List 31 Gospodarske stvari. 0 prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja. Bralcem „Novic" je znano iz rednih poročil, kako temeljito in previdno postopa glavni odbor močvirski, da bi si pri svojem delu zagotovil dober vspeh. Našim bralcem upamo tedaj tudi vstreči, ako jim podamo kratek posnetek iz poročila izvedencev, ki so nedavno došli z Dunaja in Laškega v Ljubljano in skupno z našim močvirskim odborom se posvetovali o prihodnjem obdelovanji tega velevažnega zemljišča. V tem posnetku hočemo bralcem našim podati odgovore omenjenih veščakov na vprašanja, ki jim jih je stavil močvirski odbor. Ti izvedenci, ki jih naši bralci uže iz naših prejšnjih poročil poznajo, so bili: c. k. višji stavbinski svetnik Jan. In dr a, civilni zemljemerec Jan. pl. Pod-hajsky, dr. R. Vicentini in C. Salvini. 1. Vprašanje. Kaj je tega krivo, da v zadnjih letih voda zopet bolj zaliva močvirje, in kako bi se to dalo ustaviti? Kakor se je uže zgoraj pripovedovalo, vidimo, da v zadnjih letih močvirsko zemljo povodnji zato zopet bolj zalivajo: 1. ker Mali Graben in Gradaščica s prodovjem in peskom zelo zasipljeta Ljubljanico; 2. ker prodovje in sip iz Malega Grabna voda nekoliko zanaša v sam Cesarski Graben, v katerega se vrhu tega tudi z Golovca prst in kamenje poseda. Zato se v Ljubljanici in v Cesarskem Grabnu dno struge zopet povišuje od leta do leta, kar vodi, posebno če je velika, brani hitro odtekati in jo sili na močvirje; 3. ker sta Cesarski Graben in Ljubljanica bila uravnana ter poglobočena, zato je tudi voda imela nižji odtok ter se laže in z večim obiljem umikala o povodnjih; a kakor je Ljubljanica dobila globokejši in lažji odtok, takisto se je tudi močvirje od leta do leta nižalo , ker se je bolj usuševalo, krčilo in padalo. Ali močvirje se je sušilo in posedalo tudi zaradi tega, ker so v DJem vedno rezali rupe (šoto) in ga preoravali v polje, ter koder so ga bolj obdelovali, ondod se je tudi bolj ponižavalo. Konec vsega tega je ta, da je zdaj voda začela o povodnjih zopet na močvirje stopati, in koder je pridneje obdelovano, ondod je veča povodenj; 4. ker gozde okolo in okolo močvirja od tedaj neusmiljeno posekavajo, da zatorej ob deževji naglo s hribov dere voda na močvirsko ravnino ter se tam zbira in dela povodnji. O tej priliki ni zamolčati, da ljubljansko mesto v Ljubljanico in tudi v Cesarski Graben še zdaj vali vse svoje take in take odpadke in raznolicen sip, kar tudi pomaga strugo mašiti Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu. To bi se dalo tako odpraviti: a) naj se ubrani, da Mali Graben in Gradaščica ne bodeta zasipala Ljubljanice ter da se ne bode Golavec drobil v Cesarski Graben; b) naj se povodnjim odtok poniža, kolikor je treba; c) naj se pametno začne gospodariti z gozdovi, kar jih je okolo in okolo močvirja, in d) naj se Ljubljančanom razglasi pripravna policijska zapoved, da bodo svoje odpadke in smeti devali kam drugam, a ne v Ljubljanico in v Cesarski Graben. 2. Vprašanje. Kako bi se močvirje sploh dalo usušiti ? Močvirje bi se sploh dalo usušiti, ako povsod, koder in kolikor zemlja ne upira, nižji odhod dobodo povodnji tistih stranskih potokov, kar jih na močvirskem svetu pada v Ljubljanico, in ako se vrhu tega tudi najdejo pametni potje, po katerih bi se razumno ter pravilno poglobočavali stari glavni ter stranski vodotoci in zdelavala nova rovišča (grabni), potrebna v močvirsko usušilo. 3. Vprašanje. Kakošno močvirsko obdelovanje in kakoŠno kmetovanje se veščim gospodom zdi najpriprav-nejše, in ali je morebiti bolje, nepožgane ter neporezane rupe (šoto) orati, ali se jim zdi koristneje, kakor je bilo do zdaj navada, namreč požigati in rezati rupe ter saditi in sejati na tisto plitvo blato in na podblatno glino, ki oboje leži zdolaj pod rupami? Voda se nikakor ne more navraČati na ves močvirski svet, nego le samo na ugodno ležeče prostore, in to zopet samo tako, po kolikor je ondukaj pripravne vode in po kolikor ima ta voda strmeča; tudi je premisliti, da so po nekaterih krajih rupe tako na debelo, ter da ti kraji leže tako globoko, da ondod ne kaže rup do konca jemati, ako nočemo, da bode kmetovanje na kvari: zaradi vsega tega je bolje, tacih prostorov ne požigati niti jim rup toliko odrezavati, da bi potlej na-njo hodila voda. A tudi iz takih prostorov, koder ni smeti rup do blata in gline odpravljati, vendar more umen gospodar še vedno dobivati dovolj pridelka, če namreč nekaj let po njih kosi travo, a nekaj let orje in seje. Ako bi se vrhu tega ta zemlja tudi še gnojila z umetaljnim gnojem, to bi se nje rodovitost še bolj povišala. A po tistih krajih, na katere se da žive vode na-vrniti, kolikor je treba, naj se polagoma rupe ali požgo ali porežejo dolu do blata in do gline, da je potlej po njih krepkeje delati in z vodo jih napajati; a prva stvar močvirskega gospodarja bodi vselej: rediti živino, ker samo živina je tista moč, katera močvirju daje največ koristi in zemlji najbolj pospešuje rodovitost. 4. Vprašanje. Ako se močvirski kmetovalci popri-mejo tacega obdelovanja, kakeršno gospodje veščaki priporočajo v svojem odgovoru tretjega vprašanja, ter ako poleg tega imamo tudi na umu, koliko močvirski svet pade, kedar se mu rupe usušć, požg6 ali porežejo, — zatorej naj se pove, koliko bi se struga Ljubljanice reke mogla znižati, da potlej vendar ne bi močvirskim tlom s seboj jemala potrebne podzemeljske vode? Podpisani veščaki se zdaj opiramo samo na zvrše-valnega odbora besede, namreč kako globoko rneroma leži ona pola močvirskega blata in gline, katera bi kmetovanju bila pripravna, ter po teh besedah se nam zdi potrebno in dovolj , ako se povoden] (velika voda) zniža 0.5 m/ v glino, da bi zatorej povodnji stale potlej nekako 1.0 m/ pod ničlo vodomernega kola cesarskega; a predno se zdela glavni črtež omocvirskem izboljševanji, bode najnaprvo treba zemljo vrtati, da se za trdno zve, koliko je res globoko s ti do blata in gline. 5. Vprašanje. Ali je treba, reki Ljubljanici, ki pije vse močvirske vode, uravnati bregove ali tek, dokler se vije po močvirji. Podpisanim veščakom se to ne zdi potrebno; ali vendar, ako bi se tu ter tam nje bregovi začeli udirati, kadar bi povodnji (velike vode) bile znižane, potem bi res bilo nje bregove ali bolj po šujci postaviti ali jih preplesti z vrbami. 6. Vprašanje. Ali bi o prihodnjih u suše valnih delih bilo treba z Ljubljanico vred morda tudi uravnati nje pritoke ? Kadar se povodnji in plitvejše vode Ljubljanice reke znižajo, potem bode , kakor se umeje samo ob sebi, tudi pritoke treba uravnati in pogloboČiti, da bi se takisto močvirska voda laže in hitreje odcejala. Ali ob tem delu pritokom, posebno kar jih je po zgornjem močvirji, ne bode treba izravnavati vseh krivin ali zavojev, nego samo paziti, da se tem pritokom popravi in uravna ustje v Ljubljanico, ako je zdaj negodno. (Dalje prihodnjič.) 248 272 O prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) 17. Vprašanje. Kacih naredeb je treba, da se bode skrbelo za zdravje ljubljanskega mesta i o da bi poleg tega mestni odpadki tudi pridovali zemljedelstvu? Podpisani veščaki mislimo, kar se tega tiče, sploh tako, da zdanja naprava, s katero se odpadki po vodi plave, kvaro dela človeškemu zdravju in občemu gospodarstvu. Zatorej bi to stvar bilo tako narediti, da bi podzemeljski jarki le deževnico odnašali v reko Ljubljanico , a mestni odpadki da bi se zemljedelstvu na korist rabili tako , kakor se da v tem kraji, pa da bi to ljudem vendar ne smelo kaziti zdravja. 18. Vprašanje. Ali je treba tudi Mali Graben in Gradaščico uravnati, in kako? Rečeno je bilo uže poprej, da se nam zdi neogibno potreba, tudi Mali Graben in Gradaščico uravnati. Ob tem poslu bi ne bilo samo izravnavati krivin ali zavojev, nego posebno bi trebaio upirati, da ne bi toliko prodovja prihajalo v struge, in zato bi kazalo goranje ali obršne drage zapreti z jezovi in struge tako prenarediti, da bi sip in pesek same ustavljale v tacih krajih, od koder bi ga z lahka bilo odpravljati, kedar bi velela potreba. Vrhu tega naj bi se po dnu struge položili pragi na vseh tacih mestih, koder voda teče z velikim strme-cem, ter bregovi naj bi se tako utrdili in okovarili povsod, koder se udirajo, da bi pozneje tacega posipanja uže ne bilo. Mali Graben in Gradaščico uravnati po tacem potu, kakor smo zdaj rekli, nam se zdi tako zelo treba, da bi se tega dela bilo najnaprvo poprijeti. 19. Vprašanje. Ako se dovrše vsa ta usuševalna dela, kar jih vele gospodje veščaki, ter ako se tudi po-globoči struga Ljubljanici, kakor je bilo govorjeno v dvanajstem vprašanji, ali bode potem reka še mogla čolne tako nositi, kakor do zdaj? Reka Ljubljanica bode potlej čolne nosila še vse tako, kakor do zdaj, ker je voda nad mestom dovolj globoka. 20. Vprašanje. Ali je sploh upati, da bi se močvirje moglo z vodo re3 napajati, in ako bi se moglo, s kakošnim potom naj bi se napajalo? Ali ne bi kazalo, s tem vprašanjem zdaj počakati in poprej usušiti zemljo ter pogledati, kako bi to dejanje pohvalila izkušnja? 21. Vprašanje. Ali bi se dalo in ali bi pridovalo, uže na rupe (šoto) navraćati vodo, in ali ne bi morebiti bilo koristneje, če zemljo napajati začno še le potlej , kedar izginejo rupe, a zdaj da bi vodo navraćali samo na više ležeče, podhribske kosove močvirske ali na zakotljaje med gorami? Najprvo je rupe (šoto) treba do konca usušiti, potem požgati, pozneje predelati v polje in travnike ter med vsem tem časom dajati jih soincu in sapi; kedar se to zgodi, še le potlej se bode mogla na nje voda na-vračati. A vendar se uže takoj prve časa v poskusnjo dadč z vodo napajati više ležeči, podhribski kosovi močvirski in zakotljaji med gorami. Te poskušnje bi učile, kako bi se pozneje po vsem močvirji z najboljšim vspehom v službo jemala voda, kolikor bi je bilo dobiti v napajanje. 22. Vprašanje. S kakošnim potom bi se močvirje dalo napajati, če premislimo, kako leži, kakošna tla ima ter koliko gorkote in mraza? Po lombardski deželi je dvoje napajanje. Prvi način je tak, da se napaja zdržema, in to tako, da vodo spuščajo na zimske travnike po vse leto, a na orizovo (rajževo) polje vzpomladi ter nekoliko tudi po letu. Drugi način je tak, da vodo navraćajo samo Časi, vzpomladi in med poletjem, kar posebno ugaja strnini, stanovitim travnikom in tudi onemu svetu, koder se nekoliko let kosi, a potem zopet nekoliko let orje in seje. Kranjske dežele podnebje nikakor ne daje, da bi se zimski travniki zdržema napajali, ker je uže jeseni, a še bolj po zimi tolikošen mraz, da trava ob svojih časih ne more nič rasti, in tudi bi zmrzovala voda, stoječa po vrhu. Ker je vreme po kranjski zemlji tako, zatoraj se nikakor niti svetovati ne more, da bi ljudje sejali oriz (rajž), ki potrebuje svoje posebne gorkote, kadar kali in dokler koli raste, rekše od majnika do septembra meseca. A bilo bi vrhu vsega tega vendar želeti in priporočati, v poskusnjo kakošen oral zemlje posejati z ori-zom, kajti ako to žito kolikaj obrodi, potem bi kazalo, sejati ga vsaj v domačo potrebo. Ta novi sadež bi zel6 tehtovit bil zato, ker bi dokazal, da se tudi na kranjski zemlji res in ob manjših troških di pričeti ono gospodarstvo, po katerem se nekaj let kosi, a nekaj let orje in seje, a poleg tega oriz tudi zemljo do dobrega učisti. Dozdanje besede nam jasno odkrivajo, da bi se ljubljansko močvirje dalo samo po nekaterih krajih in le časih napajati z vodo, ter da bi po njem bilo treba nekaj let kositi, a nekaj let orati in sejati, in ob setvah razumno vrstiti drugačno žito za drugačnim žitom. Čim trdneje bi se ljudje tega pota držali, tem veče pridelke bi jim potlej rodila zemlja. Po Laškem svetu, koder je uže nekoliko stoleti navada, setve tako vrstiti in poleg druge poljščine raste tudi oriz, pridelujejo še enkrat po toliko, če ne več, in tudi zemljišča imajo višo ceno. Znano je, da vsaka zelina okrog in okrog sebe iz tal posreblje vse stvari, katerih v svojo rast potrebuje, Zatorej poljščina, ako jej dam tri do štiri leta presledka, predno jo denem zopet na poprejšnjo njivo, zdaj 273 v tleh novic najde vse tisto , brez česar ne more biti. ako se hoče vesela kvišku vzdigovati. Po troletnem presledku bi zemlja utegnila vsak petnajsti dan potrebovati napoja, in to povprek vsako »ekundo tega dne po 1 liter vode na hektar prostora. A pomniti je, da pri tacem pregledovanji poljskih plemen sloni vse gospodarstvo na samih travnikih; kajti če pogledamo, koliko ima zemljišče travnikov proti njivam, takoj vidimo, kako ga kmet obdeluje, ker vemo, koliko mu gnoja utegne dajati. Zato ne more nihče dovolj v živo zabičevati, da je živino rediti, ako se hoče v ljubljanskem močvirji začeti po novem kmetovati. Ljubljansko močvirje ima po resnici vsega obilo, česar je treba velikim travnikom, katerim naj bi se pomoglo samo s tem, da se vedno po redu in dobro gnojć, ter potlej bodo njivam zel6 izboljševali pridelek vsake poljščine. (Dal. prih.) 35. O prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) 23. Vprašanje. Koliko troškov bi zadajalo vzdrževanje močvirskega napoja? Troski uže dodelanega napojila so tukaj taki, a tam drugačni, kakoršna so namreč tla in kakor si leže. Ako ne štejemo tega, kolikor vzame privod potrebne vode ter naredba pritočnih jarkov, obeta vzdrževanje samih napajalnic po kaka 2 goldinarja troškov od hektara na leto. 24. Vprašanje. Koliko nam tako pravilno napajanje obrodi koristi, ali drugače povedano: koliko večji bodo pridelki, ter če odštejemo troške, koliko dobička nam je na ponudbo? Kakoršno je tod podnebje in kakoršna močvirska zemlja, to moremo brez skrbi reči, da je od umnega napajanja in pravilnega presledovanja poljskih plemen gotovo upati tacega vspeha, da bode svet, kedar se poplačajo troški dodelanega napojila, potlej trikrat toliko vreden. 280 25. Vprašanje. Kacih ustanovil je treba, da bodo kmetje pjrtlej mogli močvirje ter njega posamične kosove neprestano obdelovati, ter da ceste, vodotoci in druge naredbe ne pojdejo po zlu? 26. Vprašanje. Kaj bi bilo treba storiti, kar se tiče znanstva in gospodarstva, da bi se ljudje laže in hitreje naseljevali po močvirji? Najprvo je osnovati načr;ek, opirajoč se na do-zdanje navade in potrebe močvirskih kmetovalcev, a ta načrtek bodi tak, da oklene vse, kar se tiče znanstva, gospodarstva in upravljanja; še le potlej se bode moglo k temu obojemu vprašanju razložito odgovoriti. Podpisani veščaki tukaj ne moremo povedati vsega, kar bi se o tej stvari dalo reči, a vendar sodimo , da bode pridovalo, če na tem mestu pokažemo pot, po katerem bi se močvirje po sedaj izboljšavaio , in če priporočimo posebno lombardske dežele napajalna pravila, potrjena z mnogoletnimi izkušnjami, ker je podoba, da bi se tudi to močvirje z velikim vspehom po njih dalo izboljševati; a samo ob sebi se umeje, da bi ta pravila trebalo toliko predrugačiti, kolikor bi ukazovale močvirske razmere in dozdanje izkušnje. Naj poprej bodi oporneneno , da tu, kakor je uže zgoraj bilo rečeno, beseda ne teče okolo tega, kako bi se napravil velik napajalen vodotoč, kateri bi rosil vso močvirsko ravan od kraja do konca , nego menimo se le o tem, kako bi bilo uravnati Ljubljanico in stranske nje pritoke ter s tem delom ob enem tudi močvir usu-šiti. Kedar bode ta posel gotov, še le potlej bi se ugodno ležečim močvirskim prostorom dala navračati tudi voda, kolikor bi je bilo pripravne. Koder tako napojilo prvič narejajo, ni pozabiti, kje in po koliko ima kdo pravic na vodi, a ni tega ne, ali tacih napajaloic izkušnje res obetajo ali ne, da bodo prihodki mogli obilo povračevati troške, kolikor jih bode gotovo s tem delom. Sploh se na močvirji ni bati prevelike zabave, a vendar je premisliti, katere zgradbe na vodi ne bodo nič motile močvirskega napajanja, da jim zatorej nikakor ne bode treba odkupovati pravic, in katere bodo take, da bi napajalnicam dobro delo, ako bi se mogle odkupiti ali vse njih pravice, ali vsaj nekaj teh pravic. Kedar se o tem naj prvem vprašanji ustanovi načelo, in kedar bode močvirska ravan usušena, potem je vse ti^te prostore, katerim se misli dati umetalno napajanje , treba tako razdeliti na svoje tolikošne in take kosćve , kakor pokaže zemljišče , h kateremu spadajo, in kakor nanese obilje pripravne vode , ter kakor je svet ali višji ali nižji; a nobeden teh kosov ne bodi niti nad 4 hektare velik, niti ne izpod dveh hektarov majhen. Ti kosovi naj bodo na štiri ogle in pravokotni, če se kolikaj da, ter vselej tako urezani, da se jim odmeri samo do po dvakrat toliko dolžave , kolikoršna je njih širjava. Mejo naj jim dele pripravna rovišča (grabni) ali mali obsipi, kateri bi napenjali vodo. Vodotoč, ki pojde po najvišjih tleh tacega kosa> naj bode vod6 prinašal, a rovišče , po nasprotni strani vzporedno izkopano, ter tudi stranska rovišča naj jo bodo zopet odnašala, in to tako, da bodo ta rovišča mogla ob enem tudi napajati dolanje, nekoliko niže ležeče polje, katero bodi vse takisto napravljeno. S takim potom se najlaže umna služba odkaže vodi, kolikoršno je nje obilje in kolikoršen strmec; vrhu tega ob tistih Časih leta, kedar se zemlja ne bode napajala, deževnica po teh roviščih otide z naglim begom dalje. Obsipe, kateri polje oklepajo, treba nasaditi z drevjem, in to z vrbjem in jelševjem, koder so tla mokrotna, a po osehhh tleh z jagnjedi, z dobjem (hrastjem) in brestjem. Taki zasadi so zelo koristni, kajti dajo drva v kurjavo , kar bi utegnilo močvirjanom dobro ustrezati posebno tedaj , kedar uže ne bodo imeli rup (šote), ter drevje pomaga tudi k zdravju in vrhu tega ponuja ro-kodelsk les. A vrbe in jelše bi bilo vsako tretje leto klestiti in veje potem z obilim pridom rabiti v zvezano protje (v pletene seči, v braneče plasti), ker taka stvar se bregovom in ježam v zaslombo daje ondod, koder tla pridr-žavajo vodo v sebi. Potlej bi se ne bilo treba vode takisto braniti, kakor do zdaj, ko so v bregove zasajali kole ter jih nepripravno obijali in pazili z deskami. Da se kmetovanje po močvirji bolj razcveti, in da se bodo ljudje v prihodnje čase rajši naseljevali po njem, zatorej bi bilo treba tudi misliti, kako bi se dala ta zemlja dovolj prekrižati s potmi in cenami, katere bi z gladkim tekom šle do vsacega većega sela. Kedar se bode tem napravam zdeloval glavni črtež, nikakor ne bode smeti pozabiti onih naredeb, katere bi zdravo pitno vodo močvirjanom prinašale iz vrelcev in studencev, kar j h. izvira po močvirskem okoliši. Samo ob sebi se umeje, da tolikošno ter tako raz-sežno izboljševanje močvirske zemlje, ki bi še poznim vnukom dajalo koristi, nikakor ne more biti brez dovoljne pazke, katera bi skrbela, te naredbe primerno vzdržavati in trditi; kajti izkušnja uči, da ča=?i tudi najmanjše preziranje rodi pozneje veliko kvaro, katera se d& le o mnozih troških popraviti. Zategadel je svetovati, da se dovršenim močvirskim naredbam posadi dovolj paznikov , naj bodo čuii nad zgradbami, ter da se jim poda tenko poučilo njih službe, katero jim bode tudi pripovedovalo, kakošne so njih pravice in kakošne dolžnosti. To poučilo bi se dalo nekako osnovati po enacih poučilih, ki jih o napaialnicah uže imajo pri furlanskem Tržiči, ter obsezalo naj bi vse razmere in potrebe ljubljanskega močvirja. Takosno poučilo naj bi vlada razglasila , ter vanje bi se zapisalo: kako se narejajo in trdijo ceste; kako se usuša in kako napaja svet; kako se zasaja drevje; kako se dobiva in čista hrani pitna voda, ter naposled , kako se sploh deva v red kmetovanje po močvirjih. (Kon pnh.) 288 O prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja. (Konec.) 27. Vprašanje. Kako naj bi se zdeloval glavni črtež po načelih, katera so tukaj izrekli gospodje ve-ščaki, in ali bi še kaj bilo treba preiskovati, p redno se začno črteži delati na tega preiskovanja podstavi? Da se more pripravno zdelati glavni črtež nared-baui, katere v tem spisu priporočajo veŠčaki, trebalo bi poprej še teh stvari: 1) zvezo zemljemerskih prvostavnih kolov napraviti v močvirji ter ob glavnih obeh rekah do Cesarskega Grabna ustja; 2) vodomernih kolov postaviti, kolikor se jih zdit reba ; 3) po raznih krajih v močvirji vrtati zemljo, da se izve, koliko leže nje pole druga vrhu druge; 4) storiti glaven razpregleden zemljevid po taki meri, v kakoršni si je 1 : 10000; 5) lindino izmeriti močvirju, da se na posebnem zemljevidu s Črtami zvežejo mesta, kar jih ima po eno-liko višave; 6) dolinain prečne pročrte tako izdelati, da bodo kazali plasti raznih pol; 7) nacrtati ter na lindino izmeriti stranske prit6ke in glavne odtoke ter tudi povodne zgradbe (mline itd.) po stranskih pritokih; 8) izvedeti, kakošno obilje vode prinašajo stranski pritoki; 9) nacrtati ter na lindino izmeriti Ljubljanico in Cesarski Graben; tudi izvedeti, koder bode treba, ka-košna tla so ondukaj ; naposled: 10) nacrtati ter na lindino izmeriti Mali Graben in Gradaščico, spominjaje se tistih misli, ki so v 18. vprašanji rečene o teh dveh potocih. Po tacih pospešilih bi potem bilo tudi zdelati še te glavne črteže: a) črtež, kako bi se znižala struga Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu; b) črtež, kako bi se uravnala Mali Graben in Gra-daščica; c) črtež, kako bi se uravnali stranski pritoki; d) črtež, kako bi se uravnal Cornovec in drugi glavni vodotoci; naposled bi bilo treba: e) ustanoviti, katere kosove sveta naj bi napajal vsak stranski pritok posebe. 28. Vprašanje. Ob kolicih treskih bi se dalo izvršiti znanstveno preiskavanje ter ob kolicih bi se zdelal glavni črtež? Ker je med preiskavanjem , naštetim v odgovoru 27. vprašanja, vedno treba v mislih imeti glavne Črteže, kateri se bodo kesneje napravljali na tega dela podstavi , zato se preiskavanje nikakor ne more ločiti od zdelovanja črtežev samih, ter preiskovati je tako, kakor se zdi temu, kateri nareja glavne črteže, in tudi se godi vse pod njegovim očesom, ter on bode sam seboj odgovoren o vsem. Troškov z rečenim preiskovanjem in s posebnimi, na drobno zdelanimi črteži, kar bi jih bilo treba v močvirsko usušilo (v 28. vprašanji a —d), in troškov s pripravami v poznejše zemeljno napojilo (v 28. vprašanji e), mislimo podpisani vešcaki, da bi se utegnilo nabrati vseh vkupe toliko: 1) plačila zemljemercem .... 11.500 gold. 2) vozarine, kedar bode treba, po njih računu .......... 450 „ 3) na črtalno orodje in druge potrebščine ter na katasterske črteže in knjigo- vezje............. 400 „ 4) na orodje, s katerim se meri . . 1200 gold, 5) dnine utegne biti...... 1200 „ 6) stanarine od pisarnice čez vse leto 300 ,, 7) na piaarnicno in drugačno opravo 450 „ 8) na mezdo služabniku ter na pripravo, kuritev in pospravljanje pisarnič- nih prostorov.......... 400 ,, 9) na zabijanje prvostavnih dobovih (hrastovih) kolov zemljemerskih in vodo-mernikov........... 100 „ Vsega skup . 16.000 gold. V Ljubljani v 10. dan majnika 1880. Ivan hidra, Cesare Salvini, c. k. višji stavbinsk svetnik. kulturen zemljemerec. Ivan pl. Podhajski, uradno pooblaščen civilen zemljemerec. Jaz, čegar ime se zdolaj čita, podpisujoč to mnenje veščih gospodov, mislim, da sem dolžan tistemu, kdor bode zdeloval glavne črteže o močvirskem usuševanji, priporočiti, da posebno ima na umu dve zelo tehtoviti stvari, namreč: 1) naj se drži tega, kar so vesčaki svetovali, rekši, da bi se Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu struga nekako 1 meter znižala; a pazi naj, da potem Ljubljanica ne bode nikoli imela premalo vode, ter da ne bi kvare delala obrežnemu podzidju ljubljanskega mesta; 2) naj mu bodo vedno v mislih odtočni prekopi, o katerih govori 7. vprašanje, ker bi kedaj utegnili tudi močvirsko ravnino napajati z vodo , ako bi bili zdelani. Ali ker se bodo vode še vedno ustavljale v svojem odtekanji ter pod-se jemale suho zemljo ves tisti čas, kar ga mine, predno se glavni črtež naredi, in tudi ves tisti Čas, v katerem se bodo kasneje po tem crteži rekam in potokom popravljale struge ter se močvirska ravnina predelovala, pa ker je vendar zelo treba, da se temu razgrajanju pride na konec, kolikor je najhitreje moči, zategadel je vredno krepkega priporočila, da se ob nevelikih troških s posebnim svojim, nalašč narejenim malim vodotrebnikom (bagger) strani pobere ves naneseni pesek po strugi Ljubljanice od ustja Malega Grabna dolu gredoč, dokler se pride še nekoliko niže od tistega mesta, kjer se Cesarski Graben cepi od Ljubljanice , in poleg tega naj se tudi takoj zdaj uravnata Gradaščica in Mali Graben. V Ljubljani v 11. dan majnika 1880. Vešči zemljemerec Rafael dr. Vicentini s. r.