden, se nadaljujejo* in se riaitašajo na Skupne probleme obrambe. Da se nanašajo ta posvetovanja na Tihi -ocean, je mogoče spo fnati iz sodelovanja Avstralije. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da ne bo dosežen sporazum samo o uporabi angleških baz v Singapuru, aTrcpak*Ttrdi "drugih pomorskih 4n letalskih oporišč na Daljnem vzhodu,, kakor zlasti tudi v Avstraliji in na .Novem Zelandu. Ta dejstva imajo velik pomen zlasti glede Japonske, katere ekspauzjjski. načrti ne vznemirjajo Amerike nič manj kakor Anglijo. NI pa tudi,izključeno, da bfldp k tenu. Sodelovanj we ni vrnito domov. Letalski oddelek majorja M e lb e rs a je dosegel svojo 500. zmago. O delovanju nemških podmornic, o katerih govori včerajšnje sporočilo, je treba poudariti, da je podmornica poročnika Litta sodelovala pri potopitvi štirih sovražnih trgovskih ladij, ki so imele skupno 29.000 ton. BERLIN, 24. sept. Unp. Nemški tisk piše, da se pripravlja konec angleškega od pora. Uradno je bilo sporočeno, da se bodo pospešili letalski napadi na Anglijo. Do sinoči je bilo zrušenih 21 britanskih letal in 5 nemških. Ponoči je 150 nemških letal napadlo London. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 24. sept. Reuter. Angleško uradno poročilo pravi, da so v teku noči nemška letala bila zadržana v zunanjih delih Londona. Bombe so bite vržene na predmestja ter na nehate* a mesta na Jugu. V Londonu je bilo poškodovanih večje število hiš in industrijskih naprav. Smrt nih žrtev je bilo tudi nekaj. Bombe so bile vržene tudi na nekatere kraje v sevemoza hodni Angliji. LONDON, 24. sept. Reuter. Ker se je vrnil še en pogrešani angleški pilot, znašajo angleške izgube včeraj 3 pilote in 11 letal. N«mci so izgublii 11 letal. V zgodnjih današnjih urah sta bila sestreljena dva nemška aviona. NOVI NAPADI NA OBREŽJE LONDON, 24. sept. Unp. Na francoski obali v Kanalu je bila povzročena velika škoda od britanskih bombnikov, ki so vso noč obmetavali kanalska pristanišča z bombami. Eksplozije so bile tako strahovite, da so se tresle hiše na angleSki obali. NAJVEČJI NAPAD NA BERLIN LONDON, 24. sept. Reuter. Berlin je danes ponoči med polnočjo in 4. uro doživel najtežji zračni napad v vojni. Angleški bombniki so odvrgli bombe tudi v središču mesta- Napadli so tudi aluminijske tovarne pri Dresdenu ter železniško križišče v Thorgauu. V Berlinu je bil silno oster protiletalski ogenj. Vojna med Angleži in Italijani RIM, 24. sept. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Potopila se je verjetno svražnikva križarka, katero je torpediralo neko naše letalo, in o čemer je javljalo poročilo št. 110. Iz slik o bombardiranju Haiie, kar se je zgodilo 21. sept., se jasno vidijo odlični uspehi tega napora. Povsod so bombe povzročile hude in ogromne poare. Na Malti je bilo ponovno bmbardirano letališče Mikaba. Zadetih je bilo več skladišč in povzročeno več požarov. Sovražnikova lovska letala so se vrnila domov. V Afriki je sovražnik bombardiral mesto Benghazi in poškodoval več stanovanjskih hiš. Zaradi zaščitnih ukrepov pa ni bilo žrtev. Sovražnikov napad na Bardio ni povzročil niti žrtev niti škode. V bližini obale Kirenajke je neko naše lovsko letalo s strojniškim ognjem zbilo neki 4 motorni angleški bombnik vrste »Sunderland«. — Angleško letalo je padlo v morje m izginilo. Vojaške naprave v Marsa Matruhu so bile ponovno bombardirane z uspehom. Vsa naša letala so se vrnila. Ponoči je bilo bombardiranje pristaniških naprav v Adenu. Glede ladij, ki jih je naše letalstvo zadelo pri napadih, omenjenih v sporočilu št. 107, in sicer v Rdečem morju, je ugotovljeno, da so bile zadete tri ladje iz sovražnikovega konvoja. Sovražnikovo letalstvo je metalo bombe na Burmo, Kasalo in okolico Asmare, kjer sta bili ubiti dve osebi, dve pa ranjeni. Vsi so bili domačini. Škoda je bila majhna. V Tirenskem morju je neka sovražnikova- podmornica potopila neko našo prazno ladjo. RIM, 24. sept. Unp. Itlijanska letala so začela v velikih valovih napadati britansko mehanizirane kolone v okolici Marsa Matruhe. Smatrajo, da je to uvod v na. pad italijanske pehote na omenjeno mesto. KAHIRA, 24. sept. Reuter. Britanska letala so v teku noči bombardirala Bengha-si in Monastir. Krvavi spopadi v Indokini HANOl, 24. sept. Unp. Močna japonska vojska iz Kantonna je napadla kraj Langom v francoskem Tonkinu, ki je okoli 100 km oddaljen od Hanoija. Napad jz izvršilo topništvo in letalstvo. Boji so trajali včeraj vse popoldne navzlic sporazumu med Japonsko in Francijo. Francoska oblastva so objavila, da so francoske čete evakuirale Dong Dong, ki leži na kitajski meji. Tam jo se v nedeljo začeli prvi boji. Oblastva trdijo, da so odgovorni za spopad Japonci, ker v sporazumu ni nikjer rečeno, da sme japonska vojska iz Kantona predreti v Indokino. TOKIO, 24. sept. Unp. Francoske čete, ki so se uprle japonski invaziji, so bile raz orožene včeraj, je cbjavilo japonsko vrhovno poveljstvo. HAIPHONG, 24. sept. Reuter. Včeraj popoldne se je znova vnela bitka med francoskimi in japonskimi četami na meji Indokine. Trajala je do noči. Japonske čete so napadle francoske položaje 20 km južno od Donoganga. Japonski letalci so bombardiarli franco3ka letališča in čete. HANOl, 24. sept. Reuter. Francozi so včeraj sestrelili dve japonski letali. VICHY, 24. sept. Unp. Kitajska vlada je preko veleposlanika WelliTigtona Koo-ja ustmeno protestirala pri francoski vladi zaradi francosko-japonskega sporazuma glede Indokine. Koo je dejal Baudoinu, da si je Kitajska rezervirala popolno svobodo akcije. OGROMEN SOVJETSKI VOJNI PRERAČUN MOSKVA, 24. sept. Stefani. Vrhovni sovjet je odobril 5T milijard rubljev za odbrano, kar predstavlja 31.7% preračuna. V primeri z 1. 1937. je povišan sovjetski vojni preračun za Mariborska napoved: Malo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura 24.5, minimalna na 12.1, opoldne 21.5. dal neko zunanje priznanje za njihovo rodoljubno požrtvovalnost, sem ustanovil posebno odlikovanje »Jurijevega križca«, ki bo po vrednosti enak »Viktorijinemu križcu«. V teh dneh smo spoznali, da je London pokazal, kako je strnjen v eno, tako strnjen, kakor ves angleški imperij. Niso obzidja, ki tvorijo mesta, marveč prebivalci, k v tem zidovju prebivajo. Zidovje Londona lahko poderejo, toda duha Londončanov ne bodo klonili. An kot v Londonu tako lahko rušijo po vsej lepi Angliji druge domove, ki so dragi vsakemu svojcu, toda kljub temu bo še vedn(* stala Anglija in angleški narod kot simbol trniave svobode. S tega mesta bi rad povedal užaloščenim staršem, kako sočustvujemo ž njimi, da so izgubili svoje otroke na visokem morju, ko je bila ladja potopljena brez vsakega svarila. To je nov dokaz zlobe, proti kateri se borimo. V hudih časih živimo. Verjetno bo bodočnost še bolj temna. Zima je pred nami, temna in mrzla. Toda za zimo pride spet spomlad in za sedanjimi preizkušnjami prav gotovo pride zmaga, ko bodo sedanje težave prenehale. Za to pa zaupajmo vsi v Boga inv neklonljivo moč angleškega duha. Smrtna nesreča na pokopališču Celje, 24. sept. 12 letna hčerka frankolskega župana Olipi Ljudmila je včeraj čistila na pokopališču v Frankolovem grob svoje stare matere. Pri čiščenju se je zvrnil nanjo okrog 200 kg težek spomenik in ji prebil lobanjo. Otroka so hoteli takoj prepeljati v celjsko bolnišnico, a je med prevozom umrl, truplo so prepeljali na dom. Šahovsko prvenstvo SSSR MOSKVA, 24. sept. — V šahovskih krogih se s posebno pozornostjo tolmači izreden uspeh mladega mojstra Smislov a, ki je po 13. kolti, kot smo že včeraj poročali, sam prevzel vodstvo. Na stotine gledalcev, ki z velikim zanimanjem spremljajo turnir, je priredilo Smislovu navdšene manifestacije. Včeraj je bil prost dan, danes pa se igra 14. kolo. Rezultat prekinjenih partij je naslednji: iz 10. kola: Kotov je porazil Mikenasa, Lisičin Konstantinopelskega, Botvinnik Leriševa in Smislov Petrova; iz 11. kola: Smislov je premagal Stolber-ga, Boleslavski Ragozina, Makagonovpa Botvinnika, dočim je Keres jedva rešil remis proti Lilienthalu. iz 12. kola: Lisičin je porazil Mikenasa, Boleslavski Pa-nova, Dubinm Petrova, dočim sta bili partiji Makagonov-Rudakovski in Le-venfiš-Stolberg remis, v 13. kohi je Ru-dakovski porazil v končnici Keresa, Smislov Panova, Petrov Lisičina, partije Stolberg-Dubinin, Lerišev-Bole&lavski in Ragozin-Levenfiš pa so končale remis. Stanje po 13. kolu: Smislov 9'A, Bon-darevski in Lilienthal 9, Botvinnik in Makagonov 8'A, Boleslavski in Keres 8, Dubinin 7, Ragozin 6'A, Petrov in Stol-berg 6, Lerišev 5'A (1), Lisičin 5'A, Kotov in Levenfiš 5, Mikenas 4'A (1), Ru-dakovski 4 'A, Konstantinopelski 4 (2), mesto Celje. Psi morajo biti priklenjeni, in opremljeni z nagobčniki, oziroma Se jih mora vodili z nagobčniki opremljene na vrvici. V Gaberju je pogini! neki pol leta star pes, na katerem so ugotovili steklino. c. Od zadnjih nalivov premočena zemlja in lepo sončno vreme zadnjih dni je zopet privabilo iz zemlje jesenske gobe-ju^čke. Včeraj so jih v presledku par tednov zopet precej prinesli na trg. Ljubljana Težak položaj mestnega delavstva Ni še dolgo tega, ko srno brali nekje hvalospev na mestno občino ljubljansko, kako očetovsko skrbi za svoje delavstvo. Da pa je položaj mestnega delavstva dejansko vse prej kot rožnat, o tem priča spomenica, ki jo je to delavstvo po svojem predstavništvu predložilo predsedniku mestne občine dr. Adlešiču. Spomenica ugotavlja, da se je v zadnjih letih delovno razmerje delavcev v mestnih podjetjih vedno bolj poslabšalo. Mestno delavstvo nima nobenega enotnega službenega reda, nima pragmatike in tudi ne kolektivne pogodbe, kakor jo ima delavstvo v zasebnih podjetjih. Vsa podjetja, tudi nekatere občine so regulirale Svojim dclavcem mezde navzgor, le mestna občina ljubljanska je ostala na vse ^ zadevne prošnje gluha. Pred tremi leti so se nam reducirale, tako pravi spomenica, urne mezde z motivacijo, da je prvo treba rešiti mestne finance. Tedaj nam je bilo obljubljeno, da bo ta žrtev trajala samo eno leto. Med tem pa so pretekla že tri leta, na obljubo pa še vedno čakamo. Mestno gim, naj se sporazumno z delavskimi zastopniki izda za vsa mestna podjetja služ beni red, naj se povišajo urne mezde v toliko, kot so poskočile, cene življenjskim potrebščinam, in naj se spet upelje tedensko izplačilo in to v petek. Predstavko mestnega delavstva je Delavska zbornica predložila banski upravi s prošnjo, naj bi vplivala na mestno občino, da bi ustregla upravičenim željam, oziroma da bi odredila zadevna pogajanja med mestno občino in zastopniki delavstva. Ni nam znano stališče mestne občine nasproti zahtevam mestnega delavstva, mnenja pa smo, da bi morala kot delodajalec vsekakor dajati dober zgled. Tudi ni Ljubljani v čast, da je tu slabše plačano delavstvo v mestnih podjetjih, kot je plačano v drugih občinah, na primer v Mariboru. a. Tragičen dogodek na lovu. V nedeljo je priredil univ. profesor dr. Božidar Lavrič v svojem revirju na Blokah lov na jelene. Pri tem je po nesrečnem naključju njegova krogla, namenjena jelenu, zadela Vilka Zupanca, induslrijca iz Sodražice, delavstvo zahteva med dru-!v nogo. Kljub takojšnji zasilni pomoči je ulice do nadaljnjega za vozni promet zaprta. Zasilni promet bo ta čas tekel po Vodovodni cesti in Posavskega ulici. a. Na ljubljanski univerzi prične zimski semester 25. septembra in bo trajal do 15. februarja 1911. Vpisovanje za nove slušatelje od 25. septembra do 25. oktobra, za Slušatelje, ki s ože bili vpisani, pa od 25. septembra do 10. oklobra. a. Napredovala je pri kraljevi banski upra- vi v 5. skupino šolska referentinja Mara Šifrer. PfU| p. Vpisovanje v Irgovsko nadaljevalno šolo v Ptuju bo v nedeljo, 29. I. m., od !). do 12. v meščanski šoli. Lanskoletni ttčen-ci naj prinesejo s seboj le spričevalo o doT vrženem lf. razredu. Oni pa, ki se vpišejo na inovo, se morajo izkazati z naslednjimi dokumenti: zadnje spričevalo ljudske ali srednje šole, učno pogodbo, krstni list ali spisek iz krstne knjige in potrdilo Zdravnika. Zadostuje potrdilo,- ki je bilo izdano ob sprejetju v uk, če ni nad 3 mesece staro ali potrdilo zdravnika bolniške blagajne. Vsak učenec izpolni predpisano prijavo, ki jo skupno z dokumenti preda vpisovalni komisiji. Šolnina znaša zaučence trgovcev, ki so člani trgovskega, gre-, mija za mesto Ptuj, 100 din, za vse ostale pa 200 din. Plačati je treba najpozneje do 1. januarja 1941. slovenskih eesS Za prihodnjo pomlad je razpisanih nekaj cestnih del v Sloveniji. Celotni proračun zanje znaša‘8,813.000 din. 11. okt. bo licitacija za modernizacijo 1 km 250 m dolge državne ceste skozi Celje. Proračun znaša 950.600 din. 10. okt. bo licitacija za dobavo malih granitnih kock, potrebnih za tlakovanje. Ta dobava je preračunana na 840.700 din. Pri Vranskem bo modernizirana cesta v dolžini 1250 m in znaša proračun 933.900 din. Tozadevna licitacija bo 5. okt. 24. okt. bo licitacija za modernizacijo državne ceste skozi Novo mesto v dolžini 2 km in 350 ni. Proračun znaša 3,229.700 din. Dobava kock za tlakovanje bo Iicitirana 9. okt. Proračun zanjo znaša 2,141.700 din. Razpisana je tudi druga licitacija za zgra ditev železniškega podvožnjaka na cesti Ježica - Domžale za 28. sept. Gradbena dela znašajo 716.700 din. Vse licitacije bodo na tehničnem oddelku banske uprave. POCENITEV UMETNEGA GNOJILA Da bi se povečala uporaba apnenega dušika v državi, je tovarna umetnih gno* jil v Rušah kljub splošnemu porastu cen znižala njegovo ceno. Doslej je tovarna večino svoje produkcije izvažala v Nemčijo in Italijo. Tudi naj večja tovarna umet nih gnojil v državi Zorka bo znižala cene, zlasti superfosfatu, ki se največ uporablja. Znak pomanjkanja. Pri Sv. Barbari v Halozah so vdrli, neznanci v kaščo pos. Vidmarjeve v Gradišču in odnesli več vreč zrnja. p. Kolo so ukradli krojaškemu pomočniku Oslroškovu iz Vičave izpred davčne uprave. Ev. št. je 185287 in lov. št. G21.19!. o. Poročila sla se v Slovenjgradcu frizer-, ski mojster g. Ivan Bari in gdč. Anica Dvoršek. o. Neprevidnost s koso. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah jo neki deček po neprevidnosti hudo ranil s' koso 16-letnega rejenca Alojzija Muhiča, ki je kosil za tamkajšnjega organista. Deček ima razrezano desno nogo ter presekani obe kiti. o. V bolnišnici v Murski Soboli je preminul 26-lelni delavec Aleksander Cerny. Peljal se je vrh zabojev na visoko naloženem tovornem avtomobilu gornjeradgon-ske tvrdke Franca Korošca. Na ovinku pri stražarnici v Meleh ga jc vrglo z vozila tako nesrečno, da si je na kamnu natri lobanjo. o. Huda prometna nesreča. Na cesti Možica—Dravograd je neki tovorni avtomobil povozil 28-lelnega preddelavca Radoslava Tomoviča iz Mežice. Ponesrečenca so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Tomovič zlomljenih več reber, lopatico in težje poškodbe na glavi. Prekmurski kmet in maksimalne cene Po mnenju mnogih »izvedencev« binaj maksimalne cene našega kmeta dvignile in mu pomagale. Žal pa je večinoma obratno. Poglejmo malo podrobneje prilike v Prekmurju. Podobni slučaji morajo biti v ostali Sloveniji vsaj tako, če ne še bolj pogosti. Vzeli smo podatke z Veli-tke Polane. Vas šteje nekaj nad 200 hiš ter približno prav toliko družin. Rž in plenico imata na prodaj samo dve družini in obe sta družini mlatilniških lastnikov. 20 družin je takih, da jim rži in pšenice ni treba kupiti. 160 družin pa bi morale dokupiti po nekaj sto kg. Radi visokih cen jim to nikakor ne bo mogoče. 18 družin bo pa moralo kupiti moko na vsak način, če se hočejo preživeti. Kje bodo vzele denar?. In v najhujši stiski so baš mnogočlanske družine. To jc samo prikaz razmer na eni vasi. V podobnem položaju pa se nahajajo tudi druge vasi v Prekmurju. Najmanj 75% prekmurskih družin bi moralo dokupiti rž in pšenico, če bi se naj normalno prehranjevale. Zato je jasno, da Preknnirje nima koristi od visokih žitnih cen. Prav tako ali še Inijše je pri kurjavi in lesu sploh. Oblasti bi morale priskočiti našim ljudem na pomoč. Predvsem bi moral imeti naš človek več ugodnosti pri izkoriščanju veleposestniških gozdov, -ae. Kobanski otroci prosijo: dajte nam šolo! Šolska vrata so ponovno odprta. Mladina spet pridno nabira znanje za bodoče življenje. Naša obmejna planinska deca vrh Slemena, tam v bližini Žavcerjevega vrha, ni tako srečna, kakor mladina drugod. Predaleč ima do selniške šole. Z vrhov Slemena in gornjebistriške grabe ima otrok najmanj 6 km hoda 12 km v obe smeri je mnogo za malega junaka, ki komaj nosi torbico in knjige. V rh tega še letošnje vreme! Ob dežju ni mogoče otroka napotiti v šolo. Ob slabem vremenu hodi malček v hrib 2—3 ure. Koliko trpi ob taki priliki zdravje otroka! V lepem vremenu hitijo vsi na polje, da rešijo pred uničenjem svojo borno hrano. Iz mnogih bajtic so poklicani možje, da dajo svoje sile na razpolago domovini. Ni čuda da v taki izredni dobi prične še huje rasti bohotni plevel nepismenosti. Na- ša hribovska deca prične pozno hoditi v šolo. Radi velike odaljenpsti in vremenskih neprilik mnogo izostaja in mladi Ko--banci so tako zelo prikrajšani. Citanje in pisanje dela preglavice našim doraščajočim mejašem- Na meji mora biti rod najboljši, v znanju in gospodarstvu najtrdnejši, saj le taka meja dela domovino močno. Najštevilnejši narod kobanske planine tvori sloj ofrov, drvarjev in bajtarjev. Kako naj kupuje tako siromaštvo svoji deci obleko in obuvalo, na šolski poti se vse hitro pokvari in raztrga. Oblačila so draga in redka dnina da 15—20 din zaslužka. Ako merodajni čutijo z revnim kobanskim narodom, naj uvidijo kak zaklad je zdravje. Oblast naj ustanovi tudi na Slemenu na Kobauskcm hribovsko šolo našim mejašem. H a r d e č a n. Mariihm Stavka sfavbinskega delavstva končana ? Vse kaže, da se je sedanja stavka mariborskih stavbinskih delavcev ponesrečila. Včeraj so se mnogi delavci vrnili na stavbe in pričeli delati. Edino pri Hutter-jevem stanovanjskem bloku stavka še traja, ker so tam močne straže tistih, ki so stavko vodili. Zaradi stavke so delavci dnevno izgubili 60.000 din na zaslužku, ves čas stavke pa okoli 250.000 din, kar gre seveda na škodo stavkajočih stav-bincev, ker so .pričeli stavkati brez pred- hodnih zakonitih pogajanj. Če že stavka ni uspela, naj zdaj vsaj banovina pokaže polno razumevanje za težnje naših stavbincev, ki ne zahtevajo povišanja mezd, pač pa samo draginjsko doklado dokler bo trajala ta vedno ne-znosnejša draginja. Podjetniki bodo gotovo sledili pozivu banovine in ustregli upravičenim težnjam gradbenega delavstva, saj so. to delavskim zaupnikom tu- di obljubili z edinim pogojem, da o dra-ginjski dokladi in o njeni višini odloča banska uprava. V Mariboru stavkajo sedaj poleg delavcev na Hutterjevem stanovanjskem bloku edino še krojaški pomočniki in pomočnice. Njihova stavka je zakonita. Iz-gleda da bo stavba uspela, ker so že mnoga podjetja pristala na pomočniške zahteve. Težnje brivskih pomočnikov Ob nastopu draginje so imeli brivski pomočniki povprečno 600, a frizerke 700 din mesečne plače. Kako je bilo mogoče s to plačo izhajati, si lahko vsak sam predstavlja. Bedno življenje pa je nastajajoča draginja, ki vedno bolj narašča: poslabšala do neznosnosti. Kljub temu da so razna podjetja in delavnice povišale svojim uslužbencem mezde, kljub temu da so vse povišice ostalih delavcev v primeru z narastom draginje, ki je v nekaterih najosnovnejših ljudskih življenjskih potrebščinah poskočila za 100 in še več odstotkov, smešno minimalne, se gospodom šefom brivskih in frizerskih salonov zdi odveč, da bi svojim nastav-ljencem povišali mezde vsaj za polovico tega, za kolikor se je podražil kruh. Brivski frizerski pomočniki in pomočnice so namreč zaprosili za 25% povišanje, kar je itak minimalno, če pomislimo, da se je kruh podražil za 50%, a da o drugih stvareh niti ne govorimo. Brivsko frizerski mojstri na prošnjo uslužbencev vobče niso reagirali, tako da so bili pomočniki-ce primorani potom svoje organizacije zaprositi mestni obrt- ni referat za posredovanje. Če vzamemo v obzir nezdravo, posebno tuberkulozi izpostavljeno delo po salonih, je nujno, da se tem nastavijencem'da možnost, da se s tečno in mastno hrano, potom sončnih in zračnih stanovanj, obvarujejo, ne samo za poedinca, temveč.za'ves narod, pogubonosnp. bolezen. .Tudi v interesu obiskovalcev!teh salonov je, da jim strežejo zdravi, a. ne nalezljivo bolni - na-stavljenci. Ako pa hočemo doseči znosnejše in. bolj zdrave razmere po brivnicah, je nujno, da se ustreže malenkostnim zahtevam brivskih frizerskih pomočnikov in pomočnic ter jim nudi vsaj delno možnost, da se rešijo iz tega neznosnega položaja. V tem oziru apelirajo brivski frizerski pomočniki in pomočnice na vso mariborsko javnost, da jih po svojih možnostih podpre in vpliva na odločujcih mestih, da se končno tudi to vprašanje reši, ki ni samo vprašanje nastavljencev, temveč tudi problem obiskovalcev brivsko frizerskih salonov. — Gaži Drago. ŠOLSKE SLOMŠKOVE PROSLAVE Danes so bile v vseh mariborskih šolah šolske Slomškove proslave. Vsi šolarji in dijaki so se udeležili tudi skupne službe božje v stolnici. Dan je bil pouka prost. Prevelike rezervne zaloge povzročajo draginjo K članku pod gornjim naslovom, objavljenem v »Večerniku« 18. t. m., nam je uprava moške kaznilnice poslala naslednje pojasnilo: Pisec Vašega članka pozdravlja ukrep mariborskega tržnega nadzorstva, ki je pa našem trgu maksimiralo ceno krompirju z din 1.60, češ, da je bila namera dobra in vsega upoštevanja vredna, hkrati pa ugotavlja posledico tega ukrepa, da je na živilskem trgu na mah gmanjkalo krompirja. Kdo je kriv? Po mnenju člankarja seveda prekupčevalci, ki pokupijo krompir na deželi, da ga bodo potem lahko za drag denar naprej prodajali, in tisti, ki liaroče cele vozove krompirja na dom. Po trditvi Plankarja »so v času, ko je na trgu uvedeno maksimiranje, celo javne ustanove, kakor bolnišnica, kaznilnica itd., kupile od kmetov krompir po višji ceni samo, da si ga zasigurajo.« Uprava kaznilnice ugotavlja, da je ta trditev kratkomalo izmišljena. Kaznilnica je namreč do sedaj za svoje potrebe kupovala od kmetov krompir po 1.— din in po dobljenih informacijah ga je tudi javna bolnišnica do sedaj kupovala od kmetov po nižji ceni nego jo je določilo tržno nadzorstvo. »Javne ustanove« torej niso krive niti pomanjkanju krompirja na trgu niti pretiranim cenam. Radi določitve maksimalne cene, ki presega celo ljubljansko ceno za krompir, pa bodo seveda prisiljene v bodoče kupovati krompir po višjih cenah nego do sedaj. Iz tega sledi resničnost starega pravila, da cen blagu ni mogoče uspešno diktirati od zgOraj, ker se ravnajo po višini ponudbe in povpraševanja. Podražitev sladkorja? Na podlagi točke 11 § 4 uredbe o iz-premembah in dopolnitvah uredbe o slad komi pesi in zakona o državni trošarini z 19. avgusta 1939 je finančni minister predpisal, da smejo sladkorne tovarne pri prodaji sladkorja, izdelanega v kampanji 1940-41 v vagonskih pošiljkah računati za 100 kg kristala kupčeva postaja, vključno državna trošarina, pa brez skupnega davka — 1330 din, za 100 kg kock pod istimi pogoji pa 1495 din. (Iz oddelka za kataster in državna posestva v finančnem ministrstvu.) »SENZACIJA« O MILU V Framu se je zvečer ustavil težek tovorni avtomobil, ki je bil naložen z milom. Šofer je zapeljal avtomobil pod kozolec ter odšel v vas. Ponoči so domačini iz radovednosti obkolili avto ter videli, da so zaboji polni mila. Takoj so o tem obvestili orožnike, okrajno načelstvo pa je odredilo zaplembo. Izkazalo pa se je, da milo ni skril mariborski trgovec, kakor so trdili neki ljudje, pač pa da je last nekega ljubljanskega trgovca. Šofer je ustavil vozilo zaradi kvara. — Drugo jutro je prišel novi avto, ki je odpeljal milo v Ljubljano, ker se je izkazalo. da o zaplembi sploh ne more biti ga-vors.. m. Uvozna kontrola bo uvedena tudi za te-le uvozne predmete: bombaž, kavčuk, juta, volna in parafin. m. Uradni dan Zbornice za TOI ta teden ne 1)0* v sredo, temveč v četrtek, 26. sept. predpoldne v pisarni združenja. i m. Dramatsfca šola pod vodstvom glavnega režiserja bo tudi letos imela svoje nedeljske in večerne tečaje,, če, bo za to dovolj priglašencev. Interesenti naj se javijo 'pri dnevni gledališki'blagajni do sobote, ■28. L in. Nato bo pravočasno objavljen začetek praktičnih in teoretskih vaj, ki bodo v gledališču. in. Glasbeni odsek Narodne strokovne zveic sprejema v uk začetnike v violini in harmoniki ter dobro izvežbane tamburaše v tamburaški .orkester. Informacije in vpisovanje dnevno od 9,—12. in od 15. do 10. Sodna ulica 9-III., desno, tajništvo. m. Pri včerajšnjem poročilu o proslavi otvoritve nove šole pri Sv. Treh kraljih je čisto slučajno izpadlo imenovanje našega agilnega pevskega društva „Jadran-Nanos“, ki je pod vodstvom prof. Vrabca veliko doprineslo, da je bila slavnost tako veličastna. Pevci mariborskega zbora so tudi med prosto zabavo odpeli nekaj domoljubnih pesmi. Sodelovanje pevskega zbora so omogočili tudi mariborski pridobihii krogi. m. Orkestralni odsek Glasbene Malice v Mariboru, ki je v pretekli sezoni pokazal prav lepe uspehe, prične s ponovnim delom v sredo, 25. t. m., ol» 20. v prostorih drž. dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici. Umetniško- vodstvo je tudi letos v rolcah kapelnika g. kapetana Jos. V. J i-ranka. Novi člani, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati, naj se javijo med vajo. m. Interesentom za gledališki abonma je kljub splošnemu podraženju še vedno po starih cenah yi plačilnih pogojih do sobote, 28. t. m. na razpolago izbira sedežev. Pohitite, dokler so boljši prostori’ še na razpolago! m. Služkinja — tatica. Radvanjskim orožnikom je pred tedni prijavil mesar Anton Rade iz Nove vasi, da je bila pri njem za služkinjo neka 18-Ielna Irena Z. iz Radvanja. Omenjena je nekega dne pobegnila iz službe, z p j o pa so izginile razne obleke in nakit v skupni, vrednosti 1020 dinarjev. Orožniki so poslali za njo tiralico. Sedaj jo je policija iz Zagreba oddala orožnikom, ki so jo o tatvini zaslišali. Irena je talvino. priznala, našli pa niso pri njej nobene ukradene stvari več,- ker'je. Vse že prodala v Zagrebu, kamor je ; po tatvini pobegnila. Oddali so jo sodišču. m. Prevaran trgovec. Anton Filipančič,-trgovec s kurivom v Kopališki ulici, je prijavil svojega delavca, da mu je prodal. 100 kg premoga, vreče in gare ter neznano kam odšel. m. Nepoboljšljivi tat koles. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je 15-leLni Friderik M. iz Nove vasi ukradel dvoje . koles in žepne ure. Po zaslišanju je mladenič pobegnil. Da pa lahko 'hitreje izgine oblastem izpred oči, je med begom spet ukradel neko kolo, ki je stalo pred pošto. Sedaj so ga orožniki aretirali in oddali sodišču, ukradeno kolo pa vrnili lastniku. m. Več panjev čebel je ukradel neznani storilec te dni iz čebelnjaka pekrskega posestnika Kranjca. Zanimiv oje!, da se čebele vračajo, kar znači, da jih niso odnesli daleč, vendar tatu še niso odkrili. m. Na mariborski svinjski sejem so okoliški kmetje pripeljali 350 svinj in prašičev, prodali pa so 123 glav. Cene so bile nar slednje: prasci 5—6 tednov stari 80—130 din, 7—9 tednov stari 140—180 din, 3—4 mesece stari 310—330 din, 5—7 mesecev stari 350—510 din, 8—10 mesecev stari 520—700 din, leto dni stari po 730 do 900 dinarjev. Svinje so se prodajale po 10 do 13.50 din za I-jg žive teže, odnosno po 15 do 19 din za kg mrtve teže. SCosmos na človeški dlani V vseh časih ih pri vseh’ narodih so živeli ljudje, ki so na podlagi konfiguracije in oblike roke in dlani znali povedati karakter in usodo osebe. Zgodovina hiro-logije se da zasledovali zelo daleč nazaj in obstaja o njej obširna literatura. Aristoteles poroča, da je poslal Aleksandru Velikemu razpravo o hirologiji. Juva-nalis, Cicero in Plinius omenjajo večkrat v svojih delih, da so se v tistem času An-gori zelo intenzivno pečali s hirologijo* Stari Rimljani so si bili na jasnem, da človeška dlan marsikaj lahko razodene, kar bi sicer ostalo popolnoma skrito. Antični pisatelj Artemidor 'je zapustil prvo strokovno razpravo o hirologiji. Malo znano pa je, da je bil Gasius Julius Ceasar, ki je imel velik interes za to znanost, sam velik strokovnjak v hirologiji. V rokah se zrcali človekova duševnost do najsubstihiejših podzavestnih psihičnih nijans in kompleksov. Roka govori zgovornejše kakor jezik. Obraz in jezik lahko lažeLa, roka ne more nikdar! Staroveški hiromanli so bili večinoma tudi astrologi. Kakor hirologija, tako tudi grafologija pripomoreta človeku do naj-temeliitejšega spoznanja svojega značaja, sposobnosti in do šibkih točk. Grafološka analiza prodre v najskrivnejše kotičke duše, ki jih človek skrbno čuva celo pred svojimi najbližjimi, celo pred samim seboj. Cc. hočete doseči v življenju uspeh, je prvo, da spoznate sebe’. V svoji praksi kot eksperimentalni astro-Ioh in tirolag sem imel priliko preprečiti mnogo razočaranj, prevar, ljubezenskih in družinskih tragedij, poslovnih neuspehov in celo zločinov, ker so si prizadeti pravočasno dali izstaviti grafološko analizo*. Eksperimentalna psihologija je ena izmed znanosti, ki prizadevajo človeka prav osebno. Če sc hočete temeljito izkopati iz svojih nadlog, če se hočete, trajno veseliti življenjskega uspeha in sreče, morate nastaviti sekiro na koreniko zla in se odločiti za poslednji odločilni udarec. Psihografolog Paradiso, Maribor. G€ino * Grajski kino. Danes umetniški film nenadkriljive igre ,,Štiri hčerke profesorja Lcmpa“. Film je posnet po znamenitem romanu amer-C pisateljice Fani Hui^st. * Esplanadc kino. Danes zabavna, glasbena ljubezenska veseloigra »Renata in kvartet" z Gustavom Frohlicliom, Kathe Nagy in Atilla Horbigerjem. Sledi vele-film „l)esperado“ v naravnih barvah. * Union kino. Danes največji gangstrsld film „Otrok uliee“. Napeta vsebina, boji policije z gangsterji. Dajte našim malim otroško igrišče! V Mariboru imamo prav lep park kamor se zatekajo vse mamice z otroci, ki stanujejo po hišah brez vrta. Kar mrgoli tod takšne drobnjadi, ki zaseda vse klopi in vsak prost prostorček jim pride prav za igranje, skakanje, letanje itd., da tako kolikor mogoče zadosti svoji nežni mladosti. Vendar pa ta naš lepi park nikakor ne odgovarja potrebam, ki so v zvezi z našimi najmlajšimi. Kje je v parku toliko prostora, da bi se otroci res lahko prosto razgibali in razletali, ko pridejo iz svojih modernih stanovanj, ki so navadno tako tesno zidana, da pri večini ni možno spraviti v nje niti potrebnega pohištva. Ti otroci potrebujejo v našem parku čim več prostora, da vsaj tu popolnoma zažive t. zv. otroško rajanje. V mariborskem parku pa so nasadili lepe cvetice po rondojih, speljali mnogo stezic in obdali tratico z žično ograjo, kamor je prepovedano stopiti malim noži-cam, ki bi se tako rade znebile vseh takšnih meja, ki jih ovirajo pri igri. Edino po stezah jim je dovoljeno hoditi, ki so pa skoro vse v senci in se po dežju prepočasi sušijo, tako da se morajo otroci čestokrat igrati kar po lužah. Po drugih mestih skrbijo mnogo bolj za svoj naraščaj. V Ljubljanskem Tivoliju imajo določene prostore, ki so namenjeni res samo mladeži, ki ne potrebuje pri svoji igri okrašenih rondojev, gredic, stezic itd. Presrečni so- da hodijo po travi in da imajo kup peska, ki ga obdelujejo po mili volji. Sicer so tudi pri nas nasuli našim malčkom nekaj takšnega na dveh krajih, ki pa se odlikujeta po svoji senci in kamor nikdar ne prisije sonce radi prekošatih dreves. Pesek je tudi ob najlepšem vremenu vlažen in s tem tudi leglo raznih bacilov, ki se prav radi držijo v tako neprimernih krajih. —■ Pametne matere sploh ne puščajo svojih otrok k tem bacilonoscem in se jih že na daleč ogibljejo zlasti še, ker se ti nesrečni kupi nahajajo prav blizu ceste, s katere prihaja neprestano prah in ostala umazanija. Prepričani srno, da ne mislite, da smo proti cveticam, nasadom in traticam z negovano travo. Saj smo ponosni na svoj park! Le otroško igrišče nam dajte, da bo tako zadoščeno tudi našim malim, ki bodo lepoto parka šele pozneje doumeli, ko bodo že nekoliko dorasli. Naš park je ustvarjen res samo za odrasle, ki iščejo pod vejami dreves odpočitek in kratek oddih. Tega pa naši mali še ne potrebujejo. V njih vre mlado življenje, da prekipeva na vseli straneh. Za nje moramo napraviti njim primeren park — kot ga oni potrebujejo. Ker je v našem parku prav primeren travnik, ki je dovolj obsežen in obdan z drevesi, kamor ves dan sije sonce in ni ob cesti, ki svetovali, da nam prihodnjo spomlad preuredi mestna občina to tratico v otroško igrišče. Izdatkov tudi v teh težkih časih mestna občina ne bo imela s to preureditvijo, saj oni kupi snažnega peska, ki bi jih nasuli na nekaterih krajih tega travnika, nekaj novih klopi za osebe, ki čuvajo to mladež in dovoljenje, da otroci smejo uporabljati to livadico res ne velja več kot par sto dinarjev. Mislim da je ta želja popolnoma upravičena in da se bodo strinjali z njo vsi činltelji zlasti še oni, katerih otroci niso tako srečni, da bi imeli svoj lastni vrt — Ena v imenu mnogih. Zanimivosti! Miš - najspretnejšf obrtnik v živalstvu V živalstvu je mnogo primerov, kjer gradijo živali svoja zavetišča kot izvrstni in spretni obrtniki. Ta živalska obrt je prav številno zastopana in vse kaže, da ji ne grozi nobena kriza. Tudi ni znano, da bi jo izpodrivala kaka konkurenčno sposobnejša industrija ter ji zato lalika pripisujemo še dolgo bodočnost. Razvita ni samo po neciviliziranih predelih Afrike in Azije, temveč tudi v visoko indu-strializrani Evropi. V prvi vrsti se udejstvujejo v obrti ptice, katerih instinkt je v tem pogledu občudovanja vreden. Enostavno pletenje poznajo vrane. Za temelje svojemu gnezdu vzamejo suho vejevje, ki ga zalepijo z ilovico. Sličen sistem pozna tudi neka sorodna ptica v Afriki, ki pa gradi pravo palačo iz vej, trave, trske in ilovice. Gnezdo te ptice je razdeljeno v tri posebne prostore, med katerimi ločimo »salon« in »spalnico«, ki je najprostornejša in najudobnejša. Poleg gradbincev pozna ptičji svet tudi »krojače«. Neka azijska ptica »se-šije« svoje gnezdo vedno med dvema drevesnima listoma. Najprej postavi oba lista drug poleg drugega tako, da sta vrhova obrnjena navzdol. Nato »zašije« oba lista od vrhov do polovice tako, da tvori gornji del s peclji odprtino. Niti za »šivanje« »proizvaja« iz surovega bom- baža. Med pticami so pa znani tudi »tekstilci«. Svoje gnezdo stkejo iz dolgih trav ter mu potem stene ojačijo. Taka gnezda se nahajajo često v skupinah po 20 do 100 gnezd ter nudijo lep okras drevesom. Dobri obrtniki so tudi naši ščinkavci, ki znajo s pravo umetnostjo spletati svoja okrogla gnezdeca. Nič manj spretni obrtniki so tudi dru- ge živali. Med sesalci je dober »gradbinec« orangutan, ki gradi svoje »stanovanje« s primernim umetniškim okusom. Iz vej splete svoje gnezdo tako, da postavi eno vrsto vej v eni smer:, drugo pa v nasprotni. Veverica prepleta debele veje s tanjšimi. Najspretnejša med sesalci pa je miš. Dno njenega gnezda je spleteno iz 20 do 30 listov iz koruzne slame. Učenjak in njegova kuharica Švedski učenjak Berzelins je živel in delal na izredno skromen način. Svoje sloveče analize je izdelal v hišici, ki je imela le dve sobici. Edini laboratorij mu je bila kuhinja, edina asistentka pa njegova kuharica in gospodinja Ana. Nekoč so sosedje vprašali kuharico, s čim se prav za prav ukvarja njen gospodar. »On je vendar kemik!« »Toda kaj to pomeni? Kaj dela?« »Hm, takoj vam bom pojasnila. Najprej nekaj meša v veliki steklenici, nato vse skupaj pretaka v manjše steklenice in končno tudi od tod prelije v čiste majhne stekleničice.« »Kaj se pa potem s tem dogodi.« »Končno vržem jaz vse skupaj skozi okno!« Konjenica je tudi v sedanji vojni še ved no zelo upoštevana, zlasti kot izvidntška edinica v predelih, ki motoriziranim oddelkom niso dostopni Kako gode sibirski mraz Potniki po mrzli Sibiriji pripovedujejo, da povzročajo v mrazu izpod 50 stopinj C vsi predmeti čudne tone. Ta pojav so nazvali za »glasbo mraza«. Neki potnik, ki pripoveduje o tem pojavu, pravi, je to godbo teže poslušati, kot pa prenašati mraz sam. Zdi se potniku, kot bi slišal čez celo zemeljsko površino pisketajoč zvok. Zveni prav vse, kot bi udarjali po kakih kovinskih predmetih. V takem mrazu ljudje sploh ne govore. Molče tudi Živah. Konjske potkve, ki udarjajo na trdo cesto, donijo kot zvon. Če udari kdo na drevo, odmeva kot bi bilo iz jekla. Približujoče se sani povzročajo strašno neprijeten hrup. Zvok, ki ga povzročajo sani med vožnjo, je zeio podoben škripanju diamanta, ki ga potegnemo po steklu. -Sonce je podobno veliki bakreni krogli in je samo nekaj ur nad obzorjem. Kmalu zaide in ponoči se sliši samo piskanje, čudno in neprestano »giasbo mraza«. Dekleti, ki vidita samo v temi Zanimiv slučaj avitaminoze so imeli te dni v sarajevski bolnišnici. Sezonski delavec Halil Ahmet iz Prizrena je pripeljal tja svoji dve hčeri 6 letno Razijo in 4 letno Samido. Njune oči so tako zgra- PISEMSKI PAPIR IZ KROMPIRJA Neka velika nemška tovarna papirja jc pričela na veliko izdelovati pisemski papir iz — krompirjevice. Kakovost tega papira je prav tako dobra kakor papir za tisk, cena pa je znatno nižja. jene, da podnevi ne vidita, ponoči pa jima je vid tako oster, da najdeta iglo. Obe deklici radi očetovega siromaštva stalno jesta samo posoljen črni kruh. Na to vrsto prehrane je njun organizem že tako navajen, da takoj izbruhata, ako zaužijeta kaj drugega. Zdravniki so ugotovili, da gre za neko posebno bolezen, ki je v zvezi s pomanjkanjem vitamina A. Ker v Sarajevu ni našel posla, je krenil Halil dalje po državi s trebuhom za kruhom. OD BENCINSKE ČRPALKE V GLEDALIŠČE V berlinskem gledališču je bil letos angažiran za opernega pevca skromni uslužbenec pri bencinski črpalki, 28 letni Gerhard Frei, ki so ga ljudje vedeo poslušali, ko je v brezdelju pel poleg bencinskega rezervoarja. Sedaj bo pe! basovske partije v vseh operah letošnjega repertoarja. __________________ S trenjem se proizvaja toplota, razlaga učitelj v razredu. Drgnile si roke in povejte mi potem, kaj boste občutili. Ves razred se kakor nor vrže na posel. — No, kaj čutite? vpraša učitelj. — Majhne črne klobasice, gospod učitelj ... NAJSTAREJŠI NEMŠKI ČASNIK Za proslavo 500 letnice iznajdbe tiska, je izdal Leipzig, znano središče nemškega tiskarstva, faksimile najbolje ohranjenega nemškega časnika. To so vezani kompleti tkzv. augsburškega »Avisa«, katerega originale hranijo v pokrajinski knjižnici v Hanoveru. Ravno tako so tiskali tudi strasburški časnik »Rela-tion«, ki ga je izdajal tiskar Karol. Oba časnika sta izhajala 1. 1609. m. Na rentgenskem pregledu »Veš, Filfija bi pa že lahko pustila v predsobi, da bi me tako poželjivo ne požiral!« Stara ljubezen nikoli ne zarjavi... Edvard je dolgo let hodil po daljni tujini. Rozamunda pa je doma zvesto hrepenela po svidenju z njim. Nekega dne je pisal Edvard: »Kmalu se bom vrnil, o Rozamunda!« Rozamunda mu je odpisala: »Razočaran boš. Postala sem stara, lice mi je nagrbančeno, lasje osiveli, zobje so mi popolnoma izpadli.« Edvard je kljub temu prispel. Videl je Rozamundo in ji rekel: »Pisala si mi da si osivela in ostarela, o Rozamunda. Zal je bila resnica v tvojih besedah. Pisala si mi tudi o tem, da si izgubila vse zobovje. Toda o Rozamunda, vidim, da imaš kljub vsemu še eden zob. Rozamunda je sramežljivo zardela, povesila osivele trepalnice in zvesto vzdihnila: »Res je, o Edvard. To je presenečenje, ki sem ti ga pripravila!« Serglusz Piaseekl * LJUBLJENEC ZVEZD t06 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko-ruski meji Dali smo Mamutovi ženi tritiisoč rubljev ter odšli. Drugo jutro mi je prinesel Krisa pošiljko, ki je bila naslovljena nanj. Bila je iz Vilne. Petrikova. V njej je bilo pismo in škatljica. V škatljici pa busola. Nikoli nisem pomislil nanjo, četudi bi mi že večkrat lahko prav dobro poslužila. Da, sedaj bom mogel v popolni temi najti pravo smer. Zvečer sem dolgo ogledoval busolo in mislil na Petrika: —Kako mu je le prišlo na misel? Torej le misli name? In mi je kupil busolo! 13 Sredi Krasnovaškega gozda, tri kilometre od meje, leži prostrana ravnica, vsa prekrižana s potmi. Na južni strani je globlja zaseka. Skoznjo sc često plazijo novački, da bi si skrajšali pot. Sto korakov od levega roba zaseke je grm in za njim jarek, ki ga od daleč ni bilo moči opaziti. Neka.i korakov na levo pa je bil kup napol strohnelega sena... Sedel sem za grmom, dočim se je Krisa skril za kup sena. Hrobar pa ie prežal v bližnji hosti. Ko se je nekoliko zdanilo, sem opazil gručo ljudi, ki je izstopila iz gozda na nasprotnem koncu ravnice. Vsi so v kratkih črnih suknjah in nosijo škornje. Bližajo se mi. V tem trenutku je skočil prednje Hrobar. Ostrmeli so kot oka-meneli. — Roke kvišku! Novački pa so se kot divja lava pognali na rob ravnice. Izza kopa sena se je pognal Krisa z dvema repetirkama v rokah. — Na tla, sicer vržem bombo! Padli so na zemljo. — Dvignite roke! Naglo sem jih pregledal. Nahrbtnike s kožami sem zmetal na kup. V tem krdelu so bili sami močni in zastavni fantje. — Iz vas bi bili odlični vojaki rdeče armade! — sem jim dejal, ko sem jih pregledaval. Novački so se tiho smejali. Nenadoma sem z drugega konca zaslišal dobro znani glas. Čudno, da nisem že prej opazil Elegana. — Fantje, to je Krisa! Elegan je s prstom pokazal na Kriso, ki je stal nekaj korakov od gruče. Od-pale so mu namreč slabo prilepljene brke, pa ga je mogel Elegan takoj spoznati. Priskočil sem k Eleganu: — Zapri gobec, sicer... Elegan se je umaknli. — Gospod... sodrug... Vlado! Preiskal sem novačke in jih izpustil: — Povejte v Rakovu, da je meja za- prta! Nobenega krdela ne pustim več čeznjo! Povejte da je to za Havranka in Lorda, in za to, ker ste se sprijateljili z Alinčuikoviimi! Razumete? Novački so odgovorili kot v zbotu: — Da! Torej so me razumeli. In še sem dodal: — Zdaj pa izginite, kar le morete, sicer bom streljal! Sloni so se podali v beg. Ne.kajkret sem ustrelil za njimi, seveda v zrak, da bi nikogar ne zadel. Ko smo kasneje prinesli blago v skrivališče, mi je Krisa dejal: — Tako, zdaj je vrsta tudi na meni! Vse mesto bo vedelo. — Nič hudega... nekako bomo že uredili zadevo! — je dejal Hrobar. * čez nekaj dni so nas že zasledovali. Bili smo nedaleč od Minska. To noč je pričelo deževati. Do jutra smo prišli v Starovaški gozd. čez dan smo se utaborili v gozdu blizu ceste, okoli dvajset kilometrov od Minska. Premočeni smo bili do kože. Okoli poldneva je prenehalo deževati. Zakurili smo in se sušili. Okoli našega skrivališča sta se pritihotapila dva pastirja. — Kaj pa vidva? — je zavpil Hrobar. — Izginita! Pastirja sta naglo izginila v hosti. Čez dobro uro, ko sem bil jaz na straži, sem zaslišal v hosti pokanje vej. Ozrl sem se in srečal sem se s pogledom izpod črne kape s peterokrato rdečo zvezdo. Z nogo sem pogasil ogenj. Tovariša sta me za- čudeno pogledala. Z roko sem jima pokazal, naj se naglo oblečeta. In še sem jima pokazal v smeri, odkoder je prihajal šum. Z leve in desne sem zaslišal šepetanje. Nenadoma je prav blizu zašče-kal pes. Ta hip sem se sklonil ;n velel tovarišema: — Granate! Takoj! Tovariša sta mi dala dve bombi. Eno sem zagnal v hosto, in drugo še nekoliko dalje. Krisa in Hrobar sta v tem hipu zagnala bombe na levo in desno. Po nekaj sekundah so zagrmele eksplozije. Gozd se je tresel, lomile so se veje, v zrak je metalo kupe zemlje. Mi pa smo medtem zbežali proti zapadu. Nekaj časa je vladala tišina, nato pa je udarilo več strelov iz karabin, za njim se je vsul gost ogenj. Odgovorili nismo, ampak smo hiteli. Za nami je zavijal pes. — Au, to pa le ni prijetno! — je dejal Krisa. — Zasledujejo nas s psom. Do večera pa je še dolgo. Prišli smo na rob gozda. Pred nami je bilo široko polje. Do meje je bilo še najmanj dvanajst kilometrov, do uajbližnje-ga gozda pa štiri. Mrak bo padel šele čez tri ure. Stopiti na odprto polje bi torej bilo prenevarno. Ob robu gozda smo se plazili proti jugu. Prešli smo na drugo stran ceste in zavili proti vzhodu. Cesta nas je delila od zasledovalcev. Ta hip so morali hiteti na zapad, dočim smo šli mi proti vzhodu. Verjetno da so šli počasi, ker so se bali napada, dočim smo mi hiteli, kar smo le mogli. Včasih smo na levi slišali ščekot psa. (Dalje.) SLUŽBO DOBI OPOZORILA > SLUŽBO IŠČE v matih oglakih .Maire v«CK8 beseda'<5Cnajinanjia orffctrjbkia *za ie or^kljčl dtfmsoviTnJa in ienitovaniski oglasi, din oo besedi. Naj- o -v.,- odvetnik v Ljubljani »prejme suBsrrru i a Dopise na Del- odd. >-Veče£?. nika« po d »Sta 1 aa«.. 48083-2 POSTREŽNICO za nar ur dnevno. Vra i-ni: Tezno. 18088-2 PBK5EE>0r5|]S9 ernikov" sporSrssi nagradni r&at^šs" 03 Nedeljsko lekmovunj v sioveaski ligi j. prineslo malti neprNSakovane rezultate za naše tekmovalce v toliko, ker so po večini napovedovali zmago klubov, ki igrajo na domačem (er-inuj a so v dveh' slučajih odnesli točke gosli; pri čemer žlasii preseneča visok poraz Kranja. Za mariborsko tekmo je kljub slabemu. slartu ISSK Ma-ri!Wdrv. Prv*h treh a^Iih ^večina tipala Tokrat smo prejeli vsega 113 prognoz; med njimi je zanimiva zlasli ena iz Ljubljane, -kjer n;\m'. etslv^ieaf •.-LjuJ.iljaRetfuov >;i> lekme v Mariboru, Kranju in Celih "p:rfi7fiit?rua totnie 1-ezullalČ*,' 'dočim j#Mjrf6^dnskit-v- |rriighozi-'f.-2 za Ljubljano, tlisioo pa .ima razl&t-no' čmjfv ■pb5tfiT'fi| 22. IX. 40.,^21/ lite--je h)r|y> žigossea: oh 21 v nedeljo zvečer'ter je zaradi tega romalo v koš, ker ne odgovarja pogojem natečaja. Tokrat nimamo niti enega pravilnega rezultata za tekmi Maribor—Bratstvo in Kranj -Amater, dočim je ijtild-jair-ski rezultat pravilno, pogodilo 17 tekmovalcev, celjskega pa,.!) rit>l^njt>vaieev. Stave za posamezne klube dajejo sledeče razmerje,- gM^Umr^ BmUftvo ilt:2:i (5 za remisi^Li^mang-Mezmcar 119:18 (oj. Kranj—Aitaafer :2ff' (18'i*'Olimp—Mars 47:76 (18). vri zadn-iili dveh parili je skupno številči rešitev za eno manjše, ker je neki tekmovalec za tekmi v Kranju-in Celju zamenjal klube. Podrobnejši izid In stanje tekmovanja v celoti bomo objavili v soboto. ' ' j - O.-iit;—Krunj v Celju, &k—Lj^iij:aa _v r.jiibljani in Amater—Brafslva v Trbovljah. Izrežite spodnji kupon 'ler pošijiu prognoze s kuponom na naslov našega sporltje;ja uredništva najkasneje do sobote 18. zvečer, oddale jih lahko tudi v nabiralnik Aiariborske tiskarne. Tekmaval-čem izven Maribora bomo’ priznali ludi rešitve, ki jih bomo prejeli y ponedeljek zpiiraj s -šobo Inim poštnim žigom. TTJtt- rr KUP&53 - Z A SPOGTKO NA SR/DNO re«MOV4W3E »'/ E C £ R M! K« DNE 24. 'EPiEMBEA 1940 L»'/ E C IV73WT»S SREDNJEŠOLSKO ATLETSKO TEKMOVANJE Podmladek JS na drž. klasični gimna-iij bo priredil 28. in 29. sepl na stadionu j SK Železničarja 'allelski niecting za pro- j hodna pokala JS in JAZ. Pravico slarla j imajo redni dijaki mariborskih srednjih I ioj. m .železničarske šole. Prehodna pokala: 'doji. nvošlvp z n’ , ’č točkami, v trajno j lasL-jia- oni za . - ki jih osvoji trikrat j xaporedQ!Ua_ .iUi p. .Krat v presledkih. Tek-movjigje brj v, soboto od 15. in v nedeljo | oil.-‘J..'i!).. dalje. • Vsak zavod lahko postavi v vsaki disciplini po dva atleta in tri ul--tolihje,- mi 101X) m pa jioljubno šJ.eyjlor ,«a ©fcentf-pa -štejeta le prva \lv;i-. fžtne^Hfc s lafet šteje&3fio prva, isti atlet laiiko'nastopi -najv^ v štirih disciplinah, všLevši rrt^feta'. Prijave s potrdilom ravnateljstva, daT so nastopaj;»či redni dijaki zavoda, je treba vložiti do 21. sepl. prireditelju Teniški turn:r ISSIC Maribora ISSK Maribor je priredil na svojih igriščih teniški turnir gospodov v dvoje, za katerega je razpisal lepa darila tukajšnji trgovec Franjo Mastek. Vsega je tekmovalo 12 parov. Zmagala sta Fredi Korenčan - mr. Bruno To-bijas, ki sta v finalu premagala par: Dreja Korenčan - Albaneže s 6:4, 7:5. V semifinak: sta Albaneže - D. Korenčan izločila par Kobi - Cepuder 6:1, 7:5, F. Korenčan - mr. Tobijas pa par dr. Vakselj - Kodrič 6:2, 6:2. Izmed ostalih parov bi trebalo posebej omeniti še kombinacije Babič - Pavlin, Majer -Hutter in Bergant - Nebešar. -V-' V me- Nedeljski spored v Sigi nedeljo, 29. sept., so na sporeGit Vek-Žefczničar— MarllKn* ‘ V Mariboru, s Maribor—Železničar (rez.) 4:5 (4:3). Sodnik g. Jenko. Stanje prvenstvene ta-IiflSsi *:'rt\lipft,!:- "2:^ I JVTJSr 3." "elitni?av. vsak po d v (ji 4 on£- Iti, ■„ ji. Jilftr i.l KJr,.. br e z (očko. KOLESARSKA DIRKA OKOLJ HRVATSKE ' Na G22 km dolgi progi okoli Hrvatske : je tekmovalo 23 tekmovalcev, med njimi : Slovenca Gregorič (Slovenjgradeč) in Roz-1 man (Mariboi^. Na cilj jih je prišlo 16. \ V tretji etapi je favorit Prosenik radi padca izslopil. Zmagal je s skupnim časom 21:11.10 Bolgar Nikola Penčev (So-i kol. Zagreb), 2. Branko Debanič (Orient, Sušak) 21:19.28, 3. Zagorski (Zvezda, Kar-lovac) 21:39.11, 4. Gregorič (Slovenjgradec) 21:51.27. V prvih dveh elapah je zmagal , Prosenik, dočim je bil Gregorič v prvi na četrtem, v drugi pa na sedmem mestu. I s Juniorsko prvenstvo MNP se je pri-I čelo s tekmo Železničar— Slavija. — Po ‘jako živahni tekmi so zmagah Zelezni-: eprji 2:1 (l;l)v .Slavija,Jn si bila-z ozirom j na pokitranft zttdnje zaslbz.ua remis. Sbd-I nik. g. Eopič. - '- • - s. Na table-teniškem turnirju Mladike v Ljubljani je tekmovalo 12 moštev. V finalu, je zagrebški Ilašk v postavi Dernovšek-WeiR premagal Mladiko v postavi Krečič - Belak; s 3:0. V singlu gospodov je odnesel prvo mesto Mariborčan Janež Dernovšek, brat teniškega igralca Marka Dernovška, ki je v fir nalu premagal talentiranega Crniča 2:1. s. V finalu za državno teniško prvenstvu moštev je v Žagrebu ATK premagal lanskegr prvaka Concordijo s 4:0. s. Sofijska »Slavifa« je izgubila v Moskvi tudi drugo tekmo proti »Dinamu« s 4:0. s ilrvalska in srbska liga. V hrvatski iig.i soc,-bile tr/.j lekjne; Split—Bačka 3:2 (0:2).' TfašK- Sašlc 0:0, Slavija (O;—Železničar 0:0, oslale lekme v hrvatski in vse v srbski ligi so zaradi reprezentančnih te-■kern oitpadlt. - -- •'•' - s Varaždinska Slavija 'je "y prijateljski tekmi, .preinagala Balo 2:1. -■* s ‘ V liuhljalJškcni' T. ržarsiu -je Jt&ra®as premagal Korotana 4:3, Svoboda pa DisI; »5s3. juniorji Svolmde- so paraziti Jadran 2:1. s Bratstvo—Gorenjec 49.5 : 39.5. Junior- ski atletski dvoboj na Jesenicah. n. Vpisovanje mi Kkoftor!r:ko-ki»nisrcialn[ visoki šoli v ZusjrcbH ki -runski semester šolskega leta. 1910- -jildjji .'ud' 25. sepl. do.5. okl. Podrobnejša^jjgjiisiftisla so v služ-ličnih objavah^-. '. , r,.- n. V.rpiso'sijj!ijp..^98-i(^aicDober stalen zastažek<<. . . T7 ~ :-M-2 POMOČNICE sprejme damski salon Toplak Orožnova -10. 18089-2 M ■; --------- KROJAŠKEGA JŽOAIOČ^IKA ?n šiviljsko.pomočnico -sorej-ifižm takoj. ..y,al>®zprjeya Maribor. ‘ . W0903 SOBA IN KUHINJA se odda v najem. Cotič, Koroška 48. 18087-5 Santostojng. starejša .’ .. PRODAJALKA . slovenskega in neniSkegK . je^ zika, popolnoma -vešča s^ išče je« takoj. .Vprašati: A. Tavčar, Jurčičeva 3. 18073-2 T — Za pottigč y gostilni $e sprejme ' •" .. GOSPODIČNA Pogoji: zanesljiva, da obvlada slovenski in nemški jezik. Predstavi se—nai predpoldne v gostilni Felič, Tezno-Mari-bor.___________________1S076-? TROOVskl SLUGA mlajša moč, pošten in r/riden, se t^koi začasno snuejine, Na slov, v ogl. odd. »Večernika«., ' : - ' : " - 18080-2 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. novembrom v najem. Vicel, Gosposka 5. 18085-5 AGILNEGA ZASTOPNIKA za^ijkpvanie pi8%jn za .p(or dajo doTJroidočih srojev-^e-.-rno- Kavcija zn vžbrcfe pfitjeb na. Zashižfck 'velik. Ponudbe na ogl. odd. .»Večernika« Tffid »Reprezentativen«!, 18081-2 ^ KUHARICA gošrpodinja. ište službo na Večje ^posestvo. Izvežbana v gost^da^Stvir in ;KOSt)t)dinj-stvu. Naslov v ogl- odd. »Ve- *r, „ ->i IS0,M VA)&NCI-(KE> r tJČENKA z mal6 nratfifo, šlhviinsko in nemško. ■>& dobre iamjliie sprejme, v trggvipi .nisa/tii-Skih sTroiev Ivan 'Legat. Mari bfr. '■Vetrinjska ul. 30. tel. 24*34. -ril 18077-4 ■ 11 "T —\-T VAJENEC s primerno šolsko izobrazbo Se ^špreimo- Bata,’. Maribor-, ,'yo • .-v >i . .. 18074-^ 2.-sobno STANOVANJE v Melju. Erjavčeva 10 se odda? 18065-5 ENOSOBNO STANOVANJE lepo, v rfovi vili oddam' na' Poštelski cesti s 1. oktobrom MI/Informacije v~ gradbeni pis-ariji, Žoisrerleva 20. -' " ' " 1RfK)9-o STANOVANJE IŠČE Iščem STANOVANJE s hle'von ža par' 'Roni in težki voz. Vprašati gostilna Jelen, Tezno. 18070-6 ENOSOBNO STANOVANJE v. inagdaleit&kem, predmestju se išče s 1. okt. Ponudbe—na ogl.- .pdd. .Večpruika«. ..pod ■»^Stanovanje®-' -18068-6 iščetn takoi PRAZNO SOBO separiraao v centru mesta. Ponudbe- na. ogl.' odd. ».V4č.«. pod j>Mirna«. 18072-9 ■nnnaiHi Rapid -posredovalniea išče' NUJNO -. eč hiš, vil, rrosestvo srednje velikosti. Brezplačne prijave: Rimit), Gosposka 28. 18078-H Prodam 6500 m2 VELIK TRAVNIK s šupo za -seno v Ljubljani* 5 minut od dolenjskega kole? dvora. Zraven vodovod in elektrika' za'80.000 din. Tudi zamenjam za protivrednost v vrt neposredni bližin] Maribora 7.a 'din 17,C00. Šuštaršič. Wattowa ul. 3, Maribor: • 18067-11^ OBRT • TRGOVINA .KERAMIKA. f' ‘ ' ^ Hišni posestniki in najemniki) poglejte Vaš,e peči jn šte-diTriifce? ptedno .»astopi 'zima. Vsa p-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarii popust. 5312-13 Mariboru-. 109p„ m~.. šcelik pole?: gMvrie ‘ čeSte v 'nc Kupujem dnevno vsakp. količino lepili, obran1 F ranc Ornig, s tu d &nčni mojster izjavljam, da nisem plač nik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Ivana Ornig. 18075-25 r OfSŽKKSVOv! . Dobro ohranieria SPALNICA iz trdefea lesa se proda. Ogle da se . pri »Efkaš, mizarstvu. Frančišk-an-slca 12- 18083-lj GRADIVO OPEKA 10-000 kom. " ročna izdelane zidne1 o&teker novega--formata prodam. (Ilovica brez solitra.) Vprašati . pri Kofoščc* Maribor. Frančiškanska 12. 18084-15 SAMO ŠE NEJCA.T DNI! Za vkuhavanje sveže, orvo-s;. 6,..Yrslne ins^c j prave bosanske slive v gajbah po 15 do 18 kg oddajam In pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni .- Josipina Bole sadje In zelenjava en groš, Maribor, Koroška c^sta 26, dvorišče^., ^ 105^, SAM O; ŠE NEKA JPNH Psihografolog in astrolog -S. PAKXft!Siy-Maribor Gosposka ulica Hotel »Zamorc« Psihografolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja;" Vam Odpre. zastor Vašega živ-Menja. Pove Vam s kom i« kako §5 bc®te poročili Kako se obvarujete nesporazuma .y zakonu- Ka teri so VaŠf srebni dnevi Kedaj se podajajte v Spe kulacije da Vam Srečno u?pejo. Katerih bbleznl in nezgod so čuvajte. Ke tfaj naj stavite loterijo ttd. Dela na strogo znanstveni podlagi. Obiske spreiema od 9. do 12. In od 2. do 7- ure. Ostane samo do 29. t. m. & ■fr , .ua —* : . *f..\ —- .S './.- Si. VvC C i Dospele so nove HsIq! Dospele so nove HalOf 'ilmf ke razglednice! Knjigarna in papirnica TlSlfPVIVe ZadfUSC Cankarjeva 1 MARIBOR Telefon 25-45 Javljamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da nas je nenadoma za Vedno zapustil naš nadvse ljubljeni oče, stric, stari oče, brat, gospod i~1 JEREBIC IVAN i-.ic c v, i so ,: zvaničnik-upokojenec, star 6G let. ,j ; 'i ' OH i ..... Pogreb-.nepozabnega bo v sredo, 125. "t. m.,:ob 4. tiri na - magdalenskent pokopališču. , n t^e t - - i- -■ Mar-jbor,-24. septembra 10*10, - ..g ,.-:. žalujoči: Johana, soproga; AvguS^ sin; Kati, poročena Jerman, hžerka in Antori/zet. iij •"'•.V/ - Bsakti. • ' T :• i :r%TSl ...v,- lzd~ia in urejuje ADQ'U‘ UlONlKAR v iilaribqrul Tisku Mariborsko tiskarna .d. d., predsttivnikM .> : li ' a« • ’» - /«, . 1 T >1. f/ t]X1.>» .. I l..n A r| Alnlitn imn/liiicluu u(ay ■»as^ -KS irfiir ST f>b iTVKNlBS;' f 4- ti'.. 1 LUiS(><^eofl0iir4borU.:TS- Oglasi po ročoiku.- ■ —•;Kol.opisiUseC nT frošajo, — UreOi^tvu In uprava! NUtibor, Kopališka ulica b. — Telelon uredništva štev. 25-67. in uprave Štev. 2tr-b7.. — Poštni čekovni račun štev, 11, 409. •1; rf -vW w ir «... - ... r. , 'rr\Tf\r.‘