1ZZ. ftevllko.
V LMUlonl. v torek, 28. mulo 1901
XI. leto.
eteja vsak dan ivetor, izimši nedelje in praznike, ter velja po pesti prejeman za avvtro-ograko dežele za vse leto 25 K, za pol lem 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mnbljano s poiiljanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meaec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tal« deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbi jrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oro&nlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratjali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl
DVih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In eprmvniitvo je v Knaflovih
£?d<niit¥ft telefon It, 54,
Jtfesetna priloga: »»Slovenski Tehnik"
Posimoissii Itoeilko     10 k,
3j»raratštra telefon št. 85.
Krinko ]e podlo.
Nikdar ni tako lahko spoznati ljudi in razmere jasno in določno, kakor ob času volitev, ko nanese sila viharjev, da mora vsakdo pokazati svojo barvo. Minole državnozborske volitve so bile v tem oziru posebno podučne, zlasti važno je pa, da so te volitve pokazale v vsi svoji nagoti tudi politični sistem, ki gaje pri deželni vladi kranjski vpeljal g. Teodor Schwarz.
Videli smo že dlje časa, da gi-ueva čut pravne varnostiv deželi. Poprej, dokler je bil baron Hein deželni predsednik, je imel vsakdo zavest, da stoje nad vsemi strankarskimi prizadevanji postave in da ravna vlada v vsakem slučaju strogo po postavi. Te zavesti ni danes več; na njeno mesto je stopilo prepričanje, da je favoriziranje klerikalizma a tout prix postalo vrhovno načelo pri deželni vladi in daje deželna vlada le še nekaka f i 1 i -jalka klerikalne stranke, nekak izvršilni organ te stranke.
Pri minolih volitvah je padla □rinka, ki je doslej sramežljivo pokrivala pravo lice deželne vlade. Očitno se je pokazalo, da je imela deželna vlada pri teh volitvah le eno pred očmi: da bi po svojih močeh pomagala klerikalcem do zmage celo v Ljubljani. *
Že pr i r ekl am a c i j s k em postopanju se je videlo, da se ravna viada samo po željah in po potrebah klerikalne stranke, ter da skuša ustreči klerikalcem kolikor le more in oškodovati narodno - napredno stranko kolikor je mogoče.
Postava določa, da ima volilno pravico, kdor stanuje eno leto v kaki občini. Ta čas prebivanja v dotični občini se mora uradno dognati. Deželna vlada je pa pri tozadevnih reklamacijah postopala skrajno enostransko. Naj navedemo le nekaj slučajev: Neki frančiškan je glasom uradnega zglasilnega  listka  od leta
1906. v Ljubljani. Ker se ne prebiva eno leto tu, nima volilne pravice. Deželna vlada pa se ni ozirala na uradno listino, nego je verjela neuradni izjavi frančiškanskega župnika, da prebiva tisti frančiškan že dve leti v Ljubljani in ga je vpisala v volilni imenik. Kdor hoče to vladno postopanje prav presoditi, mora pomisliti, da je frančiškanski samostan sam zglasil dotičnega meniha magistratu, da torej po lastnem priznanju ta frančiškan še ne prebiva eno lečo v mestu.
Nasprotno pa je vlada napela vse sile, da spravi iz volilnega imenika nekaj naprednih volilcev. Klerikalci so reklamirali izbris nekaterih uradnikov, češ, da so ti pretrgali svoje bivanje v Ljubljani. Res so dotični uradniki tekom zadnjega leta nekaj tednov službovali izven Ljubljane, seveda le začasno. Svoje stalno bivališče pa so imeli tudi v tem času v Ljubljani, imeli tu svoje stalno stanovanje in svojo stalno službo in bili tudi zglašeni, da tod prebivajo. Vlada pa je poslala posebnega uradnika na sodnijo in na pošto, da je uradno poizvedoval, kako je s to stvarjo, in je črtala iz imenika vse uradnike, ki so bili v zadnjem letu za kake tedne eksponirani iz Ljubljane, dasi tako eksponiranje v smislu postave absolutno ne pomeni pretrgan j a bivanja v navadnem kraju. Vlada je v teh slučajih tako postopala, kakor svoj čas klerikalna stranka na Dunaju, ki je črtala iz volilnega imenika nekega uradnika, ker je šel za šest tednov svojega dopusta na deželo. Klerikalna stranka dunajska se je seveda blamirala s svojo odločbo, ker jo je višja instanca podučila, kaso in kaj. Proti odločbam deželne vlade v reklamacij ski h zadevah pa ni nobene pritožbe in zato je obveljal popolnoma krivični izbris iz volilnega imenika.
Najbolj drastičen je slučaj nekega suplenta. Ta prebiva že dlje kot leto dni stalr.o v Ljubljani. Bil je pa en-
krat na. obisku izven Ljubljane in od tam vložil na deželni šolski svet neko prošnjo. Ta prošnja, datirana iz drugega kraja, je vladi zadostovala, da je moža črtala iz volilnega imenika, češ, da je pretrgal svoje prebivanje v Ljubljani.
To postopanje deželne vlade je bilo popolnoma ne-postavno, je očitno kršenje postave.
Pa dež. vlada je Šla še dalje. Naravno je, da magistrat pri najboljši volji ni mogel dostaviti legitimacij in glasovnic vsem tistim, ki so bili vpisani v volilni imenik. Eni so umrli, drugi so se preselili, pa se niso zgla-sili na novem stanovanju, tretji so šli stanovat izven mesta itd. V vsakem mestu v Avstriji so se zgodili taki slučaji, povsod je zaostal precejšen odstotek legitimacij, Na Dunaju jih je zaostalo 38.000, v Trstu 3700, v Ljubljani pa kakih 700.
Viada je pač dobro vedela, da je to nekaj čisto naravnega, a hotela je na vsak način osumili-Čiti magistrat iu tako moralno podpreti klerikalce. Kar se je zgodilo v Ljubljani, "o se ni zgodilo v nobenem drugem mestu v Avstriji. Vlada je zahtevala, da mora magistrat po časopisih objaviti imena tistih, ki se jim niso mogle dostaviti legitimacije. Magistrat je to lahko in rado voljno storil, saj je imel zavest, da je postopal strogo korektno. Uspeh je bil popolnoma nicev. Zaradi teh razglasov ni noben Človek prišel na magistrat po legitimacijo; oglasili so se samo voliJci, ki so jih iztaknili posamični agitatorji. Danes smo prav veseli in zadovoljni, da je dež. vlada zahtevala ta razglas, zakaj efekttega razglasa priča, kako popolnoma neutemeljeno je bilo vladno sumnice-nje mestnega magistrata.
Še hujšo blamažo pa je deželni vladi preskrbela c. kr. pošta. Za ožjo volitev je dež. vlada razposlala glasovnice po pošti. Tudi to je ukrenila z namenom, osumniciti me-
stni magistrat. No, uspeh te odredbe je res presenetljiv. Tudi c. kr. poŠta ni našla tistih ljudi, ki jim magistrat ni mogel dostaviti legitimacij in povrh ni moglanajti ševeČ takih, kiso jih magistratn i organi našli. Postaje vrnila vladi več glasovnic, nego je zao stalih legitimacij. To je za dež. vlado tako krvava blamaža, da si večje ni misliti, obenem pa sijajno zadoščenje za mestni magistrat, kajti s tem se je izkazalo, kako neutemeljeno je bilo vse sumni-čenje in da je izviralo zgolj iz hudobnega namena, ura dno podpreti klerikalno stranko.
Prav je in koristno, da se je to izkazalo, kajti zdaj lahko rečemo: Krinka je padla, zdaj vemo, pri čem da smo.
Po državnozborskih volitvah.
Praga, 27. maja. Novoizvoljeni mlado- in staročeški poslanci iz Češke in Moravske imajo 31. t. m. skupno posvetovanje. — Izvrševaini odbor češke napredne stranke je sklical shod svojih zaupnikov na dan 2. junija. Shod se bo posvetoval o izpolnitvi in bodoči taktiki stranke. Poročala bodeta novoizvoljena poslanca profesorja Masaryk in Dr tin a.
Dunaj, 27. maja. Poslanci dr. Gross, Chiari, Pacher in Peschka so skicali vse nemške poslance, ki so bili izvoljeni na narodnem in svobodomiselnem programu, na dan 4. junija k skupnemu dogovoru. Povabljenih je 77 poslancev, le Schonererjevi pristaši so prezrti.
L v o v, 27. maja. Minoritetni volilni zistem se je slabo obnesel. Volilni boj se vleče že predolgo ter so se strasti razvnele do skrajnosti, posebno v mešovitih pokrajinah. V Vojnilovu so matoruski kmetje ubili svojega rojaka posestnika K zinila, ker je pri volitvah oddal svoj glas poljskemu kandidatu. Izmed
106 galiških mandatov je dosedaj oddanih Šele 62. Za 44 mandatov se še bije volilni boj, in sicsr za 9 mestnih in 35 kmetskih. Ker se gre pri ožjih volitvah za majoritetne in minoritetne mandate, treba bo nekod Še tretjih in četrtih ožjih volitev. Potemtakem bodo volitve trajale več kot tri tedne.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
Dunaj, 27. maja. Danes se je otvoril nižjeavstrijski deželni zbor za kratko zasedanje. Najprej se je začelo razpravljati o spremembi lovskega zakona. Pri tej priliki je posl. Scheicher strastno napadal novega kočevskega poslanca kneza Auersperga. Trdil je, da je knez dal poslanca Stocklerja krvavo protepsti, ne da bi se knezu kaj zgodilo. — Branil je kneza grof Braida ter svetoval kršČ. socialistom, naj puste kneza Auersperga v miru ter naj rajši streljajo na drugo divjačino, ki se imenuje K. H. W o 1 f. Po teh besedah je zavladal med kršč. socialisti velik nemir, ki so ga skušali prikriti z raznimi medklici. (Kakor znano, pride najhujši prusofii in propagator za1 „proč od Rima" "VVolf v državni zbor le s pomočjo krščanskih socialistov.)
Hrvatsko-madžarski konflikt.
Budapešta, 27. maja. Včeraj so se vršila pogajanja med ministrskim predsednikom dr W e k e r 1 e j e m in predsednikom hrvatskega sabora dr. Medaković em zaradi hrvatskih jezikovnih pravic na železnicah. Pogajanja niso imela najmanjšega uspeha. Sploh ni nikjer upanja, kako bi se konflikt poravnal. Ogrska vlada odločno zahteva, da mora hrvatski minister Josip ovi ć, kije podal demisijo, ostati na svojem mestu.
Hrvatsko-srbska koalicij a je izdala sledeči razglas: Današnja konferenca hrvatsko-srbske koalicije, ki se je je udeležil tudi ban grof Pe-jacsevich, je temeljito razpravljala o novih predlogih, ki jih je prenložila skupna vlada v interesu nagodbe. Ker
LISTEK.
Tempom mutantu?...
Mara Ivanovna Tavčarjeva.
Takole ob nedeljah popoldne se zberejo vaščani pred toaliono hišo, modrujejo, govorijo o letini, živini, semnjih in tako dalje, dalje.
Ženski svet posede po travi, varuje male otroke, se razgovarja o pridigi, nauku, cerkvenem petju in dalje o prireji, o delu in naposled o važnih in nevažnih dnevnih dogodkih.
Dečad razsaja in razgraja, krika in vika na vse registre; fantje se zbirajo s cigarami v ustih, z zelenjem na klobukih, goloroki v belih snažnih srajcah, žametastih telovnikih, katere krasi debela verižica z velikimi naobeski-tolarji in tako mahnejo v vaško gostilno.
Dekleta hodijo po polju v belih rekavcih, govore o bližnjih semnjih kjer si kupijo blago, ruto . . .
Na Klancu je bilo vsako nedeljsko popoldne tako. Vaščan Novljan je bil zgovoren možak, pripovedoval
je sosedom — najčešće — o svojem sinu Antonu, katerega je poslal v mestne šole.
^Res, priden je moj sin ! Gospod bo !u tako je navadno končal, vstal ter šel napajat živino.
Ostali kmetje so utihnili ter videli v duhu imenitno svatovšČino, ovenčano cerkev, vse lepo, vse blesteče, vse v svečah in cvetju. Čuli so pokanje možnarjev, pritrkavanje zvonov! Da, nova maša! Na Klancu je še ni bilo. Srečen Novljan!
Anton Novljan je bil vrlo priden študent. Oče je skrbel zanj ; kar je pridobil, je dal za fanta, saj bo gospod, si je del, ta čast, no pa saj bo imel potem vsega dovolj, vračal mi bo in na stara leta sem preskrbljen. Z ženo sta govorila le o sinu, kako bo lepo na novi maši. . . .
Leta so potekala, Anton je študiral, oče prodajal živino, vse za sina. Slabe letine so ga primorale, da je prodajal tudi zemljo.
Anton-osmošolec je prišel na po čitnice. Očetu se je zdel izpremenjen, kar nič več ni bil tak, kakor prejšna leta.   Doma je bil malo, hodi) je po gozdovih,   po   travnikih   in poljih,
doma je bil redkobeseden in le hrepenel zopet po mestu, po šoli,
Predno so minule počitnice, si je napravil potrebno, rekel materi, da gre zopet v mesto.
„Za božjo voljo, sin, kaj misliš? Saj imaš še dva tedna počitnice! Ostani še doma, kam se ti mudi!u
„Mati jaz grem! Moram!"
„VeŠ, sin, povedati ti moram, da si se izpremenil, očeta tudi skrbi, kaj to pomeni. Zadnje leto študiraš, še to leto in še tri, ali štiri, pa boš duhoven, najin ponos, najina sreča.w
Anton se ni mogel vzdržavati, da ne bi povedal, kar misli, kar ga teži že dolgo, dolgo . . .
„Mati," je rekel z bolestnim glasom, „mati, jaz ne bom duhoven! Nimam poklica" . . .
Mati se je ozrla nanj z dolgim pogledom. Prebledela je in zopet zardela.
„In to danes poveš, po sedmih letih? Oče je skrbel za tebe, te pošiljal v šolo, da boš gospod, oh, oh, sin moju je govorila j okaje, „ali imaš vest, dušo, srce . . ."
„Mati, bolje, da sem nevem kaj, kakor   duhoven   brez poklica. Vse
življenje bi bilo nesrečno. Vem, da je oče skrbel, jaz mu bodem povrnil. Povejte očetu, da bom šel študirat na Dunaj, da bom doktor, ker me veseli in le kot tak bom srečen!"
Mati je ihtela, misel, da Anton ne bo duhoven, jo je spravljala v obup. Toliko let skrbeti, toliko denarja je šlo, toliko govorjenja po vasi, toliko veselja na novo mašo in z eno besedo vse strto, uničeno, vse zaman, zastonj ... O, to je grozno !
Anton je hodil po sobi, mati je govorila naprej. „Pomisli, sin, duhovski stan je svet stan, pa tudi skrbi nimajo toliko, lepo žive, skrbe za naše duše. Doktorji pa so vsi dru gaČni nimajo tako lepega, svetega življenja, da, celo vere nimajo. Če boš doktor si izgubljen za boga, za mene, očeta, nesrečnež. Zagrenil boš očetu in meni stara leta, spravil boš naju v prezgodnji grob. Sin, še je čas, da se posvetiš duhovniškemu stanu! Sin!u
„Mati" je zaprosil Anton „ne govorite tako.w
„Vera je moja najdražja svetinja, katere ne bom nikdar zavrgel, Četudi ne bom duhoven. Mar mislite, da ra-
zen duhovščine noben drug učen človek nima vere?"
„0, brez zakramentov žive, brez zakramentov umro. Poglej, sin, z očetom sva stradala, da sva za tebe dajala žulje svojih rok in sedaj, o, sin moj, ne stori tega ..."
Vrata so zaškripala, v sobo je stopil oče. „No, Anton, ali se že odpravljaš. Kaj se letos prej prično šole?"
„Ne, oče! Ali jaz moram v mesto!"
Mati se je vzravnala, stopila pred moža in rekla z ihtečim glasom: „Anton ne bo duhoven!"
Kakor strela, tako so zadela očeta te besede. Opotekel se in sedel k peči.
Anton je rekel pogumno: nOče, jaz nimam poklica, na Dunaj poj dem, ko napravim izkušnjo. Doktor bom!"
Stari Novljan je vstal, stopil k mizi pred sina, zaškripal z zobmi, udaril ob mizo in rekel:
„Dobro, še eno leto imaš do izkušnje, ali pri moji duši, da sem prodal o sv. Lovrencu zadnjo kravo, da sem plačal tvoj dolg. Kar imaš, poberi, izgini in ne pridi mi več pred
med temi in prejšnjimi predlogi ni bistvene razlike, je bila koa'icija primorana, te predloge soglasno odkloniti. V očigled po Hrvatski razširjenim vestem zdi se koaliciji potrebno naglašati, da vlada med njo in hrvatsko deželnovlado popolno sporazum ljenje vkljub temu, da hrvatska vlada smatra za svojo dolžnost, posredovati med koalicijo in skupno vlado."
Hrvatski poslanci so poslali danes pismen ultimatum vladi.
Jubilej kraljevega kronanja na Ogrskem
Budapešta, 27. maja. Povodom letošnje 401etnice kraljevega kronanja je vlada predložila parlamentu sledeče zakonske načrte: 1. Na-kujejo se jubilejni cekini po 100K in srebrni tolarji po 5 K; 2. v Budapešti se ustanovi delavska bolnišnica, za kar je pokritja 2 milijona K; 3. ustanovi se delavski dom s knjižnico: cerkev na grobu Arpada se zgradi nova: 4. v Zagrebu se razširi trgovski mu-z ej , za kar je dovoljenih 100.000 K; 5. za kulturne naprave v provinciji se dovoli 500.000 K.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad, 27. maja. Nad 100 Albanov je napadlo vas Ozico blizu Skoplja. Požgali so osem hiš ter odvedli tri osebe. Albani so se maščevali, ker so Bolgari baje umorili sko-peljskega odličnjaka Ramiza.
Dogodki na Ruskem
Petrograd, 27. maja. Zemstva so poslala naučnemu ministru predlog, naj se nakaže takoj pet milijonov rubljev in vsakoletni prispevek dva mil. rubljev za splošni javni pouk.
Sv. sinod je naročil metropolitu, naj ukaže duhovnikom, ki so v dumi pri radikalnih strankah, da nemudoma izstopijo iz teh strank ali pa izgube duhovski značaj. Ta korak so prisilili tisti duhovniki-poslanci. ki so izostali od seje dume, ko je ta obsojala zaroto proti carju.
Volitev vladarja za Brun-švik.
B ero lin, 27. maja. Deželni zbor v Brunšviku je zvišal novemu vladarju rento za letnih 300.000 mark. Obenem je državni minister predlagal za novega vladarja vojvodo Albrehta Mekl enburškega. Volitev se vrši jutri dopoldne.
Amerikanci proti Japoncem.
London, 27. maja. V San Frančišku so beli razdjali japonsko kopališče in restavrant. Japonski poslanik se je pritožil pri ameriški vladi v Washingtonu, nakar je došel justič-nim oblastim v San Frančišku ukaz, naj dogodke temeljito preiščejo in o tem brzojavno poročajo v \Vashington.
oči. Ob vse si me pripravil, skrbel sem za tebe, da boš duhoven, sebi v čast, meni in materi v veselje, vasi v ponos." '
rOče, saj nisem nikdar rekel, da bom duhoven, to ste si mislili vi . . ."
„Prokleto, zakaj sem te pošiljal v latinske šole. Pa dovolj ! Po beri se! Te sramote ne preživim, kaj porečejo sosedje. — Ta sramota! Poberi se!"
OČe je odprl vrata, prijel siaa za roko in ga pahnil čez prag.
Anton je šel. Težko mu je bilo srce — tako slovo od staršev. Prej, ali slej bi moral povedati, ker je vedel, da oče vedno govori o njem, da bo duhoven.
Anton si je poiskal instrukcijo, dobil dobro rodbino, pri koji je imel brezplačno hrano in tako je rinil naprej do mature. O počitnicah je dobil pri nekem odvetniku košček kruha, zagrabil ga je. No, bolje skorja, četudi trda, samo da je, da ni treba stradati. Poskusiti je treba živeti na svoje roke in na Dunaju ne minejo leta, kakor megla, dolga so, jesti je treba, od samih inštrukcij pa človek ne more živeti. Volje in korajže je treba, to vse pa je Anton imel.
Brzojavne čestitke povodom izvolitve Zupana Hribarja za poslanca.
Kostanjevica Ko prekipeva radosti vsa domovina, slavi napredna tvoja te mladina! Živio Hribar, živela bela Ljubljana! — Bučar, Blaga nje, Erbežnik.
Oerovo Zmagovalcu v beli Ljubljani: Slava! — Muh vi 5, župan.
GodoviČ Iskreno častitamo. Brez zastopnika smo. Zanašamo se na vašo pomoč, za neodvisne Črnovršce. — Z ago d a.
Tržišče, Dolenjsko Živio Hribar, živeli volilci hrabri. Vaša zmaga naš ponos ; bela bode naj Ljubljana!
— Naprednjaki in naprednja-k i nj e.
Čabar Slava kličemo tu zbrani Hribarju in napredni Ljubljani! — Osilniški naprednjaki in sosedni Hrv ati.
čabar Slava, slava, slava Tebi Hribar k Tvoji zmagi. — Odsoten Lj u b lj an č an.
— Idrija Z vso Slovenijo se veselimo Hribarjeve zmage in mu kličemo: Slava! — Idrijski re-al c i.
GerovO Do neba gromoviti živio  Hribarju! — Pirnat,  Ž ugar
Čop.
Trst. Miljencu slovenskega naroda, Hribarju, slava! — Akade-mično društvo rBalkanu — Čok, predsednik.
Cerknica- Slava našemu Hribarju! — Franc Ponikvar, župan in Ivan Bezeljak. nadučitelj pri Sv. Vidu.
Toplice pri Novem mestu. Zavednim ljubljanskim volilcem, ki so ohranili belo Ljubljano neomadeže-vano, slava! Živio Hribar! — Top-liški narodnjaki in Toplica rji.
Brežice. Živela napredna metropola: živi nje prvoboritelj v državnem zboru! —Somišljeniki Brežiški.
Spljet. Iskrena čestitanja vašoj pobjedi! Živio slovenski narod! — Frano Rosić, trgovac.
Šent Peter pod Sv. Gorami.
Iskreno čestitam. Živela svoboda in napredek! — Doktor Kune j.
Sežana. Vaše zmage se raduje
— sežanska čitalnica.
Sevnica. K častni zmagi nad temo gromoviti „Živio!" — Sv. Vid pri Planini, Štajersko. J o ž a t a B e z-j evala in Iva Župančičeva.
Št« Jernej. Iskreno Čestitamo. — Rudeževi, Tolsti vrh.
Komen. Tisoči zbranega naroda, sloveči v Komnu zmago napredne misli in našega Alojzija Streklja, pozdravljajo oduševljeno Vas, najslavnejšega župana bele Ljubljane, zagovornika in iskrenega prijatelja <omej-nih Slovencev, Vas, zastopnika napredne prestolnice naše preljubljene Slovenije. Živio državni poslanec Hribar! — Zupan Josip Volčič.
Spljet. Slava narodni in napredni Ljubljani!   čestitamo na zmagi, ki
Anton se ni odtujil domu Hrepenel je po samostojnosti, da bi povra-čeval staršem, kar so mu dali, da bi dokazal, da je njih sin.
Leta so minevala, Novljan je napravil zadnji izpit, bil promoviran. Pisal je materi, da pride domov, predno stopi v prakso. Mati je bila vesela, oče je takoj sporočil, da naj hitro pride, da mu odpusti.
Anton je šel domov. Po dolgih letih je zopet videl starše. Vaščani so se mu odkrivali, ga pozdravljali.
Oče je bil vesel svojega sina — doktorja, a mati je plakala.
Domenili so se, da prodajo hišo in zemljo ter se nastanijo v mestu.
Da, Novljan je skrbel za starše, jih cenil in spoštoval. Stari Novljan je pogosto izjavil ženi, da nikdar ne bi bil mislil, da bode sin — doktor tako skrbel zanj in za mater na njihova stara leta. Dr. Novljan je kmalu zaslovel za izbornoga odvetnika, njegova slava je zaslovela tudi v tiho, mirno vasico na klancu. In kadar so posedali vaščani, tako-le ob nedeljah popoldne na vasi, so se razgovarjali in modrovali, a z večino so zaključili popoldansko zborovanje o Novljanovih :
tudi nas tolaži v dnevih klerikalnih zmag. — Dr. Josip Smodlaka, dr. Prvislav Grisozono, Milan Plut, Milan Begovič, Ivan Ste-fanini, Lavrentije Biliškov, Filomen Strello, Milko Krame r.
Praga. Rac te prijmoute naše bla-hopfani' k zaslouženemu vašemu vi-tezstvi. — Tanta Jires.
Sežana Veseleč se vaše pomembne zmage kličemo Vam: Slava! — Omizje Stolfa: Kante, Wess-ner, Pretnar, Berginec, Arhar, Macak, Tuzet, Anton Pirjevec, Štolfa.
Sevnica. Slava zavednim volilcem bele Ljubljane; živio naš Hribar, o kojem smo prepričani, da bode tudi druge brez zastopstva ostale narodno-napredne Slovence v državnem zboru vrlo zastopal. — Boštanjski narodnjaki.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. maja.
— Osebna vest. Višjemu deželno-sodnemu svetniku gospodu Adolfu Elsnerju v Gradcu so se poverile funkcije sodnega nadzornika za področja sodnih dvorov Ljubljana, Celje, Maribor in Novo mesto.
— Kregarjevi agitatorji, oziroma nasprotniki župana Hribarja.
„Slovenec" z dne 23. t. m. piše med drugim: ...Hočemo izvesti doslovno načelo: Svoji k svojim! Pravijo, kako je neki to, da moraL j ubijana biti nasprotna vsej deželi. Res je postava, da je bojkot prepovedan, ali nas živ krst ne more siliti, da kupujemo prinasprotnikih in ga ni paragrafa, ki bi nam velel, kam naj gremo. Objaviteimena udeleženih nasprotnih agitatorjev in pa naših.... Ljubljanski liberalizem se mora streti! . . . . „Slovenec" je objavil nato že precej dolgo serijo Kregar-jevih nasprotnikov in hoče nadaljevati. No, kar je rSlovencu" dovoljeno, ne more nam biti zabranjeno. Evo, Vam nekoliko prav „ vnetih" (!) pristašev g. župana Hribarja: Za ožjo volitev je nastopil kot klerikalno-nemški priganjač z vsem svojim vplivom stavbnik gos p. Viljem Treo in pridobil nad 20 glasov „mon-štrancarju". Že ob šesti uri je metal volilce iz postelje. Ko se je šlo 14. t. m. za lastnega pristaša g. Delcotta, si ni g. Treo prav nič peta obrusil, pač pa pri ožji volitvi — menda v zahvalo, ker so mu klerikalci naklonili stavbo y,Uniona" in frančiškanske cerkve na Viču. — Da je gostilničar g. Dachs, nekdanji pri Samassi službujoči nemškutar, poznejši socialdemokrat in sedaj srečno v klerikalni pristan privesljajoči značajnik vse storil, da bi župaua vrgel, je samo ob sebi umevno. — Istotako dr. Skar-nicelj, ki je vreden sodrug Dachsu, pa hvala Bogu nima prav nobenega vpliva. — Tudi neki mesar, kateri se ima magistratu prav mnogo zahva-
„ Veselili smo se nove maše, a sedaj izprevidimo, da je tudi doktor v čast in ponos naši mali vasici. Dr. Novljan nam je prispeval za vodnjak, preskrbel marsikaterega siromaka iz naše vasi, skrbi za par Šolarjev, ki smo jih poslali v mestne šole. Da bi bilo le mnogo takih gospodov."
Vaščani so se razšli, blagrovaje srečne starše dr. Novljana, dr. Nov-ljana samega in mirno vas iz katere je izšel, ta vrli mož-odvetnik.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Konec.)
Benečani so nadaljevali vojno tudi med inirovnimi pogajanji. Zavzeli so utrjeni St. Florijan pri Gorioi, več krajev v Istri ter važno postojanko Pontebo, ležečo na cesti, ki vodi iz Italije na Koroško. Ti uspehi so jim omogočili, da so začeli oblegati Bakar pri Reki in pa Kobarid ter se pripravljali na zavzetje Beljaka in Gorice. Pri svojem pomikanju na Loč-nik pri Gorioi je bil ubit zapovednik beneške vojske Giustimani.
Novi zapovednik beneške armade
liti, je lazil okoli volilcev. Dosegel sicer ni mnogo, ker so mu bili naši agitatorji vedno za petami. — Gosp. Matko Arko, ki je bil pri prvi volitvi v V. kuriji s svojim prijateljem Tončetom Zagorjanom strasten agitator za socialno-demokratičnega kandidata nasproti našemu Matiji Kuncu in klerikalcu dr. Kreku, kar smo svo-jeČasno konstatirali, je presedlal, odkar se je s svojo prodajalno preselil v lemenat. Zabavljal je tako čez napredno stranko in Čez župana, da se je gospod, ki mu ni nenaklonjen, izrazil: ako bi vsi volilci tako mislili in govorili, kakor g. Matko, bi župan ne dobil niti enega glasu. — Pete, še bolj pa jezik si je obrusila tudi Črevljarica Meta, imenovana „ta če-tasta šuštarca", ki ima na mestnem svetu v šolskem grevoredu barako za prodajo črevljev. Ker ima baje precej denarja razposojenega, je vplivala s tem. Tudi je dejala, da so pri ovacij-skem obhodu same barabe zastave nosile. Imamo priče za to. Gospodje naj jo le za jezik primejo, nekoliko „ričeta" bi „ta četasti" ne škodovalo. — „Junaške čine" „krojačka" Lo-žarja in kolarja AnžiČa hočemo še objaviti in tudi nekatere druge vročekrvneže v roke vzeti — vse po rSlovenčevem" zgledu
— Bojkot napovedujejo naši katoliški listi zdaj po volitvah raznim našim somišljenikom. V tem se posebno odlikujeta „Domoljub" in „Naša moč". Prvi je vzel posebno Kranjčane na muho, ker so se izmed vseh kranjskih mest razun Ljubljane najbolj krepko držali in volili po svojem prepričanju in ne po faro vški komandi. „Lažiljub" čveka, da je Kranj nastopil proti kmetom s tem, da je volil naprednega kandidata, ker rKranj živi od kmetov", „zato ga je treba naučiti pameti, kar velja tudi za Ljubljano." Tako pisanje je samo ščuva nje innetitev sovraštva med kmetskim in mestnim prebivalstvom, kar je že star manever klerikalcev, ki upajo iz tega vleči lepe koristi. Vsakdo ve, da so si stanovi drug drugemu potrebni, ve pa tudi vsak, kdor zna nekoliko trezno misliti, da je laž, da mesta žive od okolice, ki ne prinaša svojih pridelkov zastonj v mesto, ampak jih dobi plačane tako visoko, kolikor zahteva zanje. Klerikalci si ne smejo domišljati, da bi si meščanstvo ne smelo voliti svojega zastopnika v državni zbor. Ako se trdi, da je meščanstvo proti kmetu, Če si voli svojega poslanca, potem bi bil Kregar v Ljubljani istotako proti kmetom, če bi bil izvoljen od meščanstva! Očitanje drugega klerikalnega lista, da l j u b -ljanski trgovci in gostilničarji odirajo svoje odjemalce in da so pijavke in oderuhi, je docela neosnovano. Pojdite na trg, kjer vam okoličani diktirajo cene in videli boste, kdo dela draginjo, da se ne izrazimo hujše o naravnost pretiranih cenah! Trgovec pa tudi ne more ceneje prodajati blaga, katero je kupil za drag  denar, vsled
je bil Ivan Medici. Nadvojvoda Ferdinand je povsod iskal pomoči za vojno zope. Benetke, a je ni dobil. VzJic temu je zapovednik avstrijske armade, Trauttmannsdortf, tako spretno operiral, da Benečani niso mogli doseči nikakih znatnejših uspehov in so iskali pomoči pri Nizozemcih in pri Poljakih.
Piratje so med tem divjali proti Benečanom kar so mogli in jih grozovito strahovali.
Vojna se je zanesla tudi v peti del kranjske dežele, v sedanjo severno Istro, kjer so Benečani zavzeli Pazin, od koder pa so bili kmalu pregnani in je nato avstrijska armada zasedla več beneških mest.
Največja bitka pa je bila na podnožju Krasa za trdnjavico Rubijo, Benečanska vojska se je tako razpostavila, da je objemala avstrijsko vojsko od vseh strani. V tej bitki je bil ustreljen zapovednik baron Trautt-mannsdortf. Benečani niso dosegli pričakovanega uspeha. Poraženi sicer niso bili, a umakniti so se vendar morali. '
Zdaj sta beneška republika in nadvojvoda Ferdinand   novic napela
tega, ker so se delavske moči povsod podražile! Torej le nič ne govorite 0 pijavkah in oderuhih v narodno-na-predni stranki, ko je vsak farovž na kmetih žalostna priča, kako mora ubog kmet drago plačati vsak korak, ki ga stori ali pa tudi ne stori božji namestnik!
— Silno ljut klerikalen agi. tator je bil pri zadnjih volitvah zdravnik dr. DolŠak. Popisoval je glasovnice za Kregarja in še bolni, k o v ni pustil pri miru. Res ne vemo, kaj je dr. Dolšaka tako razgrelo. Menda to, da imajo ljudje le strašno malo zaupanja v njegovo zdravniško sposobnost in mu puste kolikor le hoče Časa, da se kaže kot slab jezdec na izposojenih fijakarskih kljusetih.
— Pozabljivi dr. Krek. Delavci in delavke iz tovarne za lep bi bili morali imeti na binkoštni ponedeljek mašo na Gornjem Rožniku. Naprosili so dr. Kreka, da bi jim prišel maše-vat. Janez Evangelist jim je to ob-ljubil. Ob določenem času so se zbrali delavci in delavke na Rožniku in čakali na mašo. Prišla je deveta ura, cerkovnik je jel zvoniti, toda Kreka ni bilo od nikoder. Zvon je pel nepretrgoma pol ure, a vse zaman, — njega ni bilo. Delavci in delavke so nekaj Časa potrpežljivo čakali, ko bo pa uvideli, da zaman čakajo na maš-nika, so začeli vsevprek zabavljati i.a Janeza Evangelista, očitajoč mu, da jih nalašč vodi za nos, ter so se končno razšli, zaklinjajoč se, da ne bodo nikdar več najeli nobene maše. Zakaj pa ni Krek prišel brat maše, dasi je to obljubil in dasi je bil v to že plačan? Mož je na to pozabil, saj je imel z voliino agitacijo toliko posla, da ni mogel več misliti na dolžno*:, svojega stanu. Potem pa pravijo, aa vera peša. Seveda pesa, toda po krivdi duhovnikov, ki vtikajo svoj nos t posvetne stvari, pri tem pa zanemarjajo svoje stanovske in verske dolžnosti. Da, res je: „vera s farji gor in s farji dol!"
— Poparjenost med klerikalnimi duhovniki zaradi Kregarjevega padca je  bila splošna.   Ko je t: takim ljudem pri Unionu nekdo dej.. „Zdaj ga pa kar v nebo vkovajte vašega Kregarja!"   so se  tako prestrašili, da so jo potegnili vsak  na en stran.
— „V škofiji gori", tako so
pravili hu domušneži, ko so v čet grmeli z ljubljanskega grada to^ Dovtij^je bil prav dober, ker ni nobenega nasprotnika tako spekla iz\ -litev Hribarjeva kakor gospode v šk -fovi palači.
— Iz Šiške. V vsej Avstriji meL .i nobena volitev ni vzbudila toliko zanimanja kot ljubljanska Izredni slu« Čaj, da je kandidatu napredne stranke, županu Ivanu Hribarju zmanjkal due 14. 1 e en glas do absolutne veČine in da je ista stranka z istim kandidatom pri ožji volitvi dne 23 sijajno premagala združene klerikalce in Nem je vzradostil Ljubljano, okolico, vse Kranjsko, sosedne slovensko-hrvatskj dežele in svobodomiselnike širom države. Tem čutilom je dala duška
..... .......-- 1 ■— -
vse moči, da bi dobila pomoč. Oeaal pa se je trudil, da bi izposloval mir in tudi španski dvor se je zanj zavzel. Prišlo je do novih pogajanj in končno je bil v Madridu sklenjen mir 25. septembra lt>17.
Predno pa je bila mirovna p godba odobrena in podpisana, je preteklo več mesecev in boji so se ves ta čas nadaljevali. Benečanska armada bi bila avstrijsko prav lahko premagala, da se nista beneška zapovednik* neprestano prepirala) in drug drugemu delala ovir.
Končno so se vendar sešli pooblaščenci avstrijski in beneški, da izvedo o mirovni pogodbi določene točke glede piratov.
Po dolgih obotavljanjih in prepirih so bili piratje razgnani na vse strani. Eni so sami odšli v Dalmaoijo. v Albanijo in celo na Neapolsko, druge je cesarski pooblaščenec grol Harak šiloma naselil na Hrvatskem okrog Otočca, v Žumberku in na Gorjancih na Dolenjskem ter okrog Vi-nioe. Piratske ladje je dala vlada zapleniti in sežgati. To je bil žalostni konec nekdaj tako mogočnih strano-valcev dveh kron.
udi Spodnja Šiška včeraj v Eredni seji občinskega odora.
— Lampe k |0 je skupil! Notorno je znano, da piše kruljavi Lam-ek najstrupenejše notice v „Slo-encuu, predvsem si je pa vzel na iko narodno ženstvo, ki ga je že red leti tako nesramno in podlo na-adel. da ga je porotno sodišče ob-jilo radi tega na večmesečno ječo. petek je izšel v „Slovencu" pod-
istek. v katerem se na najinfamnejši ačin krade čast poštenim slovenskim ekletom. Splošna sodba v Ljub-ani je ta, da je ta gnusni na-ad na slovenska dekleta za-esil isti dr. Lampe, ki je že pred eti na sličen način žalil narodne ame. kakor se v imenovanem rSlo-eneevem** podlistku sedaj žalijo na-odna dekleta. Za takšne infernalne alitve je seveda na mestu edino pa-ji bič in palica, saj drugega planila ubjekti, ki na tako barabski način alijo čast dostojnih žena in deklet, udi vredni niso. Danes ob dveh je -revljal dr. Lampe iz Šenklavža preko odnikovega trga v nSlovenčevou iredništvo. Pri kostanju ob Mahrovi viši so mu prišli nasproti trije mladi ospodje, ki so ga takoj spoznali in a pozvali na odgovor kot člana Slovenčevega" uredništva. Lampek e takoj uvidel, za kaj se gre, in je ^otel strahopetno ubežati. Toda eden zmed gospodov mu je zastopil pot n ga odločno pozval, naj pove, kdo *e spisal dotični, narodna dekleta skrajno žaljivi podlistek. Lampek je jel v vidnem strahu jecljati, da on ni pisal dotičnih žalitev, da sploh ne re. kdo je pisec tistega podlistka, ko *e pa dostavil, da on sploh ni Član „Slovenčevega" uredništva, v tistem trenotku mu je že gospod, ki mu je na to drzno laž naravno vzkipela kri, prisolil takšno zaušnico, da se je" kar zavrtel okrog svoje osi. Med tem sta prihitela na lice mesta tudi ostala dva gospoda, ki sta se takisto s krepkimi klofutami oddolžila častivrednemu Lampetu. Mesto da bi jo sedaj inožiček popihal v varno zavetje „Slovenčevega~ uredništva, se je raz-koraeil kakor petelin na gnoju in jiotel dajati gospodom moralne nauke. Lampek pa morala! Kdo se ne smeje!*? In velikodušnega se je hotel pokazati! Nakremžil je obraz in z jokavim glasom jel zatrjevati, da napadalcem odpušča in da ne bo iskal nobenega zadoščenja. Ko pa je videl, da njegova pridiga ne izda in da se mu gospodje v obraz smejejo, se je popraskal po licu, od udarcev zardelem, pobesil glavo in klaverno odkrev-sai proti „Katoliški tiskarni" kakor s kropom polit kužek. Ljudje pa, ki so videli ta divni prizor, so aplavdi-rali in edini so bili vsi v sodbi, da je Lampek vendar enkrat skupil, kar je že tako dolgo iskal!
— „Slovenćeve" laži. V včerajšnji številki škofovega trobila je citati, da so „ zavedni napredni volilci pogoltnili" za časa volitev v „Narod-nem domu" za 1500 gld. pijače in jedil in da so rpovrh zavedni volivci restavraterju mnogo stvari pokradli". Ni nam pač treba naglašati, da so te rSlovenČeve" trditve od kraja do konca nesramno zlagane, saj ve vsakdo, da se škofov list dvakrat zlaže, če enkrat odpre usta. Dasi smo bili v naprej prepričani, da se je glasilo senklavških posvečenih gospodov tudi to pot, kakor vselej, na celini zlagalo, vendar smo se informirali pri restavraterju „Narodnega doma" in izvedeli, da na „Slovenčevi" vesti ni niti pičice resnice. Ob priliki, ko se je slavila zmaga gosp. župana Ivana Hribarja v „Narodnem domu", je bil naval tako velik, da je pač mogoče, da so se med volilce lahko vtihotapili tudi razni sumljivi subjekti iz klerikalne stranke, ki so v veliki gneči prav lahko neovirano, ne da bi jih mogli zalotiti, vršili tatinski posel, zlasti ako so bili specialno v to najeti. Vkljub temu ni restavrater do sedaj ničesar pogrešal, da bi mu bilo kaj ukradenega. če torej ^Slovenec" govori o tatvinah v rNarodnem domu", naj navede tudi stvari, ki so bile vkradene, in naj navede tudi imena tatov, kar mu bo tem lažje, ker je očividno v dotiki z dotično tatinsko družbo, sicer
bi ne mogel vedeti za okradene stvari, za katere ne ve niti restavrater, da so mu bile baje okradene. Škofovo trobilo, govori sedaj in povej na vsa usta tudi tistega moža naše stranke, ki je „23. maja zvečer v rNarodnem domu" šestkrat večerjal" ! Ako se je sploh prigodil kakšen tak slučaj, smo v dno duše prepričani, da so dotičnega lopova poslali nSlo-venčevci" v „Narodni dom", saj je sam dr. Žlindra javno poživljal in navduševal v „Unionu" svoje somišljenike za ta častni posel. Samo v tem slučaju more kruljavi Lampek vedeti za tistega, ki je šestkrat večerjal, če se sedaj s tistim lopovom postavlja v „Slovencu", mu to privoščimo in mu le želimo dober tek.
— „Narodno kavarno" sedaj bojkotirajo klerikalci in soo. demo-kratje, in sicer zaradi tega, ker je bil lastnik kavarne g. Krapež eden naj-agilnejših narodno - naprednih agitatorjev. Dasi ta bojkot Krapežu ne bo mnogo škodoval, ker so se zlasti klerikalci že dosedaj ogibali njegove kavarne, vendar je častna dolžnost na-rodno-naprednih somišljenikov, da v prvi vrsti podpirajo svoje ljudi in zahajajo le v tiste lokale, katerih lastniki so naši ljudje, ki radi delajo in se tudi, Če je treba, žrtvujejo za stranko. Klerikalci in socialni demo -krati so napovedali bojkot „Narodni kavarni", naprednjaki: „Svoji k svojim" !
— Med bolniki, ki so prišli volit župana Hribarja, je omeniti tudi nadsprevodnika g. M. Z al ar j a.
Leži že tri mesece v postelji, a na dan volitve je z železno voljo premagal vse slabosti in Šel volit župana Hribarja. Čast mu!
— Zmaga v Ljubljani je napravila celo na Gorenjskem nepopisen vtisk. Kdor je v nedeljo poletel na Gorenjsko, se je o tem prepričal. V vlakih, na postajah, po mestih in po vaseh ni bilo slišati o drugem kakor o ljubljanski zmagi, povsod so grmeli klici: Živio Hribar — živela bela Ljubljana! To železo je zdaj treba kovati in kmalu bodo v deželi zavladale boljše razmere.
— V domžalski Okolici so klerikalci popisovali glasovnice, ko vo-lilcev ni bilo doma. V Loki pri Mengšu mnogo volilcev ne ve. kdo jim je listek popisal in koga so volili. Eden je celo še v nedeljo povpraševal, kdaj bo glavna volitev.
— Iz Voloske-Opatije. Ne samo v Ljubljani in po drugih slovanskih krajih, tudi pri nas v Voloski in v Opatiji, se ni, ko je brzojavna žica prinesla glas, da je zmagal z ogromno večino župan Ivan Hribar, slišalo drugega kakor živio Hribar! V „Narodnom Domu" v Voloski je kar grmelo navdušenih živio klicev. Hrvati so čestitali Slovencem, brzojav pa, ki je prinesel to preveselo vest iz naše prekrasne napredne bele Ljubljane, romal je iz roke v roko in od navdušenja ga je vsak navzočih poljubil. KliciJ rživio Hribar" in oživeli napredni Ljubljančanje" grmeli so še pozno v noč. Gospod Bogović, restavrater v rNarodnem Domu" v Voloski, odločil je, da se mora ta brzojav postaviti v okvir in ga bode v vedni spomin hranil v svojih prostorih.
— Žrtev klerikalne agitacije. V „Domovini" čitamo: „Poroča se nam, da so odvedli gospo Š. v Ga-berju v Gradec v blaznico. Žena je zblaznela, ker so jo razne „volilne" pridige, zlasti neka pridiga v Šent Petru v Savinski dolini pripravile do misli, da bo zdaj vere in cerkve konec."
— 5. štev. „Svobodne Misli"
je zaplenjena. Z gmotno škodo skuša nazadnjaška vlada potlačiti vsako svobodno gibanje, toda kmalu bode spoznala, da je vsaka zaplenitev le olje v ogenj, ker pristaši slobodnega mišljenja si zavedajo dolžnosti, odgovoriti na vsako šikaniranje od strani vlade z agilno agitacijo za slobodo-miselni tisk.
— Odlikova |e. G. I v. K en d a, skladiščni mojster Južne železnice v Ljubljani, je dobil za 401 etno zvesto službovanje častno svetinjo.
— Imenovanje. Strokovni predstojnik extra statum državne obrtne šole v Trstu, Eneja Nikolič, je imenovan za ravnatelja extra statum
strokovne šole za obrtno risanje v Splitu.
— Iz politično službe. Sluga dež. vlade v Ljubljani g. Jernej Križaj je po 401etuem službovanju na lastno prošnjo upokojen.
— Šolska vest. Na mesto obolele učiteljice na šoli v Kolovratu pri Litiji bo opravljal njene posle župnik Adolf Kuol od tam.
— Procesija v Trnovem bo na
praznik v četrtek, dne 30. t. m. zjutraj ob tričetrt na pet.
— Člani „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" so
vabljeni na sestanek, ki se priredi jutri zvečer na čast delegatom „Matice Hrvatske", ki pridejo jutri na občni zbor „Slovenske Matice".
— Prva ljubljanska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda
vaai na redni letni zbor, ki bo v sredo, dne 5. junija ob 6. uri zvečer v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v „Narodnem domu". — Dr. V. GregoriČ, podružnični prvo-mestnik.
— Slovenska umetnica v tujini. Naša rojakinja, gdč. Verhun-Čeva, je že več let prva pevka v Vratislavi v Šleziji. Operni ensemble vratislavski je pred kratkim gostoval v Budimpešti, kjer je nastopil v Straussovi operi „Salom a". Uspeh, ki ga je tam dosegla gdč. VerhunČeva, je*bil velikanski. Celo berolinski listi so obširno poročali o nastopu gdčne. Verhunčeve v Budimpešti in je niso mogli prehvaliti. Zdaj poje gdč. VerhunČeva to isto partijo na Dunaju in tudi tu žanje največjo pohvalo. Rigorozni dunajski kritiki so kar zavzeti in ocenjajo gdčno. VerhunČevo tako laskavo in s tako pristnim občudovanjem, kakor pač le izredne umetnice. To je uspeh, na katerem moramo gdč. Verhunčevi le čestitati!
— Ljubljanskega uradniškega gospodarskega   društva računski
zaključek izkazuje, da ima društvo 219 članov z vplačanimi deleži v znesku 13.456 K 58 h. Dobička je bilo v minolem letu 4771 K 93 h, stroškov pa ravno toliko.
— „Sokol" V Šiški naznanja vsem članom, da se vrši jutri, to je 29. t. m. ob S. uri zvečer sestanek zaradi vsesokolskega zleta v Prago v društveni telovadnici. Ker je želeti, da bi se tudi šišenski Sokol udeležil tega zleta v večjem številu, so vabljeni vsi člani k temu sestanku.
— Ciganska nadloga na Dolenjskem. Po Dolenjskem zlasti okrog Novega mesta se klati posebno zadnji čas vedno vse polno ciganov, ki vzamejo ljudem, kar jim pride pod roke. Ta ciganska nadloga je jako predrzna, ker ji oblasti ne stopajo dosti na prste. Skrajni čas bi bi bil, da se Dolenjska reši teh potepuhov, ki so naravnost v sramoto naši deželi, da se tako zanemarja in se ne iztrebijo iz nje elementi, ki so ji samo v škodo, tako na primer pri ponarejanju denarja. Cigani so bili giavni razpečevalci tega denarja, katerega izdelovalci še zdaj niso zuani, in so izvabljali ljudem pravi denar s pretvezo, da jim preskrbe toliko ponarejenega denarja, da bodo takoj bogati in tako dobro ponarejenega, da ga nihče ne bo spoznal. Ljudje so se dali ujeti in marsikdo se je hudo opekel s tem, da je izgubil denar in še zapor mu je bil prisojen.
— Ljudsko knjižnico ustanove naprednjaki v Matenji vasi v postojnskem okraju.
— Iz preiskovalnega zapora
je ušel 3'-)letni Anton Krebelj z Ostrojnega brda. Bil je zaprt pri sodišču v Postojni, ker je na sumu zaradi žepne tatvine.
— Južnoštajerskega hmeljarskega društva izvanredna glavna skupščina bode v nedeljo, dne 2. junija ob 3. uri popoldne v gostilni g. Hausenbichlerja v Žalcu po sledečem sporeda: 1. Katere želje in nasvete naj hmeljarsko društvo predloži vladi v upoštevanje povodom sestave izvrŠevalnih odredb glede nove provenijenčne postave za hmelj? 2. Jubilejska razstava na Dunaju 1908. 3. Nasveti.
— Ustrelil se je pri Št. Jurju pri Celovcu infanterist Tomaž Pun-gerčar iz Mokronoga. Usmrtil se je, ker se je naveličal vojaške službe.
— Rop. Pred tržaškim porotnim sodiščem je stal včeraj 231etni delavec Valentin Benetti iz Brežuta pri Ogleju, obtožen hudodelstva ropa, da je 17. februarja delavca Franca Pahorja napadel, vrgel na tla in mu vzel ves denar okoli 18 K. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, po prestani kazni ga pa iztirajo iz Avstrije.
— Zblaznela jo v Trstu jako bogata 261etna gospa Ada C, ki je prišla iz Palerma in ložirala v enem prvih hotelov. Ko je prišla v bolnišnico, je imela pri sebi za kakih 100.000 K vrednosti v denarju in dragocenostih.
— Konec švindla v Klavžetu na Laskom« Kakor znano, so v Klavžetu izganjali hudiče is obsede-
nih. Švindel je dal mnogo dobička. Veliko romanje je bilo vsako leto tja na nedeljo po Vnebohodu. Izganjali so hudiče v cerkvi in- zunaj nje. Hudiči so bili peklensko dragi. Letos pa je posegla med hudiče in obsedene italijanska vlada ter storila konec „izganjanju". Prišlo je bilo le nekaj „bolnih", ki so pa odšli zdravi, kajti hudiči so se tako bali karabinjerjev, da so štrajkali! Italijanska vlada zasluži vso hvalo, da je naredila konec velikemu švindlu ter rešila ljudstvo grdega izkoriščanja.
— Kdor želi službo v hotelski ali gostilniški stroki, naj se nemudoma oglasi pismeno ali osebno v posredovalnici zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani, Gradišče 7. Službe dobijo natakarji, kuharice, to-čaji, natakarice, služkinje za v kuhinjo itd. Za služabnike se posreduje brezplačno, zunanji naj pošljejo le znamko za odgovor.
— S konjakom je krošnjaril včeraj po mestu natakar Jožef Benčič, ki stanuje stalno v Trstu, odkoder je pripeljal 36 steklenic konjaka, ga tukaj v mesto vtihotapil in ga potem prodajal. Ko ga je policija izsledila, mu je ves konjak, katerega je baje naredil sam, zaplenila.
— Delavske gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 250 Hrvatov 140 Bolgarov, 130 Macedoncev in 18 Slovencev, nazaj je pa prišlo 140 Hrvatov. V Miil-bruck je šlo 35 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči. Šolski učenec Ivan Skale je našel srebrno uro in jo oddal na magistratu. — Šolska učenca Ivan Starbek in Fran Roje sta našla večjo vsoto denarja in jo oddala na magistratu.
* Najnovejše novice. — E d-
najst petrolej nih jam je zgorelo v Boryslavu. Škoda se ceni na l1milijona K.
— Nesreča na železnici. V Algavesi na Portugalskem se j a zvrnil brzo vlak v globok jarek. Osem oseb je ubitih, 21 hudo ranjenih.
— Grof Oto AValdstein, o katerem se je nedavno poročalo, da so ga v San Frančišku policaji ustrelili, še živi ter je v vladni službi za gozdnega čuvaja.
— Nevarna sobarica. V Budapešti so aretovali sobarico slad-čičarja Lnkacsa. Policija je namreč zvedela, da je sobarica 191etni rokodelski pomočnik, član nevarne tatinske družbe. Udinjal se je z ukradeno žensko poselsko knjižico.
— Nemški terorizem. K ravnatelju meščanskega gledališča na Dunaju je prišla deputacija nemških nacijonalcev ter zagrozila z velikimi demonstracijami, ako bi se igrala igra „Bismarckeiche".
— Velikanska povoden j. Pri izlivu Tise v Donavo je voda prodrla nasipe ter poplavila 20.000 oralov rodovitnega sveta. V najhujši nevarnosti je mesto Rudolfsgnad, ki je že popolnoma pod vodo. 240 hiš se je že porušilo.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
— Kdo ima več denarja? Dne
4. sušca t. 1. je prišlo v Rodetovo gostilno v Kamniku od nabora več fantov, med njimi tudi posestnice sin Jožef Pavlic. Fant Janez Borin se je izrazil, da ima navzoči njegov brat več denarja pri sebi kakor PavliČ. Gostilničar mu je nato skrivaj pod mizo v roke potisnil svojo listnico. Ko je Janez Borin to opazil, je pripomnil, da je to zvijača. Te besede so Pavlica tako ujezile, da ga je udaril s posodo za sol po glavi in ga težko poškodoval. Obsojen je bil na dva meseca ječe.
KolO fe izmaknil France Še-tina. hlapec pri Ras t oh ar ju na Karlovski cesti. Koncem meseca prosinca je dal kolo v dotični gostilni hranit Miha Sterle iz Iške vasi. France Šetina je pa vzel kolo, vredno 50 K ter je prodal in denar porabil. Obsojen je bil na štiri tedne težke ječe.
Ko raj i o mu je vzel. Vojak Juri Šubic je prišel dne 1. malega travna domov v Prelesje na kratek dopust. Domači fantje so ga nekoliko pisano gledali, ker se je bahal s svojim bajonetom in podil fanta Janeza Oblaka. Okoli 10. zvečer je jel Šubic zopet fante izzivati s tem, da je kričal „auf" rin „nocoj bo kri tekla." Ko je pa Šubic stopil z neke hiše, mu je vrgel kovaški pomočnik Janez Oblak kamen s tako silo v glavo, da se je zgrudil. Oblak se opravičuje, da je to storil v silobranu. Obsojen je bil na en mesec ječe.
Poziv gospodom zaupnim možem.
Pri državnozborskih volitvah zakrivili so klerikalci celo vrsto nezakonitosti, omejujoč zlasti volilno svobodo.
Ker nam je do tega, da se o tem izpregovori v državnem zboru odkrita beseda ter pokaže, kakšnih nemoralnih sredstev se kranjski klerikalci v dosego svojih namenov poslužujejo, prosimo gg. zaupne može, da vse take slučaje kar najpreje naznaniti blago-vole ali naravnost izvrševalnemu odboru ali pa pisarni dr. Karla Trillerja v Ljubljani.
V L j ubi j a ni, dne 28. maja 1907.
Izvrševalni odbor narodnona-predne stranke.
P03IV, rojaki!
Kakor znano, se je v podlistku „Slovenca" od 24. t. m. na ostuden način pisalo o vrlem g. Predoviču in infamno razžalilo ljubljansko napredno ženstvo.
Tista infamna in peklenska zver, (v slovenskem jeziku nimamo primernega izraza za takega človeka, Nemci bi rekli Schuft, Schurke, ali to je vse premalo rečeno), katera je pisala podlistek, mora priti na dan, da dobi zasluženo kazen in zaničevanje vseh poštenih ljudi.
Da pokažemo svetu, da znamo braniti čast našega poštenega naprednega ženstva, poživljam zavedne rojake, da izražajo svoje ogorčenje nad tako ostudno infamno razžalitvijo, priobčeno v listu, katerega izdajatelj je katoliški duhovnik in državni poslanec Nace Žitnik.
Št. Peter na Krasu, dne 27. maja 1907.
Josip Mankoć
Telefonska in Brzojavna
poročila.
Dunaj 28 maja. Vsenemški poslanec profesor dr. S o m m e r je objavil velezanimivo razkritje, d a je ces kr. naučni minister Marchet oče volilnega kompromisa med klerikalci in Wol-f om.
Dunaj 28 maja. Dne 4 junija bo v parlamentu sestanek ne-klerikalnih nemških strank zaradi ustanovitve skupnega nemškega kluba.
Dunaj 28. maja. Steinbacho-vega pogreba se je udeležil tudi cesar, prvič pri civilne *n uradniku odkar je umrl Hohenvvart
Dunaj 28 maja. „Fremden-b 1 a t ta poroča, da je vsled ogrsko hrvatskega konflikta neizogibno, da odstopi hrvatska vlada in da se razpusti hrvatski sabor. List ve tudi, da se hrvatski poslanci že pripravljajo na veliko volilno vojno.
Dunaj 28. maja. Ministrski predsednik Wekerle je imel danes dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Bečkom zaradi termina za nadaljevanje nagodbenih pogajanj in sklicanja delegacij. Pogajanja niso imela uspeha in se ta termin določi šele na prihodnjem sestanku obeh ministrskih predsednikov. Wekerle je bil tudi pri cesarju v posebni avdijenci, pri kateri je v prvi vrsti poročal o o grško-hrvatskem razporu.
Rim 28. maja. Veliko senzacijo vzbuja brošura, ki so jo izdali mladi duhovniki proti papežu Brošura obsoja avto-kracijo v cerkvi in precizuje natančno reformatorični program mladih duhovnikov.
Pariz 28. maja. Predlog, izključiti ministra Brianda iz socijalno - demokratične stranke, je bil odklonjen.
Se dobi povsod!
neobhodno'potrebno zobna Creme
vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave.
Neteorolositno poročilo.
fUlna nad morjem 08 a   Srednji mraćni tlak 786 0 mm
m a	< r* opazovanj a	Stanje barometra ▼ mm	Temperaturi t C°.|	Vetrovi	Nebo
27	9. tf,	7342	20 5	ar. asa hod del. oblae.	
28	7. aj.	734 1	14 8	al. vabjvz.	jasno
n	2. pop.	7338	284	ar. jzah.	del. jaaao
Srednja včerajšnja temperatura: 207° nor-male:  16 6\ — Padavina v mm 00
Borzna poročila.
f Kreditna banka v LJubljani"
twU troma rent« 4% »v»tr. krfniks fof    „   iliti       . . #¥. •crtka kronska renta
K   • *****
pesoJIU del. Krsnjsk« 4: f *, sotoJUs ni*vta Spije!
ev?E    -     » Zad*r
boi.-fcerc. itlesiuskc
.*% mm 4*1. bank* k. •
»      *      „     e. *, i* /\ f*r*   pi8«* Ril. >1-
H«r, .i*Cne oanke . .
» eM. kom.  !*. *. s
10 V. pr......
ssst. pltfRS hmar.u
fcrantfmcc.... r / , s&pi. piama ojt. »i*?*-. $63. hranilnic* .  . . i. e*s car. hip. barv
<JžJ<- iokair.*. *e£nic d. dr. ... e «01. č«k* ki*, brnita *rior. tek. Sel**. Tm
Poro*......
■ , prier. &:-lea-*Mfc
f*f, jriOf kttp  1 ; V-
*m>  avsli-. po*, a* *«v p. *. Sva***.
1. !8rjQM,4   .   , « 3     Qi 1. !«• ...
, ttosfc*.....
.    m kwai. 1.
,    tvrake       banke . -    srbske a fes. M?fr~ 1   J *urfkc......
Srtditne           * • ■ •
&*gtioškc          a » • «
krakovske , ,
^ ibfcjanskt       » i * *
[Vstr. rd*ć. kri** . . , .
rt
fadolfovt
5aicbuj-*kt £*v7&jska b*a;.
«.žnc ž«l*anict .   . « Državne žeicfj^e* . . fcvattregiakt *t». ^vstr. kreeittae banke . :>-r*k«    ,        ■       - • '-rnojtenstat        ,        . . •^tsiiiogokcp v MesU $k*čO, *Jpinske mantan   .  .  . . paske 1*4. M. *»..,.
Jšma-MuniH&fš.....
irfeaveiijfec «ca. *st#** £vstr. or«£iHt drskfe* C*«*s* sladkem CEftt&ta
* *
■ *
j De&st	
98 0^	98 25 j
i   99 *6	96 65 i
9820	93 40 1
118 6	116 95
93 95	94 15 j
| 11175	i 111*95
y j* *\ (i j 104 .SO	!ra .-K) 1' i 1
9985	1 100 86
9940	10040
1 100 -	101 —
98 6G u	99 10
97 26	98 25
i 105 6 >	^'6 60
99 50	1 50
99 -	100"—
JO • lj	30
100	100*80
1 10G -	
99 90	
i! ****	99 76
' 298 80	3008 '
| 100	vi
151 -	lh3 —
254 5	258 50
146 25	148 2>
26V5.	275 50
272 -	28*-—
243	253 -
96-25	106 25
184 —	185 —
21 40	&3 40
433-	443 -
80 -	90 -
88	94 -
1  57 -	63 —
45 75'	47 75
28 25!	3025
63 j	•3 ~ j
1»—	18
470 -j	480 -
lSJ4v0;	125 fO
67* 85	677 25
11768 -	778-
f59 251	P60 25
7tr> 25	76 < 25
S^l —	2 2 -
i 72; —	733 -
F92 50	C93 50
25yo-'	.602 —
644 —	545 —
?6S -	871 —
547 -	
! 153 ;	1b6 -
11-93	3 '
19 15;	7
>3 50	■ 3 56
	2« og
j 17 65	T7 85
.«> -t.o	v 70
li tb2	' 62
1 4-?4	
Sitne ceno v 6udimpeSfi«
Dne 28 maja 1907. farmi«.
' ienica *a oktober
Kcrusa s julij . , . , 0\i»      „ oktobe- ...»
Nespremenji no.
ca 60 kg K 10*42
60
bo
r
8 72
6 05
7 04
Ravnateljstvo mestnega užit-ninskega zakupa v Ljubi.ani naznanja p ežalostno vest, da je njega zaslnžni mnogoletni, vestni in marljivi sotrudnik, gospod 1771
Ignacij Florjančič
prejemnik
včeraj ob 1 Z. popoldne mirno preminul.
Pogreb ee vrši jutri v sredo ob 4. popoldne iz Dunajske ceste št. 31.
V Ljubljani, 28. m.ja 19C7.
Ignacij Florjančič, blagajnik pivovarne Kosler, naznanja v svojem ter v imenu svoje sestre, brata in ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Ijnacij Florjančič
prejemnik mest. užitninskega zaknp3
danes 27. t. m. ob 1 _,3 popoldne, pn dolgi in mučni bo'tznt, previden s tolažili sv. vere, v starosti 60 let mirno preminul. 1/69
Pogreb dragega rajnika se vrši v sredo, dne 29. maja ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 31, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše posmrtnice se bodo služile v cerkvi Mar. Oznanjenja.
Bodi mu blag spomin.
V Ljubljani, 27. maja 1907.
Išče se za poučevanje
mandoline
gospodično ali pa gospoda.
Poizve se pri Novotny, Dunajska cesta 11 756
V najem se odda
prodajalna
s stanovanjem tik farne cerkve v Št Vidu pri Zatični.
več   pove   Ivan   Končana v Gorenji vasi pri Zatični.     i6n 3
ovo
pohištvo
se takoj ceno proda. 1.68-i
Vprašanja  od 2.—4. popoldne pri
E. Modic v Štndentovskih ulicah
št- 111.
Boguslav Kalaš, Koiezijska ulica št. 4 sprejme takoj   ne? 1
sIoščIčorskeSR ^
Učenca
z    sprejme -
tvrdka Roess v Kranja^
špecerija ter trgovina z deželnimi pridelki. 1694—3
Selski dvorec
v Kokrici nad Kranjem, z 2 sobama, vežo, zaprto verando (za jedilno
8obo\ knhinjo, jedilno shrambe*, sobo za posle, vse upravljeno, se daje V
najem za 300 K za sezono.
Vprašanja   na  baroua Baillotl V Šiški. 1696 s
Mm jim
želi vstopiti v notarsko pisarno.
Ponudbe pod „Notarski kandidat11 na npravn. „Slov. Naru.    1759 1
Tlita natakarica
in dve navadni natakarici se sprejmejo takoj.
Več se i/At v hotelu „Ilirija11 v Ljubljani. i7ns-i
i
se proda ceno in takoj. 1762
Na vprašanja odgovarja ga. Ana Mascon v Novem mestu 92.
Prodjalka
za    steklenino   in    oorcelamno se takoj sprejme pri I75S—i
Alojziju Pauschin
v VVoifovih ulicah 6 v Ljubljani.
Najboljši
in najmodernejši
KLOBUKI
( vseh vrst v najboga-I teisi izberi po gl. 1*20 J in vise
!   « I.judi |a%*al pri
?J.HAMr\NN
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Predpasnike, krila
1766-1
iz Ia specialnega cerirja, kataiasa, tamburirano, dalje gospodinjske, kuhinjske, reformske, otroške predpasnike, modro potiskane Ia Bfolrno pTe«U»a«uike, bluze, jopice, bele in modre spodnje hlače dobavlja najceneje FRAN BROŽj mehanSka tkalnica za pisan«j blago in tvornica za predpasnike Lomnice nad PopelkOV na Češkem. — NajceoejŠe dobivališće za grosiste. —   Ceoovniki na /bhtevi*.
Stavbna dela za zgradbo novega pokopališča v Dravtjah
odda občina Zgornja Šiška konkurenčnim potom. Ponudbe s 5" „kavcijo je vložiti
cio  31.  «n«j4!- 190T
pri podpisanem uradu do 12. ure opoldan.
Načrti, pogoji in proračun so razgrnjeni na vpogled v občinski pis? Zgornja Šiška štev. 36 vsak dan ob uradnih urah, dopoldne od 8. do 10 . in popoldne od 2. do 3. ure. Vse delo je proračunjeno na 11.050 K, ter «i t čina pridrži pravico, oddati delo ponudniku ne glede na visokost ponudbe.
Županstvo občine Zgornja Šiška
dne 23. maja 1907. 1704—6 Ivan Zakotnik, župan.
m
r r»
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
vlak v smeri: Trst drž. žel.,
Ru-
Veljaven od dne 1 Odhod iz Ljubljane juz. zel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. se p tem b r a.)
7'O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
ii ao predpoldne. Osebni Jesenice, Gorica drž. žel Beljak, Celovec, Trbiž.
I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
I0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jut. tel.:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
. maja 1907. leta.
u 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
Il*i5 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik.
io 50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Stavbni risar
izvežban v tej stroki, zmožen sloven Ščioe in nemščine, se takoj sprejme« — Izve se * Knezovih ulicah št. 235 v Spod. Sliki. 1617-6
Mesečno sobo
elegantno mehhrana, s pi sebnim vbodom, parter, se s 1 junijem odda.
Vprača se v GospOSkill ulicah
st. 15, pisarna levo. 1751-2
Hiša z
v lepem trgu Da Sp. Štajerskem, tik cerkve, se proda za 4000 flld.
Vprašanja je nasloniti pod „Bo-dočnost" na upravo. nSlov. Naroda*.
(Chanffeur) iznčen ključavničar, Lju^ IjanČan, ki je dalj Časa v Nemčiji del^j v tvornicah za avtomobile, išče službe v Ljubljani ali zunaj. 1695-3 Ponudbe na J. Novak, Berbj
N. Borsigstraase 11 A. III.
v okolici mesta Zagreba, 20 minut o JelaČiČevega trga, namreč vinograd sadui in cvetlični vrt, vrt z nasadi' hisa in blev itd. se ceno proda
Natančnejša navodila daje la •;. r Lad Roller v Zagrebu, Jela. čiče v trg. i76ui
1711-2 s
Naznanilo.
Ker se mora
trgovina ji Dolenca"
na Starem trgu
X do 1. Junija izprazniti
proda se ostalo fi 1 .
Hi
posebno sukno, volneno in perilno blago in preproge
pod tovarniško ceno.
Trgovcem večje partije posebno ugodno. 1725- 3
sprejme tvorniška pisarnica za laik pisarniška  dela;   prednost imajo qi kojenci.  Pogoji  znanje slovenščine nemščine   v  govoru  in  pisavi, dalj* stenografija.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov, Naroda" pod MF. D.M 172
Ceno in pristno
istrilansko vino
iz   prve   roke   prodaja Sebastijas Luk, trgovec v Kringi, pošta Tiuj&l (AntJgnana) pri Paziuu v Istri.
Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali b povzetjem, franko železniška postaja Sv, Petar v Šumi (S. Pietro in Selve), Pošlje rad tudi vzorce. 27.
Razglas.
Stavbena dela za?;zgradbo novega po« sojilničnega poslopja v Cerknici
Odda p'8<jilniČoo LacelsUo konkurenčnim potom. Ponudbe z 10" „ kavcijo je vložiti dO dne 7. junija 1907 pri načelstvu posojilnice v Cerknici.
Načrti, pogoji in pioračnn ho razgrnjeni na vpogled v posoplniški pi«. v Cerknici  ^sak dan od 8. cio 12 ure dopoldne in  popoldne od 2. do 5. urs in p«-i gospodu Karlu H«>linsky, arhitekt in n e tui stavitelj v Ljubljaui.
Vse delo je proračunjeno na 51.696 K 24 h ter si načelstvo posojilnice pridi ži pravice, oddati delo posamezuu ali pa vse enemu ponudniku ne glede r.a visokost pouudbe. ~-_
Cerknica, dae 27. maja 1907.
Franc Šerko, načelnik.
Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. t m začele predstave v salonu
Kinematograf „EDISON"
na Dunajsju cesti, nasproti kavarne #,Europa".
Predstave so vsako uro: ob delavnikih od 5. popoldne do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih od 3. pop. do 10. zvečer. Ob ne-
-"  deljah zjutraj od 10 do 12. z
Cene: I. prostor 30 kr., II. prostor 20.,  I. prostor za otroke 20 kr., II. prostor
za otroke in vojake 10 kr. Za društva In dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah.
ZKine:na.a.tcg*ra,f le zsl strino nassl'en.
Vsak četrtek (ako ni praznik) predstave za učence od 3. do 5. ure popoldan pc znižani ceni I. prostor 10 kr., II. prostor 5 kr.
17to Priporoča se uprava kinematografa „Edison".
Št. 7781.
Razglas.
176!
Konec meseca junija t. I. poteČejo lovske zakupne pogodbe za občinske love v občinah : Stari trg, Lož, Bloke, Rakek, Cerknica in ŽilČe.
Ti lovi se oddajajo za dobo petih let, t. j. od 1. julija 1907 do 30. ju nija 1912 v zakup in bodo javne dražbe za Stari trg, Lož in Bloke
dne 22. junija 1.1. ob 9. uri dop. u ložu, u občinski pisarni
za Rakek, Cerknico in Žilče tudi
dne 22. Junija 1.1. ob 3. url pop. o Cerknici u občinski pisarni
Dražbeni in zakupni pogoji so v uradnih urah pri podpisanem okrajnem glavarstvu na vpogled.
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu,
dne 17. maja 1907.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12-60 Podružnica v SPUSTU.
Stritarjeve ulice it 2.
Podružnica v CELOVCU.
200.000,
x   u m   i ^     i nrnmnnn na državne srečke iz I. 1864 cele po K 20—, polovice K 11-
priporoča k žrebanju dne I junija 1907 prOUlfiSB glavni dobitek K 300000.
Vloge na knjižice in jajaaJB račun obrestuje od dne vloge do dne vidi ga po 4 V« %• Rentni davek plača banka sama.
ladajatelj in; odgovorni urednik: Bas to Past osi emiek
Lastnina in iss „Narodne tiskarne*
7W