G LA S 1 LQ OS VO S O D I L N E V F R O NT E O K RA JA T R/B O U L JiE TRBOVLJE, 25. avgusta 1950 Štev. 34 Leto 111. Pri vpisu drugega ljudskega posojila je dosedaj najboljši Trbovlje Do sedaj vpisana vsota drugega ljudskega posojila v trboveljskem okraju /.naša 10,732.000 din; v zadnjem tednu se je vpis do 20. t. m- povečal za 2,303 000 din. Iz tega vidimo, da se vpisi iz dneva v da® večajo. V tekmovanju med Trbovljami, Hrastnikom in Zagorjem ter Radečam vodijo Tr-bovje, kjer so vpisali obvez za 4 milijone 842000 din; od tega zneska so dali rudarji 2,477.350 din, cementarna 530.000 din, elektrarna pa 250.000 din. Centralne rudarske delavnice so slabe pri vpisu obvez, ki so pri 400 delavcih in uslužbencih dale komaj 277.000 dinarjev. Temu je kriva slaba agitacija in pojasnjevanje, kar velja tudi za vzhodni obrat rudnika Trbovlje, — temu nasprotno pa so se vpisa posojila pravili«) lotili v cementarni, kjer so obveze prekoračili za 30-000 din. Hrastnik ne zaostaja pri vpisu; vpisana vsota znaša doslej 1.818.000 din. Rudarji so dali 841.000 din. steklarna 600.000 din, kemična tovarna 135.000 dinarjev, kmetje pa komaj 30.000 din. Med njimi sla dala kmeta iz Prapret-na tov. Golob in Urbajs po 5000 din — V Radečah vodijo delavci in uslužbenci, ki so vpisali 292 000 din, kmetje pa le 50-000 din: skupno je v Radečah vpisanih 454.000 din. Od podjetij je najslabša tov s mn »Peta«, kjer je od 40 delavcev vpisalo posojilo le 12 uslužbencev 12.000 din, kolektiv Papirnice pa je vpisal do sedaj 153 000 dinarjev. Med krajevnimi odbori je do sedaj najboljši KLO Loke-Kisovec, ki je v zadnjem tednu visoko povečal vpis in ima sedaj 93 000 din obvez; ta rezultat je posledica pravilnega pristopa k delu. Prav dobri so KLO Čeče s 94.000 dinarji, Mlinše z 90.000 din ter Loka pri Zidanem mostu 162 000 din, kjer so vpis zvišali skoraj za 100"/*. Zidani most rešujejo delavci in železničarji, kjer je vpisanih 373.000 din, od tega kmetje samo 6000 din. V Cemšeniku so sicer nekoliko napredovali, vendar ljudska oblast ne prosjači pri drugem ljudskem posojilu, kot to mislijo nekateri delavci v CRD. Vsak zaveden državljan, ki mu je do lepše prihodnosti, pozdravlja drugo ljudsko posojilo, tisti pa, ki so dali 250 dinarjev ali pa celo nič, niso za skupnost in boljše življenje nas vseh. Imamo pa tudi take delavce, ki do danes še niso popolnoma nič prispevali za ljudsko posojilo in to z raznimi neutemeljenimi izgovori, da nimajo denarja, — nekateri pa niti ne vedo, kakšne vzroke naj navedejo, da ne morejo vpisati posojila. Ob vsem tem se vidi, da niso iskreni, da bi odkrito je vpis 31.000 din malenkosten; kriv-1 Povedali aktivistu, zakaj ne vpišejo da leži predvsem na domačem aktivu, posojila, kot je na milijone delovnih ki je nameraval pričeti z agitacijo in vpisom 1. septembra. Da imajo na Dobovcu vpisanih komaj 30.000 din, so krivi domači aktivisti in celo voljeni člani KLO in OF, ki sami niso vpisali posojila in odklanjajo vsakršno propagando. Nedvomno se pa bo to stanje še mnogo popravilo, ker so si posamezni KLO napovedali tekmovanje in nobeden noče imeii polževe zastavice, ki jo je sedaj sprejel KLO Breg. Prehodno zastavico kot nz.ibolj-ši industrijski center je prejel MLO Trbovlje, med krajevnimi ljudskimi odbori pa KLO Loke-Kisovec Vp ljudskega pssajila v KLO št. Gotard Kmetje v KLO St. Gotard so se obvezali, da bodo do 18. avgusta vpisali 77.(XK> dinarjev ljudskega posojila. S tem so dosegli že 40.5% predvidenega plana. Obveze je vpisalo. 65% kmetov. Vpis se nadaljuje. Komisije dobro delujejo razen komisije v vasi Hrastnik. V tej komisiji je tudi najbogatejši kmet v Hrastniku, tov. Zotler Anton, ki pa nima nikakega razumevanja za izvrševanje te važne in častne funkcije, ki mu je bila zaupana. Kot najvplivnejši posestnik v vasi ovira vpis obvez, ker sam doslej še ni dal zgleda, da je voljan prispevati za ljudsko posojilo. In ostali kmetje se ravnajo po njem. Lep zgled državljanske zavesti so pa dali trije manjši posestniki, ki jim gre sicer trda za denar, a so vzlic temu storili svojo dolžnost do ljudske skupnosti Ti kmetje so Lebar Stanko, ki je vpisal 2000 dinarjev, ter Lebar Pavla in Gijenkar Marija, ki bosta vpisali vsaka po 1000 dinarjev. Vsi ostali premožnejši kmetje se lahko sramujejo, da nočejo posoditi državi po svoji plačilni zmogljivosti primernega zneska, čeprav dobro vedo, da bo ljudsko posojilo znatno pripomoglo tudi k dvigu kmetijstva v naši državi in s tem k izboljšanju njihove življenjske ravni. Eden teh kmetov je dal nekemu aktivistu tole značilno izjavo: »Drugič ni treba več hoditi k meni, razen če mi prinesete denar!« Kmetje v Hrastniku naj dobro pomislijo, kaj nudi ljudsko posojilo niim samim in ljudski skupnosti na splošno, pa bodo prišli do zaključka, da je dolžnost slehernega državljana, da se odzove pozivu našega državnega vodstva. Zelo slabo napreduje vpis posojala v CRD Trbovlje V trboveljskem okraju je akcija za drugo ljudsko posojilo v nekaterih podjetjih prav živahna — saj so nekatera vpisala že 100% — druga pa 80 do 90%. Le v Centralnih rudarskih delavnicah v Trbovljah se razvija to delo bolj mlačno; vse premalo aktivnosti je opaziti pri samih funkcionarjih sindikalne jn partijske organizacije. Videti je, da so se ob prvem ljudskem posojilu tako uspavali, da so bili ob drugem prepričani na 100% izvedbo, ne da bi delavstvu še nadalje razlagali pomen drugega ljudskega posojila za nadaljnjo izvršitev kapitalnih zgradb v naši državi. , Delovni uspehi v minulih letih in v prvem polletju so bili v CRD na zelo zadovoljivi stopnji, saj je ob vsakem državnem prazniku tekmoval celotni kolektiv, ki ni žel le zadovoljivih Uspehov, marveč smo opazili p« obrat- nih pisarnah različne diplome ter prehodne zastave, ki so si jih osvojili obrati ali delovne brigade. Ce primerjamo povprečne zaslužke in delovne pogoje tega podjetja z drugimi (n. pr. cementarno, ki ima posojilo že vpisano), lahko trdimo, da so precej boljši. Vendar se opaža med delavci CRD, da je še veliko število takih, ki jim ni za skupne akcije samo iz gole sebičnosti. V CRD imajo do sedaj vpisanega posojila 296.000 din. Od lega so vpisali uslužbenci 50% — vsi po 1000 din — ne glede na to, da so njihovi prejemki manjši kot delavski. Ostalih 50% so vpisali delavci, med njimi nekateri 250 do 500 dinarjev, čeprav vedo, da tako majhnih obveznic ni; to pa zaradi tega, da bi jim nihče ne mogel očitati, da niso nič vpisali, zraven so pa prepričani, da jim bo denar vrnjen. Naša ljudi v naši državi že dalo svojo izjavo s podpisi visokih zneskov: podpišem ljudsko posojilo, da bo Informbiro videl, da s skupnimi akcijami gradimo brez njega lepšo prihodnost sebi in bodočim rodovom. CRD imajo še mnogo takih, ki nočejo vpisati posojila; med njimi so najbolj odklonilni sledeči: Golun Avgust, finomehanik, Planinc Franci, Soba Slavko, Izgoršek peter, Kamnikar Jakob in vratar Ogorelc Miha. — Vsem za zgled pa naj bo tov. Potekev Franc, izseljenec iz Francije, ki je vpisal tri tisoč dinarjev. Prepričani smo, da bodo tudi tovariši, ki do sedaj niso vpisali, dali gotovo tako vsoto, ki bo za zgled drugim. V sledeči številki bomo ponovno poročali o vpisu posojila v CRD, kjer se bodo pokazali gotovo boljši rezultali. Kako napredujejo priprave za vpis ljudskega posojila v Zagorju Po zadnjih podatkih je stanje obvez za vpis ljudskega posojila v KLO Zagorje naslednje: KLO Zagorje je vpisal skupaj mi-iij.n 758-500 din ali 57.7 piana. Od tega ima rudnik Zagorje 1,178 500 din ali 57.6 */• Od rudniških obratov je najboljši zunanji obrat z 254.000 din ali 149.4 '/• za njim pride strojni obrat s peracijo z 240.000 din tli 104"». nato je obrat Podstrana s 171.000 din ali 73*/., Slaba sta jamska obrata Ki-sevtc ?. 73.500 din v;i !.)'■• ir ebi*6' Kotredež z 255 000 din ali 33'/». Naj-stabši je obral Apenic s 25 000 ali 28'/, Ugotavljamo, da so delovni kolektivi. ki imajo sorazmerno s kolektivi drugih obratov najmanj mesečnih prejemkov, sorazmerno največ prispevali. kot n- pr zunanji obrat in strojni obrat s separacijo, Vzrok za slab vpis obvez v jamskih obratih je pripisati nezadostnemu delu političnih komisij v teh obratih, ki doslej niso dosegle še ustreznih rezultatov. Komisije niso v zadostni meri tolmačile delavcem, kakega pomena in kako važno je ljudsko posojilo za izvršitev naše petletke, kakšnega političnega pomena bo množičen vpis posojila in kake koristi prinaša posojilo posamezniku in skupnosti. Na tem mestu naj še omenimo kolektiv industrijske kovinarske šole, ki je doslej dosegei plan obvez s 133'/o. Ce primerjamo dosedanji vpis obvez po socialni strukturi vpisnikov in prebivalcev KLO Zagorje, dobimo tele številke: od planiranega vpisa so dali obveze delavci 68 •/». kmetje 4*/». obrtniki 20*/». mladina 100'/» in razni 20'V Doslej so dali največje obveze tovariši Jože Turk z 12 500 din in Stanko Hauptman 10.000 din Nedvomno bodo tadva tovariša posnemali še številni drugi tovariši, ki lahko vpišejo večje vsote Mali kmetje v Čečah razumejo pomen vpisa posojila Čeče so partizansko naselje med Trbovljami in Hrastnikom pod pobočjem Mrzlice. Za ljudsko posojilo je bilo treba mnogo prepričevanja in pojasnjevanja. Mali kmetje so pomen vpisa posojila razumeli, veliki kmetje ga pa trdovratno odklanjajo. Tako je mah knie, Pavel Lapornik, ki dela v rudniku Hrastnik in doma. vpisal 8000 dinarjev posojila; tovarišica, ki zbira mleko v območju KLO nima velikih dohodkov, a pokazala je svojo državljansko zavest in podpisala 2000 din Dosegli so že nad 90% Zidani most ni med najsiabšimi pri vpisu drugega ljudskega posojila, vendar so od doslej vpisane vsote 456 000 dinarjev večino vpisali delavci železničarji in uslužbenci, kmetje pa komaj nekaj odstotkov. Zgled vsent pa je lahko župnik Srnon Franc iz Velikega Sirja, KLO Zidani most. ki je v trboveljskem okraju dobro poznan kot dober član OF in je bil tudi partizanski Nasprotno pa veliki kmetje kot n pr. Ignac Drnovšek, posestnik Kajina, ter cosestnik Cešnovat odklatna o slcle rtit vpis. nahrulijo popisovalce, in pred njim zapirajo vrata Pri odkupih je ista pesem V ponedeljek. 14 avgusta, so vsi »kupuj pripeljali na okrašenih vozovih planirano ■kidajo žila Lahko bt dosegli 100'/« odkup, a je pri 14 000 k a manjkalo 2.000 kg Pripeljali so vsi razen dveh. Pripeljain nista krnela Potrata in Fraj-le. ki imata m>jveč4e oddaio ljudskega posojila duhovnik in aktivist Vpsal je 25 000 dinarjev, z agitacijo med svojimi sostanovalci pa je uspel, da je tov- Stopar Tomaž. 51 let star delavec, vpisal <000 din. 3lužkinja Sušter Herlanda pa 3000 din Tl primeri so lahko z« zgled vsem tistim zakrknjenim posestnikom v KLO Zidani most. ki se izgovarjajo, da nimajo denarja Obveznice posojila so podarili Partiji lep primer predanosti in ljubezni do Partije so pokazali člani Partije n« notranji upravi OLO Trbovhe. Ki *>• vsoto vpisanega posojila podarili Partiji. N« svojem votivnem sestanku, ki so ga imeli pred nekaj dnevi, so s« izvolili novo partijsko vodstvo; «t> tej priložnosti so Si zadati sklepe v počastitev r krajne partijske konference in med drugim sklenili da bodo darovali enodnevni zaslužek Partiji, da se bodo udeležili prostovoljnega deta na stadionu in v rudniku tn da bodo obveznice vpisanega ljudskega posolita darovali Partiji Vpis posojila članov Partije na notranji upravi 01.0 Trhovle znaša 30000 dinarjev S podelitvijo prehodne zastave in priznanjem visoke denarne nagrade je zaključen uspešen boj trboveljskih rudarjev za letošnji polletni proizvodni plan. Rudarji Trbovelj s svojimi heroji dpla, udarniki in brigadirji na čelu so izvojevali častno zmago. Velika zasluga za velik uspeh v prvem polletju 1950 pripada seveda tudi tehničnemu vodstvu rudnika ter partijski in sindikalni organizaciji, ki sta nudili svojo pomoč v najtežjih trenutkih bitke za izvršitev planskih nalog trboveljskega rudnika. Borba se ni vodila samo za dosego proizvodnega plana, marveč tudi za pocenitev produkcijskih stroškov, ža izvršitev investicijskih del in za izboljšanj^ delovne discipline. Zahvaljujoč se visoki zavesti delovnega kolektiva rudnika, se je vziie različnim nepredvidenim motnjam in tt-žkoeam dosegel polletni proizvodni plan s 102.7%, Bitka se je vodila že od začetka leta. V mesecu januarju je delovni kolektiv zaradi slabega vremena, ki je motilo proizvodnjo na dnevnem kopu, izvršil plan s 1)4.5%. Težišče borbe je bilo v februarju prenesen v jamo in uspeh je bil ta, da je bil drugi mesec plan izvršen 100%. Zelo težavna je bila bitka v marcu, ko je bilo treba pristoriti zaostanek meseca januarja. V tem mesecu so se organizirale nove tekmovalne brigade in delovni kolektiv se je odzval požrtvovalno tudi za nedeljsko delo. V pomoč je priskočila partijska in sindikalna organizacija. Veliko zaslugo ima tov. Hegler Jože, direktor rudnika, ki je dal nov impulz za uspešno delo: rezultat vseh teh naporov je bila izvršitev plana s 108%. V naslednjem mesecu aprilu so naši rudarji svoj plan presegli za 8.3%, v maju za 0.5% vzlic praznovanju 1. in 2. maja. Z vso požrtvovalnostjo se je vrgel delovni kolektiv v izvršitev polletnega plana v mesecu juniju in izšel je iz boja častno s presegom mesečnega plana za 7%. Devet nedelj je delovni kolektiv rudnika Trbovlje žrtvoval v prvem pol-letju ter se odrekel počitku, da bi bila planška naloga rudnika častno izvršena. Z razvojem tekmovalnih brigad se je proizvodnja premoga znatno povečala. Vendar ta razvoj ni potekal brez težkoč Imeli yno delavce, ki niso hoteli razumeti sistem kolektivnega nagrajevanja v brigadi. Danes dela v rudniku osem čvrstih brigad, ki s svojim delovnim poletom dvigajo tekmovalni duh. Rast produkcije je pa odvisna tudi od storilnosti. Ta se je iz meseca v mesec dvigala. Vredno je omeniti, da se je jamska storitev rudnika znatno dvignila nad planirano, kar je pripisati racionalizaciji in mehanizaciji jame. Ze leta 1949 je tehnično vodstvo rudnika začelo z mehanizacijo jame vzhodnega obrata. S tem je izvršena koncentracij';) odkopavanja premoga. Rezultat je zvišanje odkopne in jamske storitve. Po zaslugi racionalizatorja, tovariša Zupančiča, obratovadje separacije, je vrudnik opustil žičniški prevoz v savskem rovu. Uvedel se je odvoz rov-nega premoga na separacijo z električnimi lokomotivami, s čimer smo prihranili znatno število delovnih moči. Kot racionalizator se je uveljavil tudi strojni mojster Vahtar Alojz z novim načinom hlajenja kompresorjev in s tem pocenil obratovanje teh strojev. Tov. Drnovšek, kovač na separaciji in. tov. obralovodja Zupančič sta preuredila glavni prezračevale« na separaciji in povišala njegovo zmogljivost. Vsi ti uspehi so pripomogli k znatnemu žrližanju produkcijskih stroškov. Najboljši dokaz delovne discipline kolektiva rudnika Trbovlje so obratovalne nedelje in drugo prostovoljno delo, s katerim je rudnik pridobit 11.174 ton premoga. Teh uspehov in zmag brez podpore partijske in sindikalne organizacije ne bi bilo mogoče izvršiti, kajti te so si prizadevale, da so novi sistem dela našim rudarjem pravilno tolmačile. Obratne in proizvodne konference rudnika so pod vodstvom direktorja tov.-Ileglerja in glavnega inženirja rudnika tov. Prezlja s sodelovanjem obralovo-dij, partijskih in sindikalnih funkcionarjev reševale sproti vsa vprašanja, ki so se porajala na rudniku. Rudarski kolektiv rudnika Trbovlje bo pokazal, da je prehodno zastavo in denarno nagrado res zaslužil, zaradi tega bo v drugem polletju zastavil vse svoje sile, da častno izvrši planske naloge v četrtem letu velike Titove petletke. Partizanski tabor na Čemšeniški planini V nedeljo, 27. avgusta t. 1- bo na Cemšeniški planini pri Zagorju partizanski tabor. Ob tej priliki bralo odkrili spomenik padlim borcem NOB, ki ga je postavila krajevna zveza ZB NOB Zagorje. Partizanski tabor je združen s partizanskimi pohodi iz bližnjih krajev. Iz Zagorske doline prične pohod točno ob 6. uri zjutraj izpred rudniške restavracije. Obenem bo na istem mestu otvoritev planinske koče, ki jo je zgradilo planinsko društvo Zagorje, ter s tem dalo delovnim ljudem nov dom z® oddih, planicem pa olajšalo prihajar rvje na to lepo izletniško točko v višini 1205 m. Pričetek obeh slovesnosti na Cemr šeniški planini bo ob 10. uri dopoldne, nakar bo v vasi Cemšenik partizansko kosilo, ljudsko rajanje in sejem- Vabijo se vsi člani NOB, planinci in ostali rodoljubi, du se teh proslav udeležijo v čim večjem številu. Lep zgled državljanske zavesti daje ostalim društvom športno društvo Svo boda v Kisovcu pri Zagorju Člani so na sestanku sklenili, def bo društvo dalo za ljudsko posojilo 10-000 dinarjev. Ker nimajo gotovine oz. drugih prihrankov, so organizirali 20-avgusta t- 1- nogometno tekmo z Rdečo zvezdo iz Senovega Po tekmi je bila veselica in jim bo čisli dobi- k omogočil, da bodo častno izvršili obvezo Kako je z mikiispa žit? Na sektorju Radeče se odkupuje žito-Večina malih in srednjih kmetov je svoje obveze izpolnila, so pa tamkaj kmetje, ki imajo večja posestva, ne pa potrebnega razumevanju za oddajo žita. da bi prišlo industrijsko delavstvo do potrebnega mu kruha. _ Tak primer je kmet Janez Simončič v Podkraju št. 13, ki je pripeljal pšenico, ki je bila polna podganjih in mišjih odpadkov. Komisija za odkupe je prevzem te pšenice seveda zavrnila. Po vseh izgledih je ta kmet pripeljal staro pšenico, na drugi strani pa pravi, da ne more oddati predpisane količine žita z izgovorom, da ga še saan zase ne bo imel zadosti. — Take kmete, ki ima jo tako malomaren odnos do važnih življenjskih artiklov, kot je žito, ki pustijo, da se po njem pasejo miši in podgane, bo treba strogo poučiti, da se v prihodnje lcaj taikega rte bo več dogajalo. Taki elementi dajejo drugim dobrim Podkrajčanom poč silno slab zgled! —c— bora, ki jih bodo izvedli 29. avgusta t. 1. — Ta dan nameravajo praznovati trboveljski rudarji slovesno, in sicer na predvečer 28. avgusta s slavnostno akademijo, na dain volitev pa je zahodni obrat naipovedal vsem obratom tekmovanje v čast volitev za dosego čim večje dnevne produkcije. Z dnevnim izpolnjevanjem svojih proizvodnih nalog in s tekmovanjem na dan volitev bodo trboveljski rudarji počastili ta zgodovinski dlan. OBJAVA Na dan gasilcev v Trbovljah bo zbor gasilcev ob 8. uri pred rudniškim gasilskim'domom, nato pa sprevod do gasilskega doma v Trbovljah - mesto, kjer se bodo gasilci poklonili pred spominsko ploščo padlih gasilcev Popoldne ob 15.30 uri nastop gasilcev na stadionu FD Rudarja: 1. pozdrav zastavi; 2. pozdravni govor; 3. proste vaje (člani); 4. metanje cevi (člani, članice in mladinci); 5. suhi, trodelni napadi; 6. kemično gašenje s sodelovanjem PAZ; 7. tek čez ovire in rešenje; 8. verižne vajo; 9. alegorična .slika; 10. mimohod. Priporočamo, da si vse množične nr-ganizacije in posamezniki ogledajo ta nastop, da vidijo, kako se čuvarji narodnega imetja, naši vrli'in požrtvovalni gasilci trudijo in vadijo, da v primerih nesreč pomagajo- narodu in skupnost i. V Širša delovna konferenca na rudniku Trbovlje Minuli petek se je vršila v rudniški restavraciji širša delovna konferenca rudnika Trbovlje. Udeležili so se je upravni organi rudnika, vodje obratov, tehniško in nadzorno osebje, udarniki ter sindikalni in partijski aktivisti. Na dnevnem redu tega sestanka je bil 1. vpis ljudskega posojila, 2. produkcija premoga za široko potrošnjo, 3. volitve v delavski svet in 4. preskrba rudarjev. Zborovanje je začel direktor rudnika tov. Hegler Jože, ki je v jedrnatih besedah prikazal pomen vpisa drugega ljudskega posojila. Poudaril je, da je nujno potrebno, da vpis posojila na rudniku dvignemo. Zlasti velja to za zahodni in vzhodni obrat ter dnevni kop. Ti največji rudniški obrati še zaostajajo z vpisom posojila za drugimi manjšimi obrati rudnika, n. pr. separa. cijo ter strojnim obratom. Iz dosedanjih vpisov se vidi, da so jamski delavci z razmeroma visokimi zaslužki vpisali doslej vse premajhne zneske ali pa sploh še ne. Storjen je bil sklep, da se vsi udarniki skličejo 21. t. m. na poseben sestanek, na katerem se bo obravnaval dvig vpisa posojila, prav tako je bil sprejet sklep, da se po upravni, sindikalni in partijski liniji napravi med rudarji kar najživahnejša agitacija za vpis posojila. Pravilen prikaz pomena ljudskega posojila med rudarji bo rodil prav gotovo željen uspeh. Na konferenci ije bil nadalje sprejet sklep, da bo rudnik obe nedelji 20. in 27. avgusta delal prostovoljno v produkciji premoga za široko potrošnjo. Tako je bilo že na konferenci dogovor, jeno, da bo v nedeljo 21. t. m. odšlo 57 mož iz raznih obratov rudnika na produkcijo na dnevnem kopu. Direktor rudnika je nato prešel na volitve v delavski svet in prevzem podjetja po tem svetu. Tovariš direktor ugotavlja, da je za te važne volitve in z njimi v zvezi stoječim prevzemom rudnika po delavskem svetu med* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10' rudarji še vse premalo zanimanja. Naš delovni kolektiv doslej na splošno ni v zadostni meri razmišljal o važnosti In daljnosežnosti zgodovinskega ukrepa , v naši državi: izročitev državnih podjetij v roke delavcev. Tudi tukaj — pravi tovariš direktor čaka naše aktiviste med množicami našega delavstva še polilično-vzgojno delo. Vodja rudni- ka je nato v svojem govoru nakazal naloge, ki čakajo naš delavski svet in upravni odbor ob prevzemu rudnika. Ena teh važnih nalog je n. pr. rešitev vprašanja pocenitve proizvajalnih stroškov, druga teh nalog je rešitev vprašanja delovne discipline. Prej ali slej bo moral naš delovni kolektiv izločiti iz svoje srede nepoboljšljive ljudi, ki notorično krši j«, delovno disciplino in izostajajo od dela. Nobene škode ne bo po teh ljudeh, ki sicer radi izkoriščajo sebi v prid pridobitve skupnih naporov, ne doprinašajo pa sami ustreznega deleža k sadovom skupnosti. Sledil jc razgovor o preskrbi rudarjev. Konferenca je ugotovila, da se je preskrba rudarjev v zadnjem času izboljšala, tako tudi prehrana v menzah. Pač pa rudarji pogrešajo sladkor. Tega je premalo. Med rudarji se du. jejo tudi pritožbe nad razmeroma visoko ceno zgodnjega krompirja. Vodja rudnika je obljubil nadalje, da bo storil vse korake za preskrbo dobrih delovnih čevljev, poŠebno še za dnevni kop, kjer je ob deževnem vremenu potrebna dobra obutev, prav tako se bo uprava rudnika prizadeva- Trboveljski rudarji, ki so si s svojimi letošnjimi zmagami v izpolnjevanju planskih nalog zaslužili naslov enega izmed najboljših kolektivov v pridobivanju premoga, se marljivo pripravljajo na zgodovinski dan, ko bodo izvršili volitve v delavski svet in upravni odbor ter prevzem rudnika po delavcih. Letošnja bitka trboveljskih rudarjev j-e bita zmagovita, saj so polletni proizvodni plan presegli za 2-7"/o. Razen v januarju, so vse mesece v tem letu prekoračili svojo'produkcijsko nalogo. V mesecu avgustu pa je bitka za premog še uspešnejša, saj se plan dnevno izpolnjuje, tako da je bil plan prvo dekade izvršen s ]09.8'>/o, plan druge dekade pa s 113.8%. K tem uspeh'm so mnogo pripomogle na novo formirane brigade, kakor tudi Za- la za preskrbo potrebnih delovnih oblek, zlasti še hlač in toplega perila za delavce za jesenske in zimske mesece. Toplo perilo je potrebno tudi delavcem v savskem rovu. Enako se bo vodstvo rudnika trudilo, da preskrbi rudarjem potrebne množine vina in sadjevca po zmernih cenah, nadalje cement za rudarje, ki si zidajo svoje hišice. Rudnik Trbovlje stoji ta mesec S proizvodnjo ugodno. Delovni kolektiv je prekoračil operativni plan do 21. avgusta za 13,4n/o. Odkopne storitve so se, kakor smo že poročali, v zadnjem času znatno dvignile, zlasti na vzhodnem obratu, razveseljivo je nadajle izboljšanje jamske storitve za 13“/o-Tako visoke jamske storitve rudnik Trbovlje doslej v svoji zgodovini še ni dosegel. Porast teh storitev je na eni strani posledica tehničnih ukrepov vodstva rudnika, t. j. predvsem razširjenja mehanizacije odkopavanja premoga za vzhodni jamski obrat in s tem vse večje koncentracije moštva v pridobivanju in odvažanju premoga, na drugi strani pa je dvig odkopne in jamske storitve rezultat resnega prizadevanja naših s socialističnim gledanjem na življenje in svet prežetih rudarjev. Zasavski rudar je socialist ter trezen in preudaren človek, ki ve, da mu neutrudno in vestno delo zagotavlja lepše in svetlejše življenje. goriškova, Magistrova in Klemenova brigada na zahodnem obratu, ki so normo prvega polletja presegle za 36°/o, ter Petkova,. Ovnikova, Kmetičeva, Sentjurjeva in Žunkova brigada na vzhodnem obratu, ki so normo prekoračile ža 20%. Dvig produkcije je bil odvisen od storilnosti, ki se je boljšala vsak mesec, kar je posledica tudi mehanizacije jame vzhodnega revirja. Uspešna je bila tudi borba proti izostankarjem, saj se je odstotek neupravičenih izostankov znižal od 0.8 na 0.3«/o- Z uspehi v proizvodnji in z znižanjem neupravičenih izostankov so si trboveljski rudarji pridobili prehodno zastavo in denarno nagrado in stopajo sedajq po temeljilo izvršenih pripravah na volitve v delavski svet in volitve upravnega od- Trboveljski rudarji se z delom pripravljajo na prevzem rudnika Kjer se delo prepušča admin s retorki, tam tud de o KLO n uspešno V trboveljskem okraju so se novoizvoljeni krajevni ljudski odbori lotili dela uspešno, zavedajoč se nalog, ki .jih pred n;e postavlja ljudska oblast jn zakon o krajevnih ljudskih odborih. Ne moremo pa trdili, da se odborniki KLO Breg zavedajo svojih dolžnosti, ki so jim jiii zaupali volivci. Breg je sioer majhen KLO, ki pa obsega 48 gospodarstev in leži v ravnini, s čimer so dane vse možnosti za uspešen razvoj. Splošno je bilo mnenje, da bo novi izvoljeni KLO Breg deloval uspešno, vendar ni tako. Seje izvršnega odbora se vršijo neredno in še na te pridejo le po trije ali štirje odborniki. Različni plani odkupov, davčnih obveznosti itd. se ne obravnavajo na zborih volivcev ali na sejah KLO, marveč izvršuje vse to navadno administratorka, predsednik in tajnik pa to pregledata. Zato tudi ni čudno, da je razrez odkupov izvršen tako, da so obremenjeni mati Krofe;« v višinskih predelih, medtem ko Imajo kmetje v nižini predpisane manjše količine. — Sam predsednik KLO je eden izmed tistih ki ht- izvršuje svojih obveznosti in ki ga zelo redko dobiš na KLO Pri zadnjem odkupu žitaric se je pokazalo, d® je bil odkup izveden organizirano, ter so pripeljali za oddajo vsega skupaj 70% predpisanih količin. Predsednik sam ni nič oddal, preiskava pri njem pa je ugotovila, da ima poleg tega, če izvrši obvezo, še 2000 kg žita viškov poleg količine, ki ja predvidena za seme. Izvršni odbor KLO Breg sc upira vsem odredbam in odločbam, ki pridejo z OT.O, vendar še ni nikoli nobeden od KLO prosi) za pomoč ali pa da bi razpravljali, da ima ta ali oni preveliko oddajo. Na KLO Breg dobiš težko koga v pisarni, ker je ponavadi vse zaprto. Ugotovitve iz leta 191!) nam dokazujejo, da je bil plan predpisane oddaje nerealen in da bi predpisane oddaje z dobro .voljo v celoti izvršili. — Ce' primerjamo plan oddaje krompirja, je bil povprečen donos 13.900 kg na hektar. V primeri s tem, da je zemlja v KLO Breg. dobra, ta plan hektarskega donosa ni bil realen. Tako znaša bruto pridelek krompirja na eno gospodarstvo 3024 kg oddali so pa državi 976 kg, na eno gospodarstvo. 45 gospodarstev vzdržuje 48 krav, mali kmetje 29, srednji pa 19 krav Mleka so oddali 8000 litrov, proizvodnja na eno gospodarstvo pa znaša 1280 litrov Povprečno znaša oddaja na eno gospodarstvo 178 litrov, kar daje sliko, da plan ni bil realen. Ce pogledamo rejo prašičev, jili je bilo ob popisu leta 1949 149; od teh so jih zaklali doma 50, oddali pa 7. Bruto proizvodnja na eno gospodarstvo znaša 1,75 prašiča, od tega na male kmete J),55, na srednje pa 4 prašiče. Na eno gospodarstvo pa je prišla oddaja 0,15 prašiča, malt kmetje pa 0,06 prašiča ali 6 kg, srednji kmetje pa od 4 prašičev 0.31. — Ti primeri iz lanskega leta so bili velka šola za izvršni odbor KLO Breg. Tudi letos se stanje ni izboljšalo, ker se člani izvršnega odbora ne zavedajo svojih dolžnosti, med njimi sam tajnik, ki se brani prevzeti mesto, ki je bil zanj izvoljen. Ce je stanje KLO Breg v pogledu izvajanja gospodarskih uredb takšno, potem se ni čuditi, da tudi vpis ljudskega posojila ne gre nikamor naprej ter je do danes vpisanih 8000 din. Pa še to vsoto je predsednik KI,O Breg vpisal sam z imeni nekaterih kmetov brez njihove vednosti. Izvršni odbor, odbor OP in ostale množične organizacije pa še do danes niti enkrat niso razpravljale o ljudskem posojilu. Sam predsednik je prvotno namenil vpisati 1000 din, pozneje pa jp vsoto povišal na 2000 din, vendar Ali ,/« to pravilno? je njegova gospodarska moč tolikšna, da bi laže vpisal 10.000 din kot pa industrijski delavec 1000 din. Tudi tajnik, ki ima 2 ha orne zemlje in je poleg tega v službi pri železnici, je" vpisal le 1000 din Sam predsednik je dejal, da se jih posojilo ne tiče, da je za to odgovoren aktivist z OLO. — To nam dokazuje slab čut odgovornosti članov izvršnega odbora KLO Breg, ki jim je ljudsko posojilo deveta briga in leži celotna akcija na dveh ali treh poštenih članih OF Ttisto razumljivo je, če ostali nočejo vpisati posojila, da jemljejo zgled po kmetijskem poverjeniku Dragarju Alojzu, ki ima 8 ha zemlje, od tega 3 ha orne, in pravi, da ne more dati nobenega posojila Prav tako Kovač Pavle, odbornik KLO Breg, ki je dal vpisati 2000 din posojila in ima precej posestva ter lepe dohodke z raznimi kupčijami ki so včasih sumljive. Izgovarja se, da nima denarja, vendar je ob priliki neke | ženitve na Bregu, ko so po stari na-| Proslava 8. obletnice Gubčeve brigade Pripravljalni odbor za proslavo 3. obletnice IV. SNOUB »Matija Gubec« obvešča vse borce, prijatelje in svojce padlih borcev Gubfcevcev kakor ludi vse ostale člane Zveze borcev in drugih množičnih organizacij, da bo slovesna proslava obletnice v nedeljo 3. septembra t. I. V MUHA-BJSRJU NAD BHSLJINOM v neposredni bližini Novega mesta. Izstopna železniška postaja je Novo mesto. Natančnejši podatki glede prevoza in preskrbe bodo pravočasno javljeni v časopisih in radiu. Pripravljalni odbor za proslavo 8. obletnice Gubčeve brigade. Seja okrajnega tele sadnega odbora Med naloge okrajnega telovadnega bora sodi tudi pravilna vzgoja čJan-..' va v duhu marksizma In leninizma. Zato je OTO povabil na svojo redno sejo zastopnike vseh fizkulturnih organizacij. Na seji so obravnavali naloge in deila, ki so danes za vse organizacije vadi »zašrangaU«. vrgel na mizo SO ti- prvenstvenega pomena. Tako bi se soč dinarjev kot darilo nevesti Z odpravo raznih pomanjkljivosti na KLO Breg in več čuta odgovornosti članov izvršnega odbora, ne bo težko doseči na Bregu plana ljudskega posojila, kakor tudi izvršiti vse ostale obveze ter urediti KLO tako, knt fc potrebno. Mie Manin M« » IrMiab . se prisilil h volitve s tiste snele Kakor se pripravljajo drugi delovni kolektivi na volitve v delavske svete, na zgodovinski dogodek v izgradnji socializma v naši državi, tako se pripravljajo tudi mlade centralne delavnice v Trbovljah, da čim slovesneje praznujejo zgodovinski trenutek, ko bodo delavci prevzeli po izreku maršala Tita: »Tovarne delavcem!« našo tovarno rudarskih strojev v svoje roke. Sindikalna podružnica CRD je na svojem članskem sestanku pripravila vse potrebno za predvolivna zborovanja, ki so se v vseh oddelkih podjetja že vršila. Na teh je bil prikazan vsem navzočim pomen volitev in pomen vloge delavskih svetov. Aktivisti neutrudno delajo, da se volitve izvedejo kar najbolj slavnostno. Na sestanku sindikalne podružnice so sklenili, da bodo na predvečer volitev priredili slovesno akademijo s kulturno-prosvetnim spo- redom v čast volitev, nadalje so napravili sklep, da prirej jo enodnevno tekmovanje, za katero je tehniško vodstvo delavnic izvršilo že vse priprave. Kolektiv mizarne v CRD je sklenil, da bo na dan tekmovanja izdelal za svojo delavsko - uslužbensko restavracijo nad 100 stolov iz lesnih odpadkov, s čimer so člani kolektiva pokazali smisel za racionalno uporabo materiala, pokazali pa tudi, da pravilno razumejo pomen delavskih svetov. Vedo tudi da je tekmovanje vodilna sila za čimprejšnjo izgradnjo socializma V naši državi. Vse te priprave vodi partijska organizacija v tesni povezavi s sindikalno podružnico. Člani delovnega kolektiva CRD si bodo ob volitvah v delavski svet izbrali tovariše, ki jih bodo vredno zastopali. moraii važnosti drugega ljudskega posojila, o katerem so razpravljali na seji, zavedati tudi oni in vse organizacije, ki na sejo niso poslale za-stopopilce. Zelo važna za vse fizkulturne organizacije je tudi predvojaška vzgoja članov (tekmovanje v fizkulturi, skupni pohodif plavanje, streljanje itd.). Kako bodo društva pristopila k izvršitvi te naloge? Jasno je da morajo biti v naši državi vsi državljani politično dobro razgledani, To velja tudi za vse fiz-kuiturnike. Poleg tega je važno tudi organizacijsko delo vseli telovadnih organizacij, vemo pa, da v tem pogledu v naših društvih nismo na višku. Za tako važno sejo so imeli razumevanje samo 3 zastopniki TD Trbovlje, 3 TD Zagorje, 1 zastopnik Rudarja, 1 smučar iz Trbovelj, 1 kolesar iz Trbovelj, 1 planinec iz Zagorja in 1 planinec iz Trbovelj. — Graje vredno je, da ni bilo na sejo nobenega zastopnika TD Hrastnik in SSD Bratstva kakor tudi ostalih fiz-kulturnih organizacij. To velja tudi za Radeče in Loke - Kisovec pri Zagorju. Prav tako je bilo na tej seji poudarjeno, da bi bilo zelo priporočljivo, če tei vse ustanove posečale več pažnje na kulturno-prosvelncmu delu v svojih kolektivih in s tem poleg drugih akcij doprinesle potreben delež za utrditev fižkulturc in pro- Da imajo bodoče in doječe matere ter invalidi prednost pri nakupovanju, vemo vsi, ker je to povsod vidno razglašeno, da pa pripadajo k njim tudi uslužbenci KLO Dol pri Hrastniku, pa nismo še vedeli. V navadi je, da čakajo žene ob sobotah po več ur na meso. Da pa so se sedaj vrnile že nekaj sobot razburjene domov brez mesa, je zasluga tovarišice Babič Alojzije, uslužbenke KLO Dol, ki ne ve. da je povsod potreben red. Na neko izmed zadnjih sobot je ta tovarišica, ki je skoraj celo dopoldne gledate brez dela pri oknu pisarne, opazila, ,dn bo zmanjkalo mesa; poklicala je k sebi tovariša, ki reže karte v mesnici, mu jih dala porezati za uslužbenke KLO in druge, Ki se jim ne Zdi vredno čakati v vrsti pred mesnico. Ta tovariš se je vrnil V mesnico z listkom, na katerem je imel napisano celo vrsto imen. Ti so dobili takoj meso. ki so ,ga morali nesti dvakrat v pisarno. Tako so nam odnesli vse meso ’ in smo morale 'po večurnem čakanju brez mesa domov s tistimi tovarišicami, ki stanujejo po celo uro daleč- Kaj porečete k temu. dr^gi bralci — trii sodijo taki ljudje v naše KLO? 2ene, k,i se Čutimo prizadete, prosimo, dia se javno razglasi, da imajo Uslužbenci KLO Dol pri Hrastniku res ''prednost pri nakupu .mesa, da ne bo nepotrebnega razburjenja. —: če jc pn" -nimajo; pa prerano - poklicane organe, dla napravijo red. Prizadete žene. V Gorenji vasi, 17 km od Škofje Loke, letujejo letos pionirji iz trboveljskega okraja. Svoj dom imajo v šoli Trasa, ki stoji ob reki Sori. Pionirji so razdeljeni v 3 čete, vsaka četa ima svojega načelnika, cel odred pa odrednega načelnika, tov. Križaja Cvetka iz Zagorja. Odred nosi ime borca za delavske pravice v trboveljski dolini, tovariša Hohkvauta Alojza. Da letujejo tukaj pionirji iz našega okraja, ve vsak mimoidoči saj opozarja na to nad šolskimi vrati vsakogar veljk naslov »Počitniška kolonija Alojza Ilohkratua, Trbovlje«. V domu vladata red in disciplina. Ob prihodu v kolonijo je bila marsikomu ta disciplina odveč, sedaj pa ni treba več opominjali nikogar na hišni red. Otroci so se že navadili na red. Ob pol sedmih .zjutraj zbudi pionirje »dežurni« s piščalko. Telovadba, ki sledi vstajanju, zbudi jn osveži še tal-, ko zaspane pionirje. Nato pionirji po- j spravijo Svoja ležišča kar po vojaško. Dežurni pionirji so zelo strogi. Kovčki ; in čevlji na hodniku so postrojenj kot pionirji pri zboru. Pri delovnj in interni Zaposlitvi pridno prepevajo, pripravljajo z recitacijsltimj krožki program šehirnjo. igrajo- ir-r —d »dve- j 'tak ognjema« in še drtige igre. ' Spoznali so že prve dni strukturo kraja, obiskali s šopki grob talcev, jih pozdravili z govorom in se poslovili od njih s pesmijo. V partizanski uri je govoril o svojih doživljajih tukajšnji borec Julij. S šolskim upraviteljem so pionirji napravili prijeten izlet na Malenški vrh. Posebno živahno je bilo v domu minuli torek. Ze cel dan je opominjal zvočnik vaščane na taborni ogenj, kt so ga priredili pionirji. Nastopil je pevski zbor; na programu je bilo solo-rretje. pionirji so, reševali uganke, pozabili nismo niti na fizkulturo ne na zabavne prizore. Najbolj nasmejani pa so bili vaščani, ki so se odzvali vabilu v prav lepem številu. Odredna učiteljica, tovarišica Mira je v verzih opisala življenje kolonistov, kar je zbudilo med poslušalci mnogo smeha. Taborni ogenj smo zaključili s- kolom, v katerega smo pritegnili slave -in mlade Vaščani žele. da jim pripravimo čjmprej še kako prireditev Le žal se bomo morali prehitro lo. čiti in vzeti slovo, od prijetnega življenja v koloniji, od Sore in okusne ter obilne hrane. Živeli pn bomo v tprarnu. dn še drugo leto zopet .sedimo. Saj skrbi naša ljudska oblast, da letpVe v jpnčilnišVih dornPVJJ) vsnkn leto večje število pionirjev. Ohrid ho lotos o (»is halo nad 26.000 turistov V Ohridu najlepšem in nujvečjem turističnem središču Makedonije, se začne sezona v drugi polovici meseca maja, ko postane voda Ohridskega jezera dovolj topla za kopanje Ohrid se je čez zimo dobro pripravil za letošnjo turistično sezono. Preuredili so tri najboljše hotele, v katerih jc nad 300 postelj, zvezno sindikalno okreva, lišče ob jezeru pa bo lahko sprejelo nad 250 gostov. Lapi so odprli tudi novo moderno otroško letovišče, v katerem je 280 postelj. Olajšan bo letos tudi prevoz potnikov. ■ ■ . OBJAVA Pevski zbor »Zarja« SKIJD »Lojze Hohkraut« v Trbovljah vabi vse tovariše, ki imajo veselje do petja, da se prigiase v zbor do 31. avgusta t, 1. vsak torek in petek v društvenem lokalu v rudarski šoli na Folaju. Poznejšiti prijav ne sprejemamo. OBVESTILO Obveščamo vse reflektanle za nastop Učnega razmerja za kakršenkoli poklic, da se takoj priglasijo .poverjeništvu za delo OLO Trbovlje za toza-'devno ureditev. Ker je rok za vključevanje v učenje le do l6. IX. 1950, opozarjamo vse % poštev i5Tihajnjcč,c,- e in naraščaja. Tako je zaključil s pojasnjevanjem. Ko sem odhajal, sem bil prepričan, da košarka v Trbovljah ne bo zaspala, kakor je že Skrbi me le lo. kako bodo pridobili nove člane, upam pa, da bodo Trboveljčani našli razumevanje za to lepo in plemenito igro in stopali za sedanjimi igilnimi člani košarkarskega kluba SSD Rudarja. K. F. dil ustvarjalne sile naših kolektivov, kf s svojimi delovnimi zmagami na vseh področjih ljudske dejavnosti dokazujejo, da napredujemo uspešno na poti, ki nam jo je začrtala Partija s tovarišem Titom na čelu. Dokaz temu je tudi most- ki ga danes izročamo jrometu V prejšnjih časih smo mostne konstrukcije nabavljali iz inozemstva, ianes ya jih izdelujejo naša podjetja med drugimi tudi podjetje Djuro Djakovič v Slav. Brodu, ki je izdelalo rgrodje za most in montiralo most v rekordnem času in sicer 18 dni pred planiranim rokom- Minister Šušteršič je v svojem govoru naglasil važnost novega mostu za lokalni in republiški promet. Rekel je, da se je tov Kidrič osebno zavzemal, da se ta most zgradi čirn-prej. Tov. minister je govoril tudi o važnosti ljudskega posojila, ki nam bo omogočilo neoviran* izgradnj* industrije. Ko je tov minister prerezal vrvico in izročil most prometu, je mnogoštevilna množica med veselimi zvoki sindikalne godbe šla čez most na desni breg Save, kjer se je na prijetni zabavi dostojno proslavil la zgodovinski dan v Zagorju Iz najbližje okolice? Zakaj se upravni odbor zadruge ne potrudi, da bi v zadrugo pritegnil vse kmete iz dotič-nega kraja, kar bi bilo v korist našim kmetovalcem in zadrugi. Popotnik, ki gre skozi Dol pri Hrastniku nehote obstane pred farno cerkvijo in pod vtisom lažtje propagande ne verjame več svojim očem. Farna cerkev je namreč na novo pobeljena in nudi prav lep vtis. Cerkveni odbor je namreč dobil od države dotacijo 200 tisoč dinarjev ter v vojni poškodovano cerkev popravil. — V kakšnem skladu je to dejstvo z vestmi, ki jih naši notranji in zunanji sovražniki širijo o preganjanju cerkve v naši državi? Uslužbenka v »Mleikoprometu« na Dolu pri Hrastniku baje nima pravilnega odnosa do delovnih ljudi — strank, ki imajo opravka v tej poslovalnici. Pravijo, rta morajo večkrat dlje časa čakati, da uslužbenka dovrši telefonski razgovor s svojimi znankami. Pravijo, da so ti razgovori privatne narave in nimajo nobene zveze s poslovanjem »Mlekoprocneta«. Na Dolu pri Hrastniku včasih primanjkuje piva. Po naključju setn izvedel tudi za vzrok. Prevoznik piva iz Laške pivovarne je prejšnji teden ponudil gostilni KI.O 20 sodčkov piva, toda ta ponudba je bila odklonjena, češ saj ga ne potrebujemo. Pravijo, da zato, ker imajo v tej gostilni na zalogi dovolj kislega »bunkovca«. Preskrba z mesom na Dolu pri Hrastniku je pomanjkljiva. Večkrat se zgodi, da zmanjka mesa in morajo potrošniki, ki so dopoldne na delu. romati popoldne ali pa drugi dan v Hrastnik, da dobijo garantirano porcijo mesa. Voz (avto) za prevoz mesa je nehigieničen. Meso ni dovolj pokrito in je nezaščiteno proti prahu. Pri prevozu opaziš, da gledajo deli zaRltlhe živine izpod pokrivala. V poslovalnicah na Dolu pri Hrastniku delijo dospele kontingente tekstilnega blaga samo dopoldne (popoldne ga namreč že zmanjka). Delavci in delavke, ki so zaposleni dopoldne in nimajo nobenega svojca, da bi se postavil v vi sto, ne pridejo pri takem načinu deljenja nikdar na vrsto. — Ali se tukaj ne da nič pomagali? Kadar sprevodnik zaspi•.. V Zagorju imajo potniki z avtobusom svojevrsten prevoz: kadar sprevodnik avtobusa pri jutranjem vlaku zaspi, jo avtobus primaha z 20 minutno zamudo. Potniki se seveda lahko peljejo kar brezplačno na postajo. Ce ima sprevodnik dovolj časa (pa tudi če ga nima), uganja nad potniki razne šikane: pripeti se, da potuje kak potnik službeno, pa nima pri sebi drobiža; v takem primeru potnik od sprevodnika, ki nosi zeleno bluzo, ne dobi voznega listka, akoravno ima sprevodnik drobiž. Tovarišu z zeleno bluzo se namreč vedno hudo mudi; če nimaš dro--biža, te nahruli: »Tri din«, drugače pa »vozi!« Zraven uporablja še druge izraze, ki niso na mestu za človeka, ki ima opravka z ljudmi. da bo ponovno kasiral. Ce Ima avtobus kakšne okvare, zvedo to potniki šele po par dneh. Seveda zaradi tega mnogokrat zamujajo vlak. Ob takih razmerah ne bi škodovalo, če bi se za nered v avtobusnem prometu pozanimala tudi ljudska inšjjek-cija. Tovariš sprevodnik naj bi se pač zavedal, da je on zaradi potnikov tukaj, ne pa potniki zaradi njega. Ako ne zna ali pa ne more občevati s potniki tako, kot se spodobi in vršiti svoje službe v redu, bo zanj pač najbolje, če si izbere kak drug poklic. Morda bo s svojimi mladimi leti v kakšni drugi službi prispeval več k izgradnji socializma. Prizadeti potniki. /.asavski ocvirki Pravijo, da v Trbovljah ni vina. Pa ne bo držalo, ker ga je bilo ob četrti otvoritvi vrta pri rudniški restavraciji več kot preveč. Pa tudi izbira ie bila velika. Ce si se zameril natakarici, si dobil vodo z vinom; to vino je bilo zelo slabo in je šlo v promet zlasti proti polnoči, ko nekateri niso več razločili, kaj pijejo. Ce si pa bil malo bolj poznan z deklicami, ki so stregle, si pa dobil vino z vodo. Ce si pa imel srečo, si dobil za isto ceno buteljko, v kateri je bilo res pravo vino. — Torej kar se tiče izbire, gostje niso mogli kritizirati, pač pa so nekateri predlagali, rvaj se prodaja voda v eni, vino pa v drugi steklenici. Poleg tega bi bilo jako pripoorčljivo, če bi pri pomivanju sodov izlili najprej vodo iz sodov, nato pa nalili vanje vina. • Ljudski inšpekciji v Izlakah priporočamo, da ugotovi, kje dobijo plašče za kolesa razposajeni fantje, ki v večernih urah uurizarjajo kolesarske dirke od Toplic do pošte ter z izvajanjem raznih »bravur« neodgovorno kvaiijo ta material, ki ga je danes Se tako težki* dobiti. S svojimi dirkami ogro- žajo mirne popotnike na cesti. Tako divjaštvo je treba odpraviti. Dirke nuj uprizarjajo podnevi. * V soboto zjutraj se je nudil delovnim ljudem iz Toplic pri Zagorju redek prizor. Opazovali so povratek tovarišev, ki so se vračali z avtomobili s podeželja, kjer so praznovali poslovilni večer v počastitev tovariša, ki odhaja na drugo službeno mesto izven Zagorja. »Zdravstvno« stanje in vedenje nekaterih tovarišev pri p- vratku in pri »izkrcavanju« iz avtomobila je neka žena označila takole: »Lejte jih pr .. kakšni so!« — Nadaljnja pojasnila menda niso potrebna. OBVESTILO INVALIDSKIM upravičencem. Dne 1. septembra bo ob 17. url v dvorani Delavskega doma v Trbovljah sestanek vojaških invalidov, vojnih vdov. sirot in staršev. Sestanka naj se udeleže invalidski upravičenci v kar največ jem številu. K a dnevnem redu je razprava o invalidski zaščiti, sprememba zakona vojaških vojnih invalidov (Ur. list FLRJ št. 14 z dne 25. febr, 1950) in uredba o invalidskih prejemkih (Ur. list FLRJ št. 27 z dne 12. aprila 1950). Poverjenik za socialno skrbstvo. RAZPIS Uprava Industrijsko-rudarske šole V Trbovljah sporoča, da se bodo vrš iti jx,pravni izpiti za vse letnike od 4. do ti. septembra t. 1. od 7. ure dalje. Vrstni ied po letnikih je razviden na oglasni deski. Uprava Industrijsko-rudarske šole. OBJAVA Na gospodarski šoli za učence trgovske stroke v Trbovljah bodo popravni in zaključni izpiti 8. septembra. Za izpite je treba vložiti pri vodstvu šole z 10 din kolkovane prijave do 30. avgusta. Vpisovanje v oba razreda bo v, nedeljo 10. septembra od 9 do 11. ure. Naknadnega vpisovanja ne bo. N