PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 276 (5959)
TRST, četrtek 3. decembra 1964
POSLANCI NADALJUJEJO RAZPRAVO O DRŽAVNEM PRORAČUNU
Danes seja ministrskega sveta Moro obiskal predsednika Segnija
Odbor za reformo državnih železnic zaključil splošno razpravo: tri komisije bodo poročale do 30. januarja 1963 - Senatorji odobrili povišanje pristojbine na kolkovane papirje od 200 na 400 lir - Danes zaseda glavni odbor PSIUP
jetno še drugi predlogi poslanskih skupin. O teh osnutkih se mora izreči tudi komisija za državni proračun.
Po sklepu koordinacijskega odbora parlamentarnih skupin vladne večine bo poslanska zbornica obravnavala. takoj po odobritvi državnega proračuna, vladni zakonski odlok o ukinitvi posebne pristojbine na nakup avtomobilov in motornih čolnov ter ukrep o novi ureditvi carinske službe; koj nato pa bo obravnavala vladni zakonski osnutek o podaljšanju zapore nad najemninami in stanarinami.
Na sedežu PSI so se nadaljevala danes posvetovanja s tajniki federacij glede sestave upravnih odborov po nedavnih volitvah. Dopoldne so bili na vrsti tajniki federacij iz Ligurije, popoldne pa oni iz Piemonta. V obeh primerih je prevla-
RIM, 3. — Jutri popoldne ob 17.30 bo seja ministrskega sveta. Predsednik vlade je danes obiskal predsednika republike Segnija in se zadržal z njim v krajšem razgovoru. V zvezi z jutrišnjo sejo vlade je imel razgovor z ministrom za državne Soudeležbe Pastorejem.
V	palači Chigi se je nadaljevalo danes delo odbora za reformo državnih železnic pod vodstvom podpredsednika vlade Nennija. Prisoten je bil tudi minister za prevoz Jervolino in
minister za reformo državne u-prave Preti. Zaključili so splošno razpravo o reformi, nato pa so imenovali tri komisije ki bodo proučile sledeča vprašanja:
Prva, reformo državnih železnic v okviru splošne politike prevoza; druga, gospodarsko sanacijo železnic in skrčenje deficita; tretja, vprašanje osebja.
Vse tri komisije bodo predložile svoje zaključke najkasneje do 30. januarja 1965.
Posojilo v višini 40 milijard lir v obveznicah po 6-odstotnih obrestih 1964-1982, ki ga je razpisal IRI, so vpisali v dveh dneh, kljub temu, da bi rok za vpis potekel šele 23. t.m. Ta uspeh smatrajo za nov dokaz zaupanja, ki ga imajo varčevalci v zavod za industrijsko obnovo.
Poslanska zbornica je razpravljala danes o proračunu ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za Pravosodje in ministrstva za zunanje zadeve.
V	razpravi o proračunu notranjega ministrstva so se govorniki zadržali zlasti na vprašanju reforme zakona o krajevnih samoupravah in zakona o krajevnih financah ter poudarjali nujnost, da se ta teforma izvede čimprej. Prav tako se je poudarila potreba po čimprejšnjemu uveljavljenju deželne ureditve in reforme javne uprave, tudi v zvezi s politiko gospodarskega načrtovanja, ki se bo začela izvajati prihodnje leto z odobritvijo petletnega gospodarskega načrta.
V	razpravi o proračunu pravosodnega ministrstva pa so se govorniki zadržali pietežno na vprašanjih italijanskega sodstva in reforme zakonikov, pri tem pa so poudarili potreta, da se da prednost reformi kazenskega zakonika in kazenskega postopnika. Poslanec Fortuna (PSI) je poudaril med drugim, da se je treba lotiti tudi vprašanja razporoke, ker ,e tudi to vprašanje več kot zrelo, če pomislimo, da Jhiamo v Italiji okrog 5 milijonov ljudi, ki so zakonski brodolomci in živijo «more uxorio» z drugim zakonskim drugom.
V	razpravi o proračunu zunanjega ministrstva pa je Bologna (KD) govoril o «dvojni, evropski in atlantski krizi«; izrazil je željo po izboljšanju italijansko - jugoslovanskega sporazuma o ribolovu in se zadržal na vprašanju konkurence med pristanišči obeh držav. O krizi v evropski in atlantski politiki je govoril tudi Alicata (KPI) in Izjavil med drugim, da ,ie atlantsko zavezništvo ena glavnih ovir za politiko mednarodnega pomirjenja. glede evropske politike pa je izjavil, da je treba doseči revizijo pogodbe o evropskem skupnem tržišču in izstop Italije iz tega tržišča. Alicata je zaključil, da tudi zunanja politika vlade dokazuje potrebo po novi Večini. •
Razprava o državnem proračunu 66 bo nadaljevala jutri.
Senat Je odobril — po govoru ministra Tremellonija — vladni zakonski osnutek, s katerim se pristojbina na kolkovane papirje poviša od 200 na 400 lir. Dan po objavi v Uradnem listu bo ta zakon sto-Pil v veljavo.
.Zbornična komisija za javna dela r° v sredo 9. t.m. začela proučevati f^onske predloge glede ureditve urbanistične dejavnosti. Do se^gj “ta bila predložena dva predloga:
Ptvega je predložil Natoli (KPI), urugega pa Guarra (MSI). Razprava se bo zavlekla in ne bo zadevala {* teh dveh predlogov, ker se bo v kratkem pridružil se vladni zakonski osnutek o tem vprašanju in ver-
dalo mnenje, da je treba sestaviti upravne odbore levega centra (KD. PSI, PSDI in PRI) povsod tam, kjer je to mogoče, levičarske upravne odbore (KPI, PSI in morda PSIUP) pa le v tistih krajih, kjer obstaja le taka možnost. Vsekakor pa da se je treba ogniti komisarskim u-pravam.
Vodstvo PSIUP je odobrilo glavne poteze poročila, ki ga bo Vec-chietti podal na jutrišnjem zasedanju glavnega odbora stranke.
V članku, ki ga je napisal za «Agenzia democratica«, Saragat zatrjuje med drugim, da je «glavni smoter bodoče združene demokratične socialistične stranke ostvariti, v perspektivi, demokratično alternativo KD v političnem vodstvu levega centra«. Ta stranka bo »spremenila pogoje, v katerih se danes vodi politična borba v naši državi, in bo prispevala na odločujoč način k rešitvi vprašanj delavskega razreda«. To vprašanje bo po mnenju Saragata prevladovalo v vedno večji meri v javnem življenju države in bo moralo najti svojo rešitev pred političnimi volitvami 1. 1968. Kar zadeva veljavnost politike levega centra, zatrjuje Saragat, da bo ta veljavnost trajala tako dolgo,
iiiiiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Veliko zanimanje za 8. kongres ZKJ
Skoro ves potek kongresa bo prenašala jugoslovanska televizija, delno pa tudi Evrovizija
<'dokler bodo obstajala, tako na desnici kot na levici področja, ki jih vrednote moderne demokracije še niso prekvasile«.
Zasedanje OCSE
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — V ponedeljek,
7.	decembra ob 9. uri se bo v veliki dvorani Doma sindikata v Beogradu pričel 8. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Za kongres vlada veliko zanimanje, kar dokazuje že dejstvo, da je urad za tisk kongresa prejel prijave no-marjev 80 svetovnih tiskovnih agencij in listov, ki želijo spremljati delo kongresa. To je samo en način obveščanja svetovne javnosti o poteku kongresa ZKJ, ki ga bo skoraj v celoti prenašala tudi jugoslovanska televizija. Poleg tega se bo s posredovanjem italijanske televizije oddajal poseben program za države članice Evroizi.je, medtem ko bodo «Filmske novosti« oskrbovale s filmskim materialom 30 držav.
Osmega koegresa ZKJ se bodo udeležile številne delegacije inozem. skih komunističnih, socialističnih in drugih naprednih strank in gibanj, s katerimi ZKJ tesno sodeluje. Po do sedaj sprejetih napovedih se bodo kongresa udeležile delegacije komunističnih partij; SZ, Avstrije, Bolgarske, Češkoslovaške, Čila, socialistične stranke Čila, komunističnih partij Finske in Francije, demokratske stranke Gvineje, KP Indije, KP Italije, socialistične stranke Italije, socialistične stranke proleterske enotnosti Italije, Fronte narodne osvoboditve Alžirije, Sudanske unije Malija, madžarske socialistične delavske stranke, mongolske narodne delavske stranke, enotne socialistične stranke Nemčije, KP Norveške, poljske združene delavske stranke, romunske delavske stranke, švicarske stranke dela, KP Švedske, KP Španije, arabske socialistične unije in stranke narodne konvencije Gane.
Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Aleksej Kosigin se je brzojavno zahvalil predsedniku zveznega izvršnega sveta Petru Stamboliču za brzojavne čestitke ob 47. obletnici oktobrske revolucije. V brzojavki izraža Kosigin med drugim prepričanje, da se bo-
do odnosi bratskega prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo stalno razvijali in krepili v interesu obeh narodov, miru, socializma tal komunizma.
B. B.
Odkrita zarota proti Makariosu
NIKOZIJA, 2. — Kakor poroča nocoj nikozijski tisk, so v Atenah baje odkrili zaroto proti ciprskemu predsedniku Makariosu. Grška vlada je Makariosu sporočila, da ima konkretne dokaze o zaroti proti njemu in da ga bodo skušali tuji agenti umoriti.
PARIZ, 2. — V Parizu se je danes začelo zasedanje ministrov organizacije za razvoj in gospodarsko sodelovanje (OCSE). Zasedanju predseduje nizozemski zunanji minister Luns. Italijansko delegacijo vodi minister za proračun Giovanni Pieraccini.
Na dnevnem redu sta dve glavni vprašanji: 1. Gospodarski razmah in gospodarska stabilnost v državah članicah. 2. Trgovina z nezadostno razvitimi deželami in prispevek razvoju v luči nedavne svetovne konference OZN v Ženevi.
V	zvezi s prvo točko je italijanski minister Pieraccini v dolgem gcvoru omenil italijansko gospodarsko konjunkturo, ki se je začela po recesiji leta 1958, in je dodal, da je Italija sedaj morda na koncu te dolge faze. Podobno je govoril o ukrepih vlade, da gi zajezila inflacijo, ki je grozila, in dejal da se že kažejo prvi učinki te akcije. Omenil je zmanjšanje in-flacionističnega pritiska in znake zastoja na proizvodnem sektorju.
V	zvezi z nedavnimi angleškimi
gospodarskimi ukrepi je minister omenil posledice, ki jih ti ukrepi imajo za mednarodno trgovino in za italijanski izvoz. Omenil je tudi mednarodno pomoč Veliki Britaniji, pri čemer je sodelovala tudi Italija.	--------
Arkadi j Soboljev je umrl
Nov razgovor Rusk-Gromiko
NEW YORK, 2. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko sta imela danes nov razgovor, ki je trajal tri ure. Sestala sta se na kosilu, na katero je Gromiko povabil Deana Ruska.
Dean Rusk je pozneje izjavil, da niso prišli do nobenega zaključka, kar se tiče plačila prispevkov za posebne operacije OZN, vendar pa je bil razgovor • konstruktiven*. Govorilo se je tudi o morebitnih novih korakih na področju razorožitve. Baje je bilo govora tudi o evropski varnosti in o trgovini med ZDA in SZ.
Na današnji seji skupščine OZN so posamezni govorniki čestitali novemu predsedniku. Italijanski delegat Vinci je predsedniku čestital tudi v imenu delegatov Belgije, Francije, Grčije, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske in Španije. Zatem je italijanski delegat, prav tako kakor mnog! drugi, izrekel dobrodošlico trem novim državam, ki so bile včeraj sprejete v OZN (Malta, Malavi in Zambija).
PARIZ, 2. — Generalni tajnik SZDL Jugoslavije Milentije Popovič se je sestal danes v Parizu z generalnim tajnikom socialistične stranke Guy Molletom, s katerim je izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Papež Pavel VI. prispel včeraj v Bombay Med potjo se je ustavil tudi v Bejrutu
V svojem nagovoru v Bombayu je papež pozval na spoštovanje naravnih človeških pravic - Danes bo papeža sprejel predsednik indijske republike Radakrisnan
BOMBAY, 2. — Papež Pavel VI. je prispel danes ob 12.47 po krajevnem času z letalom indijske družbe «Air India« v Bombay. Na letališču sta ga sprejela podpredsednik Indije Za-hir Husein in predsednik vlade šastri. V bližini letališča se je zbrala velika množica, ki je pozdravljala papeža. Policijska godba je zasvirala vatikansko in indijsko himno. Zatem je
papež stopil na častno tribuno, kjer mu je indijski podpredsednik izrekel dobrodošlico. V svojem odgovoru je papež izrekel zadovoljstvo, da je prišel v Indijo. Zahvalil se je za prisrčen sprejem in dejal, da je srečen, ker je prišel v Indijo ob mednarodnem evharističnem kongresu v Bombayu. Zatem je papež izjavil, da prihaja kot romar miru in ljubezni. Pozdravil je indijsko ljudstvo in je pozdrav raztegnil na vse narode Azije in vse narode sveta. Izrazil je željo, naj bi se ljudje naučili spoštovati drug dragega in naj ne bi kršili naravnih pravic drugih.
Z letališča se je papež s svojim spremstvom odpeljal z belim avtomobilom v mesto. Avtomobil so
spremljali policijski agenti na motornih kolesih. Indijski agenti in nekateri predstavniki papeževe straže, ki so prišli nalašč v Bombay, pa so sprevod spremljali v avtomobilih, Vso pot je papeža pozdravljala velika množica.
Z letališča se je papež odpeljal naravnost na ogromen prostor z imenom »Oval«, kjer zaseda evharistični kongres in kjer je pozdravil udeležence kongresa. Od tu je odšel v rezidenco kardinala Gra-ciasa. Zatem je obiskal katedralo. Med svojim bivanjem v Bombayu bo papež stanoval v rezidenci kardinala Graciasa. Iz katedrale je papež odšel na sedež nadškofije, kjer je pozneje sprejel podpredsednika indijske republike Zakira Huseina in predsednika indijske vlade ša-strija. Zvedelo se je, da je papež prosil Huseina in šastrija, naj izpustijo na svobodo ekstremiste, ki so jih zaprli ob priliki njegovega obiska. Ministrica za informacije
miiiiii iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiii hi iiiiiii 111111111111 im iiiii iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiit iiiiii iitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
Peron prispel z letalom v Brazilijo a se je moral takoj vrniti v Madrid
Baje je bil Peron namenjen v Montevideo in zatem v Paragvaj ■ Izredni varnostni ukrepi v Argentini
RIO DE JANEIRO, 3. — Bivši argentinski predsednik Peron je odpotoval danes z letalom iz Madrida in je prispel ob 7.35 po krajevnem času na letališče El Galeao v Rio de Ja-neiru. Močni oddelki policije so takoj obkolili letalo, v letalo pa je vstopil načelnik protokolarne službe brazilskega zunanjega ministrstva.
Tudi letališče so zastražili močni ----------------
policijski oddelki, In sicer sto kilo-
metrov okoli letališča. Preprečili so tudi dostop časnikarjem in fotografom. Brazilske oblasti niso dovolile letalu, da bi nadaljevalo pot v Montevideo. Vladni funkcionarji so spo-
MOSKVA, 2. — Pomočnik sovjet-. rcčili predstavnikom španske druž-
skega zunanjega ministra Arkadi j Soboljev, ki je več let zastopal Sovjetsko zvezo v OZN," je danes umrl v Moskvi. Bil je hudo bolan.
Soboljev se je rodil v Leningradu leta 1903 in je nastopil diplomatsko službo leta 1939.
Od leta 1942 do 1945 je bil svetovalec pri sovjetskem poslaništvu v Londonu, v letu 1945 in 1946 pa je bil politični svetovalec maršala žukova pri zavezniškem svetu v Berlinu. Od leta 1946 do 1949 je bil pomočnik glavnega tajnika OZN pri oddelku za zadeve varnostnega sveta, leta 1955 je bil imenovan za stalnega predstavnika SZ pri OZN.
■oe «Iberia», da uo letalo lahko nadaljevalo pot v Montevideo, samo če bo Peron prekinil svoje potovanje. . če se Peron ne bo hotel ustaviti v Riu de Janeiru, se bo morai vrniti z istim letalom v Madrid. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil: »Brazilija noče biti odskočna deska za politične agitacije«. Argentinska in urugvajska vlada sta prepovedali omenjenemu letalu, da bi pristalo na njunih ozemljih.
Vsi potniki, ki so potovali z letalom, v katerem je bil Peron, so dobili ukaz, naj dvignejo svojo prtljago in nadaljujejo pot z drugimi letali.
Peron je izrazil željo, da bi ga sprejel brazilski predsednik Caste-lo Branco, ki je prišel z letalom v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
De Gaulle obljubil Combeju tehnično in kulturno pomoč
Čombc se zahvaljuje Belgiji in ZDA ter zopet napada arabske države in še posebej ZAR - V Stanleyvillu nadaljujejo plačanci pokole nad domačim prebivalstvom
PARIZ, 2. — Na današnji seji francoske vlade so govorili o položaju v Kongu na podlagi poročila zunanjega ministra. Predstavnik vlade Peyrefitte je izjavil, da so na seji vlade potrdili, da je temeljno stališče Francije ((pomagati vsem novim državam, da ohranijo svojo neodvisnost, in s tem v zvezi organizirati v tej perspektivi sodelovanje Francije z državami-ki ga želijo«.
«Kar se tiče Konga še posebej, je dejal Peyrefitte, je Francija že nudila in bo še nudila tej deželi, vsaj dokler bo leo-poldvilska osrednja vlada to želela, tehnično in kulturno po-
^°«ibe je pre(| dnev| sprejel na letališču v I-eopoldviUu belce, ki so jih ameriška letala pripeljala iz ®tanlcyvilla. Kljub pomoči, ki so mu ]o nudile ZA in Belgija z vojaško intervencijo, ni Combejev. položaj prav rožnat, ker sc odpor proti njemu vedno bolj širi
moč, zlasti na področju reorganizacije in okrepitve upravnih struktur. Francoska vlada upa. da bo s tem prispevala k razvoju velike dežele francoskega jezika in k ohranitvi njene e-notnosti.«
Combe, ki je imel včeraj razgovor z de Gaullom, je imel danes tiskovno konferenco. Izjavil Je med drugim: «Nismo prišli prosit denarja ali topov. Potrebujemo samo investicije in tehnike, vse, kar nam ta Francija lahko nudila, nam bo dobrodošlo.«
V	zvezi z razgovorom z de Gaullom je Combe dejal: «Dobll sem v de Gaullu sogovornika, ki Je presenetljivo na tekočem o vseh naših problemih, tako da sem se bal, da bi mu kaj narobe povedal. Z njim sva govorila o Afriki na splošno, o njenem razvoju in o njeni prihodnosti. Smo zgubljeni sinovi. Borimo se v noči, da preživimo. Pahnjeni smo bili v državljansko vojno, ki jo tuja intervencija še zaostruje: pri tem mislim še posebej na arabski imperializem v Afriki in na politiko nadvlade Združene arabske republike. Naš smoter je, da bi mogli živeti v miru, kakor vi v Franciji. O tem sem govoril generalu de Gaullu, ki Je po mojem največji sedaj živeči državnik.«
»Gledamo proti Franciji, je dejal Combe, proti francoski luči, ki Je vedno razsvetljevala svet in na katero se naslanjajo vsi naši upi. Toda ne pozabljamo pomoči drugih tujih držav, med katerimi Belgije, ZDA in OZN. Nimamo namena eliminirati kogar koli.«
V	zvezi z državljansko vojno v Kongu Je Combe dejal: «Ko sem prevzel oblast, se je govorilo, da so samo tri mesta pod nadzorstvom osrednje vlade. Mislim, da je danes stanje prav obratno in da lahko gledamo z zaupanjem
na pomirjenje v Kongu.«
Na vprašanje, kaj misli o včerajšnjem sklepu sudanske vlade, da dovoli ustanovitev kongoške o-svobodilne vojske na sudanskem ozemlju, je Combe izjavil: «Ne moremo tega dopuščati in imamo sredstva, da zapremo meje s to državo.« Combe je napadel tudi bracavilsko vlado in dejal: ((Trudili smo se za normalizacijo odnosov med obema državama, toda braca-vilska vlada podpira prevratna gibanja in tega ne moremo dopuščati.«
Alžirsko poslaništvo v Rimu je v posebni izjavi izrazilo zaskrbljenost svoje vlade zaradi dogodkov v Stanleyvillu. Izjava Obsoja navzočnost plačancev in vedno večjo vojaško podporo nekaterih držav sedanji leopodvilski vladi. Dalje ugotavlja izjava, da je listina iz Adis Abebe slovesno in nepreklicno poudarila voljo po enotnosti afriške celine, da bi kvalificirana organizacija, kakor je organizacija afriške enotnosti, mogla najti zadovoljivo rešitev z edinim pogojem, da prenehata tuje vmešavanje in tuja vojaška pomoč.
Kongoški predsednik Kasavubu Je poslal etiopskemu cesarju in drugim afriškim poglavarjem pismo, v katerem pravi, da nasprotuje sestanku organizacije afriške enotnosti na vrhu. češ da bi to bil «neutemeljen, samovoljen korak, ki bi pomenil vmešavanje v notranje zadeve Konga«. Kasavubu trdi v svojem pismu, da so ((uporniki« pobili 80.000 ljudi in da zaradi tega «ne zaslužijo nobenega obzira«.
Povsem drugačno sliko pa je podal neki časnikar, ki je prispel iz Stanleyvilla v Leopoldville. Izjavil je, da so ulice v Stanleyvillu polne mrličev, in da Je nevarnost epidemije. Z levega brega reke še obstreljujejo mesto revolucionarne čete. Časnikar je dalje izjavil, da so Combejevi plačanci zbrali na stadionu 10.000 Kongožanov, kjer «jih sodi poseben organ«, če jim priznajo, da niso «uporniki», si mprajo oviti glavo z belim robcem.. Vsakogar, ki srečajo v. mestu brez- takega posebnega znaka, ga na mestu ustrelijo.
Rio de Janeiro zaradi položaja, ki je nastal s prihodom Perona. Govori se, da so v Peronovi prtljagi zaplenili veliko količino orožja.
Policija je nato spremila Perona v urade vojaškega oporišča na mednarodnem letališču. Zvečer je družba alberia« uradne javila, da je njeno letalo ob 22. uri po krajevnem času spet odpotovalo v Madrid, ker je brazilska vlada sklenila, da se mora Peron vrniti v Madrid z istim letalom, s katerim je prispel v Brazilijo. V Madridu so v krogih policije še prej izjavili, da bo Peron nadaljeval pot v Montevideo in nato v Paragvaj. V španskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da so bili vsi Peronovi dokumenti v redu. Domnevajo, da Perona spremlja pet članov, ki so organizirali njegov povratek.
V argentinski prestolnici je bila v vladni palači na vsezgodaj Izredna seja: Po seji je notranji minister sporočil, da so sprejeli vse potrebne ukrepe, da preprečijo kali-tev javnega reda. Načelnik varnostnih sil je Izjavil, da bo policija sprejela vse ukrepe, da se ohranita zakonitost in red ter ta zastražila radijske postaje, glavne železniške postaje, javna poslopja in tovarne. Javna zborovanja so prepovedana.
Argentinski zunanji minister je takole komentiral sklep brazilske vlade, ki ni dovolila letalu, s katerim je potoval Peron, da bi nadaljevalo pot: »Ravnanje Brazilije pomeni Izvrsten prispevek prijateljstvu med obema državama, kar želi argentinska vlada poudariti«.
Poveljstvo argentinskega letalstva je sporočilo, da so prekinili vse mednarodne polete, če ne gre za redne proge, medtem ko bo za privatne polete v notranjosti države potrebno posebno dovoljenje. Minister za obrambo je po seji treh vojaških tajnikov, na kateri so govorili o varnostnih ukrepih, izjavil: «Do sedaj ni bilo nobenega pre-
tresljaja zaradi sporočila, ki je vsem znano. Ni bilo nobene spontane reakcije prebivalstva zaradi novice, ki je vsem znana. Kljub temu pa so bili sprejeti varnostni ukrepi, ker ni moč izključiti da bi spričo pomanjkanja spontane reakcije ljudstva nastale demonstracije, ki bi jih organizirali sektorji, ki Imajo namen kaliti mir in red«.
Delež Jugoslavije pri etiopski hidrocentrali
ADIS ABEBA, 2. — V navzočnosti etiopskega cesarja Halle Sela-sia so slovesno izročili namenu novo hidrocentralo v Tis Abaju, ob velikih slapovih Modrega Nila, zraven novega industrijskega središča Bahar Dar v severozahodni Etiopiji. Veliko del pri gradnji tega važnega objekta je opravilo jugoslovansko poslovno združenje «Ingra» iz Zagreba ob sodelovanju z etiopsko upravo za električno energijo in nekaterimi tujimi podjetji.
Cesar Halle Selasie je ob tej priložnosti nagradil za zasluge in požrtvovalnost s posebnimi, zlatimi spominskimi plaketami tudi več jugoslovanskih inženirjev.
Hidrocentrala, ki so jo začeli graditi leta 1962, je srednje zmogljivosti in popolnoma moderno o-premljena. Na podlagi jugoslovanskega posojila Etiopiji je «Ingra» skupaj s podjetji «Elektroprojekt» in »Rade Končar« iz Zagreba, ((Litostroj« iz Ljubljane in »Metalna« iz Maribora opravila mnoga važna dela. Med drugim so pripravili projekt celotne hidrocentrale, prevzeli nadzorstvo nad gradbenimi deli in dobavili tudi montirane turbine, generatorje, hidromehanič-no in drugo elektrlško opremo iz Jugoslavije.
Indira Gandi, ki je bila tudi navzoča, je tedaj sporočila, da so biH ekstremisti že izpuščeni. Tedaj j« papež izjavil: ((Recite jim, da sem pripravljen prijeti jih za roko in ravnati z njimi prisrčno in vljudno.« Zvedelo se je tudi, da je papež izjavil Indiri Gandi, ki je hči pokojnega Nehruja, da je z veli* ldm spoštovanjem spremljal poli. tično dejavnost njenega očeta, zla. sti pa njegove napore za svetovni mir. Jutri ta prišel v Bombay in. dijski predsednik Radakrišnan, ki bo sprejel paneža.
Letalo, s katerim Je papež prispel 'v Bombay, je zapustilo rimsko letališče ob 4.44 zjutraj. Pred odhodom je papež izročil tisku poslanico, v kateri je med drugim rečeno, da so mu misli obrnjene na obsežna vzhodna področja, nad katerimi bo letel. Dalje izraža za-dovoljstvo,' ker se bo srečal z indijskim narodom ter z njegovimi verskimi in civilnimi oblastmi. Letalo se je ob 7.22 ustavilo na letališču v Bejrutu, kjer ga je pozdravila velika množica. Na letališču so ga čakali predsdenik libanonske republike Helou ter pred. stavniki civilnih in verskih oblasti Libanona. Letalo je spet odletelo ob 9.18 po krajevnem času. Na letališču v Bejrutu je papeža v kratkem govoru pozdravil predsednik republike Helou, papež pa se mu je v svojem odgovoru zahvalil za prisrčen sprejem. S terase letali-šča je imel papež kratek nagovor tudi na zbrano množico. Zahvalil se je za prisrčen sprejem in dejal, da bo ohranil lep spomin na Libanon.
Ko je papeževo letalo letelo nad ozemljem posameznih držav, je papež poslal pozdravne brzojavke tamkajšnjim državnim poglavarjem. Poslal je pozdrave grškemu kralju, ciprskemu predsedniku, ira. škemu šahu, sirskemu predsedniku, jordanskemu kralju Huseinu, iraškemu predsedniku, vladarjem držav Perzijskega zaliva ter predsednikoma Pakistana in Indije.
S posebnim letalom je prispel danes v Bombay italijanski minister za obrambo Andreotti, ki bo pozdravil kongres v imenu Italije. Na letališču v Bombayu se je minister razgovarjal s predsednikom indijske vlade šastrijem.
KAIRO, 2. — Pod predsedstvom tunizijskega predstavnika Badra se je začelo danes v Kairu deseto zasedanje gospodarskega sveta arabske lige. Na. dnevnem redu so med drugim naslednji problemi: med-arabsko gospodarsko sodelovanje, ukrepi proti dejavnosti Izraela v Afriki in ustanovitev tehničnega urada v Bruslju, ki naj organizira odnose med arabskimi državami in skupnim tržiščem.
ililililiiiluniiiHiiiliillllliiiiiilliiliiiiilliiiiiiliiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiitiiliiiiiliiiiiiiiiiliiillliillllililiiiimiililll
Novi gospodarski sporazumi med Jugoslavijo in Italijo
Maloobmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo
RIM, 2. — Tu so bila v soboto končana pogajanja jugoslovanske in italijanske delegacije v mešani komisiji za blagovno izmenjavo, ki so trajala od 9. novembra. V zunanjem ministrstvu so podpisali sporazum o ustanovitvi mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje kakor tudi protokol o razgovorih. Oba dokumenta sta podpisala voditelja delegacij, generalni ravnatelj v italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino Pelice di Falco in pomočnik tajnika ZIS za zunanjo trgovino Teodosije Glišič.
Sporazum o gospodarskem industrijskem in tehničnem sodelovanju določa tudi finančne olajšave za poslovanje v okviru tega sodelovanja. Na razgovorih so proučili tudi vsa druga vprašanja v zvezi z blagovno menjavo. Odstranjene so bile nekatere težave, ki so še obstajale v jugoslovansko-italijan-ski trgovini. Povečajo in razširijo se blagovni seznami v okviru lokalne izmenjave med posameznimi področji obeh držav. Prav tako so tudi izmenjali mnenje o nekaterih negativnih posledicah ukrepov EGS.
, Pooblaščeni državni delegaciji Jugoslavije in Avstrije sta v Gradcu podpisali sporazum o spremembah in dopolnitvah sedanjega sporazuma o obmejnem prometu. Ob koncu petega rednega zasedanja je stalna jugoslovansko-avstrijska komisija za obmejni promet sprejela protokol o sklepih komisije glede zboljšanja, razširitve in poenostavitve obmejnega prometa.
Ameriška letala bombardirala Severni Vietnam
HANOJ, 2. — Predstavnik sever-novlet.namskega zunanjega ministrstva je danes javil, da je dvanajst ameriških vojaških letal, ki so prispela lz Južnega Vietnama, bombardiralo včeraj zjutraj pol ure Štiri vasi v Severnem Viethamu. Predstavnik je dodal, da gre za novo vojno dejanje ZDA in njihovih pajdašev v Južnem Vietnamu proti Severnemu Vietnamu, zato da se še bolj zaostri položaj na tem področju.
Predsednik vlade Moro je včeraj obiskal predsednika republike Segnija. Obisk je zelo verjetno v zvezi s pripravami za dokončno rešitev vprašanja predsednika republike zaradi Segnijeve bolezni.
V New Yorku se je nadaljevalo 19. zasedanje glavne skupščine OZN. Rusk in Gromiko sta se ponovno sestala in govorila o afganistanskem kompromisnem predlogu glede sovjetskih prostovoljnih prispevkov, vendar pa nista prišla do nobenega zaključka.
Papež Pavel VI. je danes že drugi dan v Indiji, kamor je prišel na mednarodni evharistični kongres v Bombayu, kjer sta ga pozdravila podpredsednik Indije in predsednik vlade. Stanoval bo v rezidenci kardinala Graciasa. Hčerki pokojnega Nehruja, ministrici Indiri Gandi, je izjavil, da je spremljal z velikim spoštovanjem Nehrujevc napore za svetovni mir«.
Iz Stanleyvilla so sporočili, da so ulice polne črnskih mrličev, ki so jih pobili beigijsko-ameriški padalci in plačanci Combeja, ter da grozi nevarnost epidemije. Z levega brega reke št- vedno obstreljujejo mesto revolucionarne čete. Combejevi plačanci so zbrali na stadionu deset tisoč Kongožanov, kjer jih «sodi poseben organ«; če jim priznajo, da niso »uporniki«, si morajo oviti glavo z belim robcem. Kogar srečajo brez tega zna-ka, na mestu ustrelijo. Combe pa je v Parizu po razgovoru z de Gaullom obtožil «arabski imperializem in politično nadvlado ZAR tuje intervencije, ki državljansko vojno še zaostruje«. Obsodil je tudi sklep sudanske vlade, ker je dovolila ustanovitev kongoške osvobodilne vojske na svojem o-zemlju, ter napadel tudi braza-vilsko vlado.
Bivšemu argentinskemu pred-sedniku Peronu se je že v Braziliji izjalovil njegov prvi poskus prihoda v bližino Argentine; brazilska vlada mu je namreč ukazala, da se mora vrniti v Madrid z istim letalom, s katerim je prišel v Rio de Janeiro. To je Peron tudi storil. Argentinski zunanji minister je zaradi tega izjavil, da je ravnanje Brazilije izvrsten prispevek k prijateljstvu med obema državama. Govori se, da so v Peronovi prtljagi zaplenili veliko količina orožja.
Dvanajst ameriških vojaških letal, ki so -prispela iz Južnega Vietnama, je predvčerajšnjim bombardiralo — po poročilih se-vernovietnamske vlade — jtlri vksl v Severnem Vietnamu, tako da se je s tem napadom položaj še boij zaostril.
3. decembra 1964
Mehika ima nnvejfa predsednika
Od l. decembra Imajo Združene države Mehike novega predsednika in nov kongres. Adolfa Lopeza Ma-teosa bo na naj višjem položaju v državi zamenjal Oustavo Ordaz, ki je kot kandidat vladajoče Partido Revolucionarlo Instltuclonal (revolucionarne ustavne stranke) zmagal na letoinjlh volitvah z okoli 90 odstotki vseh veljavnih glasov. V poslanski zbornici (senat ostane nespremenjen) so se 1. decembra prvič pojavili ^poslanci strank«. Mehiška ustava iz leta 1917 je namreč doživela spremembo, ki o-mogoča manjšim strankam, da po določenem ključu pošljejo v poslansko zbornico do 20 poslancev. Pogoj je, da so dobile na volitvah najmanj 2,5 odstotka volilnih glasov.
Seveda pa ustavna sprememba ne pomeni dosti več kot nekaj preobleke ustave lz leta 1917, ki nikakor še ni zastarela, nosi pa močan pečat trenutka, v katerem je nastala. V Mehiki prevladuje mnenje, da je ustavno pravna preobleka mehiškega sistema malce zastarela in da potrebuje osvežitve, čeprav so ustavna določila še vedno aktualna. Partido Revolucionarlo Institucional zaradi tega ničesar ne izgubi v parlamentu, če odštejemo ostro kritiko, ki jo bo desničarski Partido de Accion Na-cional zmeraj Imel pripravljeno na strel. Vse druge manjše stranke so po prvih oklevanjih na začetku predvolilne kampanje bolj ali manj podprle vladnega kandidata Gustava Dlaza Ordaza, notranjega ministra v vladi Lopeza Mateosa.
Zmaga vladnega kandidata je v Mehiki postala že tradicija. In že dolgo pred volitvami so bili vsi trdno prepričani, da bo Diaz Or daz zmagal z okoli 90-odstotno večino. Napovedi so se uresničile, kar pa ni bila zasluga zgolj tradicije in ugleda revolucionarne u-stavne stranke. Predvolilna kampanja enega najbližnjih sodelavcev Lopesa Mateosa je bila eno samo zbiranje problemov in nalog. Nikakršne volilne kampanje, so poročali dopisniki iz Mehike, nobenih obljub volivcem, nobenih napadov na nasprotnike, samo zbiranje problemov, samo oblikovanje delovnega problema za neodvisno zunanjo politiko ter za gospodarski in družbeni razvoj. V tem so se mehiške volitve močno razlikovale od volitev v drugih latinskoameriških državah.
Demokracija, socialna pravičnost, hitrejša agrarna reforma, mehanizacija kmetijstva (48 odstotkov mehiškega prebivalstva živi na farmah, venjar proizvede le 2 odstotka bruto narodnega proizvoda), industrializacija, nevme-šavanje v zadeve drugih ameriških držav, nevtralnost do Kube — to je napovedal Diaz Ordaz pred volitvami in ista so bila tudi načela Lopeza Mateosa med njegovim predsednikovanjem. Opazovalci domnevajo, da bo imel Diaz Ordaz tršo roko, kadar bo obravnaval korupcijo in druge negativne pojave v državnih in Javnih ustanovah.
Napovedujejo, da bo Diaz Or-d/iz. ki je prav tako kot Lopez Mateos zrasel iz l artido Revolucionarlo Instituclonale (strankin program sprejema ' elika večina Mehikancev), utrdil in še razvijal zunanjo politiko svojega predhodnika. To je že znana politika miroljubnega sožitja In nevezanja na blokovske skupine in interese. Slišati )e, da bo Diaz Ordaz navezal diplomatske stike e s tistimi državami, kjer Mehika doslej ni Imela ambasad (Romunija, Bolgari la, Madžarska). Mehika tudi že dve leti trguje z LR Kitajsko.
Združene države Mehike ro edina latinskoameriška država, ki ima
diplomatske stike • vsemi državami tega dela sveta, torej tudi s Kubo. Diaz Ordaz, pravijo njegovi najbllžji sodelavci, bo obdržal diplomatske predstavnike v Havani. Odločno pa se zoperstavlja močnemu pritisku dela mehiškega političnega in gospodarskega življenja, naj bi poslal ambasadorja tudi v Francovo Španijo. Na vse take zahteve in pobude ima Diaz Ordaz odločen odgovor: «Mehika se je nekoč obvezala, da bo prekinila stike s Francovo Španijo... Mnoge države so že pozabile, da so sprejele enako obveznost, Mehika pa ni pozabila. Toda to ni bistveno. Najvažnejše je, da je Francov režim rezultat intervencije pacistič-no-fašističnih držav in Mehika vztraja, da ne more imeti diplomatskih stikov z režimom, ki se Je rodil iz tuje intervencije, kajti Mehika je podpirala in podpira načelo nevmešavanja...».
Gustavo Diaz Ordaz, mož s strogim obrazom in lnadnim pogledom Indicitosov s centralne visoke planote je po izobrazbi doktor prava. Je eden Izmed tistih visoko izobraženih Mehikancev, «licenciado-som», katerim so vojaški poveljniki pred komaj dvajsetimi leti izročili oblast v državi. Očitno je, da bo Mateosov naslednik izvajal politiko PRI in svojega predhodnika, kateremu je intimni osebni prijatelj. Skoraj vse doslej je bil v upravni službi, tako da temeljito pozna mehiško upravo. Bil je sodnik v domačih krajih (Tecamalchao in Puebla), od leta 1937 predsednik državne poravnalne in arbitražne komisije, poslanec, pomočnik guvernerja, v vladi Lopeza Mateosa pa notranji minister.
Gustavo Diaz Ordaz uživa podporo konfederacije mehiških delavcev, ki je največja in najmočnejša sindikalna organizacija v državi. Podpirajo ga tudi poslovni krogi, ki pričakujejo, da bo Mehika pod njegovim vodstvom gospodarsko močno napredovala. Sodijo, da bo precej naklonjen zasebnim investicijam. Ob lem je bilo tudi precej domnev, da se bo Diaz Ordaz ukvarjal predvsem z notranjo politiko In gospodarstvom, za zunanjega ministra pa bo postavil človeka, ki bo avtoriteta na tem področju in mož istih pogledov kot on.
V Mehiki je navada, da šele po ustoličenju predsednika objavijo seznam kandidatov za vlado in vladni program. V sedanjem primeru pa so preseneljivo pogoste govorice, da bo Diaz Ordaz imenoval dosedanjega predsednika Lopeza Mateosa za zunanjega ministra, če
seveda ne bo obveljal predlog latinskoameriških držav, naj bi Lopez Mateos kandidiral za generalnega sekretaria OZN, ko se čez dobro leto Izteče mandat U Tantu.
O Lopezu Mateosu kot zunanjem ministru v vladi Dlaza Ordaza je že letos poleti precej pisal napredni in ugledni mehiški list «Siem-pre». So pa tudi tiskovne agencije poročale o tej kombinaciji, kateri ni kaj oporekati, kot pravijo v Ciudad Mexicu. Tako Lopez Mateos kot Diaz Ordaz tesno povezujeta svetovni mir z notranjo politično in gospodarsko stabilnostjo Mehike. Oba se zavzemata za sodelovanje med vsemi državami, za mirno poravnavo meddržavnih sporov, za neodvisnost vseh držav in za nevmešavanje. Takšna je tudi politika obeh državnikov do ZDA.
In ti argumenti države s skromnim vojaškim potencialom so bili doslej še vedno učinkoviti, kar vse je tako po argumentih kot po vo- j jaškem potencialu precej izjemen primer v Latinski Ameriki.
Bolj ali manj je torej očitno, da se mehiška notranja in zunanja politika ne bo spremenila. Drugače bodo morda metode, bistvo pa bo skoraj gotovo — taka so vsaj zagotovila - ostalo isto.
^	v/w>/
1

^ glnhbn ^
III. literarni natečaj revije «Tutti gli uomini»
Te dni so listi polni slik o grozovitostih, ki so jih morali belci prestati, če jim niso ušli, v Kongu. Prav nič pa ti listi ne pišejo o tem. kaj vse so morali preživeti črnci, preden so izgubili poti pljenje. Gornja slika kaže «za-sliševanje« nekega črnca. Ob strani pa je Combejev vojak, ki stika po dokumentih, da vidi, koga je — ubil
(MiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiuiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiomiiiiiiiiiiiiiiiiKHiiHMiiimiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiimiiinHiiiiiiiiiitHiiiiiiiiinHoiiiiii immmmmmmmmm
PRVIČ OBJAVLJENA SLIKA HITLERJEVEGA TRUPLA
Če bi morda Hitler ne bil mrtev bi bil lahko sedaj kmalu svoboden
Verjetno pripravljajo v SZ obširno dokumentacijo ob dvajsetletnici zaključka vojne v maju 1945
BONN, 2. — Prva fotografija Hitlerjevega obraza takoj po samomoru, ki ga je napravil bivši diktator, je bila objavljena 28. novembra letos v nekem listu iz Vzhodne Nemčije, ki je nekako službeno glasilo bivših častnikov vermahta.
Slika je dokaj dramatična: Hitler leži stegnjen, z napol odprtimi ustmi, z zaprtimi očmi, roke pa stiskajo neko fotografijo na prsi. Le nekoliko mlajši je Hitler videti kot pa je bil v zadnjih dneh vojne.
Takšno fotografijo, ki so jo že
iskali listi po vsem svetu in bi zanjo plačali kdove koliko, revija častnikov iz Vzhodne Nemčije objavlja brez kakega posebnega pou-
darka na tretji strani.
Revija je prišla iz Postdama v Zahodno Nemčijo v navadnem poštnem paketu in je seveda povzročila veliko zanimanja. Že nekaj časa se je sumilo, da bi morala biti	,
fotografska dokumentacija Hitler- je nekaj zanimivih podrobnosti.
V tej knjigi bo najbrž objavljeno na najbolj senzacionalen in; najbolj točen način dokumentirano pričevanje 0 smrti Hitlerja. Na fotografiji, ki jo je sedaj objavila tudi «B0nner Rundschau*,j

Sneg
RIM, 2. — Skoraj po vsej državi sneži, na otokih in na jugu pa dežuje. Povsod v hribih pa je sneg s precej nizko temperaturo ustvaril sliko prave zime.
Slavolok na čast papežu Pavlu VI. na cesti v Bombayu, po kateri
se je peljal
jeve smrti. Taka dokumentacija bi morala biti v kakem sovjetskem arhivu. Prav v teh dneh se je glede verjetnosti smrti diktatorja vnela polemika, ki je v zvezi s sporočilom, da se bo drugo leto zaključilo preganjanje nacističnih zločincev. Govorilo se je tudi o možnosti, da se izda ukaz za aretacijo Hitlerja — za primer, če bi bil še živ — kakor tudi v zvezi pričevanjem nekega zdravnika, ki je pregledoval zobovje nacističnega poglavarja
V Nemčiji se sprašujejo, zakaj je bila sedaj objavljena ta slika na tako neopazen način. «0 avtentičnosti dokumenta, piše .krščansko-demokratska «Bonner Rundschau«, ne more biti dvoma. Toda kdo je torej prekršil ukaz, ki ga je dal I sam Hitler pred smrtjo, naj se njegovo truplo sežge, tako da ne bo nobenega sledu po samomoru.«
Navedeni list navaja, da se je Hitler pred samomorom pogovoril s častniki glavnega štaba ter poudaril, da ne mara, da bi njegovo truplo kdaj razkazovali v kakem sovjetskem muzeju. Poleg tega objavlja list pričevanje Hitlerjevega šoferja Ertcha Kempke, ki je trdil, da je polil z bencinom Hitlerjevo truplo in ga potem zažgal. Nadalje je v listu še izjava, ki jo Je dal Žukov 6. junija 1945 na zavezniškem poveljstvu v Berlinu, da ima dokaze o tiranovi smrti. Se pozneje so sovjeti večkrat zatrdili, da imajo dokaze za samomor Hitlerja, vendar pa niso dali nikoli zahodnjakom priložnosti, da bi te dokaze dobili v roke ali si Jih vsaj ogledali.
Kdo je sedaj dovolil listu bivših nemških častnikov, da objavi sliko mrtvega Hitlerja? In zakaj? Domnevajo, da je revija, ki je gotovo v stiku s sovjetskimi arhivi, dobila dovoljenje za objavo fotografije, ki jo je vzela iz dokumentacije, ki jo Rusi priprav ljajo za 20-letnico konca vojne maja 1945.
Jasno so vidni sleddvi strela s pištolo; ustnice so otečene in deformirane, — Hitler se je namreč1 ustrelil v usta. Na truplu je odeja in fotografija, ki j6 Hitler stiska na prsi, je najbrž materina, tista, ki jo je imel Hitler vedno na delovni mizi. Na odeji šo temni madeži? najbrž od krvi. 1 u- ?,.•,/ •
Okolica Balalona .... eldorado za arheologe
BUDIMPEŠTA, 2 — Okolica Balatona, kraja med Blatnim Jezerom
ih gozdnatimi pobočji Bakonyja, poatsaja zadnje -čase-nekakšno središče ražiskav madžarskih arheologov. Po nekaterih podatkih so odkrili doslej na tem ■ področju , 210 najdišč Jz prazgodovinske, dobe, 90 iz rlttiskih časov in 45 iz srednjega, veka. Med temi zadnjimi so ostanki naselij, ki so bila uničena večinoma med turškimi vpadi v te kraje.
REKA, 2. — Po vesteh z Reke
je italijanski književni časopis «Tutti gli uominh iz Pistoie, ki je pobudnik tesnega sodelovanja jugoslovanskih in italijanskih književnikov, razpisal lil. internacionalni književni natečaj s posebnim vabilom jugoslovanskim književnikom. Natečaj, ki traja do konca junija prihodnjega leta, je razpisan za prozo in poezijo. Jugoslovanski književniki, ki so se udeležili II. natečaja, so dosegli lep uspeh. Prva nagrado za prozo je bila namreč dodeljena književniku Giacomu Scottiju z Reke za povest «Moj oče». Časopis je doslej posvetil eno številko izključno jugoslovanski književnosti.
Armstrong ne sme v Južno Afriko
JOHANNESBURG, 2. — Južnoafriška vlada je odbila vstopno vizo znanemu črnskemu glasbeniku Louisu Armstrongu, ki bi moral oditi na turnejo po Južni Afriki skupaj z afriško pianistko Dollar Brand, ki stalno prebiva v Nemčiji. Vlada ni sporočila razlogov, zaradi katerih je odbila vizo. Prošnjo je vložilo Združenje afriških umetnikov, ki je v prošnji objasnilo, da bo Armstrong igral izključno pred belim občinstvom.
Zgorelo gledališče v Lizboni
LIZBONA, 2. — Državno gledališče «Maria 11» je danes pogorelo. Gledališče je v središču mesta in je zgodaj zjutraj izbruhnil požar zaradi okvare grelnih naprav. Včeraj je v gledališču nastopala domača gledališka skupina s Shakespearjevim «Macbe-thom». Požar je gasilo 250 gasilcev, ki so sicer uspeli, da so ga omejili, vendar je notranjost gledališča popolnoma zgorela. Rešili so samo arhive.
Namesto platine v zabojih svinec
Lfc,
“ LONDON, 2 — V Detroitu (ZDA) so ptžčakovali letalsko pošiljko iz
Lpodctoa *- štiri-caboje s platino v skupni vrednosti-64.000 angleških funtov. Letala je pristalo, zaboje so odprli, v dveh Je bil svinec,- Tatovi so izmaknili polovico dragocenega tovora.	v.-•
niiHimtiiiiuiimiiiHiiiuiiHtiiuJiiiiiiiiiMiiminiiiiiMiimiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiMiMinitiiiil
POROČILO STATISTIČNEGA URADA
V* L«.’
Nasprotujoči si podatki o gospodarskem položaju
Padec industrijske proizvodnje - Boljša plačilna bilanca - Pospešena gradnja stanovanj - Naraščanje cen na debelo in na drobno
RIM, 2. — Centralni statistični urad Je objavil podatke o italijanskem položaju v septembru letošnjega leta, ko je znašalo število prebivalcev Italije 52,3 milijone. V razdobju januar-september so zabeležili 772.000 živorojenčkov, umrlo pa je 361.000 oseb.
Splošni Indeks Industrijske proizvodnje (osnova leto 1953 je enako sto) je dosegel 246,8 ln Je bil za 36,4 odst. višji kot prejšnjega meseca ln za 2,6 odst. nižji kot septembra 1963
V krajih s preko 200.000 prebivalci so zgradili od januarja do septembra 572.000 stanovanj s 1.128.000 prostori, v primerjavi z Istim razdobjem lanskega leta so zgradili 7,8
.........mmmmmmmmmmmmmm.....nuni...imhiiiimiiiii.iiiiiiimimi..............
..... ...„„„„„.....................milni.............m".......mm.,.«...,............................ih.i.mn"."....m......m"..........
Pred 20 leti je bil v Beli krajini ustanovljen prvi avstrijski bataljon v NOV Slovenije
stanovanj več >n 10,2 odst. več stanovanjskih prostorov.
V razdobju januar-september Je dosegel uvoz 3,458 milijard lir, izvoz pa 2.709 milijard lir. V primerjavi 7 istim razdobjem lanskega leta se Je uvoz znižal izvoz pa Je narastel, tako da se je deficit trgovinske bilance znižal za 35 odst. V obravnavanem razdobju sc zabeležili 82 milijonov nočnih turistov, od česar odpade 32 milijonov na tuje turiste. Nočnine turistov so se na splošno zvišale za 1,4 odst., za tuje turiste pa znižale za 2,6 odst.
Indeks cen na debelo Je oktobra dosegel 117 ln je bi! za 2,5 višji kot oktobra lanskega leta. Indeks cen na drobno je dosegel 142,5 In Je bil za 5,7 odst višji kot oktobra lanskega leta. Indeks življenjskih stroškov je dosegel 121,8 ln je bil za 6,2 odst. višji kot oktobra lanskega leta.
Te dni je prišlo v Slovenijo na obisk 41 bivših borcev I. avstrijskega bataljona, ki Je bil ustanovljen 24. novembra 1941. leta v vasi Tribuče pri Črnomlju. Na obisku so ostali tri dni. Ogledali so sl Maribor, Ljubljano ter Velenje in položili vence na spomenik padlih v Žužemberku ln na spominsko znamenje v vasici Smuka na Kočevskem, kjer sta padla dva borca bataljona, člana KP Avstrije. V soboto je bila na osnovni šoli v Tribučah spominska svečanost ob 20-let-nlcl ustanovitve bataljona, ki so se je udeležili bivši borci ln predstavniki raznih avstrijskih organizacij. Svečanosti sta prisostvovala tudi predsednik ZZB NOB Slovenije Janko Rudolf in avstrijski generalni konzul Karel Novolet.
Ob obletnici ustanovitve tega bataljona Je celovški »Slovenski vestnik« objavil članek, v katerem piše:
Ta bataljon je bil začetek organi-atrane avstrijske oborožene narod-no-osvobodllne borbe proti fašizmu. Za njim so bili pozneje iz vrst avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so vstopili t Jugoslovanske partizan-
ske enote, ustanovljeni še štirje bataljoni in sicer drugi in tretji na Hrvaškem, četrti in peti pa pri Beogradu.
Poznojesenskega dne leta 1944, in sicer 23. novembra se je v Tribučah zbrala vrsta Avstrijcev, ki so vstopili v jugoslovanske partizanske enote, na zborovanje, kjer je po govoru poznejšega prvega avstrijskega notranjega ministra, umrlega Franca Honnerja, sklenila, da predlaga štabu NOV Slovenije združitev avstrijskih borcev v samostojno avstrijsko enoto. V tozadevnem pismu Je bilo med diugim rečeno:
»Avstrijski vojni ujetniki, avstrijski vojaki ln borci za svobodo Avstrije, ki so prostovoljno prestopili na stran Osvooodilne fronte Slovenije, so nam naročili, da vas prosimo, da bi v okviru Osvobodilne fronte Slovenije kot dela Ljudske fronte Jugoslavije formirali samostojno avstrijsko enoto.
Prill smo do prepričanja, da gre danes predvsem za to, da moramo voditi oboroženo borbo proti nemškemu zatiralcu ln da je le tako mogoče, da preženemo nemškega
okupatorja in osvobodimo našo deželo nemškega gospostva.
Med nami so pripadniki različnih strank, delavci, kmetje, uradniki, meščani ln intelektualci, ki nas Je vse združila volja, da se borimo za svobodno in demokratično Avstrijo v smislu sklepov Moskovske konference treh velesil. Junaška Ljudska fronta Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita nam je s svojo požrtvovalno ln odločno borbo pokazala pot, na katero moramo stopiti tudi mi Avstrijci, da sl pribo-rimo svobodo. Ml se hočemo vključiti v mogočno svetovno fronto svobodoljubnih in demokratičnih narodov in prispevati svoj del v borbi proti fašizmu.
To pismo so podpisali Max Baier iz Tirolske, ki je bil potem prvi komandant I. avstrijskega bataljona, Roman FUchsel lz Linza, pozneje prvi politični komisar bataljona, štajerski kmet Anton Schober, koroški kmet Leo Pieinlnger in sedanji beljaškl občinski svetnik Peter Tatschl.
že naslednji dan, 24. navembra 1944, je dal štab NOV Slovenije
ukaz za ustanovitev I. avstrijskega. odložili orožja iz rok. dokler ne bo bataljona. V ukazu, ki sta ga pod- uničeno "Tlk?J0a,9iS“enC!„^
pisala namestnik komandanta Jaka Avšlč in politični komisar Boris Kidrič, poznejši prvi predsednik slovenske vlade. Je bilo «na željo avstrijskih vojnih ujetnikov ter prostovoljno na stran NOV Slovenije prestopivših avstrijskih vojakov ln borcev za svobodo Avstrije« določeno:
da se vsi Avstrijci, ki so pripravljeni, da se z orožjem v roki borijo proti fašizmu do njegovega uničenja, združijo v samostojno enoto:
da nosijo pripadniki avstrijske enote uniformo Jugoslovanske ljudske armade ln da imajo na zgornjem levem rokavu avstrijski grbni ščit za oznako;
da veljajo v enoti avstrijske oblike poveljevanja;
da se enota podredi poveljstvu glavnega štaba NOV Slovenije oz. poveljstvu, ki ga bo le to določilo;
da se Se isti dan ustanovi avstrijski bataljon.
Člani bataljona so zaprisegli »pri časti svojega naroda ln pri življenju svojcev«, da ne bodo «v borbi prej
vo in narodno Izdajstvo«, in da bodo v tej borbi ((zastavili svojo' kri in življenje za visoke cilje demokratične ljudske borbe svobodoljubnih narodov«.
Pot I. avstrijskega bataljona Je bila pot borb, ki Jih Je v sklopu 5. brigade «Ivan Cankar« vodil na poti v Avstrijo v Metliki, v Novem mestu, Žužemberku, Grosupljem ln v okolici Ljubljane. V teh borbah so njegovi borci doprinesli velike žrtve kot «nosllel orožja za svobodo ln neodvisnost borečega se avstrijskega ljudstva«, kot jih Je Imenoval štab bataljona v svojem ukazu. V
Pogreb Calefa
RIM, 2. — Danes dopoldne so pokopali bivšega ravnatelja tednika (dl Punto» Vittoria Calefa, ki je umrl v ponedeljek. Žalni sprevod se je razvil iz stanovanja v Ul. Ripetta do Trga Del Popolo, kjer je poslanec La Mal-fa imel kratek žalni govor, v katerem je orisal dejavnost novinarja Calefa za borbo za svobodo in za uspeh načel demokracije. V sprevodu je bila vdova Lica Campanella s sinovi Danielom, Silvijem in Massimom. Prisoten je bil minister za javne udeležbe Bi), namestnik tajnika KD Morlino, senator Parri, poslanca Forlani in Orlandi, namestnik predsednika RAI-TV Bassani, predstavniki diplomatskega zbora, visoki uradniki ministrstva za zunanje zadeve, načelnik izraelske skupnosti rabin Toajf in številne druge osebnosti. Posmrtne ostanke pokojnika so nato prepeljali v Senigallio, kjer jih bodo popoldne pokopali v družinski grobnici.
Warwick Deeplng:
»USODOVEO
Roman z razgibano, zanimivo ljubezensko zgodbo, ki se povrh vsega še srečno konča, ki prikazuje tudi višjo angleško družbo, uživajočo življenje z zabavami, obenem pa vsakdanje življenje na farmi, poln podob narave in, sploh tesno povezan z elementarnim življenjem na kmetih, povrh vsega pa še roman, ki načenja nekatere moralne probleme, tak roman mora biti všeč najširšemu krogu povprečnih bralcev. Zato ni nobenega dvoma. da bo roman «Usodovec», ki ga je z odličnim posluhom za dobra literarna dela, namenjena ljudem povprečnega okusa, izdala pred nedavnim založba Obzorja v Mariboru, dosegel poln uspeh tudi pri današnjih slovenskih bralcih. Morda ne sicer tako velik uspeh,: kot ga je prva izdala romana dosegla v času med obema
vojnama, ko smo roman prvikrat dobili v slovenščini. Vendar pa ni nobenega dvoma, da bodo tudi danes ta lep pripovedni tekst ljudje zelo radi brali.
Roman «Usodovec» je napisal angleški pisatelj Warwick- Deeptng (1877-1950), čigar najboljši deli, romana «Sorell in njegov sin» ter «Usodovec», smo v slovenščini dobili že pred vojno. In ni nezanimivo, da bosta prav letos oba romana ponovno izšla v slovenskem prevodu. In ne neupravičeno. Kajti — če govorimo sicer samo za «Usodovec» — lahko ugotovimo, da je to soliden, dober pripovedni tekst, spretno napisati, pa tudi roman, ki rešuje nekatere moralne probleme in ki torej ro brez idejne osnove.
V ospredju pripovedi postavlja pisatelj Arnolda Furzeja, oficirja, ki se po končani prvi svetovni vojni usidra na kmetiji eUsodo-vec» in se posveti kmetovanju, hoteč dvigniti zanemarjeno farmo. Druga osrednja osebnost romana je petindvajsetletno simpatično dekle Mary Viner, hči upokojenega oficirja, ki živi s starši v majhni hišici v bližini U sodov-ca. Med Mary in Furzejem se razvije topla ljubezen, ki naj bi se zaključila s poroko. Vse je že skoraj dogovorjeno, toda dekle se vendarle zadnji hip premisli in zbeži od doma. Hrepenenje vo velikem svetu, svetu gledališča, filma, lepih oblek in brezskrbnih zabav zmaga nad ljubeznijo, ki io ogroža strah pred kmetijo in trdim, pustim in samotarskim delom na nje). Mary preko svoie bogato poročene sestre spozna bogatega finančnika Freama, toda ko se nato poroči z njim, se izkaže njun zakon kot popolna Polomija. Mary se sicer kot bogata dama zabava, notranje pa je prazna kot je prazen njen odnos 3 Freamom, katerega ob poroki 3 Mary zapusti celo njegova finančna spretnost in sreča. Arnol Furze doživi medtem pravo srečo s preprosto žensko, ki pa jo Pn• vozi kamion in tako nasilno pretrga zadovoljno življenje dveh lj*• di na kmetiji. Kmalu nato se Fream znajde na robu finančne,;
propada, iz katerega ne vidi poti in se ustreli. Njegova ženo ostane brez vsega. Obubožana se vrne na dom svojih staršev, ki sta v teh letih umrla. Njeno srce jo ponovno privede na Usodovec. Furze se sicer obnaša kot neizprosen. trd in v nesreči preizkušen mož. Zato si Mary s težavo znova pridobi njegovo zaupanje in ljubezen. Toda konec je vendarle srečen.
Ob tej zgodbi, prepredeni z opisi življenja na kmetiji, z opisi narave in brezskrbnega življenje višje angleške družbe, načenja P*| satel) še problem strahu pred kmečkim delom in sploh pred fizičnim delom, kateremu se izogibajo mladi ljudje. Pri tem P° pisatelj poveličuje trdo kmečko delo, ki naj bi edino dalo človeku notranje zadovoljstvo in mu prineslo srečo. Nasprotje med trdim delovnim življenjem in brezskrbnim uživanjem življenja, kar prinaša sodobna civilizacija, 1e tore) aktualna tema sodobnega časa, ki jo v prid fizičnega dela načenja pisatelj.
Roman «Usodovec» ima vse tiste odlike, ki jih zahteva dober pripovedni tekst. Pripoved je vseskozi gladko tekoča, prikupna, malce romantično pobarvana, sicer pa zanimiva. Značaji so preprosti. jasno očrtani in prav iz njih razvija pisatelj tudi konflikte. Znodba je taka kot mora biti, zapleti dvigajo napetost oa poglavja do poglavja, po višini pa dejanje strmo pade in se pripoved zaključi. Kaj naj torej bralec še zahteva? «Usodovec» 7® torej lep in prikupen roman, W ga bo vsakdo zadovoljen prebral-Sl. Ru-
Železniška nesreča pri Beogradu
BEOGRAD, 2. — Na progi med železniškimi postajami Vojka ln Nova Pazova blizu Beograda je danes zjutraj tovorni vlak štev. 40 naletel na drugi tovorni vlak, ki Je bil na poti proti Zagrebu ln je stal na progi ln ča^al na svobodni signal. Iztirila se Je lokomotiva ln 12 vagonov. Dva vagona sta popolnoma uničena. Pri trčenju Je izgubil življenje zavirač tovornega vlaka štev. 40.
King pri Hoowerju
WASHINGTON, 2. - Včeraj se je eno uro raztovarjal črnski pastor Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir ln načelnik gl-tem je bilo tudi rečeno, da so «par-1 banja za rasno Integracijo v ZDA,
i _____ . j j .. n. i _X — ' rt nnAalnllrnm PHT TTHoopiom tffMl.
t Ižanske grupe in oddelki oborožena z načelnikom FBI Edgarjem Hoo-sila Avstrijske osvobodilne frontewerjem, o katerem Je prejšnji tein da morajo svojo politično dejav-! den dejal, da je anajvečji Jažni-nost razvijati v najtesnejšem sodelovanju« z njenimi odbori in organizacijami.
Leta 1945. ko je Rdeča armada osvobodila Dunaj, Je pod avstrijsko zastavo vkorakal na Dunaj tudi X. avstrijski bataljon skupno z deli četrtega ln petega bataljona.
vec v državi« King Je obdolžil a-gente FBI da niso ščitili pripadnike gibanja za rasno integracijo, ker so nekateri agenti FBI »juž-njaki«. Hoower pa Je zagovarjal agente, tako da je prišlo do po lemike in dozehteve Kinga, da ga Hoower sprejme.
Millerjevo dramo «Po padcu* so v Rimu ponovili že več kot *5'kr,' Na sliki Je Igralec Giorglo Alhertazzi z Anno Proclemer <lev0' Lillo Brignone na tiskovni konferenci. Alhertazzi Je izjavil, da je M lerjevo delo hnl( e k'1:or g» mora on vsak večer prikazovati; s je hotel po.edati, da se ne strinja z režijo Franca FefflreUiJ
ČETRTKOVA ČRTICA
Ibu^ihUc
Čutil je, da se ujema v zanko- In da njegova poslednja priložnost, da se umakne izpred oči policije, počasi toda gotovo izginja. Kaj sedaj? Zaman je Prebredel že pol države — samo Ponoči!
Cez dan se je skrival. Sicer Pa se je počutil kot vse prega-Pjane zveri. In sedaj je tu, v lem prekletem kraju, za katerega nekoč ni bil niti slišal...
Kislo se je nasmehnil: policij-ski mrhovinarji preizkujejo sedaj vse hotele, kavarne, bare. Vse smrdljive luknje, ki jim pravijo hoteli. In iščejo — njega Človeka s torbo. S torbo polno denarja. S torbo, v kateri je s-adka bodočnost ali — smrt!
~ Izginiti moram, — je razmišljal. — Toda kako?
Stopil je v majhno, že nemogoče umazano krčmo. Bil je u-Irujen kot pes. Na nogah je bil °d ranega jutra... Nenadoma vdre v krčmo skupina rudarjev!
— Odkod tu rudarji — pomisli. — Nisem niti vedel, da je kje tu v bližini rudnik. Sicer Pa kaj sem sploh vedel in znal o tem kraju...
V	krčmi je postalo tesno.
— Vesela vas, kaj? — reče haznanec.
Očitno je bilo, da bi se rad Pogovarjal.
Tigarovsky pokima z glavo.
Neznanec je počasi izcejal ča-io piva:
— Zdi se, da se more človek tu kar prijetno počutiti. Seveda, izvzamemo...
Tigarovsky napeto prisluhne:
— Kaj, če izvzamemo?!
— Kako kaj? Prazno denarni-co in — slabo vest!
Tigarovsky se obrne k točilni mizi in reče:
~ Plačal bi rad!
V	tem trenutku se je nezna-®ec dvignil:
Cernu se vam mudi? Upam, da boste še malo postali, gospod Tigarovsky?!
Tigarovskemu se je napela slednja mišica. Napela, da bi počila:
— Verjetno ste se zmotili...
Neznanec se začne smejati:
— Zgrešil... Ha... ha... ha. Zgrešil...
— Prav... Toda kdo ste vi in kaj hočete?
— Lahko sem dober tovariš... ali... Sicer pa... od vas je cd-visno...
Nekaj trenutkov sta se napeto motrila iz oči v oči. Nato je ne-snanec nadaljeval:
~ Seveda so ljudje, ki morajo biti takšni, kakršni ste vi. Toda... prav ti počenjajo neumnosti, da odklanjajo prijatelja.
— ln v čem ste mi vi prijatelj?
— Zelo enostavno v tem, da Vem, da ste Tigarovsky... in da n'sem stopil k telefonu... ker Vem, koliko... približno... Sicer Pa so časopisi že pisali — kaj 'mate v torbi... in vas nisem pri-Javil. Pazite .. da bi ne izgubljali časa... ali si želite, izgubiti Se iz te dežele, ali si tega ne ielite?!
Vsekakor, na vsak način!
— Prav! In vi ste velik gang-s,er. Tigarovsky je velik človek "*az pa... jaz sem majhen lo-P°v... Toda jaz imam čisto ime 'n ■ prazen žep. Mali lopovt so Vedno ubogi. Vi... torbo polno denarja...
— Izjasnite se., čete..
Povejte, kaj ho-
— Kaj se nisem dovolj jasno izrazil... Tigarovsky...
... i
— Gospod bog? Pa... poglejte me, dobro me poglejte!
In šele tedaj je Tigarovsky o-pazil, kako je neznanec njemu podoben. In sedaj se zave... zakaj se mu je zdel znan...
— Resnično! In...
— Ime mi je Petronelle. Z mojim potnim listom lahko mirno izginete. Ekspresni vlak odhaja o polnoči...
Neznanec potegne iz žepa potni list.
Koliko stane vaše človekoljubje?
— Cernu ta ironija...
Tigarovsky vzame potni list: vse je bilo v redu. Na sliki se je zdel še bolj podoben samemu sebi.
— Nekaj sem bil vprašal...
— Recimo... deset tisoč dolarjev. In vaš potni list, seveda. Ter, jasno, da takoj, že opolnoči izginete odtod.
— In kdo mi jamči?
— Kaj?
— Da me ne boste izigrali.
— Ce me odplačate... čemu naj bi to storil?
— Deset tisoč — pomisli Ti-garovsky — deset tisoč... Za mene ne pomenijo nič. Za njega pa veliko...
— Torej?!
— Vj veste, da me išče policija. In se ne bojite?
Stopila sta iz krčme. Neznanec mu izroči potni list in vozni listek.
— Čudno... Tudi vozni listek ste kupili.
— Nameraval sem odpotovati... Tako pa bo bolje...
Tigarovsky potegne iz torbe dva ovitka:
— Vaš honorar.
Ko je ostal sam, se je Tiga-rcvsky nasmehnil:	sedaj lahko
začnem novo življenje...
O polnoči je sedel v vlak. Njegov kupe je bil v začetku kompozicije. S prostora, kjer - je sedel, je imel dober pregled.
Toda nič se ni zgodilo, razen tega, da se je vlak premaknil in da je začel nato brzeti.
Zadremal je.
Iz sna ga je prebudilo naglo zaviranje,
Vlak je obstal na odprti progi. In v trenutku so policaji preplavili vagone:
— Dokumente.
Mirno je izročil potni list. Policaj je še enkrat pogledal sliko na potnem listu, nato še Tiga-rovskega m vprašal:
— Vaše ime, prosim?
— Saj vendar piše: Pe-tro-nell.
Policaj potegne samokres:
— Roke gor!
— Toda to je vendar nesporazum...
— Morda... Resnično nismo računali, da vas bomo na lahko prijeli Kaj beden vohun ste mi. gospod Petronell Z vašimi izkušnjami in v vašo preteklostjo se ne hodi tako čez mejo!
— Počakajte malo... Jaz nisem noben vohun... Nisem vohun...!
Zadnje besede je že preglušil pisk lokomotive, ki je potegnila vagone proti in čez mejo, preko katere pa Tigarovsky — ni mogel več.

— Znaš, Jakec, de jest st bojim, de bomo postala prou pjanca. Uni bot srna pila, kt smo zmagah pr volitvah zde j pej moremo pet, ke sc se naši diškorši taku uve•
Ijauli jn ke smo dobili čast, de nas, ku se reče, citirajo besedo za besedo, prfina časniki. Jn pišejo prfina u našem dialekti, brez neč menjat. Kej ni tu priznanje jn velika čast? Jn na tu moremo pet. Ma ne an kvartin, ma ceu liter!
Pej kadu nas taku pošaca?
— Ma prou Katoliški Glas.
— Ma kadu be se mislu!
Ja ja! Je ponatisnit te naše besede: «Ma zdej je tudi forte nevaren čas jn moreš forte gledat, kej rečeš. Vidi, denmo reč. kaku se je spodrsnelo Katoliškemi Glasi! Je nekej napišem, de partizani so se toukli za lažne ideale. Se zna, zdej u tem cajti, ke se prpraulajo volitve, zdej je tu namalo nerodno. Ke tu je bla nar-mejn ana taktična napaka. Ke zdej u predvolilnem cajti vsi ješčejo samo prjatle jn ne zamere.» Videš, vse tu je ponatisnu! Se zna, de ne taku lepu. Je naredu nekej falerjev, zatu ke uan ne zna djalekta. Ma dobro vojo je pokazau.
-- Pej zakej se mu je zdelo vredno, de piše od nas? Kej češ, midva nisma vajena, de nas kdu kej obrajta jn zatu se me zdi res velika čast. Samo ne znam, kaku smo si tu zaslužla?
— Sej Uan nam ne misle dat nobenga priznanja. Ne, uan je tu napisau zatu, de se na nas jezi jn prave, de skoriščamo njegove jalerje za volilno propagando.
—E, ma tu se me pej ne zdi prou! Zatu ke
če dobro prebereš tisto, se vide, de mi , smo mu dali dober svet, kaku se smej jn kaku se ne smej pisat kadar se prpraulajo volitve. — Se zna! Sej smo rekli, de je naredu taktično napako... Jn tu smo rekli za njegovo dobro.
— Se zna! Jh če smo mu rekli, de kadar so volitve, je treba bet prjatu ses vsemi jn ne je-skat zamere — tu je blo samo za njegovo dobro. Ce bi naš uaft namalo ppsiušau...
— Pole ke češ dobro ledem, pole ke daš dobre svete — tu jemaš za plačilo! Je prou res, de nahvaležnost, je plačilo sveta! Jn boš vidu, de kadar bojo druge volitve, se bo forte ahtau jn ne bo več pisau tašnih reči.
— Jn tudi, de nam ne bo dau gušta, de be reku, de se more za svoje bol previdno pisanje zahvalt glih naši konstruktivni kritiki. Naši dobronamerni kritiki, orkotron!
— Ma kej češ, taku je svet! Ma jest se spou-nem, de smo tabat rekla tudi, de tudi pr Katoliškemi Glasi niso vsi pametni. Na tu pej ni neč reku?	.
— E, jest rečem, de če ni reku neč, če reč, de se strinja.
— Ja, tudi jest zastopem taku. Posluši, ma res bonio mogli postat pjanci! Zatu ke u soboto bomo otvarjali nov kulturni dom, ke smo ga čakali tolko let. Jn takrat se ga bomo pej nakrgali, de bomo rekli mački vi.
— A,, se zna! Ma od kulturnega doma bomo 'govorili drugi bot, kadar ga bomo vidli tudi od znutre.
modni kotiček
KRILA IN BLUZE LETOS ZA VSAKO PRILOŽNOST
Štirje kroji izredno praktičnih in lepih športnih kril ■ Ustrezne bluze za športna in elegantnejša krila ■ Na prvem mestu tudi v pogledu popoldanskih in večernih oblek
Bluza m krilo sta verjetno najbolj priljubljeno, pa tudi najbolj praktično oblačilo za vsako moderno žensko. Naše življenje, oziroma način našega življenja nas silita, da se vse bolj udejstvujemo tudi v javnem življenju in to nas tudi obvezuje, da smo, ne samo zaradi svoje okolice, temveč tudi zaradi nas samih, vedno čedno, ter primerno oblečene. In kaj je bolj primernega od krila in bluze, ki dopuščata nešteto variacij in nešteto kombinacij in ki dajeta možnost, da smo le z majhnimi spremembami oblečene prav za vsako priložnost?
Modne revije in brošure so seveda temu primerno založene tako s številnimi modeli bluz in kril kot tudi z nasveti, kako si takšne bluze in krila lahko same ukrojimo z majhnim naporom in, seveda, tudi z majhnimi stroški. Vseh teh nasvetov ne bodo mogle izkoristiti vse ženske, ker ne znajo vse šivati, a mnogo je takih, ki imajo vsaj
najosnovnejši pojem o šivanju in krojenju, a za te bodo ti nasveti res zelo dragoceni in koristni.
Naletele smo na prmer v neki modni reviji na štiri kroje izredno praktičnih, pa tudi lepih športnih kril, ki ne bi delale dosti težav niti šiviljam — začetnicam. Naj omenimo tukaj na primer športno krilo iz shet-landa, za katerega potrebujemo le 0,80 m blaga dvojne širine in prav toliko svilene podloge. Linija je zelo enostavna, saj je krilo v obliki listnice, to je, da se na sprednji strani končuje v gubo, ki pa ni zašita ter jo zapenjajo le trije gumbi, a le do polovice. Drugi trije , gumbi so v isti višini na drugi strani krila. Takšno krilo (a portafoglio) je izredno praktično za službo, za izlete, pa tudi za vožnjo na kolesu, saj dopušča pri hoji, kot pri kolesarjenju izredno svobodo.
Drugo krilo je še bolj enostavno ter je krojeno iz debelega
DA BI SE V VESOLJU POČUTILI KOT DOMA
V izstreljenih konicah bodo potrebni
osnovni pogoji udobja
Walter Jenkins-Lediicq ima prav - Od okusne opreme v notranjosti vesoljskih ladij je marsikaj odvisno - Monotonija je za astronavte zelo nevarna - Vprašanje vesoljskega kuharja, oziroma priprave jedil - Dolgčas bodo potniki preganjali z magnetnimi igralnimi kartami in šahom
Izšla je nova knjiga znanega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja »Parnik trobi nji». Ta novi roman ki ga je pisatelj napisal s se posebno ljubeznijo, je umetniško delo, ki je za nas primorske Slovence še posebej dragoceno, za mlajši rod pa tudi zelo poučno. Prepričani smo,	da bodo	mnogi segli po tej	lepi knjigi,	ki spada
med dosedanja	najboljša	pisateljeva dela, ter da bodo	Izkoristili
priložnost in jo za Miklavževo poklonili tudi svojim doraslim o-trokom, prijateljem in znancem. Za danes objavljamo kratek Izvleček iz ocene	ki jo je o romanu napisalo	uredništvo	Cankarjeve založbe, pri	kateri je	Pahorjeva knjiga	izšla: «Z zavzetostjo
in ljubeznijo brez primere odkriva v svojih knjigah rodni tržaški svet... Sele pod njegovim peresom je resnično zaživela podoba življa slovenskih ljudi v Trstu in okolici... V romanu «Parnlk trobi nji* je orisal podtalni boj primorskega ljudstva za osnovne človeške, socialne in kulturne pravice. Z moderno analitično metodo in slogom, ki na samosvoj način povzema in odseva pisateljsko tehniko neorealistov, je bilo >'ano ustvariti Borisu Pahorju umetnino, ki presega nemara vse njegovo dosedanje pisateljsko snovanje.*
*\ McLorren
<>l,,|iiiiiiiiiiili„imt..
RAZVOJ POLJSKE ARHITEKTURE
Od osvoboditve do danes je Poljska arhitektura prehodila ze-10 pomembno pot. • Njena dejavnost j* do 1. 1948 pretežno temeljila na obnovi tega, kar je “H okupator uničil ln porušil v Pogledu stanovanjskih poslopij ln Pa normalno življenje najbolj nuj PJR' Javnih ter industrijskih objektov Zatem se je začelo misliti, oziroma ukrepati tudi kar k&deva obnovitev nekaterih zgodovinsko najbolj važnih mest, t.J. njihovih starinskih četrti. Naj-Prej so začeli v tem smislu obnavljati v Varšavi, nato v Gdansku, Poznanju, Vroclavu Itd
Ta v Evropi edinstveni napor *a rekonstrukcijo zgodovinskih spomenikov je imel svoje globoke razloge v splošni težnji in že-*J' vseh Poljakov, da se obnove nacionalni spomeniki njihove Slavne preteklosti, ki jih .je bil nemški okupator tako brezobzirno
uničil.
Skupno z gospodarskim razvo-J®ni dežele, se je dvigal tudi po-men arhitekture. Začela so se «raditi nova industrijska podjetja, nova stanovanjska naselja. Industrializacija dežele je , sprožila m>-,6 urbanlsttčne procese ln neob-n°dna je postala izgradnja novih J?®st teč delavskih naselij blizu Posameznih tovarn. Izdelani so njU načrti in začelo se Je gra-u'« mesto Nova Huta, ki pred-,,layJa na Poljskem enega naj-. podvigov. Gre za mesto “ 150.000 prebivalcev, zgrajeno na
snovi enotne urbanistične kon--“Pelje, ki omogoča enake pokale življenja vsem prebivalcem.
Toda najbolj originalne zamisli
konstrukcijskega m tehnološkega značaja so prišle do izraza v izgradnji industrijskih ter arhitektonsko! nžen irskih objektov. Na nekem varšavskem gradbišču se jfe 1. 1956 pojavil prototip zgradbe, ki Je bila sestavljena iz velikih elementov. Ta novost v poljski arhitekturi pa to ni več bila v Evropi in mnogih deželah, kjer je obnova zahtevala naglo in množično izgradnjo. Na Poljskem pa so si šele morali pridobiti potrebne tzl^ušnje in spretnost glede izkoriščanja novih arhitektonskih materialov. Vrhu tega Je bilo treba ustvariti tudi normativne in tehnične osnove.
Ni bilo lahko obvladati nove discipline in metode načrtovanja. Postopno pa so se začeli pojavljati številni dobri primeri nove, montažne arhitekture, kot jih
n.pr. predstavljajo stolpnice v mestu Novi Tihi, Krakovu, Vroclavu, Gdansku, montažne zgradbe v Varšavi itd.
Glede uresničitve drznih konstrukcijskih rešitev, je že ves čas na prvem mestu izgradnja industrijskih objektov. Med najboljše objekte, zgrajene zadnja leta, prištevajo tekstilno tovarno v Kali-Su, bombažni kombinat v Zdunj-ski Voli, tovarno črpalk v Varšavi, tovarno pohištva v Viškovu.
Poseben odsek arhitekture predstavlja izgradnja v zvezi s komunikacijskimi napravami: postaja na osrednji progi v Varšavi, načrti za centralno železniško postajo v Varšavi, glavna železniška postaja v Katovicah Itd.
Na meji med inženirsko umetnostjo ln arhitekturo okolja, se nahajajo načrti ter uresničitve
velikih komunikacijskih žil. Največji uspeh na tem področju nedvomno predstavlja izgradnja t.a-transke prometne arterije od Po-ronjina preko Bukovine ln Verh Poroneea do Morskega očesa. Poljski Inženirji menijo, da je to delo moč uvrstiti med najbolj uspele Inženirske dosežke arhitekture XX. stoletja.
Naslednji odsek predstavlja arhitektura športnih igrišč, parkov ln zelenih površin. Bilo je zgrajenih več izrednih stadionov, kot n.pr. stadion Dvajsetletnica« v Varšavi, oni v Hožovu, ki je naravnost ogromen, in še vrsta drugih. Med spomeniki predstav' Ijata poseben primer spomenik na Grunvaldu in pa oni v koncentracijskem taborišču Treblin-ka, ki je po svoji izrazni moči resnično pretresljiv.
iMiiniiiiMiiiiiiMHiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiimniiiiiiiiimiMHimiiiiitriifimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Rožnate perspektive za bodočnost. Ogibajte se prenagljenih kritik.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Splošni položaj ja v napredovanju. Vzdušje je primerno za reorganizacijo nekaterih družinskih načrtov.
DVOJČKA tod 21.5. do 21.6.) Samo s stvarno presojo lastnih problemov lahko dosežete uspeh. Prijetno srečanje vas bo spravilo v dobro voljo.
RAK (od 22.8. do 22.7.) Dobro boste izkoristili podporo svojih predstojnikov. Čustvena vprašanja bodo zavzela velik del vašega časa.
LEV (od 23.7. do 22.*.) Neka zamotana situacija se bo razvozlala. Rešiti boste morali manjši čustveni spor.
HOROSKOP
.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes vam je uspeh zagotovljen. Ce hočete rešiti neki prepir, bodite do konca odkritosrčni.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Natančno morate določiti svoj o-snovni cilj. V teku dneva boste nekoliko vznemirjeni, vendar po nepotrebnem.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce hočete biti kos svojim nalogam, se prej otresite starih metod. Pazite, da bi ne povzročili težjega družinskega spopada.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan bo uspešen za vse poklice, katerih dejavnost je prepletena s stiki z javnostjo. Vaši načrti ne bodo naleteli na zapreke.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.> Prejeli boste važno ponudbo, ki bo povsem spremenila način vašega življenja. Izredno prijetno srečanje s starim šolskim tovarišem.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Prišlo bo do manjših težkoč v zvezi z uspešnim razvojem nekega načrta, Nudite vso podporo osebam, ki so vam blizu.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne nasedajte laskanjem, ker bi to utegnilo postati za vas zelo nevarno. Neko prijateljstvo se bo še bolj poglobilo.
Mladenič inteligentnega obraza, ki se je bil zglasil v enem od oddelkov NASA v Washingtonu, se je razočaran spet moral vrniti domov. Delovno mesto, ki ga je tu želel dobiti, sploh ni obstajalo. Za vsak primer pa je nameščencu Vendarle pustil svojo vizitko. Na njej Je bilo zapisano Walter A. Jenkins — Leducq, notranji arhitekt, okusna oprema vsemir-skih konic.
Se pred nekaj leti bi se temu mladeniču smejali. Arhitekti za notranjo opremo še sploh niso nikjer sodelovali pri reševanju vesoljskih vprašanj. Ali naj se vse-mirska konica znotraj morda obloži s kakim vzorčastim blagom? Je morda barvo notranjih sten potrebno uskladiti z opremo prostorov? Vse to bi bilo odveč, saj je potrebno prej rešiti še na tisoče drugih važnejših tehničnih vprašanj. In tudi ko bi vsa ta bila rešena, bi še vedno ostalo dovolj drugih večjih skrbi kot pa je ona v zvezi z ureditvijo notranjih prostorov konic. In vendar je konec koncev konica obenem tudi transportno sredstvo, laboratorij in spalna soba. Njeni prebivalci morajo nositi naravnost genialno izdelane vesoljske obleke, po možnosti s speljanimi elektrodami in radijskimi oddajnimi napravami. In udobnost? Vsekakor tudi ta — toda šele po povratku domov.
Danes se takole špartansko gledanje že smatra za zastarelo, a je razen tega tudi docela napačno, ker se astronavti pač ne morejo odreči 'določeni udobnosti. Za nekaj ur je to mogoče, toda na kakem enomesečnem potovanju, kot na primer na Mars, se ta udobnost za gotovo ne more omejiti samo na možnost gibanja. Potrebno je poskrbeti tudi za pester program dela, zabavo, za okusno notranjo ureditev konice.
Zakaj? Zato — kot je pred nedavnim Izjavil eden od predstavnikov NASA — «da bi naši vesoljski potniki ne občutili tesnobnosti zaprtega prostora, da bi zaradi dolgotrajne monotonije ne izgubili razuma ter celo poskusili napraviti samomor, kot se je to ponekikrat zgodilo med polarnimi raziskovalci, ki po nekaj tednih, dasiravno so si dotlej bili najboljši prijatelji, niso več mogli vzdržati drug poleg drugega v zaprti snežni kolibi.
Morebiti je ta bojazen pretirana. Danes še nihče ne more dati točnih podatkov, ker pač še ne obstajajo izkušnje daljšega prebivanja v vesolju. Po drugi strani pa je to moč primerjati z osamljenostjo v polarnih nočeh Spričo tega tudi konstruktorji vesoljskih konic ne jemljejo v poštev samo tehnične posameznosti, marveč tudi moralo posadke.
Osnovni pogoj je življenjski prostor. Najmanj, kar se zahteva za večmesečno potovanje šesto-riee astronavtov, je površina 170 kvadratnih metrov. Številna enodružinska stanovanja razpolagajo še z manjšim prostorom, vendar pa tu niso potrebne zaloge vode
.ter živil za nekaj mesecev Poleg tega se v vesoljski ladji morajo namestiti še aparati za navigacijo in radijske naprave. Vsak član posadke mora nadalje imeti možnost, da določen čas lahko ostane tudi sam. V gornjem nadstropju vesoljske konice obstaja spričo tega šest ločenih kabin z dobro zvočno izolacijo.
V tem nadstropju je tudi garderoba. Tu vise obleke za zunanjo rabo, in to v pravem pomenu te besede. V notranjosti kapsule sta namreč temperatura in vlažnost izenačeni z zemeljskimi pogoji. Tu je temperatura takšna, da Je moč sedeti tudi v sami srajci. Zaradi tega se vesoljske obleke iz garderobe vzamejo samo v primeru, ko astronavti za-puste konico skozi zračni kanal, ki se nahaja neposredno poleg garderobe
Kot imamo ladijskega, tako bo nekoč obstajal tudi vesoljski kuhar Dasiravno morajo biti živila komprimirana, pa si je vendar nemogoče zamisliti, da bi se sleherni član posadke sam brigal za hrano. Kuhar bo moral jedila pripravljati na osnovi programa, in to z isto pozornostjo ter skrbnostjo, s kakršnima je bilo pripravljeno tudi potovanje samo. Prostor v kuhinji mora biti do kraja izkoriščen. Kako pa se bodo, postavimo, v teku, na primer, šestih mesecev na okusen način pripravili koncentrati beljakovin, masti in rudninskih snovi za še-
storičo oseb, to je vprašanje, ki ga bodo strokovnjaki morali šele rešiti.
Jesti v breztežnostnem stanju predstavlja pravo umetnost, ki se jo bo treba šele naučiti. Z aparati ter podplati čevljev se lahko težnostna sila delno premaguje tako, da se ti s pomočjo magnetske sile prilepljajo na stolico ali na pod. Kar zadeva psihološke in fiziološke motnje, kot posledico breztežnostnega stanja, pa se na osnovi najnovejših izkušenj zdi, da so pogostejše, kot se je to v začetku mislilo. Zato je treba skušati pomanjkanje teže zamenjati s silo nekakšne vrteče se centrifuge.
Vesoljska ladja bo nudila še več: na razpolago bodo prostori za šport, soba za bolnike in znanstveni laboratorij. Nekateri prostori bodo prepleskani s pomirjevalnimi, drugi pa z bolj živahnimi barvami, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nevarne monotonije.
Potemtakem je Walter A. Jenkins — Leducq, ko je bil ponudil svoje usluge za okusno opremo vesoljske kapsule, imel prav. In celo predlog, da bi se v vesoljski konjci namestil tudi akvarij z ribami, ni pretiran. Po eni strani bi že samo proučevanje breztežnostnega stanja pri ribah predstavljalo izredno zanimiv znanstveni eksperiment, po drugi pa bi pogled na ribe pomirjevalno vplival na človeka.
volnenega blaga, krojeno je povsem gladko ter sta njegov o-kras edinole dva postrani rezana žepa.
Lahko bi naštele še vrsto takšnih kril, ki so lahko zelo gladka. nekoliko zvončasta, nagubana, ali Pa tudi v pasu rahlo nabrana.
Vsako krilo zahteva seveua primerno bluzo. K športnemu krilu bomo nosile le športne Dlu-ze. medtem ko bodo elegantnejša krila zahtevala tudi bolj elegantne bluze. Izbira teh ne bo težka. Konfekcija je tukaj tako bogata tako v vzorcih, kot v novih idejah krojev ter barv, da pride lahko vsaka do sebi primerne bluze. In čim več bomo iipele bluz, tem več kombinacij bomo tudi imele na razpolago, a naša garderoba bo postala takorekoč neizčrpna.
Bluza in krilo sta letos tudi na prvem mestu pri večernih
Naj vas ne moti svetla barva. Gre za lep zimski plašč, ki je primeren za bolj svečane priložnosti. K njemu spada krznen klobuk,
ki bo letos tudi zelo v modi
in popoldanskih oblačilih. In pravijo, da so. imela takšna oblačila največ uspeha na vseh modnih revijah. Prav rade verjamemo, saj vemo, kako nerodno je včasih pokazati se dvakrat zaporedoma z isto večerno ali popoldansko obleko in kako mnogo laže je spremeniti 'našo zunanjost, če na primer krilu samo zamenjamo bluzo, ali pa bluzi samo dodamo nov ovratnik, umetno rožo, lep pas, ali kak drug okrasek.
Ce izbirate torej nova oblačila, se le brez strahu odločite za bluzo in krilo, ker bo to najboljša, najbolj praktična pa tudi najbolj elegantna rešitev.
Težaven kirurški posej
MOSKVA — Pred dnevi so o-pravili v Novosibirsku nenavadno operacijo srca. Deklica Ira Moi-zenko .stara dva meseca in težka komaj štiri kilograme ,je prišla na svet s srčno napako.
Operacija je trajala več ur. Očitno je uspela, zakaj mala Ira se dobro počuti. Vsaj tako izjavljajo zdravniki ,ki jo imajo pod stalnim nadzorstvom. Prejšnji sle-dovi srčne napake so povsem izginili.
Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Po društvih in krožkih; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Gianni Sa-fred igra na marimbo; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Kantate in oratoriji; 18.45 Ansambel Henghel Gualdi; 19.00 Saksofonist Benny Golson; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 19.30 Izbor domačih in tujih motivov; 20.00 Šport; 20.35 «Krinka in obraz«, groteska v 3 dej.; 22.00 Od valčka do sur-fa; 23 00 Nežno in tiho.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.00	Srečanje z opero; 13.15 Almanah; 13.30 Glasba po željah.
Koper
6.15	Glasba za dobro jutro; 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba;
7.40	Lahka glasba; 11.00 Oddaja za najmlajše; 11.30 Pevci in orkestri; 12.10 in 12 55 Glasba po željah; 13.40 George Gershwin z orkestrom Guy Luypearts; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Operni almanah; 15.50 Glasbena medigra; 16.00 Tretja stran; 16.15 Pevski program; 16.35 Srečanje z opero;
17.40	Plošče; 18.00 Prenos RL;
19.00	Gastone Parigi in njegov ansambel; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Xavier Cugat; 22.40 Nočni motivi; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30
ČETRTEK, 3. DECEMBRA 1964
Glasba za dobro jutro; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pevski program; 10.00 Operna antologija;
11.00	Sprehod skozi čas; 11.30 Dvorakov koncert; 11.45 Glasba za godala; 12.00 Prijatelji ob dvanajstih; 13.25 Program glasbenih komedij; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležka; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Pianist Jean-Bernard Pommier; 17.25 Zgodovina glasbenega komičnega teatra; 18.10 Bachov koncert; 18.50 Mali koncert; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 22.15 Koncert violinista Ar-riga Pelliccia in pianista Sergia Cafara.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Rita Pavone; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 10.40 Najnovejše italijanske pesmi; 11.05 Napolitanske pesmi;
13.00	Srečanje ob trinajstih; 14.05 Pevski program; 14.45 Najnovejše plošče; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Oddaja za avtomobiliste;
15.35	Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Zapojmo skupaj;
17.35	Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «1 vecchi e i giovani« od Pirandella; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 20,00 Srečanje z opero; 21.40 Večerna glasba; 22'5 Jazzovski kotiček.
III. program
18.30	Pregled francoske kulture;
19.30	Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Smetanov koncert; 21.20 Glasba na Angleškem v času Shakespeara; 22.20 Koncert za violino in orkester, solist Albert Kocsis.
Slovenija
8.00	Poročila; 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbena pravljica; 9.48 Igra Vaški kvintet; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.05 Kmetijski nasveti;
12.15	Na kmečki peči; 12.30 Podobe dveh velemest v orkestralnih barvah; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Pojo hrvaški operni pevci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba RTV Ljubljana; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.15 «Od skočna deska«; 18.45 Jezikovni po govori; 19.05 Glasbene razgledni ce; 20.00 Večer domačih pesmi
21.40	Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Bach in sinovi.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.10 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli 1 ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19,15 Oddaja za poljedelce; 19.50 Na pragu znanosti; 20.15 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Specchio segreto«;
23.00	Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 «Un’awen-tura del capitano Homblower», film;, 22.20 šport.
Jug. teie vizija
10.00	TV v šoli; 16.40 Nemščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Na črko, na črko; 18,45 Po Jugoslaviji;
19.15	Glasbena porota; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Taneč v koDru
20.40	A. Plater: Glej lepe luči — TV igra; 21.40 TV obzornik.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.5. najmžja 5.6. ob 19. uri 6.8; zračni tlak 1009.8 raste, veter severovzhodnik 28 km na uro s sunki 75 km, vlaga 58 odst., nebo 4 desetine pooblačeno, morje razburkano, temreratura morja 13.2 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 3. decembra
Frančišek Ksav.
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 16.08 Jutri, PETEK, 4. decembra Barbara
ZAOSTRITEV SPORA V PODJETJU ORION
Ravnateljstvo vztraja na odpustih in grozi celo z zaporo tovarne
Razgovori na uradu za delo so bili brezuspešni - Sindikati zahtevajo poseg oblasti
Položaj v podjetju ORION se jo nočno zaostril. Vodstvo hoče na vsak način odpustiti 93 delavcev ln je celo zagrozilo, da bo zaprlo to-
zaslužnemu kmetu, ki je v večletnem delu vložil svoj trud za napredek domače kmetijske proizvodnje.
varno, če se bodo delavci upirali j Na tem pristnem domačem praz-tem ndnustnm Vnrasanie na le a i	__i _____u.
tern odpustom. Vprašanje pa je, ali je to le izsiljevanje, ali pa mislijo resno. Sicer pa bi morale v tem primeru nastopiti oblasti, saj je bila tovarna ustanovljena z velikim prispevkom iz rotacijskega sklada predvsem z namenom, da se zagotovi zaposlitev nekoliko stotinam brezposelnih delavcev. In zdi se, da velik del posojila, ki gre v stotine milijonov, še ni bit niti vrnjen.
Včeraj se je vse dopoldne in tudi popoldne na uradu za delo nadaljevalo razpravljanje o 100 odpustih. Oba sindikata sta odločno zavrnila sploh vsaka pogajanja, dokler ne bi začeli razpravljati o vzrokih domnevne finančne krize podjetja. Na koncu so predstavniki obeh sindikatov predložili preko urada za delo glavnemu ravnatelju podjetja dokument, v katerem so navedeni razlogi krize, kot menijo o njih delavci. Dokument zahteva nadalje pojasnila o nekaterih nejasnostih v podjetju, ki se tičejo tehničnega, komercialnega in upravnega vodstva. Dokument, ki pojasnjuje določeno odgovornost, so predložili tudi oblastem.
Spričo stališča sindikatov je ravnateljstvo vztrajalo na tem, da vsekakor odpusti 93 uslužbencev ter meni, da je s tem zaključen postopek, ki ga določajo medzvezne pogodbe. Obe sindikalni organizaciji pa sta to zavrnili in izjavili, da sta pripravljeni nadaljevati pogajanja. če pa bo ravnateljstvo izvedlo svoje namere, bosta sindikalni organizaciji skupno z delavci določili na-fciri borbe.
Sestanek za prihodnjo turistično sezono
Včeraj popoldne je bil na prefekturi sestanek pod predsedstvom komisarja Mazze, katerega so se udeležili tudi kvestor Pace, pod-prefekti Pasino, Molinari in Mi-celi, zastopniki župana, poveljnika pristanišča, poveljnika karabinjerjev in inšpektorata za civilno motorizacijo, odv. Jona za EPT, dr. Magris za tržaško avtonomno u-stanovo, dr. Lenarduzzi za avtonomno ustanovo v Sesljamu, poveljnik gasilcev Dolce, poveljnik cestne policije kap. Boratto in šef tiskovnega urada komisariata dr. Nicolosi.
Na sestanku so obširno razpravljali o poteku minule turistične sezone, nato pa so ob upoštevanju predlogov in pobud ministra Co-rone proučili razne probleme v zvezi z ukrepi, ki naj ojačajo kampanjo za novo turistično sezono.
Stavka v podjetjih Torcsella in Zippo
Včeraj Je bil prvi dan stavke uslužbencev podjetij Toresello in Zippo, ki jemljeta v zakup čiščenje raznih prostorov. Uslužbenci zahtevajo izboljšanje prejemkov. Stavka se nadaljuje tudi danes.
Razstava vin v Čamporah
niku bo igral orkester in ne bo manjkalo privlačnosti.
Obiski pri odborniku za delo in soc. skrbstvo
Včeraj je odbornik za delo Giust sprejel glavnega ravnatelja Tržaške hranilnice, s katerim je razpravljal o možnosti povečanja kreditov obrtnikom. Zatem so bili pri njem podprefekt Molinari. načelnik inšpektorata za delo dr. Augel-li, prefektumi funkcionar dr. De Gicrgi in ravnatelj centra za usposabljanje delavcev, dr. Benedetti. Orisali so mu razne zadeve v zvezi z delovanjem CAM. Odbornik Giust je sprejel tudi predstavnike kovinarjev DZ, ki so ga seznanili s kritičnim položajem v podjetju ORION.
Izlet ANPI za obletnico brigade «Fontanot»
Vsedržavno združenje italijanskih partizanov (ANPI) s sedežem v Tržiču v Ul. Don Bosco št. 45 sporoča vsem bivšim partizanom, da bo ob 20-letnici ustanovitve brigade «Fontanot» v sklopu udarne divizije «Garibaldi-Natisone» v Suhorju v Sloveniji 17. dec. 1944, v dneh 10., 20. in 21. t. m. prirejen izlet v Suhor in v Belo krajino.
Podrobnejše informacije se dobe na sedežu ANPI v Tržiču v Ul. Don Bosco 45 ob delavnikih od 16. do 19. uri ali na občinskih sedežih ANPI.
Trčenje avtov
Pri trčenju avtomobilov na vogalu Ul. Foscolo in Ul- Gatteri se je včeraj popoldne laže poškodoval 55-letni mehanik Doro Ma-
lalan iz Ul. Rossetti 47. Malalan je vozil avto navzdol po Ul. Foscolo, na omenjenem vogalu pa je trčil v avto, ki ga je navzdol po Ul. Gatteri vozil Giorgio Ci-bin iz Ul. Coroneo 3.
Sklenitev pogodbe za gradnjo pomola VII
Ministrstvo za javna dela je sporočilo, da je bila sklenjena pogodba za oddajo del za gradnjo pomola VII v tržaškem pristanišču, ki so bila zaupana podjetju Farsura Angelo S.p.a. na osnovi zasebne dražbe. V teku je odobritev te pogodbe. Dela se bodo lahko začela, brž ko bo zadevni ukrep registriran na računskem dvoru.
Razgovor dr. Vicaria z rektorjem univerze
Deželni odbornik za šolstvo in kulturo prof. Vicario je včeraj v razgovoru z rektorjem tržaške univerze prof. Origonejem razpravljal c raznih vprašanjih, ki se tičejo tržaške univerze. Sporazumela sta se, da bo tudi dežela posredovala za rešitev raznih najbolj nujnih vprašanj v zvezi z uresničenjem gradbenih načrtov univerze, z ustanovitvijo medicinske fakultete in s šolskimi podporami.
TRENJA, 00 KATERIH IMA TRST SAMO ŠKODO
Avstrijsko-italijanski poslovni spor zaradi avstrijskega tranzita skozi Reko
Nekateri avstrijski krogi zvračajo vso odgovornost za afero na tržaško trgovinsko zbornico, ki naj bi zahtevala razveljavljenje sporazuma Avstrija - Reka
V zadnjem času se gospodarski odnosi med Italijo in Avstrijo ne razvijajo popolnoma tako, kakor bi bilo v obojestranskem interesu obeh republik. Prye neskladnosti med gledišči italijanskih in avstrijskih poslovnih krogov so prvič prišle do Izraza sredi letošnjega poletja, in sicer na področju lesne trgovine. Avstrijski izvozniki so namreč proti koncu avgusta pričeli odklanjati sklepanje novih dobav z italijanskimi operaterji, če se ti niso strinjali s tem, da bi se fakturiranje dobavljenega lesa glasilo na šilinge, do-
Žrtev dokaj nenavadne nesreče je postala včeraj zjutraj 43-letna delavka Germana Domancich por.
Sivoli iz Ul. Aldraga 5, ki je u-službena pri podjetju Vatta v Ul.
San Nicold 4. Ko je bila v oddelku podjetja in opravljala svoje delo, ji je na glavo padel omet, ki se je odkrušil s stropa.
SEJA UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE
Obširen načrt prireditev v prihodnji poletni sezoni
Soglasna odobritev proračuna, v katerem je 80 odst. dohodkov namenjenih za razvoj turizma
Pred dnevi se je pod predsedstvom dr. Magrisa sestal upravni svet tržaške turistične in letovi-ščarske ustanove. V začetku seje je član sveta Viezzoli obširno poročal o sestankih z dunajskimi turističnimi operaterji za časa italijanske razstave pod imenom «Ita-ja pozdravlja Dunaja, ki jo je pripravil v avstrijskem glavnem mestu inštitut za zunanjo trgovino.
Nato so proučili in sprejeli prošnje za prispevke in predloge za sodelovanje za prirejanje manifestacij, kongresov in shodov vsedržavnega značaja. Določili so podporo, da bo muzej v miramar-skem gradu za časa turistične sezone odprt ob nedeljah ln praznikih tudi popoldne. Upravni svet je nadalje izrekel pristaniškemu poveljstvu svoje pritrdilno mnenje glede državnega dovoljenja za grad-
njo izhodiščne posuje čezalpskega «Tržaški Kras» in «Grič Sv. Justa«.
»tiiiiiiifiiiaiiiiiniitiiiHiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SKUPŠČINA MESTNIH SEKCIJ PSI
PSI je za ohranitev sedanjih večin v občinskih odborih
Za pokrajino pa zagovarja ustanovitev odbora levega centra
Včeraj je bila na sedežu PSI skupščina članov mestnih sekcij, na kateri je tajnik Pittorii orisal stališče stranke do sestave pokrajinskega in občinskih odborov ter komentiral volilne izide. Rekel je, da so socialisti zaskrbljeni zaradi izgub v vsedržavnem obsegu. Iz teh volitev pa ni izšla poražena politika levega centra, marveč določena razlaga te politike, s katero ji hočejo «zmemi» krogi odvzeti vso napredno vsebino. Zato mora PSI v vladi odločneje nastopati, tako da se izvedejo vse važne reforme strukture, ki so potrebne italijanski družbi. V nasprotnem primeru sploh ne bi bila več upravičena navzočnost socialistov v vladi.
Pri analizi krajevnih rezultatov je Pittoni dejal, da so stranke levega centra napredovale za 0,44 odstotka v primeri z deželnimi
Odbor kmetov iz Campor priredi tudi letos, in sicer v nedeljo,
6. decembra, razstavo domačih vin v prostorih prosvetnega društva • Alma Vivoda« v Čamporah. Razstavo bodo odprli ob 16. uri.
Ob tej priliki bodo nagradili j volitvami, vendar niso mogli ohra-najboljša vina, razen tega pa bo- niti absolutne večine v pokrajini, do dodelili zlato kolajno najbolj I To se ne bi bilo zgodilo, če bi
liuiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiuuiuiiiiimiiiimitiiiimiiiiiiiiifmiHiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiii
Umrl je znani tržaški odvetnik Paolo Sardos Albertini
V torek zjutraj je na svojem domu v Ul. Vasari 11 umrl v starosti 73 let znani tržaški odvetnik Paolo Sardos Albertini. Včeraj popoldne so pokojnika spremili na zadnji poti njegovi svojci, sorodniki in številni prijatelji na pokopališče pri Sv. Ani, njegov spomin pa so počastili včeraj dopoldne pred začetkom razprav na kazenskem sodišču. Lik enega izmed najstarejših in najbolj sposobnih tržaških odvetnikov kot je bil odv. Sardos, je na kratko orisal odv. Antonini, izrazom sožalja pa sta se pridružila tudi predsednik sodišča dr. Rossi in javni tožilec dr. Corsi.
Odv. Sardos je bil po rodu iz Kopra in je imel dolga leta svojo odvetniško pisarno v Kopru na «Mudi», večkrat pa je nastopal tudi na sodnih razpravah v Trstu. Dobro so ga poznali in cenili naši ljudje zlasti s podeželja, pa tudi iz mesta. Kmetje, delavci, trgovci, gostilničarji, obrtniki itd. so se z zaupanjem zatekali za pomoč k njemu, ko so imeli opravka s sodiščem, ker so spoznali, da je odv. Sardos ne samo sposoben odvetnik in poštenjak, ampak tudi dober prijatelj, ki jim je rad pomagal tudi v časih fašizma in strupenega šovinizma. Zato so tudi slovenski odvetniki radi z njim sodelovali!
Odv. Sardos je bil.napreden človek, iti mu je bil tuj nacionalizem. Da bi se laže razumel s svojimi slovenskimi klienti in da bi še bolj spoznal Slovence ter se seznanil z našo kulturo, se je sam učil slovenščine in jo je kar do-
to pa se je preselil v Trst k svoji družini. V Trstu je nadaljeval s svojim delom in si je pridobil med našimi ljudmi še več prijateljev. Ko so bili še na dnevnem redu politični procesi ni odv. Sardos nikdar odpovedal svoje pomoči in večkrat je branil obtožence, ne da bi imel od tega najmanjše gmotne koristi. Svojo pravno pomoč je dolga leta nudil Enotnim sindikatom in nato CGIL ter kmetijskim strokovnim organizacijam. Tako smo ga leta in leta srečavali enkrat na teden popoldne na sedežu Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze, kjer je poslušal pritožbe in probleme naših kmetov ter jim dajal nasvete in nastopal v obrambo njihovih koristi na sodišču in pri raznih ustanovah, dokler prav ni mogel več zaradi bolezni. Naši ljudje ga bodo ohranili v lepem spominu. Naj mu bo lahka zemlja, Pokojnikovim svojcem pa naj gredo izrazi globokega sožalja.
bili republikanci sprejeli predloge PSI in KD. Vse štiri stranke razpolagajo namreč z ostankom 12.318 glasov, kar bi bilo več kot dovolj za izvolitev še enega svetovalca. Poleg tega je treba obsoditi dejstvo, da je spolzel PRI med volitvami precej na desno. Položaj na pokrajini je težak, toda ni druge možnosti kot manjšinski odbor levega centra na podlagi jasnega programa, s katerim se bo lahko kosal z levo in desno opozicijo.
Glede položaja v podeželskih občinah je Pittoni dejal, da je PSI najbolj napredoval, saj je dosegel v Dolini 4.83 odst. več glasov, v Nabrežini 3,36 odst. in v Miljah 1.51 odst. Nato je zavrnil obtožbe, da ravnajo socialisti dvoumno. Rekel je, da so socialisti vedno zahtevali svobodo izbire pri sestavljanju občinskih odborov ter zavračali mehanično raztegovanje vsedržavne politike na krajevne razmere, upoštevajoč raznolikost teh razmer. «Naš smoter je — je rekel Pittoni — da dosežemo v Miljah, Nabrežini In Dolini čimbolj napredne večine, tako da se najdejo čimbolj primerne rešitve za interese tamkajšnjih občanov. S tem se ravnamo po sklepih naših kongresov. Bistveni pogoj je, da bodo nove občinske uprave vodile res demokratično politiko, ustrezno ljudskim interesom.«
Temeljna politika PSI ostane tudi v Trstu politika levega centra, ker ni v njegovem ravnanju nobenega «frontizma», pač pa odločenost, da se sklada z demokratično voljo prebivalcev, ki hočejo takšne večine, katere bodo lahko reševale vprašanja blaginje in dostojnega življenja prebivalstva. Poleg tega vsi tisti, ki zahtevajo ((globalne« izbire, ne upoštevajo, da ne obstaja v Dolini in Miljah med odbori levega centra in levimi odbori nobena alternativa, pač pa alternativa med levimi odbori In imenovanjem komisarjev. Toda socialisti so vedna zavračali komisarske uprave. PSI ne bo ničesar odstopal desnici, ki Ima raje komisarske rešitve, ker bl hotela o-ropati prebivalstvo slovenskega jezika demokratično izvoljenih uprav in iztrgati ljudskim silam mlljsko občino.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1985
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Tako boste prejemali list do konca leta zastonj in poleg tega še lepo slovensko knjigo.
Telefonirajte na štev, 37.338
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
naftovoda v Mlljskem zalivu, med tem ko se je odločno uprl proti postavitvi teh naprav pri rtu Sdob-ba, kot je bilo v prvotnih načrtih. Upravni svet pa je izrekel ugodno mnenje s pridržkom, da je treba strogo izvajati zakonske predpise glede pranja in iztovarjanja petrolejskih ladij. Predlagal pa je tudi, naj se ti predpisi spopolnijo z novimi, tako da se odstranijo s kemičnimi sredstvi plavajoči oljnati madeži in s tem prepreči oneče-janje morja.
Upravni svet je nato proučil proračun za leto 1965, finančni načrt za upravljanje gradu sv. Justa in finančni načrt za upravljanje predstav «Luči ln zvokov«. Predsednik je nadrobno orisal obširni program dejavnosti v prihodnjem letu, ki so ga izdelali tudi na podlagi priporočil predstavnikov gospodarskih kategorij, ki so najbolj zainteresirane na turizmu. Predvsem je dr. Magris orisal številne pobude za olepšanje in ovrednotenje griča Sv. Justa. Zaradi velikega interesa, ki ga ima to področje za turizem, so pripravili celoten načrt za širokopotezna dela, ki bodo zahtevala' velika finančna sredstva, raztegnjena na , yfč proračunskih let. Ustanova pa una kljub temu, da bo lahko s sodelovanjem občinske uprave že leta 1968 prikazala obnovljeno lice griča, s katerega bo odstranjeno Vsq, kar kvari njegovo podobo.
Na področju prireditev je v načrtu poleg tradicionalnega festivala fantastično-znanstvenega filma mednarodni operetni festival, ki bi se moral obnoviti v širšem obsegu, saj je celih 10 let predstavljal eno izmed najlepših tradicij tržaškega poletja. Turistična ustanova namerava prirediti prihodnje leto v avgustu operetni festival, ki bi se ga udeležili največji operetni ansambli iz vsaj treh držav. Na seji so omenili tudi dva načrta, ki se tičeta nove vrste prireditev v Miramaru in ki bi se poleti izmenjavale s predstavami «Luči in zvokov«. Končno so vključili med prireditve tudi dejavnost rimskega gledališča.
Zatem je dr. Magris v glavnih potezah orisal načrt za reklamno dejavnost v letu 1965 v vseh evropskih In čezmorskih državah. Med drugim so odobrili osnutek dveh novih publikacij v zelo veliki nakladi, ki bosta nosili naslova
Po dolgem poročilu predsednika in krajših pojasnilih članov upravnega sveta, ki so zadolženi za bilanco, je upravni svet soglasno odobril proračun za leto 1965 ter izrekel zadovoljstvo, da se lahko nameni kar 79,2 odstotka dohodkov za bistvene naloge ustanove, to je za reklamo in propagando, za prirejanje raznih manifestacij ter za olepšanje mesta, medtem ko gre samo 20,8 odstotka za splošne izdatke. Tržaška turistična ustanova se je obvezala, da bo izpolnila svoj program z izključno lastnimi silami in je edini turistični organ, ki mu uspe nameniti tako velik odstotek svojih dohodkov za izdatke v javnem interesu. Na ta način krepko prispeva k razvoju turistične dejavnosti, ki postaja za naše mesto zelo važna gospodarska postavka.
larje ali kakšno drugo trdno valuto, češ da je italijanska lira, ki je bila vselej osnovna valuta za iz-stavo podobnih računov, na robu propada ker ji grozi v doglednem času hudo razvrednotenje. Tudi del avstrijskega strokovnega tiska, tako na primer specializirana revija «Holz Kurier«, je v več priložnostih zagovarjala to stališče avstrijskih izvoznikov, kar je seveda povzročilo precej hude krvi med italijanskimi lesnimi trgovci; posledica tega je bila, da se je letošnji uvoz avstrijskega rezanega lesa v Italijo zmanjšal za nekaj čez 10 odstotkov v primerjavi z uvozom v lanskem letu. Zanimivo je, da so v tem primeru pokazali mnogo večje zaupanje v stabilnost italijanske lire in v solidnost italijanskega gospodarstva sploh poslovni ljudje in predstavniki velikih izvoznih podjetij lesne stroke iz raznih socialističnih držav. Tako so moskovsko podjetje «Exportles», romunsko «Ex-portlemn« in sorodna podjetja iz ostalih vzhodnoevropskih republik izkoristile zastoj v lesni trgovini med Italijo in Avstrijo, da so znatno povečala svoje dobave mehkega rezanega lesa Italijanskemu tržišču.
Te dni pa je med avstrijskimi in italijanskimi poslovnimi krogi nastal nov nesporazum, ki pa nas zanima toliko bolj, ker sta vanj vpleteni tudi naše in pa reško pristanišče. Avstrijska tiskovna agencija APA je namreč sporočila, da je Avstrijska gospodarska zbornica zavrnila pritožbo, ki so jo nanjo pred kratkim naslovile italijanska, nizozemska in zahodnonemška trgovinska zbornica, češ da je avstrijski poslovni svet sklenil z upravo reške-ga pristanišča poseben dogovor, po katerem naj bi se avstrijski tranzitni promet čez Reko v bodoče razvijal ob priznanju posebnih ugodnosti. Avstrijska gospodarska zbornica utemeljuje zavrnitev pritožbe s tem. da je uprava reškega pristanišča gospodarska organizacija neke tuje države, ki torej ne more biti pod nadzorstvom avstrijskih oblasti in ki torej lahko prizna posebne ugodnosti temu ali onemu koristniku pristanišča.
Razlog za pritožbo italijanske, ni-
fiiiiMiiiiittiiiiiiiuiiiiitiitiiiimiiiitiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiitii
TAJNIŠTVO TRŽAŠKE KPI IN NAFTOVOD
Zavarovati se je treba pred negativnimi posledicami naftovoda
KPI predlaga ustanovitev posebne tehnične komisije izvedencev dežele - Zagotoviti pošteno odkupno ceno za zemljišča • Razviti vzporedne dejavnosti
Tajništvo tržaške federacije KPI va ENI udeležena, obžalovati pa je je te dni razpravljalo o vprašanju treba dejstvo, da pri pripravah ni-naftovoda ln je glede tega izdalo so aktivno sodelovale vse krajevne obširno poročilo, v katerem je ob- ustanove, predvsem pa avtonomna razložilo stališče federacije glede . dežela.
tega problema ter so navedene raz. | p0 teh uvodnih ugotovitvah trža-ne zahteve in pripombe. V svojem i jka federacija KPI predlaga, naj poročilu tajništvo tržaške federa-; se takoj ustanovi posebna tehnič-cije KPI predvsem ugotavlja, da na komisija izvedencev dežele, ki nekateri krogi hočejo prikazati iz- j naj bi proučila vse plati izgradnje
gradnjo naftovoda kot najboljši lek za rešitev vseh problemov naše de. žele, kar je treba odločno zavrniti. Dobro je treba proučiti vse plati te zadeve in zahtevati primerna jamstva, da ne bo prišlo do negativnih posledic. Predvsem, poudarja omenjeno tajništvo, bi naftovod lahko prispeval k večjemu ekonomskemu razvoju, če bi
zgradila sama ustanova ENI.
. . . ... . .
do sedaj še popolnoma neznano,
&
tem Je treba pripomniti, da je
v koliki meri je pri tem ustano-

SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE
V uradih deželne uprave je zaposlenih ISO uslužbencev
Dr. Berzanti je dejal, da ni nobenih upravičenih juridičnih ovir za zaposlovanje osebja bivše ZVU
V teh prvih mesecih svoje dejavnosti je deželni odbor posvečal posebno skrb ustanavljanju upravnih uradov, ki so potrebni za uresničenje programskih obvez, ki jih bo avtonomna dežela začela izvajati, kakor hitro bo lahko v celoti uresničila svoje pristojnosti. Prve in nujne birokratske strukture je dežela ustvarila na podlagi predpisov deželnega zakona od 31.8.1964 št. 1. ki določa pristojnosti ln naloge predsedstva odbora in raznih deželnih odborni-štev.
Podobno je tudi predsedstvo deželnega sveta poskrbelo za notranjo organizacijo uradov v zvezi z delovanjem sveta in stalnih komisij. Gre za zelo kočljive in zapletene službe, ki Jih morajo voditi posebno kvalificirani funkcionarji. Osebje za te prve deželne urade se najema na podlagi člena 67 deželnega statuta. Deželni odbor se redno obrača na občine, pokrajine in državne urade, naj dajo deželi na razpolago potrebne uradnike. Izjemno lahko odbor začasno zaposli osebje, ki ga ni mogoče najti pri javnih uradih, ali ki je namenjeno za posebne naloge ali službe.
Po podatkih, ki Jih Je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti
uradih 150 uradnikov in funkcionarjev: od teh jih je kakih 30 v službi pri deželnem svetu. Za nadaljnjih 70 še vedno urejujejo vprašanje zaposlitve z javnimi u-radl, od katerih so uslužbenci odvisni. Dežela je naletela pri nekaterih javnih upravah na težko-če, ko jih je zaprosila za osebje, čeprav to izrecno predvideva člen 67 statuta. Poseben položaj je nastal glede najemanja osebja, ki spada v posebni stalež do izčrpanja, to je glede uslužbencev bivše ZVU, za katere predvideva deželni zakon št. 3 od 21.11 1964 ugodne možnosti glede prejemkov in napredovanja.
Na seji prve komisije so njen predsednik Stopper in svetovalca Colini in Morpurgo opozorili predsednika Berzantlja na to vprašanje, ki Je zelo važno za. vse uslužbence bivše ZVU. Berzanti je dejal, da se je deželni odbor že seznanil z nevšečnostmi, ki so nastale s tem v zvezi ter da je že posredoval na pristojnih ministrstvih, da bi razni uradi hitreje odstopali svoje uradnike deželni u-pravi ter da bi odstranili vse ovire, ki se tičejo zaposlovanja uslužbencev bivše ZVU. Po mnenju odbora namreč ni nobenih luridičnih zaprek, ki bi mogle onemogočati
naftovoda, ki bi lahko povzročile nevarnosti in zaskrbljenost, tako da bi pravočasnq lahko sprejeli vse potrebne ukrepe Razen tega Je treba takoj proučiti zadevne ukrepe za odstranitev škode, ki bi jo pokvarjena morska voda povzročila ribiškemu bogastvu, javni imo-vini in turizmu, ter negativne posledice za cestno omrežje, naravne lepote in javno zdravstvo .V zvezi s tem je treba začeti s pogajanji na pristojnih mestih, da se doseže jamstvo, da bo podjetje naftovoda izplačalo vsako škodo prizadetim ljudem in ustanovam Važno pa je tudi, da se pogajanja za odkup zemljišč zaključijo s poštenim dogovorom, ne pa nasilno in na škodo prizadetih kmetov.
Tržaška federacija KPI polaga veliko važnost raznim strukturam, ki bodo lahko nastale vzporedno z naftovodom ln zagotovile možnost zaposlitve. Pomisliti Je namreč treba, da celotna naprava naftovoda ne bo potrebovala za del, ki gre čez našo deželo, več kot 200 oseb, za naše področje in izhodišče naftovoda pa le približno 50 delavcev, tehnikov in uradnikov. Spričo tega je treba misliti na vzporedne dejavnosti. Tržaška federacija KPI sodi, da Je nujno potrebno doseči, da se ustanova ENI odveže, da bo primerno število njenih cistern opravilo razne operacije, popravila itd. pri podjetjih tega področja. Nato Je treba zgraditi suhi dok za ladje nad 100.000 ton pri Tržaškem arzenalu, potencirati je treba ladjedelnico Sv. Roka za popravila in sprejem manjših cistern. Zgraditi je treba naprave za vse operacije cistern «ln loco«, kar bo jamčilo, da odpadke ne bodo Izpuščali v zaliv. Poskrbeti je treba za izgradnjo gostišč ln prenočišč za člane posadk, zagotoviti prednost zaposlitvi domači delovni sili brez vsake diskriminacije ter preprečiti utaje fiskalnega značaja na škodo krajevnih ustanov.
zczemske in zahodnonemške trgovinske zbornice je treba Iskati v strahu pred konkurenco, ki bi jo reško pristanišče utegnilo izvajati v avstrijskem tranzitu na škodo pristanišč, ki pripadajo državam gospodarske skupnosti. Povod za nastop omenjenih zbornic pa je dala koncesija posebnih ugodnosti avstrijski trgovini čez reško pristanišče. Te olajšave naj bi bile dvoje vrst; I. Avstrijskim špediterjem naj bi v bcdoče vračali 25 odstotkov pristaniških stroškov (za skladiščenje blaga, za njegovo pretovarjanje, itd.) in 2. poleg tega bi špediterjem vračali po 9 odstotkov stroškov za prevoznine, ki bi jo ti dolgovali za prevoz blaga na jugoslovanskih trgovinskih ladjah. Denarna sredstva za omenjena povračila naj bi merodajni organizem črpal iz posebnega sklada, v katerega bi se stekala vplačila avstrijskih izvoznikov, in sicer na višini 10 odstotkov na vrednost blaga, ki bi ga ti izvažali v Jugoslavijo. Nadzorstvo nad tem poslovanjem naj bi se vršilo tako, da bi jugoslovanskim uvoznikom ne izdajali uvoznih dovoljenj, dokler ne bi avstrijski izvozniki vplačali 10 odsto vrednosti v omenjeni sklad. Na ta način bi avstrijski izvozni sektor posredno podpiral razvoj tranzitnega prometa čez reško pristanišče. Za nekatere vrste blaga, tako na primer za les, bi pa novi sporazum med avstrijskimi in reškimi gospodarskimi krogi ne veljal.
Medtem ko se je Avstrijska tiskovna agencija omejila na omenjeno sporočilo, je del avstrijskega tiska izkoristil priložnost in sprožil pravo kampanjo proti italijanskim gospodarskim krogom in še posebej proti tržaški trgovinski zbornici. Najbolj napadalen se je pri tem izkazal dunajski dnevnik «Die Pres-se», ki trdi, da nosi vso krivdo za nastalo afero izključno tržaška trgovinska zbornica, ker naj bi bili zahodnonemška in holandska zbornica že umaknili svoji pritožbi, medtem ko tržaška zbornica vztraja pri zahtevi, naj se omenjeni sporazum med Dunajem in Reko razveljavi. Italijanski tisk pa s svoje strani dolži avstrijske poslovne kroge, da so izvedli na zahodnonemško in holandsko zbornico pritisk, naj bi umaknili svoji pritožbi ter pustili italijansko zbornico osamljeno pri zahtevi po odpravi dogovora.
Kako se bo zadeva razpletla, ni težko predvidevati. Kakor se je poletni nesporazum glede razvrednotenja italijanske lire odpravil sam od sebe. ko se je nerazpploženje določenih krogov na tej in na oni strani nekoliko poleglo, tako bo tudi vprašanje ob novem sporazumu med Dunajem in Reko prej ali slej rešeno kljub nastopu trgovinskih zbornic treh držav članic Evropske gospodarske skupnosti, če je res, da sta holandska in zahodnonemška zbornica že umaknili svoji pritožbi, potem bo do pomiritve duhov prišlo verjetno prav v kratkem. Trst pa bo imel od ponovne pomiritve lahko samo koristi, kajti Avstrija je najvažnejši tranzitni klient našega pristanišča in vsako trenje med avstrijskimi in italijanskimi poslovnimi krogi, in še toliko bolj, kakor v tem primeru, neposredno med Avstrijci in tržaško trgovinsko zbornico, lahko samo škodi razvoju pristaniškega prometa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (M. H. — 6. 12.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galono, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant’Anna, Reška cesta 63; Davanzo, Ul. Bernl-ni 4; Godina A1PIGEA, Ul. Ginnasti-ca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Spon-za. Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (3*. 11. - *. 12.)
Biasoletto, Ul, Roma 16; Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanfAnna, Reška cesta 63.
VERDI
Danes zvečer ob 20.30 bo v gledališču Verdi druga predstava Bergo-ve opere «Wozzeck», ki bi morala biti sinoči, pa je bila odložena zaradi stavke nameščencev opernih gl«-dališč. Današnja predstava bo za red B v vseh prostorih.
Za jutri je predvidena tretja predstava iste opere za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah. Izvajalci bodo pri obeh predstavah isti. Dirigent Gianfranco Ri-voli.
TEATRO STABILE
V pripravi je tretja abonmajska predstava Shakespearove komedije «Kakor hočete«.
Nazionaie 16.00 »Bechet e il suo re» Technicolor. Richard Burton, Peter OToole.
Arcobaleno 16.00 «Nudi per vivere« Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Topkapi» Technicolor. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maximilian Shell.
Fenke 15.00 «11 treno« Burt Lanca-ster, Jeanne Moreau.
Grattacielo 16.30 «Scandalo in socie-ta» James Franciscus, Suzanne Pie-shette. Genevieve Page.
Alabarda 15.30 »Tre nottl d’amore» Colorscope. Catherine Spaak, R*" nato Salvatori, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Universo prol-bito« Colorscope. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Per un pugno dl dot-lari«.
Cristallo 16.30 «Italiani brava gente«.
Capitol 16.30 «La doppia vita di Dan Cray» Albert Finney prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «L’oro dei 7 santi« Roger Moore, Leticia Roman.
Impero 16.00 «Gli onorevoli«.
Vittorio Veneto 16,15 «11 Piave mor-moro«.	;
Moderno 15.30 «Gli ammutinati del Bounty» Technicolor. Marlon Bran-do. Zadnji dan.
Astra 16.30 «L'inferno di Yuma».
Astoria 16.30 «L'lsoIa della violenza« Technicolor. James Mason.
Abbazia 16.00 #La valigia del boia« Prepovedano mladini pod 14	1«"
tom.
Ideale 16.00 «Jessica» Technicolor. Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Neroden padec delavke
Na opazovalni oddelek boLnii-nice so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli 24-letno delavko Roso Allegrettijevo iz Ul. Conti 1, zaradi udarca v čelo in po levi ličnici, Allegretti-jeva se je ponesrečila v oddelku tovarne FIN-SNIA v 2avljah kjer je zaposlena. Ko je hotela iti k svojemu stroju je nerodno' spo-
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 2. decembra se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 73-letni Paolo Sardos-Albertini, 77- letni Giuseppe Omet, 62-letna Olelia Scali vd. Ceccherim, 44-1 etnI Carlo Brunner, 76-letna Vin-cenza Vidovich por. Renzi, 69-letnt Antonio Bressl, 49-letna Gina AH«" gretto.
Mali oglasi
KJE BOM« SILVESTROVALI?
PODI ln pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike tz plastike, gume, Moquette ih Meraklon, zastori, Cinz lavatex, pr«; vleke lz plastike. A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. 6. Tel. 95-91*.
PRI MAGAZZINU FELICE — Trst. Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče ln srajce najboljši* vrst in znamk po najnižjib cenab.
PRI RINOTECN1CA, Trst, Ulic* Teatro Romano 9, DOBITE: pralne stioje CANDY, HEX, INDES1T, ZOP-PAS in CASTOR po najnižji ceni. Velika Izbira PECI na plin, drva, kerozen ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE In TELEVIZORJE najboljši* znnmk.
Različne štedilnike na drva m Pre' mog, na plin m elektriko, različne peči, trajno goreče In na kerozen. pralne stroje in hladilnike znamke HEX In 1NDESIT. Plačilo po dogovoru, tudi na obroke dobite PH' CARLU BRUS1N1, Trst. Ul. C. Bat-tisti št. 20 Tel 29041
V SKLADIŠČU DOMENICA KO-7/ULICA, Trst, Ul. Machiavelli l.z za direktni izvoz po eksportni ceru. dobite pralne stroje REX, CAND* in druge; štedilnike, hladilnike vse potrebno za gospodinjstvo. J skladišču nasproti dobite konic*' cijsko blago; plašče, kožuke (bui> de), hlače itd.
AVTOMOBILE nove takojšnja l*r<f čltev FORD TAUNUS 17M 1500 CON-SliL CORT1NA. HILLMAN SUPER M1NX . HILLMAN IMP 875 c.c. Naročila .n takoišnja Izročitev 81 AN-CHINK Prodaja tudi na obroke, U*
HOTEL «TRIGLAV» - Koper prlre-
Ja silvestrovanje v svojih obratih:
HOTEL »TRIGLAV«, HOTEL GIU- ,
STERNA In v RESTAVRACIJI RI- | llca Geppa St 12, ŽANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem In silvestrsko večerjo 9000 din Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav, Koper, tel. 21650.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
1
ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK ELEGANTNI ČEVLJI	J| ZIMSKI ČEVLJI v TRGOVINI ČEVLJEV "	LT	II	1	Dl
TRST, VIA G. dobite najlepše in najbolj uspele modele			GALL1NA 3	
UNtVERSALTECNICA
RADIO • TELEVIZORJI • ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI
Superavtomatičnl pralni stroji CANDV — HEX — UGE Izredne cene za Izvoz
* Dostava na dom brez posebnih Izvoznlb stroškov predele Jugoslavije
v vse
UNtVERSALTECNICA
Cofso Garibaldi it.
« - TeL
TR1ESTE - TRST, 41248 in Trg Goldoni it. K
kaj let imel pisarno v Kopru, n				a-	siii deželnega sveta, le v deželn			
1	IZIEI	Ml	m	m	osi	reden nase knpge od 30. nov. do 5. dec. 1964	. SSUS.!.«*= = TRŽAŠKA KNJIGARNA ■ POPUST do 50°/, pri vseh slovenskih knjigah, razen šolskih. 7ASVOi TOtnaM	^*apn0°‘fšgz : trst . ul. sv. Frančiška 20 tel. 61.792	
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Brezuspešen priziv trgovca z vinom zaradi prodaje ponarejenega vina
Tudi predstavniku tvrdke avtomobilov BMW se priziv ni izplačal - V Milanu razprava proti goljufu, ki je v Trstu ogoljufal več desetin oseb za težke milijone
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Košano, tožilec Ballarini, zapisnikar De Paoli), ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je moralo zagovarjati več oseb, ki so se pritožile proti razsodbam niž-jestopnega sodišča. Precej obravnav je sodišče odložilo zaradi raznih razlogov, dve pa sta se zaključili.
Najprej se je znašel na zatožni klopi veletrgovec z vinom Giovan ni Bassanese, ki ima svoje skladišče v Ul. del Toro 5. Obtoženec se je moral zagovarjati zaradi dveh prekrškov, ki jih je baje zagrešil y zvezi z manipulacijo in prodajanjem vina.
Obtožnica ga je predvsem dolžila, da je stabiliziral 7 stotov črnega vina s tem, da je dodal določeno količino preparatov proti fermentaciji iz organskih snovi (kar zakon izrečno prepoveduje). Nadalje so ga obtožili, da je omenjeno količino vina prodal, ne da bi izrečno, navedel, da ni bilo naravno.
Preiskovalni organi so ugotovili te prestopke že 19. oktobra leta 1961, a krivca so prijavili sodnijam oblastem 26. januarja 1962, m sicer najprej občinskemu laboratoriju za higieno.
Bassanese se je moral zagovarjati pred tržaškim sodnikom 20. februarja letos. Ob priliki obravnave je izjavil, da je on prodajal vino v istem stanju kot ga je odkupil od svojega dobavitelja. Te njegove izjave sta potrdila tudi dva njegova uslužbenca, toda sodnik je menil, da njune izpovedi niso bile verodostojne, ker je pač šlo za osebe, ki so bile v delovnem odnosu z delodajalcem. Sodnik je nadalje menil, da je Bassanese zelo verjetno skušal preprečiti kvarjenje vina, ki je utegnL lo ostati v skladišču mesece in mesece. Kar pa je sodnika najbolj Prepričalo, da je obtoženec zakrivil prekrške za katere so ga obdolžili, je bilo dejstvo, da ni navedel imena svojega dobavitelja. Spričo tega in drugih okoliščin ga je spoznal ža krivega ter ga obsodil na 50.000 lir denarne kazni zaradi prodajanja potvorjenega vina. z druge strani pa je sklenil, da se ukine kazenski postopek glede prvega dela obtožnice zaradi amnestije.
Bassanese se je pritožil proti tej razsodbi, trdeč, da bi ga moral sodnik oprostiti ali zato, ker dejanje ni kaznivo, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov.
Kazenski sodniki niso sprejeli teh zahtev, temveč so potrdili prvotno razsodbo.
Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 52-letni Giorgio Cibin iz Korza 10, ki je bil obtožen dveh Prekrškov v zvezi z vožnjo avtomobila, ki ni bil opremljen s predpisanimi dokumenti. Obtožnica je Pravzaprav trdila, da je bil avto opremljen z začasno evidenčno "»-tahUeo nekega drugega avtomobila. V drugem delu obtožnice pa Je Mio rečeno, da voznik nt imel pri sebi predpisane vozne knjižice.
Cibin je predstavnik tvomice avtomobilov BMW. Obtožnico je izpodbijal trdeč, da je prav tistega Mie (bilo je 13. aprila lani) prišla v Trst pošiljka kakih 10 avtomobilov omenjene tvrdke. Avtomobile so raztovorili v Ul. Coroneo, toda morali bi jih prepeljati v Ul. Manzoni, kjer ima Cibin svoje predstavništvo. Tovornik pa ni mogel zapeljati tja zaradi prometnih predpisov. Cibin Je še poudaril, da je nameraval prepeljati avtomobile v neko garažo v Ul. sv. Frančiška. Pristavil je, da ni bila začasna evidenčna tablica pritrjena na zadnji del avtomobila, temveč je bite v notranjosti. Tja so jo delavci Postavili, da ne bi zamazali preprog. Policijski stražnik pa, ki Je ugotovil prekršek, je trdil, da Je Mia tablica pritrjena na zadnjem delu avtomobila ter da je zasačil rožnika na križišču ulic Carducci ‘n Cesare Battistl.
Te ugotovitve so sodnika prepričale, da je Cibin zares zagrešil omenjena dva prekrška ter ga je zato s kazenskim, dekretom dne 26. oktobra lani kaznoval na 100.000 Ur denarne kazni zaradi prvega Prekrška ter na prav tolikšno vsoto zaradi drugega.
Cibin se Je pritožil proti temu dekretu, toda sreča mu ni bila mite. Sodnik ga je namreč spoznal *a krivega obeh prekrškov ter ga obsodil na 50.000 lir denarne kami.
Cibin pa ni odnehal: pritožil se je na kazensko sodišče, kjer je pojavno skušal uveljaviti svojo pra-rico. Toda tudi to pot ga sodniki niso poslušali, saj so potrdili raz-prvostopnega sodnika.
, V sredo 16. decembra se bo za-celo v Milanu prvo dejanje sod-m.iske pravde proti zloglasnemu j^iacomu («James») Lalliju, kate-tf.ga so aretirali zaradi goljufije, '-'lacomo Lalli je razmeroma do-nrp znan tudi v našem mestu,
, J se je udeležil upravnih voli-ev leta 1962 in potem političnih
volitev z novoustanovljenim političnim gibanjem, ki ga je imenoval »Fronte per la rinascita nazio-nale», in čigar geslo je bilo: «Bog, domovina in delo*.
Lalli pa se ni ukvarjal samo s politiko. Njegova glavna dejavnost je težila pravzaprav za tem, da izkoristi svoj čeprav šibak politični ugled v čisto špekulacijske in celo sleparske namene.
Zato je že ob priliki omenjenih volitev ustanovil v Trstu gradbeno zadrugo, ki je po njegovem zatrjevanju morala skrbeti za gradnjo cenenih ljudskih hiš v skladu z zakonodajo, ki urejuje ta vprašanja. Spočetka Lalli ni imel preveč sreče. V njegov u-rad v Drevoredu 20. septembra 1 (kjer je imel tri uradnike) so klienti kapljali zelo počasi. Pozneje pa (verjetno zaradi večje popularnosti, ki si jo je pridobil s svojimi političnimi nastopi) se je stanje izboljšalo. Začeli so prihajati reflektanti na »cenena ljudska stanovanja*, ki so seveda odšteli prebrisanemu goljufu težke tisočake (skupno okoli 9 milijonov). V našem mestu je okoli 30
oseb, ki so postale žrtve premetenega goljufa. Tem se je sicer posrečilo, da so po sodnijski poti dosegle zaplembo zemljišča na področju Montebella, toda to ne predstavlja nekega gotovega jamstva, da bodo prišle snet do svojega denarja. Zdi se, da se je samo enemu izmed njih posrečilo, da mu je Lalli vrnil ’ izročeno vsoto.
Goljufijo v našem mestu so odkrili že v avgustu lani. Dva klienta sta zaman čakala, da bi Lalli-jeva »zadruga* začela graditi obljubljena stanovanja. Zato se je več prizadetih obrnilo na nekega odvetnika, ki je spravil zadevo pred sodišče. Razprava bi se torej morala vršiti pred našimi sod-nijskimi oblastmi, toda medtem je prišlo na dan, da je Lalli u-stanovil v mnogih mestih severne Italije mrežo podobnih »zadrug* ter ogoljufal s tem več kot 3000 oseb. za več kot eno milijardo lir. Spričo teh ugotovitev je zadevo prevzelo milansko sodišče. 16 decembra, kot smo že dejali, bo v Milanu zborovanje vseh upnikov,
ki jih je Lalli speljal na led.
.......................................mmiumiiiHmi
HUDA PROMETNA NESREČA NA KORZU
Avtomobilist povozil žensko sredi zebrastega prehoda
Nesrečnico so nezavestno prepeljali v bolnišnico s številnimi zlomi udov in notranjimi poškodbami
Na Korzu, v bližini trgovine s pohištvom Zerial, se je včeraj o-krog poldne dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 75-letna Anita Tassini por. Trissi iz (JI. delTOrologio 5.
Tassinijeva je na zebrastem prehodu prečkala Korzo, ko je s Trga Goldoni z avtom »Renault R4» TS 56964 privozil 23-letni trgovski potnik Tullio Giannini z Opčin. Konkonelska ulica 57. Giannini je prepozno opazil žensko sredi ceste in čeprav je zavri avtomobil, je silovito trčil vanjo. Zaradi sunka je Tassinijevo najprej vrglo na prednji del avtomobila in ko je ta zavozil še nekaj desetin metrov, je nesrečni^ ca nezavestna padla na cestišče.
Mimoidoči so onemeli od groze, nekdo pa se je takoj znašel in poklical rešilni avto RK. Bolničarji so Tassinijevo nalahko dvignili na nosila ter jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na ortopedski oddelek. Tassinijevo so v bolnišnici obdržali s prognozo okrevanja v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije zaradi verjetnih zlomov reber, verjetnega zloma desne stegnenice, in desnega komolca, verjetnega zloma leve noge te? več ran ter udarcev po spodnjih udih.
Podlegla zartrupljenju s pokvarjenimi hrenovkami
Kljub takojšnji zdravniški negi in oskrbi, se je zdravstveno stanje 49-letne šivilje Gine Allegret-tove iz Ul. Caccia 3, v včerajšnjih popoldanskih urah vedno bolj slabšalo. Poročali smo že včeraj, da so žensko nujno prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na četrti medicinski oddelek zaradi hude zastrupitve s hrano. Predvčerajšnjim zvečer je Allegrettova zaužila zb večerjo pokvarjene hrenovke in takoj zatem se je počutila slabo. Ostala je kljub temu doma, toda proti jutru so njeni sorodniki morali nemudoma poklicati bolničarje, da jo odpeljejo v bolnišnico.
Toda bilo je že prepozno in ni se dalo ničesar več napraviti. Včeraj proti večeru je Allegrettova zgubila zavest in ob 1.30 je nesrečnica izdihnila.
O zadevi so bili obveščeni policijski organi, ki so uvedli prei-
0DL0CNA REAKCIJA NA ZAPORO TEKSTILNIH OBRATOV
Danes in v petek stavki v Ronkah ki ju soglasno proglašata CGIL in UIL
Danes bodo stavkali samo tekstilci, v petek pa bo splošna stavka ■ Proglas CGIL ■ Stališče PSI - Interpelacija socialističnega svetovalca Marinčiča
Odločitev ravnateljstva «Cotonifi- i govornih vsedržavnih organih, da vrne grožnjo z zaporo obratov v
dveh tednov obrat v Podgori (izvzet je oddelek «fiocco») ter za en mesec tekstilni obrat v Ronkah, je povzročila odločno reakcijo delavcev, sindikalnih organizacij, strank in javnih delavcev. Odločitev je namreč izredno huda ter spravlja goriške družine v naravnost kritičen položaj prav za praznike Novonastale i azmere je včeraj proučil izvršni odbor CGIL, ki je ob zaključku proglasil za petek 4. decembra od 10. do 12. ure splošno stavko vseh delavskih kategorij v občini Ronke, da se protestira proti ukrepu in zahteva istočasno obnovitev proizvodnje. Izvršni odbor je namreč resno zaskrbljen ža nadaljnjo usodo oodjetja, ki je po velikosti na petem mestu v naši pokrajini.
Izvršni odbor je objavil proglas na meščane In delavce, v katerem pravi, da se odpirajo tisočem delavcev naše pokrajine zelo žalostne perspektive v tej zimi. Vsi dosedanji poskusi, da bi se ravnateljstvo prepričalo, naj odstopi od svojega nepopustljivega stališča, so bili doslej zaman. Požvižgalo se je celo na predstavnike oblasti naše pokrajine, ki so prišli posredovat. Odbor ob koncu poziva sindikate, stranke, zveze itd. naj združeni branijo naše gospodarstvo pred propadom ter pozovejo oblasti na vseh stopnjah, da se rešijo obstoječi problemi.
Kar zadeva stavkovno gibanje v Ronkah, smo naknadno izvedeli, da 'CGIL in UIL proglašata za danes od 16. do 17. ure stavko tekstilnih delavcev v Ronkah, v petek pa proglašata organ'zaclJ splošno dveurno stavko vseh kategorij, med katero bi se morale zapreti tudi trgovine. Federtessili — CGIL sklicuje za
cio trlestino«, da zapre za dobo se prepreči katastrofa, ki grozi naši
pokrajini, ki je že itak hudo prizadeta zaradi odpustov, suspenzij ln skrajšanja delovnega časa. Medtem ko poziva vlado, naj nemudoma posreduje, stranka ugotavlja, da sprejema odločitev o zapori zasebni kapitalist, ki uživa v okviru proste cone ugodnosti z olajšavami, ki mu jih daje celotna italijanska skupnost.
Pokrajinski svetovalec Ivo Marinčič je včeraj poslal pokrajinskemu predsedniku dr. Chientaroliju interpelacijo, v kateri ga poziva, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi od-
Podgori in Ronkah, ker bi zapora povzročila hudo gospodarsko krizo tik pred pragom zime. Svetovalec ugotavlja, da se je stanje poslabšalo tudi zaradi negotovih izgledov glede krepkejše proizvodne dejavnosti po tem obdobju, kar bi ustvarilo težke gospodarske prilike za nekaj tisočev goriških družin.
Ko je Izvedel za zaporo, je gori-ški župan dr. Gallarotti vprašal ravnateljstvo, od katerega je Izvedel, da bo prekinitev proizvodnje časovno omejena in najmanjša. Obenem je na ta ukrep opozoril osrednje oblasti.
PO SESTANKU NA PREFEKTURI
Goriška delegacija v Rim zaradi terminala naftovoda
S terminalom ob ustju Soče ali v Zavijali bo škoda za Gradeč enaka
Tudi goriška pokrajina se je pridružila zbiranju podpisov na peticijo, ki jo je nasiovil na obe veji parlamenta odbor Iz Genove, da se preuredijo podjetja z državno udeležbo. V prihodnjih dneh bodo zbirali podpise na peticiji pred CRDA v Tržiču in SAFOG v Gorici. Akcija, ki so jo započeh genovski delav-
ci, se je namreč prav hitro razširila
na 39 podjetij z državno udeležbo j tako da izgubljajo Izpred vidika po vsej državi, da bi se s podpisi svoj socialni pomen Vedno pogo-predložil parlamentu zakonski osnu- j šteje se v njih uvajajo metode,	ki
tek, ki naj doseže podreditev pod- i so v praksi v zasebnih podjetjih, jutri	ob	10.	uri	na	svojem	sedežu	I jetlj IRI ministrstvu za državne1 Odnos ravnateljstva do delavcev	ie
v	Gorici	skupščino	vseh	tekstilnih	1 udeležbe.	|	skrajno nedemokratičen, delavci	so
bijejo polkrožno okno nad stranskim vhodom in potem skozi luknjo splezalo v bar. Ni jim prav nič mar, da je bar ves v steklu ter da jih lahko kdo opazi iz zunanjosti. Predvčerajšnjim so tatovi pobrali 3 steklenice whisky-ja, eno steklenico konjaka, 8 škatel čokoladnih bonbonov, tri salame, škatlo v kateri so . bili zavojčki sladoleda, 10 prepečencev,
1 kg mešanih čokoladnih bonbonov, 2 kg pražene kave in 3 kg kuhane šunke. Ko so si napolnili želodce in žene, so izpraznili še blagajno juke-boxa, ki. so jo s silo odprli.
Tatvine se je zavedel Luttman, ko je prišel odpirat svoj lokal.
Ker je itak že navajen nočnih obiskov takih odjemalcev, ki vse poberejo, ne da bi plačali, je samo telefonsko obvestil agente s komisariata pri Sv. Soboti. Tudi agenti poznajo pot do bara »Fla-via», saj so jo prevozili že neštetokrat. Prišli so in uvedli preiskavo. Po hitri oceni, je Luttman ugotovil, da so mu tatovi odnesli za 130.000» lir.prednosti.
DEŽELNI-ODBORNIK COCIANNI »V. TRGOVINSKI ZBORNICI
Važnost goriške pokrajine v programaeiji deželnega gospodarstva
Država naj prispeva sredstva za razvoj železnic, cest in industrije z državno udeležbo
Posebna delegacija predstavnikov naše pokrajine, ki jo sestavljajo predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat, tržiški župan Romani in odbornik pokrajinske uprave Peco rari, je odšla včeraj popoldne z vlakom v Rim, da bi posredovala pri pristojnih oblasteh v raznih zadevah, ki se tičejo naše pokrajine.
Glavni predmet, glede katerega bodo razpravljali predvsem na ministrstvu za trgovino in industrijo, pa je vprašanje terminala za naftovod Jadran - Bavarska. O tej za devi je bil prejšnji dan sestanek na goriški prefekturi, ki so se ga udeležili poleg inž. Rigonata, predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarollija, župana iz Tržiča Ro-manija, tudi predstavniki iz Gra.
POBUDA, KI SE JE RAZŠIRILA TUDI NA GORIŠKO POKRAJINO
Pred ČUD A v Tržiču in SAFOG v Gorici bodo nn peticiji zbirali podpise delavcev
7 njimi hočejo doseči v parlamentu preureditev podjetij z državno udeležbo, ki izgubljajo z vidika svojo vodilno vlogo in se podrejajo zasebnemu kapitalu
deža in drugi, se je razvila precej burna debata, pri kateri so vsi o-stali očitali predstavnikom Grade-ža, da so oni krivi če nameravajo sedaj prenesti terminal v Zavije pri Trstu. Predlagali so tudi, naj sa Gradež odpove svoji opoziciji, da bi tako ostal prvoten načrt za terminal ob ustju Soče. Poudarili so I tudi. da bi s terminalom s Zav-ljah Gradež ne imel nič manjše škode na turističnih napravah, kot tr jih imel s terminalom ob ustju Soče. Zastopniki iz Gradeia pa so trdih, da je sedaj že dokončno izbran termina! v Zavljah in da zato nima smisla popravljati njihovega stališča. Da bi se do kraja prepričali, kako je z zadevo, je bilo sklenjeno, da odpošljejo v Rim zgoraj omenjeno delegacijo. Pričakuje se, da se bo delegacija vrnila v petek in prinesla bolj zanesljiva poročila v zadevi.
Pripomnil je, da je parlament že pred leti izglasoval zakon, s katerim se je IRI odcepil od Confindu-strlje, vendar pa ta odcepitev ni nikoli privedla do popolne samostojnosti državnih oodjetij. V zadnjem času se pojavlja vedno več primerov, da državna podjetja sodelujejo z domačimi ali inozemskimi kapitalističnimi monopolnimi podjetji,
dosegla kakšnih konkretnih izboljšanj.
Ministru Colombu so poslali tudi brzojavko, v kateri ga opozarjajo na potrebo nujne ureditve pokojnin za krajevne uslužbence.
delavcev, ki so v dopolnilni blagaj ni. Proučili bodo proizvodno krizo ter možnosti, da se jo premosti.
Pokrajinski odbor PSI je na svoji zadnji seji proučil dramatično odločitev ravnateljstva skupine tovarn Togniella v Podgori in Ronkah Nemudoma je pozval krajevne oblasti in vlado r#j posreduje pri od-
Vprašanje je bile v torek zvečer I podvrženi naglemu proizvajalnemu predmet tiskovne konference, ki jo . ritmu, nihče jih ne vpraša. Kaj soje v Tržiču sklical odbor za preure-1 dijo o proizvodni politiki Itd ditev podjetij IRI v goriški pokrajl- Ko je bilo ustanovljeno mimstr-ni, ki mu predseduje delavec CRDA ! rtvo za državne ude'ežbe. so vsi pri-Clapis. Le-ta je naglasil, da so se cakovali, da ho pievzelo nsdzorst-za pobudo v korist podjetij z držav-1 ve. in vodstvo nad pedietji IRI. To no udeležbo odločili delavci genov- . pa se ni zgodilo n m nistrstvo soleh
skega Ansalda.
skavo, da bi ugotovili, kije je Allegrettova kupila pokvarjene hrenovke. S tem hočejo policisti u-gotoviti možnost krivde prodajalca ali proizvajalca pokvarjenih hrenovk.
Zopet vlom v bar «Flavla»
»Aficianados* bi lahko imenovali neznance, ki so predvčerajšnjim ponoči vdrli v bar »Flavia* na Trgu Cagni 2 pri Sv. Soboti. • Aficianados* zategadelj, ker vdirajo v bar skoraj vsak mesec in imajo zato policisti vedno veliko opravka s preiskavami, upravitelj bara, 50-letni Valentino Luttman iz Ul. Ariosto 2, pa veliko škodo. In tokrat je že osmič ali devetič, da so neznanci vdrli v omenjeni bar v zadnjih 12 mesecih.
Pot je vedno ista. Neznanci raz-
predvaja danes, 3. t. m. ob 18. uri Technicolor Vlstavislon film:
(Zenska, ki je llvela dvakrat) •Krajo: JAMES STEWART in KIM NOVAK
KI MO «1 KIS* PBOSEK
Predvaja danes, 3. t.m. ob 19.30 »amer Bros technicolor film:
I TRE VOLTI DELL A PAV RA
(Trije obrazi strahu)	Trilogija ljubezni
•krajo: BORIS KARLOFF, MARK DAMON. SUSV ANDERSEN
_	Mladini pod 1«. letom vstop prepovedan
Pretekli ponedeljek je imel na sedežu trgovinske zbornice v Gorici deželni odbornik za progra-maoijo Cocianni sestanek s predsednikom trgovinske zbornice inž. Rigonatom, z njenim odborom in nekaterimi drugimi predstavniki goriškega gospodarstva. Ob tej priliki je deželni odbornik poudaril posebno vlogo goriške pokrajine v deželnem sestavu ter potrebo po tesnem in trajnem sodelovanju deželnih ustanov s pokrajinskimi organizmi, predvsem s trgovinskimi zbornicami kar se tiče gospodarskih in s pokrajinskimi upravami kar se tiče socialnih problemov.
Prvo in osnovno dejanje takega sodelovanja je bilo napravljeno že s sestavo dokumenta, ki so ga v okviru vsedržavne gospodarske programacije predložili deželni organi rimski vladi. Cocianni je nato orisal osnovne značilnosti tega dokumenta ter se pri tem zadržal pri tistih točkah, ki se izrecno tičejo goriške pokrajine, ter njene vloge v deželi, državi in v mednarodnem položaju.
Govoreč o teh posebnih problemih je deželni odbornik poudaril predvsem potrebo državne podpore za železniške, cestne, pristaniške in letališke naprave ter za produktivne naloibe v podjetjih z državno udeležbo; take posege in naložbe je navedel kot popolnoma opravičljive iz vseh ozirov.
Cocianni je sporočil tudi, da bodo v kratkem organizirali deželno središče za programacijo in deželni odbor za programacijo, ki bo posvetovalni organ, v katerem bodo zastopniki socialnega, gospodarskega in upravnega področja.
Inž. Rigonat je nato zagotovil sodelovanje trgovinske zbornice ter poudaril njeno važnost v deželnem okviru. Nato se je razvila debata, pri kateri se je oglasilo še več prisotnih.
Prof. Marsano se je dotaknil kmetijstva in poudaril nujnost, da se uskladijo njene potrebe s potrebami drugih gospodarskih področij, da bi se napredek enega ne razvijal na škodo drugega področja. Predsednik mestne hranilnice dr. Musi je poudaril važnost kredita, brez katerega je ne-ll mogoča kakršna koli gospodarska
pobuda. Inž. Grusovin je prikazal nujno potrebo obnove zakona o ugodnostih goriške proste cone; predsednik združenja obrtnikov Ballare pa je poudaril važno vlogo obrtništva iz katerega se razvija industrija in se sedaj bori s težavami ter nujno potrebuje pomoči za rešitev svojih problemov.
Odbornik Cocianni je v svojem odgovoru obljubil zanimanje svojega urada za rešite*/ teh in drugih problemov posameznih sektorjev v skupnem in organskem o-kviru.
Trčenje kolesarja in skuterista v Tržiču
Včeraj popoldne okrog 17.30 Je vozil 20-letni Franco Zunta iz Tržiča Ul. Mercato 10 svojo lambreto po Ul. Aquileia proti ladjedelnici. Iz nasprotne smeri pa se je peljal s kolesom 56-letni Bernardo Del Ponte, ki stanuje v Ul. Aquileia na št. 29. Ko je kolesar privozil v bližino svojega doma, je zavil na levo in skuterist, ki Je prepozno
opazil ta manever, Je zadel vanj. Pri trčenju sta bila oba ranjena in so ju odpeljali v tržiško bolnišnico. Del Pontu so zdravniki ugotovili razne praske ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Zunta je tudi dobil le manjše poškodbe ln bo okreval v 8 dneh. Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Tržiča.
Pri padcu s postelje si je zlomila rebra
Včeraj dopoldne ob 10.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 77-letno Pierino Marassi iz Ločni-ka, Ul. Gen. Chinotto 3, ki so ji zdravniki ugotovili zlom reber na desni strani. Pridržali so jo za 15 dni na zdravljenju, ženica je. povedala da je prejšnji večer okrog 23. ure padla s postelje ter se pri tem poškodovala.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiMitiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiimiiiiiutiuiiiiiiiitiiiiMiiiiiimiiiiiiiiimiiiitiimiiHiiiiiiiii
PRIPRAVE NA ZIMSKO SEZONO
Na Lokvah in Laznah grade dve smučarski vlečnici
Včeraj je snežilo do višine 600 metrov
Snežne prilike postajajo vsak dan ugodnejše. Nekatera smučišča so že prekrita z debelo plastjo. V glav nem so precej oddaljena ln je potrebna večurna vožnja, da se pride do njih. Snežne padavine so zadnje dneve prekrile tudi bližnja smučišča. Na Lokvah je zapadlo komaj pet centimetrov snega, več pa ga je na Laznah, kjer ga je dovolj za smuko. Včeraj dopoldne je snežilo tudi v Zgornji Soški dolini, na Kuku, Livku ln krajih Be neške Slovenije; sneg Je padal tu-dl na višini okoli 600 metrov.
Na Lokvah se temeljito pripravljajo za zimsko sezono. 2e nekaj dni postavljajo vlečnico, ki bo dolga nad 500 metrov. Speljana bo vi-
soko v gozd, da bo smučarska proga dovolj dolga tudi za zahtevnejšega smučarja. Vlečnico gradijo tudi na Laznah, kjer bo deloval manjši bife. Do njih bodo v tej zimi skoraj gotovo plužili cesto. Uprava hotela Poldanovec na Lokvah je namreč v dogovoru z nekim podjetjem iz Predmeje, da bo izposodilo buldožer. Na takšen način bi očistili cesto do logarske hiše, kjer je tudi večji prostor za parkiranje avtomobilov
ŠIRITE
1’lUMOItSKI DNEVNIK
nima niti vpigiccia v ta podjetja Tudi okrožnico mil Istra Boja o novih odnosih v državnih podjetjih niso objavili na oglasnih deskah. Ta podjetja financirajo državna finančna podjetja in banke, obračune pa potrjuje računski dvor.
Državna podjetja bi morala postati neke vrste vodnik v Italijanski proizvodnji. Namesto tega capljajo na repu, se podrejajo zasebnemu kapitalu ter Izgubljajo na moči. Tr-žiška ladjedelnica, ki je na primer bila s svojimi 8000 delavci med velikimi, je postala s sedanjimi 5000 delavci šele srednja industrija. Tudi projektivni uradi državnih podjetij niso na zadovoljivi višini. V tržlškl ladjedelnici montirajo pogonske stroje, ki jih izdeluje tržaška tovarna v koprodukciji z neko inozemsko tvrdko. l ivarna SAFOG pa je v nekaj letih j/otrošlla baje okoli 260 milijonov lir za Izdelavo nove statve, pa načrta še ni uresničila. S takšno politiko državna podjetja ne bodo nikoli postala konkurenčna.
Vsi, ki so zaposleni v podjetjih z državno udeležbo alt ki spremljajo njihovo proizvodnjo, ugotavljajo izredne napake ter pomanjkanje vodilne funkcije na Industrijskem področju. Zaradi tega se zahteva ustanovitev medparlamentarne komisije, ki naj v dobi šestih mesecev predloži obema vejama parlamenta zakonski osnutek, ki bo ministrstvu dal oblast nad državnimi podjetji; obenem pa se zahteva ustanovitev tudi stalne parlamentarne komisije, ki naj nadzoruje dejavnost teh podjetij.
To je zaradi neprestanega slabšanja kapacitet državnih podjetij postal edini način, če se hoče z državnim sektorjem uvesti v italijanske tovarne demokratičnejši duh, ki naj spoštuje osebnost proizvajalca, obenem pa njegove naravne težnje, da sodeluje pri upravljanju podjetja.
Sindikalne vesti
Sindikat krajevnih uslužbencev pri CISL sporoča, da bo v nedeljo 6. t. m. sestanek pokrajinskega izvršnega odbora na katerem se bodo pogovorili o eventualni stavki te kategorije, ld že dolgo časa ni
Začasna prekinitev tedenskega počitka lokalov
PoKrajinsKa zveza trgovcev v Gorici sporoča, da Je goriški prefekt s svojim odlokom od 30. novembra t 1. odredil da se začasno prekine tedenska zapora za počitek javnih lokalov in da bo ta zapora le prostovoljna v času od 5.12.1964 pa do 9. januarja 1965. Ta ukrep velja za vse lokale v vseh občinah na Goriškem.
Prijava novega vina v Sovodnjah
Občinska uprava v Sovodnjah o-pozarja vse pridelovalce vina na področju te občine, da morajo prijaviti letošnji pridelek in ostanek vina od lani na občinskem troša-rinskem uradu. Rok za prijavo velja do 10. t. m.
Akrobat iz Trsta prva žrtev Luna parka
Sinoči okrog 19.50 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 27-letnega Alfreda Lea iz Trsta Vicolo Ospedale militare 18 Zdravnik mu je nudil prvo pomoč zaradi poškodbe na palcu leve noge in na mezincu leve roke. Okreval bo v petih dneh.
Leo, ki jt zaposlen v Luna parku na Travniku v paviljonu «Giro de.lla morten, kjer se vozi z motorjem po steni paviljona, je izjavil, da se je malo prej vozaril po trgu okrog ter pri lem trčil v neki avto blizu predora pod gradom. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji glavne postaje iz Gorice Kaže da je bil Leo prva žrtev živžava v Luna parku, ki se je za Andrejev sejem preselil v Gorico in ki ima vrsto atrakcij prav na Travniku.
iiimiiiiittniiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiittiiititiiiiiiiiiimtiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiii
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Kanalizacijska dela v Gorici za nadaljnjih 380 milijonov
Župan dr. Gallarotti: Poglobili bomo prijateljske stike s sosedi
Običajna tedenska seja goriške-1 meli, trg Meaaglie d’oro, Ul. Pal-ga občinskega odbora se je v to- ladio, Drevored XX. septembra, Ul. rek začela s tem, da Je podžupan Don Bosco, Buffollnl, Donizzetti In Lupieri izročil županu dr. Gallarot-1 Ariosto. Občina bo še zaprosila za
tiju odlikovanje komende in tajnik dr. Palin je podčrtal pomen tega odlikovanja.
V svoji zahvali Je župan omenil napore občinske uprave v zadnjih mesecih, pri katerih so zavzeli nove pobude pri usmerjanju Gorice proti novim obzorjem kulturnega in gospodarskega sodelovanja s sosednjimi deželami. Nato je govoril o nedavnih pozitivnih stikih s Celovcem, z Ljubljano ln z republiko Slovenijo. Ti stiki so odprli nove možnosti za razvoj mesta ter Jih bodo nadaljevali in Se poglobili.
Odborniki so nato proučili nekatere najvažnejše probleme, ld zahtevajo takojšnje obveze upraviteljev. Med temi so: regulacijski načrt mesta, proračun, zakon 167, mestna avtobusna služba in orga-nik za uslužbence. Glede zakona 167 so odborniki nadaljevali s proučevanjem pritožb, ki jih je prejela občinska uprava.
Pri nadaljnjem delu so odobrili nekatere izdatke za javna dela in ukrepe v korist občinskih uslužbencev. Odobrili so tudi program za božično razsvetljavo ulic.
Končno so proučili program javnih del, za katere Je že zagotovljen državni prispevek v znesku 100 milijonov lir. S tem prispevkom bodo uredili kanalizacijo v ulicah: Ci-priani, Porta, Nlevo, Gozzi, Vioo-lo del Guado, Montesanto, Foscolo, Luzzatto In Caprin (drugi del); dalje Duca D’Aosta (med Ul. Filzi in Randaceio); Bellinzona ln Ma-
državni prispevek za nadaljnja kanalizacija dela, za katera bodo potrošili 280 milijonov lir v Ulici Trieste, Dante, Corso Italia, Montesanto, Scaramuzza, Persoglia, Mo. chetta, Campagna Bassa in pn Ma-donnini.
VERDI. 17,15: «.. e venne il giomo della vendettaa, G Pečk in A. Ouinn. Ameriški čmobeld film.
CORSO. 16.30:	«La conquista det
West», J. Waine, G. Pečk, D. Reynolds. Kinemaskopski film v barvah; ameriški.
CORSO. 16.00, zadnja ob 22.30: «Sfi-da sotto 11 solen, N. Adres in J. Derek. Cinemascope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 16.30, zadnja ob 21.30: «Lo strangolatore dalle nove di-ta», K. Dor in R Femau. Angleški čmobeli film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 16.30, zadnja oh 21.30: «Le sirene urlano... i mitra sna-rano,), E. Costantine in A. Ste-wart. Cmobeli film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj Smo imeli v Gorici na.l-višjo dnevno temperaturo 8,4 stopinje ob 11.50 in najnižjo 0,9 stopinje nad ničlo ob 3.30. Povprečna vlaga 78 odstotkov. Dežja Je padlo 2,4 mm.
Vsakovrstni superavtomatični pralni stroji po izvoznih cenah
CENEBALTECIIICA
GORICA • Korzo Italia 75 • GORICA
A. BRANDOUN
1RS1
_ VIA S. MAURIIIO, g_
IZBIRA KVALITETA CENE ZMERNE
PECI NA PLIN:
ELEKTRIKO, PREMOG DRVA IN NA KEROSEN
ŠTEDILNIKI Z OPREMO ZA PRANJE POSODE
KOPALNICE - KOMPLETNE. PIPE, GRELCI ZA VODO. ZRCALA ITD.
LESTENCI
ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO ZA PREDSOBO IN KUHINJO
PO VRSTI PRIJATELJSKIH TEKEM V ODBOJKI
V'
Zenska šestorka BORA
na
turnirju za pokal Julijske
Benečije
Medtem ko so fantje Bora že začeli s tekmovanjem v ligi so dekleta Se vedno... brezposelna. Prihodnjo nedeljo jih čaka sicer prvo kolo tekmovanja za pokal Julijske Benečije, ki pa letos zaradi odsotnosti tradicionalnega nasprotnika AGI ne bo preveč zanimivo: borov-ke imajo zaradi šibkosti ostalih tekmic pokal takorekoč že v žepu. Da pa bi vendarle ne prišle na to tekmovanje povsem nepripravljene in pa ker je v perspektivi treba računati tudi na tekmovanje v 2. ligi, ki je sicer še oddaljeno, so igralke že začele s prvimi pripravami. V okviru teh priprav so v preteklih desetih dneh odigrale tudi tri zelo težke in zahtevne tekme, na katerih so kljub dvema porazoma — več kot zadovoljile.
V nedeljo 22. novembra so gostovale v Poreču, Kjer jih je tamkajšnji Partizan — katerega smo imeli
V ponedeljek 14.12.1964 bo ob 20. uri v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu
5. redni občni zbor športnega združenja Bor
z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev
2.	izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	poročila:
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
č) načelnikov odsekov
4.	diskusija
5.	poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru
6.	volitve novega odbora
7.	razno.
priliko videti lani tik pred končen leta tudi v Trstu — premagal s 3:1 (15:6, 15:12, 4:15. 15:7).
Pretekli ponedeljek pa so se — prav tako v Poreču — udeležile turnirja, na katerem so sodelovale tri ekipe: Partizan Poreč, Lokomotiva (Zagreb) in Bor. Partizan je letošnji prvak Hrvaške, Lokomotiva pa je član prve jugoslovanske lige. Na turnirju je zmagala ekipa Poreča, ki je odpravila Lokomotivo s čistim 3:0.
Izida ostalih dveh tekem pa sta bila naslednja: Poreč — Bor 3:1 (13:15, 15:8, 15:11, 15:11). Bor — Lokomotiva 3:1 «15:3, 15:10, 10:15, 15:3).
O Igri Borovih nasprotnic moramo povedati, da so igrale zlasti Po-rečanke odlično. Ekipa je naravnost neverjetno napredovala v zadnjem
ZA TEKMO Z DANSKO
Trije goli reprezentantov v trening tekmi
FLORENCA, 2. — V današnji trening tekmi v okviru priprav za sobotno srečanje z Dansko, so reprezentanti premagali moštvo, s katero so igrali 3:1 (2:1). V prvem polčasu sta za reprezentante dosegla gola Barisom in Rivera, v drugem delu igre pa je Mora zaokrožil rezultat.
Reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Negri, Robotti, Fac-chetti, Trapattoni, Janich, Fogli, Mora, Bulgarelli, Nicole, Rivera in Pascutti (Barison). Ni izključeno, da bodo prav ti zastopali Italijo v prijateljski tekmi, ki bo v soboto v Bologni. Edino prisotnost Pascuttija še ni gotova, še posebno po današnji poškodbi v prvem delu igre, ko je moral bolonjski igralec prepustiti svoje mesto Ba-
Italijanski reprezentanti bodo jutri ves dan počivali, v petek pa bodo imeli še kratek kondicijski trening. V Bologno, kjer bo tekma, se bodo odpeljali z avtobusom.
V povratni tekmi II. kola za pokal sejemskih mest
Juventus-Stade Francais 1:0
Da Costa strelec gola v drugem polčasu
JUVENTUS: Anzolin, Gori, Sarti; Bercellino, Castano, Leoncini; Sacco, Da Costa, Combin, Del Sol, Menichelli.
STADE FRANCAIS: Galina, Bacquet, Stasiak; Marjan, Trousas, Stacho; Peuroche, Beranger, Milutinovič, Pottier, Baconnier. SODNIK: Bajič (Jugoslavija).
TURIN, 2. — Šele v drugem pol-
času se je enajstorici Juventusa po. srečilo spraviti z enim samim golom na kolena tekmece moštva Stade Francais in se tako uvrstiti v tretje izločilno kolo turnirja za pokal sejemskih mest. V prvi tekmi, ki je bila oktobra meseca v Parizu, sta se Juventus in Stade Francais razšla z neodločenim rezultatom brez gola.
V prvem delu igre se Turinča-nom ni nikdar posrečilo spraviti pariške nogometaše v zagato. Ti so v 28’ izvedli najbolj nevarno akcijo, ki se ni končala z golom samo po zaslugi prisebnosti Anzoli-na,. ki je silovito streljano žogo od.
letu ln bi bila V Italiji gotovo med I “M*|*****rt,|n»*<|<*|,,**»»**iin*»in»ii*iHinmnw»miiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiminiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiimiiiim»iiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiimii»iiii»ii
boljšimi v prvi ligi. Lokomotiva pa	v
UGODNA BILANCA DESETMESEČNEGA NASTOPANJA
itak poznamo iz njenega spomladanskega gostovanja v Trstu, le da je v Poreču igrala nekoliko slabše, ker so manjkale nekatere igralke iz prve postave.
O nastopu predstavnic Bora se lahko izrazimo, kljub eni sami zmagi v treh tekmah, le pohvalno. Pokazale so zelo dinamično odbojko, z dobrim dviganjem prve žoge, lepimi podajami, ostrimi servisi in odličnim pregledom nad igro. Ekipa pa žal nima tolkačic, tako da lahko napada le preko krila, kar je seveda odločno premalo za nastop proti vsakemu kolikortoiiko močnemu nasprotniku. Tu je tudi treba iskati glavni vzrok obeh porazov. Brez štirih tolkačic bo ekipa, kljub že skoraj prislovično živahni in tudi učinkoviti obrambi, vedno životarila.
Za pomembnejše tekme bo morda ekipo v prihodnjih mesecih ojačala bivša igralka Bora Zorka Orel, ki trenutno študira izven Trsta, in bi za te prilike prihajala v naše mesto. Orlova je .lila že pred leti ena glavnih stebrov ekipe in — v kolikor bi se lahko zopet dovolj vigrala s šestorko — bi bila njena prisotnost velika pridobitev.
Vsekakor pa sta zadnji dve gostovanji borovk v Istri pokazali, da je ekipa letos že na začetku sezone v formi, kot doslej še ni bila nikoli. če jo bo spremljalo na njenih letošnjih tekmah se nekoliko športne sreče, potem bv. lahko svojim navijačem pripravila še marsikatero prijetno presenečenje.
T. O.
Zadovoljivi rezultati atletskega odseka Bora
Aleksander Košuta med najboljšimi
bil v kot. V 34’ bi lahko Juventus prešel v vodstvo, vendar je Bercellino zapravil edinstveno priložnost. V zadnjih minutah prvega polčasa je moral Anzolin kar štirikrat poseči v akcijo, da je prestregel nevarne strele francoskih napadalcev.
V drugem polčasu pa je začel Juventus napadati z večjo vnemo. Po 5 minutah igre je padel prvi in edini gol dneva: Combin je po desni izvedel prodor in je žogo predložil Da Costi. Ta jo je ustavil, se izmaknil branilcu m je s točnim strelom tik ob vratnici pre-varil francoskega vratarja.
Po tem uspehu so se Italijani zbrali v obrambi in prepustili pobudo Francozom. Ti, kljub terenski premoči, niso mogli ničesar proti budni obrambi turinskega moštva, ki se je tu pa tam poslu-žilo nevarnih protinapadov. V 23’ je bil francoski vratar brez vsake moči, vendar mu je prišla na pomoč vratnica, ki je odbila silovito Menichellijevo žogo. Pet minut
kasneje je Milutinovič ostro streljal, vendar mu je Bercellino po sreči odbil žogo zopet v polje. V 34’ je prišlo med Bacquetom in Gorijem do fizičnega obračunavanja: sodnik se je takoj vmešal in oba poslal v slačilnico. Še nekaj napadov z ene in druge strani ter konec, ki je dovolil Juventusu, da je izločil iz turnirja francosko enajstorico.
• * •
MANTOVA, 2. — Francoska železničarska nogometna reprezentanca je danes premagala v povratni tekmi turnirja za «evropski železničarski pokal« italijansko enajstorico 3:1.
ZA POKAL PRVAKOV
Dukla	2
R. Madrid	2
PRAGA, 2. — Povratna tekma drugega kola turnirja za pokal evropskih prvakov med praško Duklo in španskim Real Madridom se je končala neodločeno 2:2 (0:1).
Ker je Real Madrid zmagal v prvi tekmi s 4:0, so se Španci u-vrstili v četrtfinale turnirja.
V današnji tekmi sta gola dosegla Geleta (2) za Duklo in Aman-cio (2) za Real Madrid.
MEDNARODNI NOGOMET
Sezona atletov športnega združenja Bor je letos trajala skoraj 10 mesecev: od prvih zimskih krosov v januarju do 7. športnega tedna v začetku novembra. V tako dolgem času so slovenski atleti prepo tovali veliko število kilometrov in nastopili na vseh tekališčih naše dežele, na stadionih italijanskih mest in tudi v sosednji Jugoslaviji. Udarna moč atletske ekipe, ki so jo lani predstavljali mlajši mladin-
ci, je letos prešla na starejše mladince, to je na ista ramena kot lani. Mlajši mladinci so životarili .e na nekaterih posameznikih, člani pa so bili na splošno nekaj boljši kot lani.
Vzrok neuspeha pri mlajših mladincih je neresnost večjega števila atletov, delno pa gre krivda tudi atletski zvezi, ki je organizirala premalo tekmovanj m popolnoma zanemarjala propagando atletike med srednješolci, tako aa st> najmlajši počasi izgubljali voljo do nastopanja.
Med slovenskimi atleti izstopa ime Aleksandra Košute, ki je bil
iiiiiiiiiiHHtttiiitiiiiitiHtiiiimiiiiiiifiHfiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiTvmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
Tokio — Skakalec v višino šavlakadze (SZ) s trenerjem Djačkovim
SZ BOR
OBVESTILO ATLETSKEGA ODSEKA
V NEDELJO, 6. t. m. bo na stadionu pri Sv. Ivanu ob 10. uri sestanek atletskega odseka. Priporočamo udeležbo nižje-šolcev in deklet, ki bi se radi včlanili v odsek.
Po sestanku (približno ob 11. uri) bodo predvajali filma o atletski sezoni 1964 in o olimpijskih igrah v Tokiu.
celo sezono na vrhu v deželni eliti. Začel je z dobrimi plasmaji na zimskih krosih, nadaljeval pa na stezi z dolgo serijo zmag na progah 250 in 600 metrov. Biser njegovega prvega leta med lahkoatleti je nastop na državnem prvenstvu v Genovi, kjer je nepričakovano osvojil tretje mesto in dosegel zavidanja vreden društveni rekord 1’28”2 na 600 m. Ker je samo Košuta med najmlajšimi redno nastopal, se Bor ni mogel uvrstiti med najboljše ekipe v deželi in praktično se je ta hiba pokazala pri sestavi tržaške mladinske reprezentance, kjer je Bor predstavljal le eno šestnajstinko cele ekipe, namesto ene tretjine, kot je bilo lani.
Starejši mladinci atletskega kluba so večinoma letos tekmovali v višji kategoriji, težko nalogo pa so juniorji opravili dobro. Začeli so z osvojitvijo pokrajinskega ekipnega prvenstva v krosu in nadaljevali z vrsto dobrih rezultatov na tekmovanjih v naši deželi.
Najkvalitetnejše tekmovanje je bilo tudi pri juniorjih državno prvenstvo; udeležil pa se ga je samo metalec krogle Fučka, ki je v Bologni zasedel častno 7. mesto. Da spada slovenski metalec med najperspektivnejše mladince v državi, potrjuje dejstvo, da ga je atletska zveza povabila na skupne treninge v specializirano atletsko šolo. Izven dežele je Bor nastopil tudi v Padovi, žal pa tudi tu udeležba ni bila velika, ker so se nekateri atleti tik pred nastopom poškodovali.
Naj lepši skupen nastop vseh atletov Bora, je bil dvoboj proti ekipi Nove Gorice v Tistu Kljub porazu se je Bor predstavil z dobrim in predvsem mladim moštvom, ki se je požrtvovalno borilo v vseh disciplinah sporeda in Je z doseženimi rezultati povsem zadovoljilo.
Konec sezone ni bil preveč navdušujoč, ker so primanjkovala tekmovanja, mnogi atleti pa so imeli tudi druge obveznosti. Vsekakor je imel Bor še povratno srečanje z
Novogoričani, njegovi atleti pa so prav dobre rezultate dosegli tudi na športnem tednu, pa čeprav je bila atletska sezona uradno že mimo.
BRUNO KRIŽMAN
Combin in Del Sol stebra Juventusa
....................................
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V GORICI
Kljub ostri konkurenci dobra uvrstitev slovenskih igralcev
Prejšnjo soboto je bil v goriški prosvetni dvorani pri Zlatem pajku namiznoteniški turnir, katerega se je udeležilo okrog 40 i-gralcev. Ti so predstavljali Olimpijo, Audax, Dom in Vrbo iz Sovodenj. Tekmovanje se je zavleklo pozno v noč. 2e v začetnih spopadih je prišla do izraza premoč
predstavnikov kluba Audax, ki ima v svojih vrstah tudi bivše italijanske prvake tretje kategorije. V tem delu turnirja je bila najbolj zaniiniva in najbolj privlačna igra med Malfattijem in Larisom. Igralca sta s tolčenjem in odbijanjem zadržala žogico tudi več minut na mizi. Po razburljivi igri se je končno zmaga nagnila na stran boljšega Malfattija, ki se je uvrstil v finale. V zaključni tekmi se je moral Malfatti spoprijeti z Borghe-som, ki je uspešno zaključil dvoboj.
IZIDA POLFINALA Malfatti-Larlse	2:1
(21:19, 12:21, 21:14)
Carli-Borghes	0:2
(17:21, 18:21)
FINALE
Borghes-Malfatti	2:0
(21:16. 21:15)
Pri naraščajnikih je zmagal Di-geso, ki je premagal Griona. Član Doma Lucijan Cemic pa je zasedel častno tretje mesto. Med slovenskimi tekmovalci so se odlikovali še član prosvetnega društva
Vrba Marinič in igralec Doma Marij Gergolet.
Poudariti je treba, da so se slovenske namiznoteniške ekipe, pa čeprav so začele šele pred kratkim delovati, še kar dobro izkazale. V teh moštvih so še taki igralci, ki se bodo v bodoče prav gotovo še odlikovali v tej športni panogi.
PRIJATELJSKI NOGOMET
MILAN, 2. — Zaradi odpora mednarodnih in italijanskih nogometnih organov, da bi Inter igral z Atle-ticom iz Madrida tekmo, 'v kateri ne bi upoštevali ofl-side, je vodstvo milanskega kluba sklenilo, da bo srečanje s španskim moštvom, ki bo v torek, potekalo po dosedanjih pravilih.
Disciplinski ukrepi FIGC
MILAN, 2. — športni sodnik je kaznoval zaradi nekorektnega vedenja do nasprotnika igralca Trie-stine Ferraro s 6.000 lirami globe in z opominom, medtem ko je dobil krilo tržaškega moštva Gentili iz istih razlogov samo opomin.
Po anketi nemške agencije
Don Schollander športnik leta
Pokal pokalnih prvakov
Muenchen - Porto 1:0 Pokal sejemskih mest Lokomotiv (Plovdiv) - Petrolul
Ploesti 2:0
Manchester United - Borussia 4:0 Glasgow Celtic . Barcelona 0:0 Atletico Madrid - Shelboume (Dublin) 1:0
• * *
Belgija - Francija 3:0 (1:0)
ilililliiitiiiiiititiiiiitiiiliiiilitiiiiillllliiiiliitiiiililitliliiiiiiiiiiiiiiiiiilliiilllllliiiiillliillllliiliiliiiniiiililllfM
V 3. KOLU ŽENSKE A KOŠARKARSKE LIGE
Tržaška Ginnastica že tretjič poražena
Petorka iz Vicenze presenetljivo v vodstvu
že tri kola po startu ženske A lige je razmerje moči nastopajočih ekip popolnoma jasno. Lestvica je dobila svojega voditelja, ki je v dosedanjih tekmah jasno dokazal upravičenost trenutnega vodstva.
Po uspehu nad milansko Stando v prvem kolu, je v nedeljskem srečanju Portorico iz Vicenze odpravil s sicer manjšim naskokom tudi večletnega prvaka ‘n sedanjega nosilca naslova turinski Fiat.
Petorka iz Vicenze lahko po uspehih nad najresnejšimi kandidati, pričakuje bodoče dvoboje z manjšim strahom in z večjimi perspektivami na zmago. Seveda ne sme spati na lovorikah in podcenjevati ostale petorke. Zavedati pa se mora, da je svoja glavna uspeha dosegla na domačih tleh in da bo morala v povratnem delu prvenstva v brloge nasprotnic, ki že zdaj kujejo maščevanje.
Razen za že omenjeno «clou tekmo kola» je vladalo veliko zanimanje tudi za bolonjski nastop milanske Stande. Domača ekipa se je bila namreč izkazala v dosedanjih nastopih precej močna in je bilo predvidevati, da bo delala velike preglavice bolj kvotiranim nasprotnicam. Milančanke pa so si v uvodnih minutah nam-ale veliko prednost, ki jo domačinke v drugem delu izenačene igre niso bile ssmoz-ne zmanjšati in so morale tako s sklonjenimi glavami z igrišča.
Zanimivi sta bili še tekmi v Benetkah in v Trstu. Beneške atletinje so s točnostjo v prostih metih zabeležile svoji drugi letošnji uspeh.
Gostujoči Pejo pa, čeprav enakovreden v manevrirani igri, se je moral zaradi zelo slabega dneva ključnih igralk, ki so med drugim zastreljale kar 16 od 26 prisojenih jim prostih metov, predati.
Tržaška Ginnastica je kljub prednosti domačega igrišča doživela tretji zaporedni poraz. Gostujoča OMSA je z bliskovitim začetkom domačinkam povsem onemogočila razvoj vsakršne igre ln je naglo nizala točke sebi v korist. Igralke iz Faenze so deloma popustile šele v drugem polčasu, ko je bilo jasno da domačinkam ne bo uspelo nadoknaditi naskoka.
S tem porazom je postal položaj tržaške petorke precej resen. Za dosego kake zmage bodo morale Tržačanke verjetno počakati na direktne dvoboje z Neapljem in s Pejom.
Dočim smo prepričani, da bodo Carionova in tovarišice uspešno odpravile z moštvom iz juga, bodo morale, če bodo hotele iztrgati točke Peju, ki ostane še vedno precej nevaren nasprotnik .vložiti vso dobro voljo in znanje. I. PATRIZIO
STUTTGART, 2‘. — Ameriškega plavalca Dona Schollanderja, ki je na tokijski olimpiadi osvojil kar štiri zlate kolajne, so proglasili za športnika leta. To pa na podlagi ankete nemške športne agencije ISK, pri kateri je sodelovalo 28 najbolj znanih športnih novinarjev iz vseh celin. Zanimivo je, da ni nihče glasoval za olimpijskega zmagovalca v skoku v višino Valerija Brumela, ki je v preteklih letih dvakrat zapovrstjo osvojil ta častni naslov.
Izid ankete je naslednji:
1.	DON SCHOLLANDER (ZDA 226 glasov
2.	Peter Scbnell (N. Zel.) 221
3.	Abebe Bikila (Etiopija) 219
4.	Bob Hajres (ZDA)
5.	Dawn Fraser (Avstralija)
6.	Willy Holdorf (Nemčija)
7.	Jacques Anquetil (Francija)
8.	Lidija Skoblikova (SZ)
9.	Al Oerter (ZDA)
10.	T. Press (SZ)
11: L. žabotinski (SZ)
12. M. Rand - Bignal (V Brit.)
JACK LONDON:
V
KOS PEČENKE

2.
Izven arene je bil počasen, dobrosrčen. Zavisti ni poznal in prijateljev je imel malo. Borjenje mu je bilo poklic. V areni je znal povzročiti bolečine, ohromiti, pohabiti, toda v tem ni bilo nikakega namena. Bil je le poklic. Občinstvo se je shajalo in plačalo za prizore, ko so se moški med seboj tepli. Kdor je zmagal, je pograbil denar. Ko se je Tom King pred dvajsetimi leti srečal z VVoolcomoolom Couger-jem, je vedel, da se je Gou-gerjeva čeljust, ki so mu jo razbili v borbi v Nevvcastlu, zacelila morda še\e pred štirimi meseci. Pa je vendar meril zmerom le na to čeljust in jo pri devetem navalu zopet razbil, ne da bi proti Gouger-ju gojil kako zavist, temveč zato, ker je bil to najzanesljivejši način za Gougerjev po-
raz in za ugrabitev denarja. Gouger zaradi tega proti njemu ni gojil nikake zavisti. Bila je igra, ki sta jo poznala oba in jo tudi igrala.
Tom King ni nikdar gobez-dal. Tudi zdaj je sedel pri oknu molče in čemerno ogledoval svoje roke. Na hrbtu rok so mu vstajale debele, nabrekle žile; obtolčeni, razbiti ln iznakaženi členki pa so pričali, v kak namen jih je uporabljal. Nikdar do zdaj ni slišal, da je življenje človeka odvisno od njegove žile odvodnice, vendar pa je dobro poznal važnost teh debelih, ,iz-buhnjenih žil. Pri velikem naporu je njegovo srce poganjalo po žilah čez mero krvi. žile je bil pripravil ob prožnost, in zdaj, ko so bile tako razširjene, niso mnogo zdržale. Bil je kmalu utrujen. Ni več zdržal dvajset izpadov, sledečih naglo drug za drugim,
borbe za borbo, od časa, ko je zazvonil zvonec, in do takrat, ko je zopet odzvonil, ko je nastopala moč proti moči, ko je bil nenadoma zagnan k vrvi in ko je bilo treba, pri dvajsetem izpadu, ko je bila vsa hiša na nogah in je grmela od navdušenja, zbrati največjo in najsilovitejšo, moč. Napadati je moral sam, biti z rokami in-z glavo,-zadajati plohe udarcev na plohe nanj letečih u-darcev in ko je moral zopet sam sprejemati plohe udarcev, medtem pa mu je ves ta čas srce zanesljivo črpalo in poganjalo penečo se kri v žile. 'Nabrekle žile so za trenutek spet popustile, čeprav ne popolnoma, in so se vsakokrat, čeprav le neznatno bolj razširile, kot pa so bile prej. Gledal je svoje obtolčene členke in videl je pred seboj moč rok iz časa svoje mladosti, preden so se členki razbili ob glavi Benna Jonesa, sicer poznanega pod imenom Waleska Groze.
Zopet se mu je vrnilo občutje lakote.
«Moj bog, ko bi imel vsaj kos pečenke!« je zabrundal glasno, stiskajoč svoje močne pesti in momljajoč polglas-
ne kletvice.
((Poizkusila sem pri Burko-vih in pri Sawleyovih,» se je oglasila njegova žena kot v o-pravičilo.
«In niso hoteli dati?« je vprašal.
«Niti pol penija. Burko je rekel...« in je premolknila.
«Le ven s tistim, kar je rekel?«
«Rekel je, da ti bo že Sandel danes zvečer pokazal in da je tvoj račun pri njem že tako dovolj velik.«
Tom King se je načemeril, rekel pa ni nič. Spomnil se je na buldoga, ki ga je imel v svojih mladih letih in ga hranil s samim; zrezki mesa. Burko bi mu bil takrat ponudil tisoč zrezkov, toda časi se menjajo. Tom King se je postaral in stari človek, boreč se zdaj le v klubih druge vrste, ni mogel pričakovati, da bi mogel delati pri trgovcih dolgove do brezmejnih višin.
Zjutraj, ko je vstal, si je zaželel kos poštene pečenke in to poželenje se ni zmanjšalo. Na tekmo ni bil dovolj pripravljen. V Avstraliji je bila suša, časi so bili težki in težko je bilo dobiti tudi najslabše delo.
Za boksanje ni imel tovariša, njegova hrana pa tudi ni bila najboljša in je tudi ni bilo o-bilno. Nekaj dni je opravljal dninarsko delo, če ga je sploh dobil. Da bi si pa utrdil noge, je letal po domeni že zgodaj zjutraj. Trpko je bilo tako življenje, ko se je moral uriti sam, brez družabnika in ko je imel ženo z dvema otrokoma, ki sta hotela jesti. Ko je pristal na tekmo s Sandelom, se mu je kredit pri trgovcih nekoliko zvišal. Tajništvo Kluba za zabavo mu je ponudilo tri libre — mezdo premaganega borca —- na to vsoto pa ni pristal. Tu in tam se mu je posrečilo, da si je od starih prijateljev izposodil nekaj šilingov. Posodili bi mu bili več, toda zaradi sušnega leta so se sami komaj prebijali. Ne — nepotrebno je bilo vse tajiti — na tekmo je bil slabo pripravljen. Potreboval bi bil več hrane in manj skrbi. Sicer pa, če jih ima kdo že štirideset, pride teže v formo, kot pa če jih ima dvajset.
«Koliko je ura, Lizzia?« Je vprašal.
Njegova žena je šla vprašat na drugo stran hodnika in se vrnila.
«Tri četrt na osem.«
«čez nekaj minut bodo začeli,« je rekel. ((Najprej so tekme za skušnjo. Nato pa štiri runde med Dealerom Welsom in Gridleyem, nato deset rund med Starlinghtom in nekim mornarjem. Jaz pridem na vrsto nekaj prej kot čez eno uro.«
Ko je deset minut molčal, je vstal,
«Res je, Lizzia, nisem dobro pripravljen.«
Zgrabil je za klobuk in se nameril proti vratom. Ker ni bil vajen, ženi ni nastavil lice za poljub, kadar je odhajal. Toda zdaj se je odločila ona, da ga bo poljubila, ko ga je objela in prisilila, da se je sklonil k njenemu obrazu. Bila je nasproti masivni postavi svojega moža videti prav majhna.
«Mnogo sreče, Tom,« je rekla. «Saj ga boš ugnal.«
«Da, ugnal, ugnal,« je ponavljal. «Seveda ga bom ugnal «
Medtem ko se je k njemu njegova žena pritiskala, je hotel biti ljubezniv in se je nasmehnil. Čez njeno ramo se je zagledal po revni sobi. Tu je bilo vse, kar mu je na svetu pripadalo, dolžna najemnina, žena in otroci. Zdaj pa je vse
to zapuščal in odhajal v temno noč, da bi prinesel hrano za svojo samico in mladiče — ne kot moderni delavec, ki gre na delo k strojem, temveč na stari, izvirni, kraljevsko-živalski način, ko se bo moral boriti in si jo priboriti.
((Ugnal ga bom,» je ponovil zdaj z nekam obupaj očim glasom. «če Bom zmagal, bo trideset liber in bom mogel plačati vse, kar smo dolžni, nekaj denarja mi bo pa še ostalo, če bom pa izgubil, ne bom dobil nič, niti trojače, da bi se mogel pripeljati domov s tramvajem. Tajništvo mi je dalo že vse, kar pripada premagancu. Zbogom, 6tara! če bom zmagal, bom prišel naravnost domov.«
«Te bom čakala,« je še zaklicala za njim.
Do kluba je bilo dve milji poti. Med potjo si je predstavljal, kakor v dneh slave — nekoč je bil šampion težke kategorije v Novem južnem Wale-su — kako bi se peljal ob koncu borbe v kočiji, in gotovo bi mu kak bogat dobrotnik plačal prevoz in se peljal z njim. Tommy Burns in ameriški črnec Jack Johnfeon sta se vozi-
la v motornih vozilih. On pa je pešačil! In kakor je vsakemu znano, dve dobri milji hoje nista najboljša pMprava za tek-mo. Bil je že star, in svet s takimi starimi ljudmi ne dela ni-kakih komedij. Za nič drugega ni bil več kot za dninarsko delo. Njegov razbiti nos in otekli uhlji pa so mu škodili tudi pri tem. Nehote si je zaželel, da bi se bil izučil za trgovino. To bi mu bilo za poznejši čas bolj prijalo. Toda prej mu tega ni rekel nihče, pa je bil tudi v svoji notranjosti prepričan, da bi ne bil nikogar, ki bi mu bil to rekel, poslušal. Takrat se mu je zdelo življenje tako lahko. Mnogo denarja — velike, slavne tekme — časi počitka in medtem lenarjenje — družba priliznjencev, trepljanje po ramah, stiskanje rok, potratne-ži, srečni, da so smeli zanj plačevati stroške za privilegij, da so mogli z njim pet minut govoriti — in ves ta sloves, vriskajoče občinstvo, na koncu tekme burno ploskanje, vzkliki «King je zmagal?« in njegovo ime drugi dan v športnih časopisih.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON »3 808 ln 94-«:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo I-II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — za 8FRJ: ADIT DZS Ljubljana* Stari trg telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 85 — OGLASU: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnloe 150 lir - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške in gorlške pokrajin* •*
naročajo pri upravL — Iz vseh drugih .pokrajin Italije prt »SocietA PubbUcitA Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst