JtrAnm * U|>r.vn »k. prostori t Mit 8«. Uwndai« Ay«. OHUm JT.U^ :M7 8« Uwnd.u A** r.lrphon. UwmUU 4IU glasilo slovenske: narodne podporne jgdnote i 2 PKOSVETA plašilo slovsuscs manama fopww Jipnan Cee« ogiMrr y Jy»f*. KoSopU - M mUjT^ lUšaias: UU te $1.26 se tri ■infii CUcece I6.M ee lete, M M S * - tri »o*«, tese teisssiilei ftOO- ^ mii , " ~ TS- m kar Ism ** s BaSemi "PR03VETA" MITJI Se. U^eto A*——. CU~|e. MM—U. "THE EMLIGHTENMENr ZSSZJEELm PONDELJEK, 8. JANUARJA, i^i UMI ss 9S pol tele, Datess v efctepeje Z pT (D«c. JI M) «•1 de vms |e • im imm KANADSKI FARMARJI PODAJAJO NAUK DELAVCEM. SLIKE IZ NASELBIN. Kanadski farmarji, organizirani v organizaciji United Farmers v kanadski provinci Ontario, so obdržavali svojo konvencijo, da se posvetujejo o svojem položaju in začrtajo pot, katero hodijo v bodočnosti v svojem interesu. Kanadski ministrski predsednik E. C. Drury je imel namen zbegati farmarje na ta način, da jih pridobi za združenje z elementi, ki zastopajo privatne bizniške interese. Na ta način bi se ustanovila ali oživela zopet stara stranka, v kateri bi zastopniki privatnih bizniških interesov imeli prvo besedo. Farmarji so se dobro spominjali, da so liberalci izdali njih interese. Konzervativci niso bili nič bolji od njih. In tako so zborujoči farmarji skoraj soglasno odklonili Dru-ryjevo ljubkovanje, ie preden je Drury nastopil v osebi in zagovarjal svojo ponudbo. Kanadski farmarji ostanejo organizirani v samostojni politični skupini. Njih akcija pa uči delavce, da mora biti tudi v politični organizaciji njih fronta enotna. Vsako združenji delavstva s starimi političnimi strankami in pocepljenje delavstva v razne politične organizacije, je ikodljivo za delavstvo samo. Delavci morajo priti do spoznanja, da se morajo delavske politične frakcije združiti v celoto, ako hočejo doseči uspehe. Ako ne ne gre na ta način, da se isdsla popolnoma nov program in vse delavske skupine pristanejo nanj^tedaj je treba skrbeti, da te politične skupine napravijo federacijo, katere se poslužijo ob času volitev. Delavec naj se tudi politično ne druži nikdar z onim, ki zastopa privatne bizniike interese, ker ti interesi so njemu nasprotni in vsak kompromis z njimi škoduje le delavcem. Ako voditelji delavskih političnih frakcij nočejo pri stati na federacijo delavskih političnih skupin, tedaj je seveda naloga delavstva, da jih delavstvo prisili do federacije na podlagi praktičnega programa, ki se da izvesti, ne pa na podlagi lepo donečih besed, ki so sicer mogoče lepe, vsekakor>a odbijajo delavsko maso od sebe. Ako delavstvo samo ne bo pritiskalo na uresničenje federacije političnih delavskih skupin, bo delavstvo kmalu razkosano politično v veselje privatnih bizni&kih interesov v toliko političnih skupin, kolikor ima voditeljev, ki smatrajo sebe nezmotljivim. Voditeljem ni prav nič za federacijo političnih delavskih skupin, dokler imajo nekaj delavcev za sabo, ki jih podpirajo. Ampak velike važnosti je za delavstvo, da so politične delavske skupine združene. Vprav temu so pripisati vsi neuspehi v političnih bojih za delavstvo, ker je delavstvo politično počepijeno v razne politične frakcije. Delavstvo naj si vzame za zgled kanadske farmarje. Ministrski predsednik in drugi zastopniki privatnih bizniških interesov so jih hoteli pocepiti, toda farmarji so vsako pocepljenje odklonili odločno. Farmarji v Kanadi se zavedajo, dokler tvorijo eno samo politično skupino, da so močni in nepremagljivi. Akoravno ne dosežejo vsega hkratu, kar zahtevajo, jim politična enotnost omogo-čuje, da grade stopnjema, da dosežejo to, kar so zapostavili sa svoj politični in gospodarski cilj. Ako te politične enotnosti ni, tedaj se ni pričelo niti graditi, da ss kda, kaj doseže. Ako delavci niso politično enotni, so podobni zidarjem in delavcem, ki so napravili lep načrt sa krasno stavbo. Pričeli so jo graditi. In kar so eni delavci in zidarji po-dnevu postavili in sgradili, so drugi ponoči podrli, češ, da tisti delavci in zidarji ne delajo tako, kot so se oni učili pokladati opeko in mešati malto. Posledica takega početja je, da stavba ni nikdar dograjena, ampak na stav-bišču je videti le velike kupe opeke, peska, apna in kamna, ki leže križem in ovirajo delo. Ako voditelji nočejo federacije političnih delavskih skupin, da is njih vzklije močna delavska stranka, tedaj je naloga delavstva samega, da spominja te voditelje, kaj je njih dolžnost v interesu delavstva. Delavstvo je samo svoje usode kovač. Politično združeno delavstvo mag u je, nezdruženo žanje poraze na političnem in gospodarskem polju. — Da je tako, potrdi odločno sgodovina delava! "g** gibanja 1 ■peha v zadovoljstvo stanovanju. Detroit, Mick. — Že zopet se Sglašam, čeravno ni komu povo-lji «I opis >d taks slabe dopisni ee kot sess jaz. Tolaži ase to, ker vem, da je Proeveta delavski list, v katerem ima vsakdo izmed nas prsvieo kaj poročati. O delavskih razmerah ne bom kaj prida poročala. DeUvee plačujejo slabo, teko, da ja sa delavca, ako ima družino, prava u-ganka, kako bi preiivel svojo družino, čeprav krj&ijo trgovci, da ao zopet predvojne cene. Ce bi človek glodal aamo na oglase po rasnih trgovskih listih, bi sploh ne mMl» dragega, kot da je vae saatonj. Tako uljudni in popust Ijivi so trgovci v svojih oglasih, da človeka obide neko veselje, ako jih Čita. Kdove, kolikokrat so ie znilsli cene svojemu blagu po 50 odstotkov in ia več, tako da bi človek mislil ds je obleka, poki-štvo in vse drugo blago ie vafi kot zastonj, da bodo dobrotljivi trgovci eelo nekaj plačaU, če gre k njim kupit blago. V trgovini je aeveda drugače. 8taro leto smo ie zopet pustili za seboj, toda kaj imamo delavci od tega. Ali je morda kdo na boljšem kot je bil lansko leto ob tem čaau. Vem, da velika večina nima od eelotnega dela drugega kot žuljave roke ter vsakdo po enega več na hrbtu. Kak se tiče gmotnega napredka prav lahko izračunamo. Z mojim možem sva dolgo računala, ali koliko nama je oetalof Ostala je la dolga vrsta ničel, in poleg vsega ava ie pri-šit do zaključka, da je tudi nekaj dolgov, ki jih bova v tem leta plačevala, da tako hitro ne pozabiva na blagodejno preteklo leto. Dne 30. decembra je druitvo "Zveza detroitskih Slovencev", SNPJ, priredilo veselico. Reči moram, da je bila ta veseUca izredno dobroiobiakana in kljub temu, da so nekateri Slovenci se-lo oddaljeni od prostora, kje se je veselica vriUa, je bila udelež-ba obilna. Veselica se je vršila v Hrvatskem domu, 1331 Kirby A. K Uma, da je veeeliea tako dobro uspela, mislim, da sta največ pripomogla g. Vincent Kenič in gdč. Jcnnie Kenič, katerima gce vsa čaat in hvala za njuno požrtvovalnost. Najprvo je imel pri veselici g. Louis Urbančič pozdravni govor, na kar je zaigrala gdš. Kenič dva lepa konujoa na glaaovir. Na to je g. Vincetft Kenič zapel dve pesmi: "OJi sweet flower pure and ra re" iS "Then you'l remember me." Zapel je obe pesmi dvakrat in sicer prvič v angleščini, nato v sloven-ičini. Tretjo pesem sta pela oba dva s spremljanjem na glaaovir, kateri pa ne vem imena. Odč. Ke nič je^tara šele 14 let, S ^ vilic temu je ves šaa igrala sama. £ t o m je dekle pokazala, da ima ta lent. Dasiravno niaem več mlada, še nisem slišala takega pevca, kot ja naš rojak O. K. Skoda, da je priprost tovarniški delavec, da nI mogočo^Msvctiti se mu izključno poklicu, za katerega ima talent. S tem je dokazano, da se laaed priprostimi delavci dobi u-metnlke, a današnja družba je taka, da jim ni mogoče doeeči one stopinje, ki jo lahko doeežejo o-trocl bogatašev. Dandanee pač ae odloča prvo umetnost in talent, temveč denar, a katerim je lahko doseči slavno mesta. |Slovenci smo Ishko ponosni, da m dobijo med nami toliki ta-llšaU in tako člani Slovensks na-rodne podporne jednote, ker o-menjeni rojak kot njegova Žena sta člana pri SNPJ. Ker sem «tt-šele, da bi rad dobil kako boljšo shlbo, bi bils dolžnost naa Slovencev, da m« gremo na roke, ako bi kdaj potreboval pomoči. Dragega poeebnega nimam poročati, kot da imamo letoe v Ml-chiganu precej hudo zimo. Dobro bi bilo, da je nekoliko'rnilej-ša, kajti premog je drag In trdega premoga sploh ni sa dobiti. —• nje likerja (rozinpvega ■ __ Na tukajšnjem okrajnem sodišču v Akronu, O., je stsla pred sodnikom E- H. Bo) lanom rojakinja Mary Debevec radi prodajanja opojnih pijač. Sodnik jo je ob-nodil na globo $1000. v alučaju, da kazni ne plača, pa da ima od-sedeti štiri mesece zapora v o-krajni jetniinici v Akronu, O. "To je še \"«a druga kazen", je izjavil sodnik. (Obtoienka je bila namreč ie enkrat prej is iste-gs vzroka kaznovana.) "V alučaju, da boete ponovno prekoračili zakon, boete poalani v državno jetniinico od enega do t>et let. Žcnaka ravnotako nima pravioe prodejati opojnih pijač kakor moški in kazen je istotako težka za žensko", je poudaril sodnik. Kot v zagovor je rojakinja Debevec podala izjavo, da je primo-rana prodajati opojno pijačo, da pridobi sredstva za živežne potrebščine svoje družjne. Rojakinja je namreč vdovg; njen soprog se je ponesrečil pri nabiranju češenj, kjer je padel z drevesa in se ubil. K temu hočem dati nekaj pripombe. Rojskinjs Debevec je po-božna žena ter vneta agitatoriea za tukajšnjo "hišo božjo." O tem ssm se sam prepričal, ko sem se slučajno mudil v iste * delu slovenske naselbine (Snyder A /e.) Tu se nudi najlepša prilika, da verski zagrisend pokašejo svojo versko ljubezen do svojega bližnjega. Napravite koletko in s tem pomsgsjte plačati kazen, ako ona sama v resnici ne more dati, sicer bo primorsns štiri meseee sedeti v zaporu. To bo težko ss njeno družino ,kajti njeni otroci si še ne morejo sami zaslužiti za kruh. Meato da beračite okoli za bogove in svetnike, ki ne jedo niti ne pljo, pa napravite pri tem še usmiljenja vredno delo, kar bp bolj koristno in vsčjega pomena. — Martin talsmikar ■■ JAVNA GOVORNICA. Glaaovi članov S. N. P. J. in čitateljev Proavete. novem J. R. Z., se je nekako glasilo, ds ma znatno višje. Dočim so ss je tudi za oavoboditev primorskih rasmerno povišale tudi cene Težka'ja kazen radi prodaja- Slovencev in da se ne bo odneha-, PH1H is likerja (rozinovega Jaeka). lo prej, dokler ne dosežemo ci- vati, je skupna vsota, ki ja. poljedelci prejeli za letošnjo Izadnje čaae pa sem čitai, da bo iro, za biljon in pol dolarjev ve*. I dotični fond uporabljen v druge ja kot ona vsota, ki so jo pr«3 namene, kar ni pravilno. Popol- za lansko letino. To bo brezdvoJI noma se strinjam z društvom no pomenjalo boljše Čase na fa. V boj", Št. 53 SNPJ in roja- mah, in ljudje na deželi bodo« kom Barbičem, kot avoječasnim stanu popustiti nekoliko od t« I dobrim agitatorjem za J. R. Z., nega varčevanja, do katerega « da ostane denar, za kar je name- bili prisiljeni v prejšnjem letu. ] njen. Kdo ve, kaj prinese bodoč- "Stroški za poljedelaka dela J noet; mogoče ne bo dolgo, ko bo kolo letošnje letine ao se nadaljj I zopet začelo pokati od severa in znižali. Vozarina se je tudi neko.] juga ter bomo potrebovali enakih liko zmanjšala*. Stopilo je v v«, j sredstev. Naj torej ostane fond ljavo mnogo koristnih zakonov,] za kar je namenjen, pa mirna Bo- ii. še več jih bo to zimo. Obrestil »na. mere so nižje, in kredit je olajJ Članstvo SNPJ pa bi proail,lian. To je omogočilo mnogo far.] naj se ne razburja glede nekate- marjem, ki so bili v precej hu-likj rih dopisov ki hočejo predstav- zadregah, da ao poravnali svoji ljati nekak bavbav, i tem, da obveznosti in premagali svoje tj nam hočo "Glas Naroda" diskre- žkoče. ' ditirati nekatere glavne odborni- "Ali je še vedno nekoliko teJ ke. Glavni Odborniki bodo že sa- nih točk. V nekaterih delih je 1 mi odgovorili, ako se jim po kri- lo vreme neugodno, in pridelki vici kaj predbaciva in ae jim bo je bilo manj; radi tega so ffl sploh zdelo vredno, da odgovori- marji v teh delih bili jako na jo, ne da bi jih za to opozoril ro- bem. Tovorna vozarina na želes*] jak A. Pečnik. nicsh je še vedno previaoka, zli.] ■ Kočno bi pa želel, da rojaki, sti za one, ki morajo daleč prevo.| predno kaj pišejo, temeljito pre- siti avojo izdelke^a trg. itudirajo, če je stvar za v jav- "Davki so visoki, ali to je^H nost ali ne. Beseda zapisana ni iz- činoma valed krajevnih priatojJ govorjena. To velja tudi za tiste bin, glede katerih farmarji sami, v Chicagu, Id ao izjavili, da se lahko imajo odločilno besedo." j pošlje štrajkujočim premogarjem "Jako zadovoljivo je narašča, papir mesto kraha. Jaz takim že- nje poljedeljakega zadružništva lim dober tek pri najboljši volji, sa prodajo izdelkov; še več zaželim vsem članom in članicam drug se organizira na Sdrsvi gos, naše SNPJ obilo sreče v leta podarski podlagi. 1923, Zakrajšeka kapucinarju v "Razun pomoči, ki jih nudi ta. Chicagu in njegovim pajdašem konodaja in delovanje vlade, de.; pa: proč od naprednih inštitucij, lujejo močne ^i^spodsrske sil« na ker vam niso nič na poti. — John to, da se vzpostavijo bolj, nor. Krizmančič, tajnik društva št malne" razmere med pol jedel. 257 SNPJ. I stvom in dragimi industrijami. "Bolj kot nekdaj poprej se za* Terra Hsnte, Ind. — Prijatelj I vedajo tudi druge skupine kaks mi je pokszal "list slovenskih I nevsrnost tiči v tem, ako polja-j delavcev," v katerem se je Zga- delatvo slabo stoji, in povsod n ga spomnil tudi mojih vrstic, ki opažuje poštena želja, da se po. mu nikakor ne morajo biti povo- maga farmarju ds zboljša nje« Iji, drugače bi jih lahko prebavil, govegsr položaja. Nisem mislil, da ga bo moj skro- "Vse skupaj vzeto, imamo domen dopia tako spekel. Kakor ber razlog, da pričakujemo bolj. sem že zadnjič poročal, ne čltam še čase za poljedelstvo v leta Okle. — Drulins Fister. stanujoče doeedaj na Boli ver Roedu se je preselile v svoje laetno hišo na Melven Str. Ro-jsk Frenk Fister je kupil stavbi šče ter dal zidati hišo. Vse delo je prvovrstno in stsne bres notranje oprane do štiri tisoč dolsr jev. 8 tem poseduje drušina Fi-sted isvea druftine Debevec ne Center Htr. eno nsjlepših stanovanj v tukajšnji slovanski našel-biai. Družina Fl«ter se je priseli-la v tukajšnje naselbine n-ksko pred dve«» leti la Ktyja, Mina., la je Frank Fister kakor njegova pr<»fa naprednega mišljenja, dva »to naročnika na Prosve »Mtelji Fister šettmo obilo West Park, Oleveland, O. Prsv, komur gre prsv, to je bilo vedno in tsko je trebs, ds ostane vselej. Da me ne bo kdo napačno razumel ter mogoče zelo kri vično obsodil glede moje sodbe, ki jo izrekam napram polemiki v časopisju glede ostalega fonda J. R. Z., ga že v naprej prosim, da mi ne šteje v slo, sko sem v kskem oziru v zmoti. Jss ssm ne vem, ssksj se začenja zadnje čase nekaka polemika v slovenskem čaeopiaju glede premoženja, katerega laatoje orga nizacija J. R. Z. Slovencem je že prirojeno, da mnogo kričimo, po kazati pa njjnamo ničeaar in to je vse, ker nimamo dovolj dobrih moi, da bi v reanlei delali za blagor naroda. To se izkaže povsod in pri vseh strankah. Ko ae je ustanovila organizacija J. R. Z., je bil namen, organisi-rati ameriške Jngoalovane, da pomagajo širiti idejo ter propagirati, da postsns po psdou Avstrije iz sedanje kraljevine S. H. S. jugoslovanska federativna^ republika. V ta namen so se pobirala sredstva ali takozvani miljondo-larski fond. Nabrana je bila v resnici precej lepa vsota, Čeprav ne milijon (sedaj bi nekateri znoreli). Ameriški rojaki po večini, zvzemši "Raaputinov", "njih veličanstev" in judešev smo bi-za to, da naši rojaki dobijo vlado in ustanovijo državo, v kateri bo vladalo ljudstvo. Naši, ki ao ostaU doma, pa so bili s izjemo par odstotkov dragega mnenja, tako, so bili podučeni. Mi jim ne smemo tega šteti v slo, kajti program buržujev in klerikalcev je bil in bo, da sa jim klanja u boga delavaka para ter živi v bo-žjem strahu. Ker eta bili ob onem času oni dve frakciji na krnila, je ,lekko resumeti, da je bila taa gs njihovs. _ ...... Večina Slovencev pripsds se-dsj Srbiji, kar se pa tile Primor-ja, Notranjske ter det Dalmacije, jih je ps odreši! Rmsnuelle s pe peiem vred ter jih del v vodstvo Mussoliniju. ds jim lahko poil- Sjo narodne domove. Teks oso-I je ssdels tudi naše najboljše bojevnike, ki so žrtvovali vse, kri in življenje sa svoj narod. Ni sem jim ./polnila želja, da hi ae izpopolnil Ivsk: Mi vstajamo ia vae je atrahl Niso vstali, pač pa eo pritisnjeni s še hujšimi okori ter sedaj ne pričakujejo nikake rešitve. Hloveod. vam je še dobro v spomini, ke eo pobirsli sa food njegovegs časopisja, četudi noai naslov Mlist slovenskih delavcev", Pravi, ds sem prvo oplju-val njegov članek. Povedal sem ie svoje mnenje, kakor so čitat-lji Prosvetc lahko videli in ae lahko še spominjajo, kaj sem pisal. Da bi njsgov Članek oplju-m do tega mi ni bilo, ker se v 1923. t> RAZNO. Kako šivali spijo. — Naravna lega spečega človeka je po. strsni z malo akjučenimi koleni. Človek je svojo lego pri spanja že pogo- tem nočem odlikovati, dasiravno 1 ;to spremenil,"kar' je"pač' prišlo njegov omenjeni članek pri vseh|od tegar da je sprejemal kaltn- ro. Pri živalih je drugače, ksjti razumnih ljudeh ne zaaluži dru gega. Pisal sem iz svojega prepričanja, ki sem ga pridobil na podlagi poročil iz Prosvete in Prole-tarca in na drugi atrani mržnje, ki jo gojijo preetano ae Šivali pri apanju še ssvzemajo izvirno stališče kot nekdšj, ki ps je pri rssličnih živslih različno. Sloni kakor konji po navadi ved- razni zgagarji, ne-|no ipij0 stoje> j^gj £ iijemo fin j. i_ * T^^f® v nale ka, aove in indijske papige epijo, delavske ž«opise, naše ustanove dt MObrnejo nekoliko gUvo na-in miljondolarski fond JRZ Zs Mj proa Hrbtu in naknejo kljus njihovo časopisjc nimam penija. Led perot in telo. Štorklja, gale-Ns odbor JRZ spehrsm, ds ts- bl in drugi doigonogi pUči spijo koj nsgrsdi kričsčs pri "listui La eni ^rski golobi spijo slovcMkih delavcev" s par tisoč L. vodi £ pri tem "neprestano » e.!!LmU M U,u- krožijo z eno nogo, a čemur sa-r. zsgar. branijo, da jih val ne odnese pro« Izgledi zs poljedelstvo v letu 1923. ti obrežja. Netopirji spijo viseči z zadnjimi nogami na drogu, glavo pa medtem stisnejo pod peruti. Volkovi in lisice spijo sviti v klopčič, tako, da pridete gobec In rep akupaj pri sprednjih no« gah. Rep služi pri tem za pokritje golega gobea. Zajci, kače ia ribe spijo s odprtimi o&mi. Sovs Jftw Tork. (Jugoslovanski oddelek F. L. L S.) Povodom nove-1 gs lets jc tsjnik za poljedel- pPHR mM stvo (Secretsry of Agriculture) I imajo "posebno mreno ns očeh, ki izdsl poročilo v katerem prsgle- jo spustijo čes zenice, ko se jim duje poljedelske razmere minole- dremlje in zaepijo. S tem ae u-ga leta in napoveduje, kaki so iz- branijo pred dnevno lu&jo, ker gledi sa poljedelstvo v prihod- spijo le po dnevi, po Aofei pa lo-njem. letu. vijo. Zanimivo je tudi videti ne- "Pred dvanajstimi meseci — I katere opice, ko apijo. Posebne pravi tajnik WaUace — je ve- vrste opice se med spsnjem Čina izmed šeatih miljonov far- obeaijo za rep na kako vejo in tarna r jev v Združenih državah rev. ko visijo, dokler se ns nsspc. nokar začenjala plezati dolgo, tr- Kmečki dečki na marajo vsš v do stezo navzgor iz doline gospo- dahevskl stan. — S Koroškega dsrske depresije. Niso ie prišli do nem pišejo: "V knezoškofov-vrha, kjer aije solnee prosperi- akem lemenstu je točasno 35 teo-tete. Res je, ds so neksteri oms- logov, to je tekih, ki se eiijo zs rsli na poti. Drugi so še vedno duhovnike. Na MarjaniMn so rs-globoko v dolini. Vendsrle, sko zmere za dnhovaki naraščaj še se malce ustavimo in pogledamo I slabše. V sedmem in oemem raz-nazaj, vidimo, da večina je še redu. kjer ae učijo sa dakovnike preplezala znatno pot navzgor, in je vseh samo pet dijakov, da ie-smemo vstopiti v novo leto s ob- Ujo posuti duhovni, v solem novljeno nsdo in s onim pogu- Marjanišču pa jih ja komaj 118, mom, ki izvira is prepričsnjs, ds t čeprsv jUi je bUo predvojna leta res napredujemo vedno po par ato. Ce ae resmere "Pred enim letom, ko sem go- ne bodo izboljšele, bo v krstkem voril o izgledih se poljedelstvo vi času Koroške dežela zrle ▼ Mo-l 1rekel sem, da sicer ni bi- čnost velikega pomanjkanja du-lo nikakega raaloga pričakovati hovništva. Dragi škofi v Avstri-ss bližjo bodočnost preveč dobrih ji bi radi pemagsU koroškemu časov ss farmarje, d« se pa obe- knezolkofu a naraščajem* a tudi tejo boljši čaai toliko u farmar- pri njih je pomanjkanje. Do se-je. koUkor sa one, katerih p6Ai j daj so imeli gUmi naraščaj med so večino me odvisni od njih Mi- i kmečkimi dijaki, a sačelo se je nolo leto je vresnišilo to obljube, tudi med temi svitati. K areši ai lUitno na sploh, čaai ae bolj« pomanjkanje duhovništva oakaj nege pred letom dni, toliko se tako strašnegs, saj ljudje vedno farmarje kolikor sa Industrijo. manj verjamejo in tako > tudi "Na sploh letine je bila dobra, dnhonditve vedno manj potrvb-Ce^ večjih pridelkov so večine-|eo. VTOKUraC, t. JANUARJA, 192S. PROSVETA DELAVSKEGA SVETU. iFederaUdPreee) Položaj T Kanadi Kakor poro- (lorainijeki depSrtment ca dalo,I M bilo v novembru minulega let«T*d»balee Wolf L in de — poznan Kanadi 14 etavk, v katerih je prizadetih 2190 delavcev in ibljenih 524)46 delovnih dni. V itobru je bilo 17 atavk, 3229 de-[veev prizadetih in izguba delov. dni znaša 64,502__Indu rialni položaj ▼ Kanadi ae je v »ločnem nekoliko Izboljšal v pre pkfem letu. Najslabše je v rudni-tih okoliših. V Edmontonu še Ino štrajkajo premogarji. Nadvaa žalostne razmere med »rtimi rudarji t šotornih koloni-zapadne Virginije ao dosegle sk ob praznikih. Prispevki, za itere rudarska unija redno spe-■ na širšo delavsko javnost, zadostovali, da bi mogla or-poetreči z dostojnim jžidnim kosilom aa vse osebe v >lonijah. V zadnjem momenta je ja apelirala Ina^ prebivalec v rleatonu, da naj prispevajo ičjo vsoto denarja, a odziva ai lo. Napoaled jo unija sama sto-kar ja mogla storiti. Nakupi-ja sladščič za otroke rudarjev kolonijah v Cabin Creaku, Coal iverju in Blkinsu ter poslala daljna trnku v lotorišča dan pred Ko 90 ,irom**ai otroci »U,da končno le pride "San-Člana", ao bosi stekU iz šoto-po snegu in ledu trnka na-Molje, ki ao pripeljali in »delili sladščice, ao ae jokali nad prizorom, Tako »a godi v bo-Ameriki delavcem, ki nočejo cloniti tilnika prod ošabnimi premoga! «taja nad rudarji ta opo-▼ Chicagu so popolnoma i, odkar ao zastopniki ru-larjev zadnji četrtek Zavrgli aa--t rudniških kraljev za distriktne »godbe. V soboto so nekaj porodi. de ae pogajanja premeete v few Vork jn konferenca se nadaljuje 18. januarja.v Druga vest se da ao zastopniki rudarjev loroljhj a sugestijo predsednika premogovne komisije Ham-, da sc rok sedanje cleve-ldske pogodbe podaljša še sa leto v slučaju, da so pogajanja >rezuapejina do 31. marca. Opera-torji ao proti temu. ■■ Razne vesti. 1AV PRANOISCU JE KOPIT NEKDO POTEGNIL POUČIJO. Policijski načelnik ja pa stvar vzel aa rasno. * •.f ■ 1 ■ San Tranoiaoo. OaL (Fed. Press Mahni poročevalec.) — Ali imata Vi' vas doma tudi bombovsko zaroto? San Frsneiseo ima svojo pri-bombOvsko zaroto in poli-iji strašijo vse hiše, nad kateri-se blišči nspis "Ezchange". izmenjane so bile brzojavke * ne-»bhodno potrebnim Wiiliam J. lurnsom in preiekave so se vrši-"pri radikalcih L W. in Irugib neželjenih," (kot se je iz-" policijski načelnik). Vse kar tnjka tukaj, je še Windy Linde >n mogoče, da ga privedejo nazaj 3 deportaciji. Zdi ae, da se je neki gentleman, kateremu niso dovolili se pridru-ptl zarotniškemu krošku, silno [rszjezil in pisal je policijskemu načelniku pismo, ki ee čits: "Načelnik: Se H spominjata eksplosi-jc v Wsll Strectu v New Torku v letu 19201 Umetelni ogenj ae bo '•ažigal na menjevalnicah v Ban Franciseu, ako ne boeto pazili na tujee, ki postavajo okoli teh kra->v in na majhen grocerijakl vos a plahto na vrhu. To Je dejstvo in *« mislite, da je vse skupsj nič, hoete Še laloatni. Podal aem Vam t« informacije, da se msščujem aad klapo.ki ase je breniU iz sebe ia Id zdaj namerava pognati v zrak menjalniee. (Podpisano) t W." Zdaj je odprta aesoaa sa groee rijaka vozove, vaa poslopja kot laanraace Rzehange, Merrhanta Kzchange, Stoek Ezehange, Fur-niture Etchange ia vaa druga poslopja, na katerimi pršenja aapis a besedo "Ezehange", adaj etra polioaji, kk gledajo aUoogra-flstke, kadar gredo k oboda. Are-tirali aa nekake človeka. ki je izgledal salo aamljtv. Izpustili ao ga pa takoj, ker aa je pokazalo, da ja k..kit,k»<>ve* ki hočc/aigiH tati podružnico Kakluk.kl.n« Ha mislimo onealti. da aa pb-ao tako gtaai. kakor da ga ja ak<> val kakšen detektiv. To raj ta pri in naa obiščejo. PoUcaji morajo tudi živeti. In včaai pomaga dobro dolffo^Hsna bombovska zarota. Dozdaj je akeplodiral samo strah. Po vznemirljivem telegramu od William J. Burnsa, nazna-njajočem, da se pogreša nevarni tudi kot Windy Linde — in da je mogoče na potu proti Kaliforniji, in po preiskavi glavnega stanu Mornarskih transportnih delavcev in pri kateri je bilo aretranih pet oseb (kar spada k dnevni policijski rutini), je majhen deček sre-Čsl starega moža na ulici v Oak-landu, ki je mrmral nekaj o pokritem grocerijskem vosu in menjalnicah. Ko so ga prepeljali na policijsko postajo, je okrajna bolnišnica apročila, da je bedače, ki ni komur ne atori kaj žalega, kateri je pa pred dvema dnevoma ušel is bolnišnice. Oblastveni organi ao na to primerjali piaavo starega bedačeta a pisavo piaea, ki je sporočil o mi-sterijozni grožnji. Ia zdi ae, da je to koaec strahu pred bombo. Njen glavni učinek je bil, da je bil aretiran Charles Miller na obtoibo kriminalnega eindikallzma, o kate. rem pravijo, da je član organizacije I. W. W. ftB VEDNOSE EODUO VSAKO Knruvo EDEN I !'Oi Angelce, CaL — (Federated Preaa.) — Pohotni ljudje v Loe Angeleau so na aveti večer opa-sill zelo svitlo zvezdo na nebu in takoj ao stikali glave. K sreči je bil Billy 8unday v mestu in, k njemu je prišla deputacija vernikov a prošnjo, naj pojasni, kaj pomeni nenavadna zvezda. Billy je pogledal skozi okno, naredil ailno svet obraz in vzkliknil: "Betle-h«-maka zvezda, prijatelji! Skriv-oosti sv€te vere ae nam odpirajo." Tisti večer je imel Billy Sunday bogato letev. Drugi dan tudi. Morda bi se bila letev nadaljevala do drugega BoUča, da ni med nami nearečnlh, pregrešnih in nevernih astronomov, ki ao ngana-nili, da je "betlchemska zvezda" planet Jupiter, ki je navadno aelo bliščeč proti koncu deoembra. Astronomi ao tudi pripomnili, da bi verniki večkrat opazili to zves-do, ako bi vsak večer Uko pridno zijali v nebo kakor to na aveti večer. RUSIJA NI DOVOLILA VODKE. —mmmmmmmm Boston, Mass. — Dnevnik "The Chriatian Science Monitor" je pri neeel daljše poročilo, v katerem pravi, da ni res, da je ruaka vlada pričela izdelovati in prodajati vodko. Ust navaja predaednika Kalini na, da vodka ne bo nikdar zakoni tim potom prodajana v Rusiji. "Največji korak revolucije, ki ga je napravila, je odprava vod ke," pravi Kalinin, "zaradi tega nimamo najmanjšega pošeljenja, da jo zopet upeljemo. Oživeli ne bomo starega carskega bičeja pijančevanja, ki je koval denar is pogrešanja ljudstva na ta način, da mu je prodajal strup v podobi vodke." al Kalininov tajnik Rubenstein, ki pozna ruske seljake in njih pro bleme, je rekel, da nobeden odgo-vornih sovjetskih uradnikov ni iz rekel Želje, da ae zopet uvede vod ka. Vodko lele stari profeaorji in prejšnji uradniki ki niso naklo njeni sovjetski vladi. lj"" Italijani oštevajo Angleže. Rim. 6, jan. — Italijansko bur žoazao Časopisje napada Anglijo vsled preloma S Francijo hi enten to. "Moade" piše, da je Anglija aajvočji sovražnik miru v K r ropi "Tribuna" pravi, Ja je Anglije prej rabila zaveznike za ik rušenje Nemčije, adaj pa rabi Nemčijo za akruieojs zaveznikov. evvtu ja v Ameriki Kew Vork. N. T. — Narodna avtomobilska trgovska zboroma poroča, da ja M odstotkov vsak avtomobilov aa svetu v Združenih državah. Kolikor je mogoče d* je na cvetu 1*760,00 avta-hi od tak je 11,500.000 v Aaseriki. Vsaka leto ae proda približno dva milijone novih avtajav f M mirnih državah. Luzor, Egipt, 6. jan. — Ameri ški arheologi, ki ao odkrili grob egiptovskega faraoaa Tutanka-mena, živečega pred SOOO leti, ao danes privlekli ie grobnice tron kraanega^ izdelka. Zraven preatola ja bil podnožnik. Velika množlcu ljudi je opazovala najdbo. Dr. Allaa Gardaner, ki je eesUvll inventar predmetov v grobnici, ns-števa med najnovejšimi najdbami tudi štiri vaae Is alabaetra, v katerih so bile dHave sa masiljenjc kraljevega trupla. Goapodarikl položaj litro. (Izvirna porasla.) Kakor bo veem znano, je večji del Iatre po razaulu stsrs Avstrije prišel pod Italijo. Samo del Kastavščlaa je pripadel Jugocla v iji. Kakor drugs razmere, Uko so tudi gospodsrsk« razmere naših bratov Istrsnov, kakor bomo videli v naslednjem, naravnost obupna. V prihodnjosti bomo pri-nsšsli nsUnčen popis teh razmer tudi iz drugih krajev, ki ao prišli pod Italijo, Ur bonu poro/sli tudi o drugih aad vse obupaih razmerah, v katerih llvijo Slovenci v Italiji. . Skoraj v vsaki drlavi obstojajo Ukozvaae "mrtva dežele" v go-spodsrskem Življenja. To so dežela, ki aimajo dovolj livljenekib potrebščin, da bi priredila, če le aa celokupno, pa vsaj večino svo- a prebivalstva, ampak auraje prebivala! v tajiao aa zaslužkom. Država mora aa Uke dežele skrbeti a Um, da vapoeUvi kako iadaetrije ali kaj aliteega, če pa dežela nima laataib prirodnia tedaj pa aa uaieUn način aatva-riti tvoraiae, v katere aa sorevi-as uvažajo is dragih krajev, da as prebivale« ve takih delal a tem prelivi. S lom js dokazaao, da ae ^visi dobrobit ljudstva sem« od ajaga eaascga. ampak da ja v prvi vrati pakMeaaa drleve. da sa to skrbi. Država bo v Ukth da-Mah vedaa lahko podpirala do-Ao obrt ia Ma pri tej prebivalstva kolikor asogols aa raka, predvsem pa bo morala gledati, da pomore deleli prodajati te proizvode male obrti aa tujih it-gih Že v predvojnih časih ja bOa Uka "mrtva dežela" sa Avatri-jo Istra. Nerodovitna in skleneta kraška tla ne dovoljujejo, da bi se razvila katerakoli panoga gos-podaretva. Kmetijstvo se ai moglo raaširiti, a ja tudi prebival-atvo v primeri a rodovitno semljo premnogoštevilno, da bi aa lahko vzdrževalo a kmetijstvom. Edini pridelek Istre, ki je v predvojnih časih vzdrževal Iztro kolikor toliko ša aa površju, je bilo vino. S tem pridelkom ai je naš latran takorekoč lečil svoje finanaijel-ne rane. To vidimo dokazano Ia po velikem lUviln aemnjev, ki ee vidijo po Istri večinoma v jeaanl, -t. j. tedaj, ko aa je prodalo vino, in ja pritlo a skupičkom bornemu kmetiču nekaj denarja t roka Vsak dolg aa po večini vrača v jeseni, kmet si kupi v tem čaau vola, ovce, obleko, povrae dolgove. ki jih je bil priaUjea Bare-diti tekom leta. Drago aliko gospodarskega Uvljeaja smo iaali pred vojno v Čičariji. Glavni za-cluiek Čičem — lahko trdimo a* dini — ja bilo oglja. Tudi ja pre-eej raaviu tu še danee ovčjereja. 8 tem se je v predvojnih lasih Čič vadrževal na površju, a oni, ki niso mogli od Uga živeti, so ss podajali v Ameriko ia druga kra je aveU. Ni pa mogoče trditi, da je vsrok temu isseljevanju Čičev samo pomanjkanje življensklh potrebščin. Velik vpliv na iaaeljs-vanje OlSev ima po Kranjakem selo rszviti " Amerikaaisem", ki je posebno čislan na Notranj skem, ki neposredno meji aa či-čarijo. ,......' ..... . Tretji pojav v gospodarskem Uvljenju Istre je ribarstvo, ki m omejuje povečini le aa prebival ee ob obali. Tudi je bilo ras v i to brodarsko llvljenje. V avstrijski mornariei, bodisi trgovski ali vojni, so bili Istrani selo člslsni, a eelo na Anglelkem si nalel L strana-mornarja. Živinoreja v Istri nI nikdar evela, da, izven ovšjerejc, le vedno životarila. Tla ao neugodna vsled pomanjkanja travnikov le za Uviaorejo v malem, kaj Ia velikem. Iz vsega je razvidno, da je mo-rila tudi država ladatno priskočiti na pomoč tski deleli, ako jo je hotela vsdrlati gospodarski aa površju. Morala jI js ds)J, ksr primanjkuje prirodnin, umetne hrane. Avstrija ja saU skrbela sa Pulo ia druga pristaailča mesu, da so imela tvornice Itd. Dfnes so as U rasmsre, kar je Istra prišla pod Italijo, tako po slabšala, da dan sa dnsm gleda mo bolj obupao v bodočnost. Gospodarski položaj Iatre ja obupen. Istri so aa odaunjkale živ Ijenske sile. Kakor prejoaunje no, je Ml edini saalužek večjega deU prebivaletva vinarstvo. Da-nee js ta saalužek ubit valed a-grom na produkcije italijansksga vina. Iulija je že pred vfjno izvažala avoje vinske pridelke na svetovne trge ter bi bUa tudi i Istro le v tedeajem čaaa konku rlrala, da ni Avatrija skrbela sa visoko carino ia a Um za to, da ss proda ietreko vino v drlavi ee-neje. Predvidevati je bUo, da bo oena istrskemu vinu le s dnevom, ko je Iulija zasedla Istro, padU. soj ja eeaa italijanskemu vinu celo v prodaji na drobno po dva Uri sa liter, a ietreko vino sa ja držalo Ia v sačetku na debelo aa-ne 2.75 Ur v kleti, t. j. aa mesta brez doetave aa dom ali kakega hli^ufga za kapaa ngodnega po-goja. Produkcija italijanskega vipa je naravnoet katastrofalna ga upliva na denarne rasaure aa-šega Istrana. Daaes dobil v Istri vino aa debelo po 1.40 lir ia sa-trjuje sa, da bo eeaa le bolj p« dala s vsakim leUai, Ia pomiali me, da se še eadaj viao aa more i/>lnl»th A»4»«w VUri«k, R. P. D. ?, Res SI, P«., >1. t.i.ik M*IIImw Tvrh, lajalk k«UUk«M eddelU RIm Nmk, al- bUMjalk JsU Voavlsh. miUmlk «U»tU J«k« l»f>Hitk —t^-lt SIAAIIA itt|ja isprmvBiwsj giisua s iiip uoaiaa. POROTNI odsek i M« Ualsrw»sA prU*Umik. 407 W. Nay S«., taetaffleM, III.. MaHla t^aalhsr. S«. ITS. Okio. FrW A. VlLr, R.. a?S. Kly. Ml«, J«ha,TevMi, R«. II, Nsolirieovllla, Jeh> OnM, 414 W. Mar »U spiaiaaa sa. BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJE ORROtJSi RIm Novak, avelaedalh, 1cs7-ss S Uv^kle Av„ VZHODNO OKROtJRi H^AikfMŠ, Soa sss. Mmo Rm, K. . JU. Cr^U. I4aat Psopev An., CU»«Ua4. O. • AsIm laltr, I«I 104, Cr«.., IUm., aa ^ sSsTwM^VuMMm,. Uuk ZAPADNO OKROSJRi Nadzorni odbtvt Zdrulitrani odbor t tlitfžtitt w' Sai^aosagon9** VRHOVNI ZDRAVNIKI Dv, P. J. Karm, SSSS Sl.fUlr AvH Clvvalaad, O. H KssospsalsMS s gl. edkeralM, M dslaje v VSA JMJI. P. J, aaSrSil*»T^uCuJlfVv^. cws^ IU. VIR EAORVR ROLNItER POOPORR SE NASLOVE i • t. N. P. Jn SSS7-SS So. UtrodaU Avo^ CUea«^ Itt. DZNARNZ POSIUATVZ IN itt jt^mt. •• mlitt® ia. I STVARI, M so llšol* Sl. i Taja U It« t. N, f. J« S4ST4S So. Pvmah sooalpošSlalo | mi | I IsapsieJ. ' se aaj MUjaJo aa aarfov. Jeha istrsko vino, ki bi bilo n. pr. le na licu mesU po Uj ceni (eaa lira velja eedaj v decembru 16 jugoslovanskih kron). Pri vsem Um pa bi prilla v prvi vrati v pošte v iulijanska konkursnčna vina. Drug hud udaree sa Istro js Kmanjkaaje vsake plovbe, IU- a sioer uvaša vefilno surovin, a ima pri tem Is ta aadoaUtek, da ima svojih ljudi prsveč. Med tttUjfm^ brespoeelnlmi jt najmanj ena desetina pomorščakov. Ako pomiallmo, da ja v IU-Ujl preko pol »iljooa brespo»«l nih in bi šUvllo brezposelnih po-morščskov snsšalo 50,000, potem tudi s U strani ns moremo nriša-kovati rešitve, kakega boljšega upa za gospodsrsko bodočnost Istre. Le mali del tstrs ss ša nskako drli aa povrlju s ovčjsrejo in o-glsrstvom. Videli smo v Um, v kakih ns-ravnost obupnih rssmcrah živijo naši bratje. No moremo trditi, da je U povsročeno samo po lokalnih aH pravilneje rečeno po notranjepolitičnih ln go-podar skih razmerah lUlljc. Kriva je tadl svetovna gospodarska kriss, a aaveda bo vsak uvldsl, v prvi vrsti notrsnjepolitični ln gospo datakl pololaj Italije. Naše po-krajine so bils v Italiji od daUv. ikib mss pričakovane kakor aa-kakšna Amerika, ali kakor Nsm-čija ia Avstrija v mlrnsm lasu. Se v prvih dneh okupacije so sa-če le prihajati trume delavcev v naš« kraje, a se se morale slednjič prepričati, da al tu alti sa dom«■«• prsblvslatvo dovolj sa-slulks. Predvidevati je bilo, da bo s zasedbo Istre, Goriške ln db-lov Notraujeko po Iulljl prišlo do toga. Trgoveka mesU so prišU ob svojo vsljavo, ker eo lsgubils zaledje, od katerega ia sa kate-re so v predvojnem čaaa Urala. iUlijanaka trgovina mora aa vsak način preferlrsti svojs lastae lake, ker so ji U bliljs in imajo vssj kolikor toliko zaledja. Trume delavcev, ki so delale v predvojnem lasu v Trsta, Puli ia po drugih obrežnih mestih, so oeU-le brespoeelae, a U ja v prvi vr-sti Ml vslikaaskl udarec sa Iatre, kaUre prebivalstvo je s Um Is* gabilo nele priliko sa saalužek, ampak tudi konsuaunta sa svojs loravno pičle kmetijsko pridelke. Pomislimo samo, koliko jo n. pr. ) viaa konsumlrala avstrijska mornarica. Mislimo al samo, koliko Ijadf ja llvalo od dela v velikem poljskem arseaala. Da-aas js vae U veUd novege poli-tilacgs položaja odpsdlo, a tadl bodočnost ae sa»mo ImeU dobrih upov. Istra drvi s aepopleao Ia obupao aagliao v propast ia al ga eredstve, ki bi moglo Istre v tem položaja rešiti. Tembolj pa ae ja okleall letren iaecljevanje. Prodaja, kar ae vi* d i aase rešit va Is teb rasa»r, svo js haetje ia gre v tajiao s prapri dsrsko-življenja v gleda, komu proda hajajo aala poaectva v ia polagoma sa ustvarja ono velcpoaestva, ki smo ga ml odpravili 4S. IsU. Tako sa Uri a-grami kapltallsem, kateremu ae bodo mogla biti ostala posestva postaviti braalka. Poleg gospo-darsks krisa pa sili nale Istraae na Isseljevanje le nesrečno naai-lje, ki ga vrtijo aad ajam ia vtem, kar imenuj« avojega, ajs-govi aodelalani italijanske narodnosti. Požigi hit, asailaa pa-tiran js i« domašsga kraja, prete-psnjo in v zadnjem «asji rleiač-vo olje — mislimo, da ga ai A-merlkaaca, ki bi si mogel vstva-riti pravo sliko o vseh Uh aaai* ljih — Is Um bolj silijo natega Istrana na nesrečno ln sa njega rod ln dobrobit Uko pogubno is-saljavaajs. (Opomba aredniltvs. Nal do. pisnik nam je obljubil, da nam pošlje v doglodaeia šasu sladsčs fllsnkai ^ lolsks rsamsrs v Julijski Krajini i Gospodsrsk! pološaj Goriška ia Notranjske. Politično življenje Slovesov T Italiji, Pomemboejšc organizacije Slo-veaov v Italiji | Kako so ss vrlils prvs držav-nocborska volitve v italijanski parlament sa Sloveac v Italiji \ Obenem na« bo dopisaik pošiljal poročila ia čUnke o vaeh ak-tualnejšib vprašanjih ln d o god-1 Ja jih is krsjav, ki ao po rsssulu Avstrije prišli pod iUUjo.) NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. b Mltroviee porošsjo, da je izdal g. Rajačič, industrljslse Iz Sr. Karlovea, bivši voditelj da-mokratske stranka, brošuro v kateri js trdil, da jo fiaaašni ml-ulster dr. EumaBadi netočno in nereeailao obvoščsl' vlado ia skupščino o pogojih, pod kauri-mi ja bil pnprsvljea dati dolarska p<»ojilo oeki amerikansko-ruski sindikat baak. Pogoji Uga siadikaU da so bili mnogo po-voljnešl od pogojev, ki jih je eU-vila Elorova grapa. Kiaanšal minister dr. Kumaaadl ja aaradi Ub očitkov vlolil proti g. Raja«, ču Užbo, U pa nI boUl pred pra-iskovslnim sodnikom podati ao-beaa isjavs, rekoš, da bo vae U, kar je trdil, dokazal pri gUval rasprsvi, ki ss bo vršila r aaj-krajšem šaaa. Zadeva vzbuja abl-Ia praha. Kaj«< ču, Kourih Ia v Bukovisl aima piebivaletvo alti hrane aiti denarja, niti krodlu. Občiae aa sa obrnile le opotoveno na pokrajin-Janje«; da bo naše! boljše Uvijo-jaha aprava, Uda do Sedaj le ved-aje Ia da bosta ajogov trud Ia aa bres apseha. Kdo js kriv Ijad pot rea obrodila saleljeal ead. To ak# bede? Odgovor al Ulak. Vae je aaj valji udarec za aaše gospo- to ja zakrivil bclgrajekl reltak PONDBMEK, 8. JANUARJA, PROSVET poda go*pej kneginji venec. Za dvorom je bil velik proetor, ne koliko je bilo e travo porazlega, je bilo a travo poraslega, nekoliko velikim slsmnatim kopam odme njenega. Na trato ao vnadili mla-iflftfl visok drog, okraien a zelen jen, trakovi, vihra jočimi rude čim i rutami, ki ao bBe podobne praporčkom. Med zo-lenjcm je bilo polno poljskih cvetic. in bogatega klaeja. 0-koli kop ao poetavili klopi, ia vej apleli šotore, okoli okraicnega droga tU utrditi aa ples. "Babica, babiea," reče Za lika, "vi ste me vea čaa tolažili, jaz aem le o vaiej beaedi živela; Jakobu aem poslala polno naročje npov; imamo že žetven vcaelioo, in če ne vemo, kaj nam jo upati. Povedite mi, prosim vaa, ali je ila tolažba le po hoati, ki ate mi jo kazali, da SO laže odvadiva!" — "Ne bi bilo modro, vaju zato tolažiti, blažena deklica. Kar aem rekla, pri tam ostane. Jutri se lepo oblači, goapa kneginja to rada vidi. Ako bodfm živa in zdrava, pridem tudi jaz tja gledat, ako me bodeč vpračala, lahko ti povem resnico," odgovori babica deklici ter se nasmeje. Ona je vedela, kaj so Jakobu namenili, in ako kne-ginji ne bi bila obljubila, da bode molčala, ne bi bila odlašala oteti Zalike iz žalostnih mklij. (Dalje prihodnjič.) BABICA Poelovenil KRANCE CKONAB. BHBB (Dalja.) Vodal jo, aedaj ja čutil, da je lagal, da bi bil moral napisati i "V i d a. Bral je dalje . .. "Tvojo oko bo govorilo peeem lepote In areČo, dva otroka sama saae al sadova nasproti) nihče ao sme motiti sladkega doaut. Varuj srečo, varuj to loč, varuj to sobo, varuj njen ključ — dva otroka ae zapreva vanjo, dva otroka ai zazreva v oko. Čakaj. da se vse dopolni, čakaj uro, ki bo pri-neela rranieo, čakaj jo, kakor jo čakam jas.'* Izpustil je liet na tis, poiskal v m izniči suhi čopek In ga poljubil. "Vida, Videl" Zde j ja čutil žalost v dull, pred očmi mu je migljal odgovor neveste Brno. Pisala mu je, da bo menda v mestu velika veselica In sama pojde tudi .. Kako težko čskam, da bi izvedela, ali bo reei hočem bili lepa..." V pripisu mu je takrat napisala t "Trgovce Križan se boja poroči. Rada bi poanala tisto, ki ga vzame — najbrž je njemu UMSBk • ■ * Vedel j«, da jo je takrat preklel v srcu. "Ubogi Vlkecl" si je ponovil takrat kakor sdaj. "Kdo je grdil, da bož delala pokorol" Atopil 3* parkrat po sobi In ae nato vpračal» "Kant. povej, ali to dekle ljubil in katero eplok ljubi*?!" Tistikret ai jo dokaaovai. da čuti do Vida le uemiljenje. In je aaključil, da usmiljenje ni Iju-besen Njegova misli ao bile pri Brni. ker ja ljubil njeno živahnost In občudoval njeno duhovitoet, la piamo jI ja pisal v dobro. Lo ob trudnih popoldnevih ni bil amlovoljcn aam a aeboj, la v hipih, ho je delal račun aa avoje mlali in nagnjenja, le v trenutkih, ho si je predatavljal Brno kot ženo. nI bil aa jaeaem "Ali bo dobra Iona t" ae je vpračal stokrat la stokrat in vsakokrat al ja odgovorili "Ne vem." Alej si ja bil aa jaeaem, da je Kmlaa »lika aa brisala njegove sanje. Tolažil eo je vol-krat, de ai le aihle dosegel, po čemur jo hrepene! Talika je čutil, da M bil Vido valjabil, le bi bila prej prille. Verjel je, da ga Krna ljubi, la ai ae M odpuetil, če bi jo varal, verjel jo. da jo ediai v njenih mialiht njeno obaalaaje je pnpiaoval po-vrini malom^atai vagojL Talko je čakal, da jo poroči la jo priklone aamo nase. Dragi teden po poroki je bila njegova prva In zadaja misel lena* ker jo bile tedno ob njanm t vas srečen as je latil. Če ea mu je nasmehnila in mu pripovedovala svojo otročarije. Ko je Maral po četrtem meoeeu aa orožne vaje, je bila vaa ohapaaa. Oklenila ae ga je t »»eno la trma« t o mršila i VASI PRIHRANKI obrestujejo se e 4* letnimi obrestmi, ako jih vložite pri Hripavott alj sta salo neprijetna« Da pr.prei.te Ulje poalj "SPECIAL INTEREST ACCOUNT'. Sigurnost sajsmtena a najbolj imi amerikanakimi bondi in s nadzorstvom DRŽAVE NEW YORK. J>f .. . ' <* "U* I. 1 Zajamčeno todi točno in ne-savlsčno poslovanje v vseh bančnih po«Uh. Cena M m 10 eentov. Vprsčalte po lekarnah. FRANK SAKSER STATE BANK Mlonel je tako aekej časa, ne da bi se savedal avojih mlali. V srcu mu je bilo čudno kakor atra-jenemu človeka ▼ mreau na pralni eestL Pogled mu je ebatal ns piamo, ki je lelalo zmečkano na mizi. Segal je ponj la ga bral, kot bi ga Imel prvič v rokah. "Saj boč samot Pojdevs ae Izprskod, la ho-čel, sli pa ostaaeva doma, če ti nI mogoče. . . Poličem te v zadnji sobi. . ." Tehtal je Izaovg besedo sa beeedo, nato ja ponovil ia piamat "Pridem točno ob deveti uri. . > ; BMsail js papir In ga otlačil naglo v lep. "Prav ja. da pridal, a no oatanel val v zadnji eebl." se je poamehnil la odlel iskat leno. Naprsvljala ee jet stala ja pri okna in neatrp-ao pojrlrdo\ ia ne nlioo. Na obrazu eo jI je brala razžaljena trma In kljubovalen ponos. "Kam aaialUf" jo js vpratal. Zataknila ja iglo v klobuk la mollala. ,i Josip ja oaupail. te ji >a hotel vre« v obraz pisma, aato ae is pom.nl, .toPii po to bi in po,.o rflt "No, kam miettlt" "Vaa; takaj aieem vama." ja očitala. Ml ae ozrla. ampak lokala v torbici kljuiVk ,n takle nUe predal. "Sedaj nikamor! - Razpravi zal" v * (Dalja prihodnja.) NA VA80 2ELJ0 VAM POŠLJEMO BREZPLAČNO LEP STAROKftAJSKI STENSKI KOLEDAR ZA LETO 1928. POŠLJITE NAM VA8 NASLOV. 133 SECOND AVE* NEW YORK OTY Počiljana denar v stara domovino. Dopremamo rojake is staraga kraja. Prodajamo parobrodno listke.