Slev 97.
v LioMlanl. v pefet floe 2S. oprna 1922.
Leio I,
r Naročnina " za državo SHS:
sa oelo <eto naprej Dlu.120-— sa pol leta „ .. n BO<— ca četrt lota „ < • * 30-— u en mesec „ • « » IO'—
za inozemstvo:
oelole.no.....Dm, 2-6-—
mesečno ..... „ 18-—
= Sobotna izdaja: = ▼ Jugoslaviji. . . Din. 15 -v Inozemstvu ... „ 33-—
Posomna Slev. 75 m.
~ Cene lnseratom:=3
Enostolpna petitna vratu mali'
oglasi po K 4-— tn K 6

veliki oglasi nad 45 mu vt-štue po K 8 —, poslana itd.' po K 12 —.
Prt večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan SzvzemSl ponedeljka tn dneva po prazniku ob 5. url zjutraj.
Mesečna priloga: Vestnik SK5Z.
b^ Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. itv. 328.
Uprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne Uran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 34« za oglase ssgreb .9.011, sarajov. 7563, prašUe in dunaj. 24.797
Mi prav radi naglašamo pred seboj in pred svetom, da smo moderna, demo-k r a t i č n a država, v kateri ima ljudstvo glavno besedo in kjer odločuje ljudska volja preko svojih izvoljenih zastopnikov o vseh javnih in državnih zadevah. Mi naglašamo s ponosom, da smo parlamentarna država, kjer končnoveljavno odločuje le ljudski parlament in v kateri tudi nosilec krone ni nič drugega kot viden predstavnik narodne volje. Dalje radi na-glašamo, da smo ustavna država, v kateri je od prostega in svobodnega ljudstva sklenjeni zakon edino merodajen za vladajoče in za vladane.
Lepe in krasne so te besede, lepi in krasni so ti nauki. Kdor jih bere, nas mo- J ra naravnost zavidati za naš visoko razviti parlamentarni čut in za našo ustavno tenkovestnost. Žal, da so te besede in ti nauki tako lepi in krasni le v teoriji, a praksa pa je popolnoma drugačna, teoriji in naši samohvali in samoprevari diametralno nasprotna.
Vlada je prod nekaj dnevi dala svojemu »narodu« milostno na znanje, da je izdelan zakonski načrt za razdelitev države na oblasti. Tega načrta parlament do danes še ni videl- Ker pa poteka v vidov-danski ustavi določeni rok za izvršitev tega zakona, katerega bi bil moral odobriti parlament, se je vlada odločila za — ok-troa. »Parlamentarna« in »ustavna« vlada se je odločila, da predloži kralju na podpis ne od parlamenta sklenjenega z a -kon a, ampak od vlade izdelani in od parlamenta neodobreni zakonski načrt o (razdelitvi države v obliki »naredbe«, ki se bo spremenila s kraljevim podpisom v ^kraljevski ukaz«.
Tak je naš parlamentarizem, taka je naša ustavnost!
Da se nekoliko popravimo: »Ustaven« bo predloženi načrt. Kajti ustava določa, da v slučaju, če parlament oziroma njegovi organi tega zakona ne sklenejo, ima vlada pravico, da izvrši upravno razdelitev države naredbenim potom.Ta ustavna določba je lepo spričevalo za dalekovidnost naše vlade: ona je vedela že pred dobrim letom, da v parlamentu ne bo mogoče najti za ta zakon potrebnega soglasja. Toda če bi se bila vlada nekoliko potrudila in če bi ji bilo res nekaj vsaj za navidezen parlamentarizem in vsaj za navidezno pravo, ne Ie zgolj ! o r m e 1 n o ustavnost, bi bila že pritisnila na parlament v toliki meri, da bi bil prišel tudi ta zakonski načrt pravilnim potom pod streho. Tako pa je vlada parlament in ustavni duh enostavno izigrala: prvič, ko je sprejela v ustavo določbo o možnosti, da se razdelitev države izvrši lahko tudi z nared-bo oziroma s kraljevskim ukazom, drugič pa, ko se je te od nje same postavljene možnosti poslužila.
Ne trdijo zastonj, da je Jugoslavija >nova Avstrija« Ali ne spominja vsa procedura za razdelitev države na zloglasni avstrijski paragraf 14?
Kakor pa jo § 14 v Avstriji razodeval slabost in notranjo gnilobo vsake vlade, ki se ga je posluževala, tako razodeva tudi »ukaz« o razdelitvi države vso notranjo slabost in onemoglost naše sedanje viade. To svojo slabost kaže vlada na dva načina: Prvič drži zakonski načrt in njegove natančnejše določbe v popolni tajnosti, — da bo sedanja »parlamentarna večina« postavljena kratkomalo pred nekak »zvršen čin«, ki ga mora priznati za vsako ceno, drugič pa kaže vlada vidne znake nesigurnosti in negotovosti, če bo sploh mogla »ukaz« izvršiti.
Ker sedanjo vlado poznamo, smo v tem oziru ' raje pesimisti ali vsaj realni politiki, ki računajo z vsemi dejstvi in z vsemi možnostmi. Zato računamo tudi z možnostjo, da bodo gospodje ta »ukaz« res izpeljali. A kaj potem?
Potem se bo naš boj šele začel. Kakor hitro se bo začela država parcelirati na teoretično lepe upravne kose, bo začela govoriti trda upravna praksa. T a bo odločilna, in ne razne nacionalne ali kdo ve kakšne sanjarije. V to odločilno fazo pa bomo posegli s krepko roko in v tej lazi boja bo padla končna od-
ločitev. Kar se je godilo doslej, so bile le priprave in male praske.
Koncem koncev bomo zmagali mi, proticentralisti. Naša najboljša zaveznika
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Uradnik notranjega ministrstva dr. M o g o r o v i c je prišel na Krk, kamor je spremljal jugo-fašiste. Pozival je v imenu notranjega ministrstva oblasti, da mu gredo v vsakem
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je v narodni skupščini nadaljevala razprava o dvanajstinah za maj in junij. Prvi je govoril dr. Spaho, ki je ostro kritiziral delovanje vlade ter izjavil, da bo glasoval proti dvanajstinam. Za njim je govoril poslanec B e n i n, ki jc naglašal, da je nujno potrebno za državo, da se dvigne produkcija kmetijstva. Ker vlada v tem oziru ničesar ne stori, bo glasoval proti dvanajstinam. Končno je govoril še poslanec Jugoslovanskega kluba S k o b e r n e, ki je kritiziral vlado radi velikih davkov in izžemanja ljudstva Zahteval je, da se takoj izvedejo nove volitve v narodno skupščino. Izjavil je, da bo s svojimi tovariši glasoval proti predloženim dvanajstinam. —
Popoldne je prišla na vrsto interpelacija Jugoslovanskega kluba radi nepravilnega postopanja s slovenskimi vojaki. Vsebina interpelacije ie med poslanci izzvala veliko ogorčenje proti vojaškim oblastim. Prvi govori poslanec Ž e b o t. Seja je ob 9. uri zvečer še trajala.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Pri razpravi interpelacije posl. Brodarja in tovarišev jc interpelant izjavi!, da je prejel od redova Gorjanca pismo, po katerem ga je psoval poročnik Slavko Farkaš in ga dal dne 12. februarja t. 1. zapreti, češ da je državi sovražen element, ker ie čital »Domoljub«-. K tej stvari sta govorila poslanca B r o d a r in Ž e b o t. Navajala sta razne slučaje nasilja v vojski in imenovala tako postopanje škandalozno. — Potem je govoril vojni mi-
čuden državni svet.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Ker je sprejet zakon o državnem svetu, bo narodna skupščina izmed sebe izvolila 24 članov državnega sveta. Demokrati in radikalci hočejo zase pridržati 20 članov, opoziciji pa bi milostno dali 4 člane.
MUSLIMANSKA MINISTRA POTREBUJETA DENARNE OPORE.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Muslimanska ministra Omerovič in Vilovič ostaneta v demisiji, dokler ne razčisti položaja glavna skupščina muslimanske stranke, ki je sklicana za mesec junij. Včeraj sta bila oba ministra pri zastopniku finančnega ministra in sta konferirala z njim o vprašanju, ali se ne bi dala v proračunsko dva-najstine za meseca maj in junij vstaviti vsota 90 milijonov dinarjev kot obrok za odškodnino za hak. Minister je bil s tem zadovoljen in bo ta predlog predložil prihodnji seji ministrskega sveta. (Če sedaj Spaho ne bo poražen, ko so vladinovci v finančnem odboru želji muslimanskih ministrov že ustregli, bo konec muslimanske taktike- Op. ured.).
SPREMEMBA ZAKONA O PARCELACIJI DRŽAVE.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Vlada bo predložila narodni skupščini tri zakone, s katerimi se izpreminja zakon o razdelitvi države na oblasti. lJrvi zakon bo določal, da se otok Krk priključi zagrebški oblasti. Otoka Pag in Rab pa lahko sama odločita, če hočeta pod zagrebško oblast. Drugi zakon predvidja, da Medmurje z varaždinsko
v odločilnem boju pa bosta nesposobnost centralistične uprave in pa trdna in neomajna naša volja, da priborimo slovenskemu ljudstvu pravice, ki mu gredo.
oziru na roko. Radi tega je stavil dr. K o -r o š e c interpelacijo na notranjega ministra M a r i n k o v i č a ter vprašal, kako je mogoče, da vlada sama podpira nemire v državi.
nister general Vasic in izjavil, da ne trpi takega načina postopanja z vojsko. Nato nastanejo v zbornici s strani opozicije taki prizori, da je bil predsednik primoran prekiniti sejo za pol ure. — Po zopetni otvoritvi seje je povzel vojni minister zopet besedo in izjavil: Farkaš je Slovenec, sicer miren in razsoden, vendar pa je moral nastopiti proti redovu Gorjancu, ker ie čital »Domoljub«, v katerem je bil objavljen članek, ki nazivlje vojsko »gjubre« (gnoj]. Zaradi tega se je u:edla preiskava zoper tega redova in ugotovilo mnogo obteževalnih okolnosti. Gorjanec je pošiljal poslancem pisma, v katerih se nepovoljno izraža o vojski. Redov je zbiral tudi podpise na ta pisma. Poročnik Farkaš je le odkril mahi-nacije tega redova. Vojni minister govori nato, kako malo se pri nas brigamo za vojsko. V vseh drugih državah je armada spoštovana, dočim se pri nas !e slabo o njej govori, V tem vidi minister sistem. Disciplina se v vojski ne sme nikoli izpodko-pati, ker drugače pride država v nevarnost. Nato govore poslanci Žujevid fradi-kalec), dr. Kukovec (demokrat), Uiek (samostojna kmetijska stranka), dr. Momčilo Ivanič (radikalni disident) in Vojislav Brkič (socialist). Dr. Kukovec predlaga, naj zbornica preide na dnevni red. Vojni minister general Vasic sprejme ta predlog, nakar ga sprejme tudi zbornica z večino glasov. — Sv.ja se je zaključila ob 9.10 zvečer. Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu so proračunske dvanajstine.
županijo in okrajema Koprivnico in Gjur-gjevo tvori lastno oblast. Skupščina bo odločila, če bo sedež te oblasti v Zagrebu ali Varaždinu. Tretji zakon določa, da se Srem spoji z Bačko.
NERV0ZN0ST RADI RAPALLSKIH POGAJANJ.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) V političnih krogih se opaža gotova nervoznost, ker se je doznalo, da se je zunanji minister dr. Ninčič začel na lastno roko in proti volji vlade pogajati z Italijo, tako da se je zdelo, kakor da se z naše strani ne zahteva striktna izvedba rapallskega dogovora, ampak da bi bila Jugoslavija nasprotno pripravljena za gotovo popustljivost. Govori se tudi, da je tudi ministrski predsednik Pašič proti kakršnimkoli pogajanjem z Italijo. Vsa akcija ministra dr. Ninčiča, zlasti pa pogajanja z Italijo v Genovi pomenjajo neuspeh, iz česar bo naš zunanji minister na vsak način moral izvajati posledice in odstopiti. Šele ko je dr. Ninčič opazil, da so ga Italijani spravili v zagato, se je obrnil do vlade in zahteval od nje navodil. Vlada je odgovorila, naj zahteva popolno izvedbo rapallske pogodbe. Genovska konferenca se medtem bliža svojemu koncu. Italijani so vsled napačnih metod našega zunanjega ministra dosegli, da vprašanje, ki je za nas največje važnosti, da se namreč rapallska pogodba ni izvedla, sploh še ni prišlo na razgovor. Dr. Ninčiča napada v Belgradu zlasti »Tribuna«.
UPOR IIRVATSKIII VOJAKOV.
Belgrad, 27. aprila. (Izvir.) Poročilo »Politike« o vojažkom uporu 48 pp. v Plov-
Iju je v vseh bistvenih točkah zelo pretirano in tendencijozno pobarvano, hoteč odvrniti pozornost od vojaških oblasti, ki so moralno odgovorne za upor. Res je, du tvorijo pešpolk po večini hrvaške čete, ni res, da se je uprl cel polk, marveč le kakih 50 fantov, ki so bili neprestano šikaniram, zapostavljeni in ogroževani od srbskih častnikov, ki zmerjajo hrvaško moštvo s »Švabi«, radičevci, protidržavni-mi elementi in store popolnoma vse, da za-grene fantom vojaško življenje. V plevelj-skem pešpolku je silno slaba prehrana, vsled česar je vojaštvo zahtevalo, naj Hrvate puste v hrvaške garnizije, kjer bodo imeli še vsaj življenje kot ljudje in kjer še vsaj ne bodo izpostavljeni šikanam civilnega prebivalstva. Pred preiskovalno oblastjo je uporno moštvo izjavilo enodušno, da drži prisego in rado služi Jugoslaviji, da pa ne more več vzdržati v takih razmerah kot so bile v Plevlju do sedaj in da zahteva, da se te izboljšajo, ali pa naj Hrvate puste na Hrvaško. — Upor je vzbudil v vseh parlamentarnih krogih velikansko pozornost. Opozicija bo zahtevala od vojnega ministrstva natančno preiskavo in da se končno začne s slovenskimi in hrvaškimi vojaki ravnati po človeško. Slučaj je hotel, da je prav na današnji seji narodne skupščine interpelacija Janeza Brodarja radi postopanja s slovenskimi vojaki.
PROTESTNI SHOD ZOPER POSLOVNI DAVEK.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Včeraj se je tu vršil shod industrijcev, trgovcev in obrtnikov, na katerem so protestirali proti poslovnemu davku.
Obnovitev diplomatskih zvez
med Rusijo in Memčšjo.
Moskva, 27. aprila. (Izv.) Nemški di-plomatični zastopnik v Moskvi Wiedenfeld in čičerinov namestnik Karachan sta sklenila, da se takoj vpostavijo diplomatski odnošaji med Rusijo in Nemčijo. Za ruskega poslanika v Berlinu bo imenovan naj-brže Krasin, za nemškega poslanika V. Moskvi pa Wiedenfeld.
SHen potres m Japonskem.
TVashington, 27. aprila. (Izv.) V Tokiu je bil včeraj zjutraj silen potres, ki je nastal vsled izbruha ognjenika Asama Jama. (Asama Jama je visok 2525 m in leži severozahodno od Tokia.) Potres je zahteval veliko število človeških žrtev. Materialna škoda je ogromna. Ameriško poslaniško poslopje je močno poškodovano. Tudi v Jokohami je povzročil potres velikansko opustošenje. Ves kitajski del mesta je po-> rušen. Vodovod mesta Jokohama je popolnoma razrušen. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o velikanski škodi, ki jo je povzročil potres. Podrobnejših poročil še ni.
ANGLEŠKO STALIŠČE GLEDE NEMŠKIH REPARACIJ.
Genova, 27. aprila. (Izv.) Angleško stališče v vprašanju sankcij se označuje takole: O odredbah in sankcijah ne smo ukrepati le Francija, temveč vse države, ki so podpisane na versaillski mirovni pogodbi. Ker so vse te na genovski gospodarski konferenci zastopane s svojimi izvedenci, bi bilo najbolje, da bi se pri tej priliki razpravljalo tudi o sankcijah. V splošnem velesile ne nameravajo sprožiti vprašanja reparacij. Francosko stališče je, da spada posvetovanje o sankcijah pred veleposlaniško konferenco v Parizu, kato-ri bi se eventuelno priključili zastopniki držav male antante-
APOSTOLSKA NUNCIATURA V GDANSKEM.
Rim. 27. aprila. (Izv.) Agenzia Štefani poroča, da je papež ustanovil apostolsko nunciaturo v Gdanskem. Za nuncija bo imenovan prejšnji riški škof.
UMORI KATOLIČANOV V BELFASTU.
London, 27. aprila. (Izv.) V Belfastu se nadaljujejo pokolja katoličanov, V zadnjih dneh je bilo umorjenih 14 mož, tri ženske in štirje otroci. Okrog 66 oseb je bilo ranjenih in sto hiš zapaljcnih. Nad ^jbAk k Urez stjelie.
INTERPELACIJA DRK0R0ŠCA NA DR. MARINKOVIČA.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je bilo sklenjeno, da se dovoli ministru za agrarno reformo
m j»toh m pomirjei.jw
kredit v znesku 90 milijonov dinarjev kot odškodnino za begluško zemljo v Bosni.
BO^B MKM V ®1¥£»
OSTRA KRITIKA 0P0ZICIJF. - BR0DAPJEVA INTERPELACIJA SENZACIJA.
DESHANEL NEVARNO BOLAN.
Pariz, 27. aprila. (Izv.) Zdravstveno stanje bivšega predsednika republike De-shanela se je zelo poslabšalo in se je bati katastrofe.	__
Podpredsednik deželnega sodišča, dvorni svetnik Fran Regally:
Preosnova porete.
(Konec.)
IX. Ali naj se izda glede porote poseben zakon ali naj tvorijo zadevne določbe bistven obstojen del kazenskega postopnika?
V »projektu zakona o kriviČnom po-stupku« sem pred vsem pogrešal določbe o poroti. Izdati se namerava tozadevno poseben zakon. Nekaterniki pravijo, da je to povsem enako, ali so določbe glec!6 porote v posebnem zakonu ali v kazenskem postopniku, in da je to kvečjemu lepotna hiba imenovanega zakona.
Gotovo je res glavna stvar, da imamo vobče poroto. Vendar po mojem mnenju ni enako, ali se uredi v kazenskem postopniku ali s posebnim zakonom. Po mojem mnenju je iz globljih razlogov stremeti za tem, da se vse porote tičoče se določbe sprejmo v kazenski postopnik.
Kar spada v kak sistem, naj so brez posebno nujnih razlogov ne iztrga iz njega. Takih razlogov pa po mojem mnenju ni. Preden se izda katerikoli zakon, osobito zakon tolike važnosti kakor kazenski postopnik, ki posega tako globoko v človeško življenje, je treba vse okolnosti podrobno uvaževati in zakon razmeram in življenjskim potrebam državljanov tako prilagoditi, da ostane po človeški predvidnosti vsaj eno generacijo v veljavi, ako se razmere nepričakovano tako ne izpremene, da se mora nepogojno že preje znatno izpreme-niti in znova prilagoditi izpremenjenim prilikam in potrebam državljanov. Kajti prenaglo izpreminjanje zakonov ali zakone nadomeščajočih naredeb — pravih zakonov smo pač dobili še bore malo —, kakor je sedaj pri nas na dnevnem redu, naravnost onemogoča državljanom, uživeti se v zakonite določbe, preden izidejo nove. To je glede mnogih predpisov le bolj dnevnega pomena umljivo, ker se kakor tudi v drugih novih državah razmere še niso dovolj ustalile in se mora često pomagati z novimi poizkusi. Pri takih predpisih tudi dejanski nihče ne misli na to, da bi ostali trajno v veljavi. Pri zakonu, ki ureja kazensko postopanje, pa to ne sme biti. Ustvariti se mora nekaj trajnega, kar naj preživi tudi nas, ker mora trajno urediti kazensko postopanje, ki bo pač vsekako ostalo, dokler bo svet stal, ker je vsekako izključeno, da bi se vrnila ona zlata doba, ki jo opeva Ovid, v kateri je bilo baje ljudstvo varno brez vsakega zaščitnika, ko ni bilo treba niti sodnikov niti kazni.
Dobro preudaren in razmeram docela prilagoden velik in važen zakon se tudi ne bo tako kmalu in tako lahko izpremi-njal. Drugače pa je z malimi, stranskimi zakoni, ki se veliko laglje in veliko hitrejše izprerainjajo, pa ne vedno zato, ker to zahtevajo izpremenjene razmere in ljudske potrebe, ampak prav često tudi zato, ker to bolj ustreza vsakokratni politični konstelaciji. Skoro se usiljuje domneva, da se hoče porota prav zato urediti s posebnim zakonom, da se, ako bi strankam, ki so na krmilu, ne prijala, lažje odpravi in zadevni zakon izpremeni. To nevarnost pa je treba vsekako preprečiti. Zato bo pač najumestnejše ako se zadevne določbe spravijo zopet v okvir onega zakona, iz katerega so se iztrgale, ker so z njim v skoro neločljivi zvezi in so določbe kazenskega postopnika in one zakona o poroti enake, torej obema skupne.
Ako se določbe o poroti ne sprejmo v kazenski postopnik, nimamo zagotovila, da se vobče uzakonijo, ker izkušnja uči, da obljube posebnih zakonov ali pa izvršilnih predpisov ostanejo često le obljube. Naj opozorim le na neštete obljube posebnih zakonov v nekdanjih avstrijskih državnih osnovnih zakonih, pa se taki zakoni niso nikdar izdali. A tudi v naši vidovdanski ustavi so se obljubili marsikateri posebni zakoni in izvršilni predpisi, ki jih še nimamo in jih dobimo kdovekdaj, osobito po političnem ali policijskem oblastvu pritvor-jeni osebi zasigurana pravica, pritožiti se proti pritvoritveni odredbi na sodišče; še do danes pa ni nikjer določeno, katero sodišče naj reši tako pritožbo, tako da ima pritvorjenec pač teoretično pravico pritožbe, ne pa sodišča, ki bi imelo pritožbo rešiti.
Tudi bi v inostranstvu gola obljuba porote ne delala ugodnega utiša, ker bi vzbujala domnevo, da se naše ljudstvo še ne smatra zrelim za porotniško službo, to pa osobito zato, ker izhaja iz § 282 projekta »zakona o krivičnom postupku«, da ima tudi zborno sodišče pravico izreči smrtno obsodbo za nekatera zločinstva, to pa ni razvidno iz imenovanega projekta.
Zato bo pač z vsemi močmi delati na to, da »e določbe glede porote sprejmo v kazenski postopnik.
m • m
Izpremene naj se tudi določbe glede imenika porotnikov, glede sestave porot-niške klopi in glede postopanja pred porotnim sodiščem. Zadevne podrobnosti pa širših krogov bržčas ne zanimajo v toliki meri, ker ne posegajo tako globoko v človeško življenje kakor gorenje Zato si pridržujem, ako bi se vzbudilo i za te določbe večje zanimanje, pojasnitev tozadevnih določb za morebiten poseben članek.
'4-' »Upor« hrvatskih vojakov. Da pod
današnjim režimom najbolj smrdi v resoru vojnega ministrstva, je obče znana stvar. Najboljši dokaz za to je afera polkovnika Vašiča, zločinska malomarnost vojnega ministra Zečeviča ln eksplozija v Bitolju. Dočim je tu ležalo 400 vagonov dobre mu-nicije tri in pol leta, ne da bi se varno shranila, so posebne vojaške komisije odhajale v inozemstvo za drag denar kupovat streliva, ki ga je bilo doma v izobilici, dokler ni eksplodiralo in razneslo polovico mesta. Kar ga pa ni odšlo v zrak, so ga preje prodali za bagatelo tistim inozemcem, od katerih so ga potem petdesetkrat dražjo nabavljali! Vse to seveda zato, da so komisije vtaknile v lastni žep bogate provizije. Ta nečuveni, uprav azijatski šlendrijan bo imel seveda za posledico, da bodo, če bi, kar Bog ne daj, prišlo do kaj resnega, topovi brez granat, puške brez patron in vojaki brez črevljev, kar čivkajo v Jugoslaviji vrabci na strehah. Samo da sta siti bela in črna roka. V isto kategorijo spada »upor« hrvatskih vojakov 48. pešpolka v Plevlju, o katerem ve »Politika« poročati, da so ga povzročili »radičevci«, »frankovci« in podobni elementi; samo na »klerikalce« je pozabila, kar bo pa nadomestilo jutri »Jutro«. Kdor pozna potrpežljivost hrvatskega vojaka, njihove napore pri iz Belgrada provocirani albanski pustolovščini, njihovo s potrpežljivostjo Joba prenašano trpljenje v Macedoniji, ta ne bo dvomil o tem, da so morali biti izredno tehtni razlogi, ki so jih prisilili do tega, da so sklenili zapustiti garnizijo in odkorakati na Hrvatsko. In res nam pove brzojavka, da so srbski častniki hrvatske vojake zmerjali, kakor to znajo samo oni, da so uživali pasjo hrano in bili do krvi šikanirani. Slovenski in hrvatski oficirji zapuščajo drug za drugim službo; kmalu ne bo niti onega bedaka več, ki bi se dal zapostavljati od velesrbskih militarističnih šovenov; ko se še vojaki pribore do tega spoznanja, pa bedo državo lahko šli branit člani konsor-cija »Omnium Serbe«.
+ »Slovenski Narod« se v uvodniku 28. t. m. s tehtnimi razlogi zavzema za orientacijo Jugoslavije napram Rusiji. Topot je »Slovenski Narod« v skladu z javnim mnenjem v Sloveniji. Treba pa je pomisliti, da je nujni predpogoj za zbližanje z Rusijo temeljita revizija našega razmerja do Bolgarije, česar se pa ravno »Narod« z ozirom na velesrbsko mentaliteto zelo boji. Z Rusijo pa se tudi ne moremo sporazumeti, ako ne revidiramo svoje pogodbe z Romunijo, ki ima zasedeno rusko Besarabijo. Z eno besedo, preorientacija naše zunanje politike v ruski smeri nujno zahteva, da izgine centralistični, velesrbski antidemo-kratični režim v Belgradu. Smo radovedni, ako bo »Narod« kdaj spoznal tudi to konsekvenco.
+ Iz slovenske socialnodemokratske stranke. Iz povsem zanesljivega vira doz-navamo, da izda g. Kocmur 1. maja poseben majski spis v 20.000 izvodih. On in njegovi tovariši nameravajo izdajati tudi sicer lastno glasilo, ker se s taktiko sedanjega vodstva socialnodemokratske stranke, v kateri so prevladali razni fantasti, ne strinjajo.
+ Demokratski shodi. »Obzor« poroča, da se je 23. t. m. vršil v Dubrovniku »velik« shod demokratske stranke, ki mu je prisostvovalo približno — 50 ljudi. Sklenili so, da prično izdajati v Dubrovniku lastno glasilo.
-f Hrom parlament. Zakon o razdelitvi države na oblasti je sklenila vlada naredbenim potom, parlamentu je pa dovolila, da sklepa o malenkostnih izpre-membah potom treh zakonov. Nove čevlje dela mojster, 6tare pa flika vajenec.
Slabo znamenje ali: nihče ga ne mara. V aferi Pribičevič—Hercigonja se je pogosto imenoval kraj »Vrgin-Most« kot rojstni kraj Pribičevičev. Kakor pa javlja »Srbija«, so Vrgomoščani protestirali proti temu odlikovanju, a tudi Ličani so se ga otresali, češ da ni Ličan. Bržkone pa se tudi njegov pravi rojstni kraj nekoliko sramuje, ker ga tudi ta noče priznati za svojega sina.
+ Konfiskacijska praksa v Osjcku. Te dni je bila »Hrvatska Obrana«, glasilo Hrvatske pučke stranke v Osjeku, konfisci-rana in sicer radi notice, ki jo je dobesedno ponatisnila iz »Narodne Politike«, ta pa iz belgrajske »Republike«. Zdi se, da še vedno nismo v eni državi. Kar se sme natisniti v Belgradu in Zagrebu, je prepovedana v Osjeku.
+. »Politika« se ob priliki Poincarejc-vega nastopa izreka za francosko orientacijo. Francoski listi seveda to z zadošče-
njem zabeležujejo kot izraz »javnega mnenja v Jugoslaviji«. Razlog, ki ga »Politika« navaja so reparacije, ki jih ima naša država dobiti od Nemčije in ki bi jih seveda izgubila, ako bi se osnovala nemško-ruska alijansa in se utrdila. Na to bi bilo pripomniti samo to, da od reparacij prečanski kraji nič nimajo in da izginjajo bogve v čega-vih žepih. Kar pa se rusko-nemške alijan-se tiče, faktično že obstoja in se bo tudi utrdila, ako bo Francija nadaljevala politiko, katero »Politika« odobrava. Potem se bomo lahko obrisali pod nosom tako za reparacije kakor za vse ostalo.
+ Čičerin o vzrokih ruske neodjenlji-vosti. čičerin je napram zastopniku agencije Havas izjavil sledeče: Kmetske in delavske mase Rusije so prožete z idejo, da sta zemlja in velika obrt narodna last. Načelo nacionalizacije brez odškodnine je vsakemu ruskemu srcu postalo drago. Naše ljudske mase so mnenja, da je zemeljska in industrijska last posameznikov nedopusten privilegij podobno kakor fevdalne pravice pred odpravo tlačanstva pod Aleksandrom II. Zato v tej točki ne moremo odnehati. Kar mi predlagamo, je sistem, po katerem bi prejšnji zasebni lastnik dobil pravico predkupa ali cesije in najema ali pa pravico soudeležbe pri mešanih družbah in trustih. To je popolnoma v skladu z našimi kolektivi etičnimi načeli.
4- čičerin kot humorist. Posebni ko-respondent »Prager Presse« poroča, da je čičerin italijanskim komunistom, ki so bili vznemirjeni vsled komplimenta, ki ga je napravil v Genovi kralju Viktorju Emanu-elu, dejal: »Zakaj ne? Če bi živel vaš kralj v Rusiji, bi bil izvrsten predsednik sovje-ta«... Ko je čičerin genovskemu nadškofu pri dinerju dejal, da v Rusiji vlada velika verska svoboda, je msgr. Signori s finim nasmehljajem odgovoril: »La vera li-berta fe una grande cosa« (»Resnična svoboda je velika reč«), čičerin in nadškof si nista samo napila, ampak tudi izmenjala svoji namizni karti s podpisi. — Tako žur-nalisti, ki k temu pripominjajo, da je cerkev veliko bolj modra nego monsieur Poincare ...
+ Ahstinenčna politika napram Rusiji. Češkoslovaška republika je imela na ponudbo vzpostavitev dela opustošene Ukrajine s svojimi stroji in ljudmi. Treba je bilo zbrati kapital 300 milijonov mark, oziroma 60 milijonov češkoslovaških kron. — češkoslovaška republika pa ponudbe ni sprejela. Pač pa je zbrala kapital nemška družba Stinnes-Thyssen-Krupp. Krupp dela 24 ur na dan in izgotavlja dnevno 3 lokomotive za Rusijo. Nadalje se je osnoval nemško-ameriški koncem, ki hoče prevzeti ves blagovni transport v Rusijo po morju. Švedska eksploatira bogati Ural. Spričo teh dejstev imenuje >Prager Tagblatt« politiko Češkoslovaške in Jugoslavije napram Rusiji — abstinenčno politiko in jo obsoja.
»piteljstva ka].
Po predlogih osnutka za novi šolski zakon.
(Ir učiteljskih krogov.)
Nameščanje učlteljstva.
Učiteljstvo bodo nameščale nalašč v ta namen sestavljene komisije, obstoječe iz prosvetnega inšpektorja, enega nadzornika, ki ga določi minister in po enega učitelja iz nadzorovalnih okrajev, ki si ga bode izvolilo učiteljstvo samo. To so pravi z drugimi besedami, učiteljstvo bo v prihodnje nastavljala učiteljska organizacija UJU. Če bi bila ta organizacija v resnici le stanovska — saj bi ne imeli nič proti temu, tako pa imamo iste pomisleke, kakor sedanji šef naše pokrajinske uprave, ki nas je na nekem zborovanju že opozarjal na to nevarnost. Dalje nas skušnja uči, da bodo v teh komisijah prosvetni inšpektorji omnipotentni; podrejeni mnogokrat nočejo misliti s svojo glavo, ker večkrat tudi zdravo ni — pa kima se tudi lažje, kakor misli in ugovarja!
Da takim nezdravim razmeram napravimo v kali konec, je neobhodno potrebno jasno in določno uzakoniti pogoje, po katerih temu ali onemu gre službeno mesto. Odločati mora starost, zmožnost, delavnost v šoli. Ozirati se je tudi na večletno službovanje v težavnejših krajih. Za službe v mestih, v katerih so srednje šole, naj imajo prednost družinski očetje. Na delavnost izven šole pa ne smemo polagati veliko ozira pri kompetoncah. Tako učiteljsko delovanje največkrat ovira poklicno delo v šoli in ima pedagog Bežek prav, ki ga bolj obsoja kakor priporoča. Tudi ima največkrat politično obilježjel Pri sedanjem režimu bi prišli v poštev le učitelji Sokoli in v drugem mogoče le učitelji Orli; zdravo ni ne eno ne drugo. Ozir le na delo v šolil
Namešča pa naj učiteljstvo višja šolska oblast, 1. višji šolski svet in ne ministrstvo, ki bode po načrtu imelo še eno centralno komisijo, ki bo lahko oddajala tudi svoje mišljenje pri dcf. nameščenju, na kar šele minister izvede imenovanje. Predolga poti Največja kurioznost pa je določ-
ba, da moreš biti stalno imenovan samo za 12 let! Od kod ta ideja, nam je narav nost uganka. Vsi odlični pedagogi zago-var ajo službovanje v enem in istem kra-
!u n obsojajo one učitelje, 1:1 se selijo t eraja v kraj, kakor ptice selilke. Ali imajo v Srbiji z učitelji take skušnje, da večina v 12 letih zapravi v kraju, kjer službuje, svoj ugled ali kaj? Tej ideji vsaj pri naa ne moremo najti pametnega razloga. Možno pa tiči tu zadaj politika, ki pa jo uci teljstvo gotovo soglasno odklanja. Ne uvajajte politike v učiteljsko službovanje in delovanje celo s šolskim zakonom. Tudi omejevanje učiteljske kompetence na določeno število let in služb se nam vidi za demokratično dobo in svobodo pretesna spona.
Službeno ocenjevanje učiteljstva.
Nadzorniki bodo ocenjevali šolsko in izvenšolsko delo. Ugovarjamo proti ocenjevanju izvenšolskega dela, dasi kulturno delo priporočamo. Razmere pa nas silijo odklanjati tako ocenjevanje, ker se lahko zlorabi. 2e sedaj nam je znan slu. čaj, da sta bili učiteljici-Orlici vsled de-lavnosti izven šole prestavljeni v drugi kraj, češ da tam nista politično nevarni Seveda, da jima tega niso zapisali v dekret. Vprašamo: Kako bo ocenil nadzor-nik-Sokol učitelja-Orla? Kako nadzornik brezverec učiteljico-prednico Marijine kongregacije? Kako nadzornik-demokral (JDS) učitelja-republikanca itd. itd.? Če vam je dobrobit naroda prvo, tedaj ne gonite učiteljstva s takimi metodami v strankarske boje — vsaj dotlej ne, dokler ne bodo naši nadzorniki svetniki in angelčki. Službene ocene bodo prišle tudi na »pranger«, kakor sem že omenjal tudi o kaznih. Objavljeno bodo v »Učit. službenem listu« z vsemi vrlinami in napakam; To bode nekaj za štrebarjel Obetajo se jim lavorlke. Lepa je tudi ta: Proti slabi oceni se boš lahko tudi pritožil, ampak, na lastne stroške. Pa recimo, df nismo napredni! Niti toliko nam ta načr ne dovoljuje, da bi bil učitelj stroškov pritožbe oproščen, ako doseže svoje pravo. Taka pravica je iluzorna. Hvala zanjo
Šolski zdravniki.
Ta predlog odobravamo. Kje pa bodo dobili za vsakih 60 razredov posebnega šolskega zdravnika, ni naša skrb. Samo za ljubljansko okolico bodo potrebovali 4.
Šolski vodja.
Nadučiteljska služba je odpravljena Šolskega vodjo bo imenoval prosvetni in špektor na predlog okr. šolskega nadzor nika. Poslovna doba mu ni določena; za menjali ga bodo lahko vsak čas. Če se f bodo leni naveličali, pa bo sfrčalj kajti vs uprava šole je v smislu tega načrta po na več odvisna od učiteljstva samega. Ako imeli v resnici le idealno, delavno učite, stvo, ki bi učitelja voditelja presojalo sa mo s tega vidika, tedaj naj bi to bilo; ža da tako daleč še nismo. Voditelji eno- L dvorazrednic ne bodo dobivali nobenih do klad za vodstvo. To je krivično. Tudi vo ditelj 20 in več razredov ne bode imel posebne vodstvene doklade, ampak bode za to oproščen razrednega pouka. Možu, je delal ta načrt, se vidi, da ne pozna de šolskih voditeljev. Vprašam tudi, v kate rem stanu je že tako, da ne dobivajo še posebnih dodatkov?
Šolski nadzorniki.
Za šolske nadzornike zahteva načr filozofsko-pedagoško naobrazbo, ali tu< kakšno drugo priznano višjo pedagoš naobrazbo, oziroma profesorski izpit. Tu< ljudskošolskemu učitelju ni zaprta pot <o nadzorniške časti, samo napraviti bo mo ral nadzorniški izpit. Nimamo v principu ničesar proti temu, dasi neradi trpimo jeme, Kakčno izobrazbo bode pa mora pokazati nadzornik za srednje šole? Sku5 nje pa nas uče, da so ljudskošolski učite kot nadzorniki ravno toliko — če ne vei — storili za razvoj šolstva, kakor oni, ki so bili izšli iz srednjih šol.
Pravično soditi pa bodo vsi ti višji mogli učiteljevo delo le tedaj, ako bodo sami po nekaj let odslužili na osnovnih šolah.
Prosvetni inšpektorji«
Prosvetni inšpektorji bodo mogli biti le oni, ki imajo popolno kvalifikacijo n direktorja učiteljišča, gimnazije ali realke. Imenoval jih bo kralj. Nanj pridejo vse dolžnosti in pravice, ki so jih imeli dosle višji šolski sveti. Mož se nam že vnaprej smili, ker bo omagal pod tolikim breme nom.
Krajevni b oblastni šolski odbori. I
To so pa samo eksekutivni organi šolskih vodij, okrajnih nadzornikov in oblastnega inšpektorja. Pravic nimajo nobenih, ampak poln koš dolžnosti. Čast bodo imeli biti kaznovani po 20 do 100 Din, oziroma po 100 do 600 Din, Posebnost oblastneg-i šolskega odbora bode tudi ta, da bod< član istega tudi najvišji vojaški povelj nik iz dotične oblasti!! Demokratično je i teh odborih le to, da bodo v njem tudi z®' stopniki političnih okrajev, ki jih bo izv»

lila skupščina. Zastopnikov staršev načrt ne pozna.
Posvetovalni šolski zbori.
1. Učiteljski zbor vsake šole; 2. okrajne učiteljske konference; 3. konference nadzornikov; 4. inšpektorske konference. Nič posebnega.
Odnošaji šole napram ljudstvu, družini, občini, cerkvi. Iz vsega načrta odsevajo bolj centralistični, policijski odnošap, manj pa avtonomni, socialno pravični. Privatne šole bodo, dasi jih vse moderne države ne samo trpe, ampak celo podpirajo, po tem načrtu onemogočene.___
IJfnifaijfpsni
—	Imenovanje. Za rednega profesorja za primerjajoče veroslovje na ljubljanski bogoslovni fakulteti je imenovan g. dr. Lambert Ehrlich.
—	Obrtna zveza v Radovljici priredi dne 80. aprila ob 2. popoldne v prostorih Kmetijske zadruge obrtni sestanek. Nastopi več govornikov. Obrtniki - somišljeniki pridite v polnem številu.
—	šustešičevih težkih kanonov proti SLS nestrpno pričakuje »Slovenski Narodi', ki je že davno izstrelil proti nam vso svojo municijo. Svojčas je »Narod« svoje najtežje kalibre namerjal ravno na šusteršiča, danes pa mu mora le-ta posojati svoje kartone. Mi se pa šustešičevih strelov ravno-tako malo bojimo kakor »Narodovih«, ker so iste ničvredne kakovosti. Konštatiramo pa, da je »Slovenski Narode naš včerajšnji odgovor zavil — namenoma ali iz brihtno-sti, ne preiskujemo. Pribili smo, da izvršo-valni odbor SLS kot njena edino kompe-tentna instanca nikoli ni razpravljal niti sklepal o odpravi kranjske deželne avtonomije in se tozadevno vezal z nemškimi nacionalci za uvedbo komisarijata. Ugotovili smo pa nasproti izmišljenim podajanjem SLS z nemškimi nacionalci, da je le dr. Š. ponudil slovenskim liberalcem kooperacijo, pa so ga odklonili, nismo pa trdili, da glede odprave avtonomije. To smo pribili zato, ker je »Slov. Narod« preplan-kal pač zgornjo laž iz dr. Š. brošure, ne pa naslednjega stavka: »Obrnili so se tudi do narodnonapredne stranke za kooperacijo, ki pa jih je odbila iz narodnih vzrokov.« To pa je »Slovenski Narod« zamolčal in se sedaj izognil z zavijanjem. Zakaj
neki?	. ,
—	Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Pašiča je povoljno. Gospod Pašic ima le močnejši glavobol. V sredo je ministrski predsednik sprejel nekatere uradnike svojega ministrstva, ki so ga obvestili o stanju razprav na konferenci v Genovi in o poteku pogajanj z Italijo.
—	Pašičeva avtomobilska nesreča in njegovo potovanje v Genovo. Ti dve stvari spravlja »Epoha« na sledeči zabavni način v zvezo: »Misliš ti, more, da se to desilo slučajno? E, zelen si ti još. Cika Baja (stric Pašič) se srečan rodio; ne može njemu ništa aa 6e desi. Ako mu je i puklo jedno rebro — zna čika Baja šta radi. Stari je on lisac. Sve je on to narae-stio, samo da nekome podvali. Ne možeš nikada da mu pohvataš konce- I baš kad ti izgleda da če od bolesti umreti, a on skoči i obrazu je — novu vladu! Zna čika Baja šta radi. Zlatan je on kao turška lira!«
—	Draginjske doklade državnih nameščencev (upokojencev). Finančno ministrstvo je odredilo z brzojavnim odlokom izplačilo drugega obroka diference na zvišane draginjske doklade za dobo od januarja do incl. marca t. j. še za nadaljnih 45 dni. S tem je vprašanje končno povoljno rešeno. »Aktivnim državnim uslužbencem se ta diferenca po možnosti nakaže ob enem z osebnimi prejemki za maj ali le s prav neznatno zamudo. Nakazilo diference za upokojence se bo pa vsekako za nekoliko dni zakasnilo, ker je do 1. maja tehnično neizvedljivo.« — Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
—	Nansenovo poročilo iz Rusije. »Jaz sem zapustil šele pred šestimi tedni pokrajino Volge in grozni pogledi, s katerimi me je gledala gladna deca, me še danes preganjajo. Za njih, v imenu teh otrok, v imenu ljubezni in človečanstva prosim Vas, in preko Vas Vaše vlade, da pomagajo hitro. Dr. Nansen.«
—	Naslov »Odbora za pomoč gladujo-fim v Rusiji« je Ljubljana, Vseučilišče, Kongresni trg. Številka poštnočekovnega računa je 12840. Kjer še ni krajevnih odborov, prosimo društva ali posameznike, ki bi hoteli zbirati prispevke, da se javijo naravnost ljubljanskemu odboru. Poštne položnice se dobe pri poštnih uradih. — Odbor za pomoč gladujočim v Rusiji.
—	»Slovenskemu Narodu« najvljudneje sporočamo, da mi njegovih zunanjepolitičnih vesti ponavadi malo čitamo, ker slepa kura najde sicer zrna, pa le bolj po-redkoma in počasi.
—	»Jugoslovanski gasilski savez« je sklenil na svojem zadnjem občnem zboru v Žalcu, da se vrši zlet »Jugoslovanskega gasilskega saveza« v letu 1922 v Kamniku. Ta zlet se vrši v dneh 4. in 5. junija obenem s proslavo 40 letnice prostovoljnega gasilnega ia reševalnega društva v Kam-
niku. Opozarjamo vsa gasilna društva na to proslavo že danes in vabimo k največji udeležbi. Bratskim društvom se razpošljejo v prihodnjih dneh natančnejši podatki. — Odbor.
—	Doklade za detektive. Ministrstvo notranjih zadev je sporazumno s finančnim ministrstvom rešilo vprašanje doklad za policijske agente, ki znašajo po 200 dinarjev mesečno. Te doklade se bodo poslej redno izplačevale.
—	Za izrabo radiopostafe v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica jc poslala ministrstvu za pošto in brzojav v Belgrad sledečo umestno spomenico: »Kakor do-znavamo, obstoja na telefonskem oddelku tukajšnjega poštnega ravnateljstva prejem-na postaja za radiotelegrafijo, ki prejema brezžične brzojave skoro vseh radio-postaj evropskega kontinenta. Ves ta material pa ostane neizrabljen in neizkoriščen pri poštnem ravnateljstvu ter se ne da niti gospodarskim inštitucijam, niti časnikarstvu na razpolago. Tako so vsi denarni zavodi kakor tudi časnikarstvo navezani na žična poročila, bodisi brzojavna ali telefonska, ki prihajajo le z veliko zakasnitvijo v Ljubljano, običajno po dva do tri dni pozneje, nego jih je prejela brezžična postaja. Radi tega prosi zbornica, da bi blagovolilo ministrstvo dovoliti, da se ta material izkoristi na ta način, da bi se dajal interesentom na razpolago oroti primerni odškodnini, ki pa vsekakor ne bi smela presegati one vsote, ki so jo časopisi v današnjih težkih gmotnih razmerah zmožni plačevati. Zbornica upa, da bo ministrstvo ugodilo gornji prošnji in pričakuje prijaznega obvestila.« — Ta korak ljubljanske trgovske zbornice je gotovo na mestu in se mu v polni meri pridružujemo. Vse druge brezžične brzojavne postaje v Jugoslaviji (tako n. pr. ona v Zagrebu na Griču) delujejo in oddajajo material časopisom, le pri nas v Ljubljani sprejema ona vesti menda samo v privatno zabavo nekaterih. Dolžnost ministrstva je, da ukrene potrebno, da se ta potrebna institucija izrabi v splošno korist.
—	P:tnoč gladujočim v Rusiji. Na iniciativo okrajnega glavarja sc je v Kočevju na veliki petek in na veliko nedeljo s sodelovanjem učiteljstva ter srednje- in visokošolskega dijaštva vršilo nabiranje darcv za gladujoče v Rusiji. Nabralo se je 10.471 K, ki se izroče odboru za pomoč gladujočim v Rusiji, — V Mariboru se je pod protektoratom okrajnega glavarja ustanovil odbor, ki priredi 1. maja »Ruski dan«. Delavci bodo delali dve uri za rusko deco, uradniki bodo dali plačo za dve uri, po mestu in okolici se bo pobiralo.
—	Udeležnike občnega zbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug ter III. vseslovenskega trgovskega shoda opozarjamo, da se vrši v soboto dne 29. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer velik koncert mariborske vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. Herzoga v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Naj nihče ne zamudi prilike, biti deležen tega iz-vanrednega užitka. Koncert priredi na čast vsem posetnikom in tovarišem celjsko trgov-stvo. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Vabljen je vsak prijatelj trgovstva.
—	Strela udarila v cerkev. V Gospiču na Hrvatskem je zadnje dni divjala velika nevihta in je strela udarila v cerkev, ki je pričela goreti. Požrtvovalnim občanom sc je sicer posrečilo kmalu požar pogasiti, venc'ar je škoda precejšnja.
—	Zavedni ameriški Hrvatje so te dni poslali zagrebški medicinski fakulteti 2 milijona kron kot podporo za njene znanstvene zavode.
—	Krvna osveta se v Srbiji še vedno od časa do časa pojavlja. Nedavno sta bila v San-džaku ubita dva moška in v Peči dva dečka in ena deklica. Vsi ti ubeji so bili izvršeni iz krvne osvete.
—	Tatvine. ŽeVzniškemu uradniku Alojziju Fricu iz Trbovelj je bil dne 4. novembra 1921 ukraden rjav, 1000 K vreden pes. Orožniki iz Zagorja so dne 5. aprila letos izsledili psa v Znojilan in ga vrnili lastniku. — Gostil-ničarki Ivan Zidar iz Dola je bilo ukradeno novo 500 kron vredno krilo.
—	Dunajski pustolovec v Jugoslaviji. Avguštin Slama, rojen 1889 na Dunaju, ie bil dne 6. decembra 1919 pri dunajskem deželnem sodišču obsojen radi poneverbe na 6 mesecev težke ječe, a se ie kazni odtegnil in se preselil v našo državo, v kateri ie 1. aprila 1920 vstopil za blagajnika pri tvrdki M. Gavrilovič sinovi v Petrinju. Dne 1. oktobra 1921 je Slama iz Petrini brez odpovedi izginil. V Petrinju je ogoljufal Slama Jakoba Stosiča za 4480 K, tvrdko M. Gavrilovičevi sinovi pa za 2500 K Slama ie dobil na Vrhniki v tvornici konzerv in mesnih izdelkov službo komerčnega ravnatelja. Svoje novo zelo zaupno mesto je pa izrabil za to, da ie ogoljufal tvomico za 2389 lir in za 12 665 kron. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo Slami 8 mesecev težke ječe.
—	V Somboru so te dni neznani zlikovci vlomili v neko trgovino in odnesli za približno 1 milijon kron denarja in blaga.
—	Maščevanje zaročenca. V Belgradu se je kavarnar Trifkovič zagledal v neko mlado dekle, ki se ie na prigovarjanje svojih staršev z njim zaročila. Par dni pred poroko pa ga je obvestila, da ne čuti do njega nobene ljubezni in ga prosila, da naj ie ne poroči. Kavarnar se ie na videz pomiril; čez par dni pa je prišel na oibsk k njenim staršem in pri tej priliki zabodel deklici nož v srce, da je takoj umrla. Zločinca so zaprli,
—	Vesten uradnik. V virovltiški županiji, kjer so ogromna veleposestva barona Gutt-mana, znanega dunajskega bogataša, opravlja službo inšpektorja za agrarno reformo neki Mirko Latu. Na emeajeaeai velegoeeetvu je
60 konj, izmed katerih so se štirje gospodu inšpektorju posebno dopadli. Zato j!h je »kupil« od veleposestva za 35.000 kron in jih poslal v Mitrovico nekemu trgovcu, ki jih je zopet izročil inšpektorjevemu očetu. Ta jih sedaj prodaja, pa ne za 35.000, ampak nekoliko dražje,
—	Poškodba. Martin Kokoli je večkrat z lopato udaril po hrbtu Antona Medveda iz Zagorja in ga težko ranil na hrbtu in na levi nogi.
—	Sirovost. V Podborštu je pustil stati pred Štebijevo gostilno Peter Vrhovnik svojega konja s kolesljem. Komaj ie vstopil Vrhovnik v gostilno, je več nepridipravov skočilo na niegov koleselj in so v temni noči drevili konja po cesti med Ježo in Nadgorico. Med dirjanjem je malo manikalo. da ni bil neki orožnik povožen. Nepridiprave je zasledoval s kolesom Jurij Vrhovnik. ki je ugotovil, da se je voz štirikrat prekucnil; kolesju so zlomili tudi oje in ga zelo poškodovali.
—	Letoviščarjem v Splitu. Splitski listi poročajo, da je že sedaj prispelo v Split nenavadno veliko letoviščarjev.
—	Velika goljufija v ameriški državni tiskarni. Johnson, zastopnik Južne Dakcte, je izjavil v poslanski zbornici, da je državna tiskarna stavila v promet za več sto milijonov dolarjev ponarejenih bankovcev.
BORZNA VEST. Dunaj, 27, aprila. (Izv.) Ker morajo obiskovalci borze plačevati zelo visoko pristojbino v zlatu, je padlo njihovo število na eno tretjino.
IZ3IENJAVA AMERIŠKEGA BLAGA. Berlin, 27. aprila. (Izv.) Semkaj je do-šla družba uglednih Amerikancev pod vodstvom Brittena. Prepotovala bo Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Madžarsko ter sklepala pogodbe za izmenjavo blaga. (V Jugoslavijo jih seveda ne bo, ker se plašijo dr. Kumanudija. Op. ured.)
g Konec železnega drobiža na — Češkem. Na Češkem so doslej vzeli iz prometa okoli 105 milijonov kosov železnega vojnega drobiža. Za zamenjavo tega drobiža je vlada potrošila 10 in pol milijona čeških kron. Železni drobiž, ki danes ne predstavlja drugega kot staro železo, jo kupila neka tvrdka za 150 tisoč čeških kron. Država je torej izgubila pri zamenjavi nad 10 milijonov. To izgubo pa bo lahko pokrila z dobičkom, ki ga je napravila pri kovanju novega denarja.
g Naš izvoz v Egipt. Kakor poroča naša agencija v Portsaidu, smo izvozili iz naše države v Egipt 230.303 metrskih stotov cementa v iznosu 101.058 egiptovskih liver, 1412 me-terskih stotov fižola v iznosu 2553 liver, 1350 kg tobaka v iznosu 356.000 liver in 35.483 kubičnih metrov gradbenega lesa v iznosu 182.589 liver. Celokupen naš izvoz v Egipt za 1. 1921. je znašal 289.801 liver.
g Žitni trg. V Vojvodini so cene žitu sledeče: pšenica 1660, ječmen 1200, oves 1170, koruza 1180, pšenična moka (št. 0) 22.50 K. Tendenca nejasna.
g Tržaška borza. Na tržaki borzi je notiral dinar v sredo, dne 26. t. m. 27—28.
g Produkcija petroleja na Poljskem. V letu 1921 je znašala produkcija surovega olja na Poljskem 65.000 vagonov v skupni vrednosti 22 milijard poljskih mark.
g Državni dolg Rusije. »L' Est Europeen« prinaša točne podatke o državah, ki so angažirane s svojim kapitalom v Rusiji, Angleški dolguje Rusija 568,200.000 funtov šterlingov, kar znaša 5.375,172.000 rubljev v zlatu. Franciji dolguje Rusija 3.430,000.000 frankov, to je 1,481,064.867 rubljev v zlatu. Ameriki dolguje Rusija 183,137.011 dolarjev, to ie 311,209.566 zlatih rubljev. Japonski dolguje Rusija 255 milijonov jenov, to ie 247,014.400 zlatih rubljev. Italiji dolguje Rusija 100,000.000 lir. to je 26,600.000 rubljev v zlatu.
g Rusko-nemška uvozna in izvozna dražba. Vrhovni narodni gospodarski svet je potrdil novoustanovljeno rusko-nemško uvozno in Izvozno družbo. Namen te družbe je obnoviti trgovinske odnošaje med Rusijo in Nemčiio. Pri družbi, katere osnovna glavnica znaša 150.000 rubljev v zlatu, je udeležena nemška tvrdka Hirsch & Spang, in sicer v isti izmeri kakor ruska državna banka. Ravnateljstvo družbe je v Moskvi.
g škodove tvornice v Odesi? Kakor ;avlja »Prager Presse«, se je mudilo te dni v Pragi zastopstvo vseruske zadružne zveze v svrho pogajanj z veliko Škodovo tvomico, da bi ta prevzela nacionalizirane velike odeške strojne tovarne in začela tam izdelovati poljedelske stroje. Istotako se pogaia »Vukospilka« (okrajšavama: vseruska zadružna zveza) tudi s češkimi teksti'nimi tovarnami glede prevzetja obrata v ukrajinskih tekstilnih tvornicah.
BORZA.
Zagreb, 27. aprila. (Izv.) Devize. Berlin 25.25 do 26.5«, Bukarešta 55—60, Milan 390—405, New-York 72-72.50, Pariz 620-700, Praga 145-150, Švica 1300—1350, Dunaj 0.95—0.975, Budimpešta 9.50—10. Valuto: ameriški dolar 65—0, avstrijsko krone 0.95—0, češkoslovaške krone 0—150, franc. franki 655—690, napoleondori 215—0, italijanske lire 390—397.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Devize. Berlin 26, Budimpešta 9.85, Italija 370, London 308, Pariz 650, Praga 138, Švica 1310, Dunaj 0.96, New-York 67.
Curih, 27. aprila. Berlin 1.81, Newvork 514, London 22.74, Pariz 47.50, Milan 27.45, Praga 10.025, Budimpešta 0.65, Zagreb 1875, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875.
Berlin, 27. mrila. Dunaj 3.63, Budimpešta 36.35, Milan 1L08.10, Praga 549.80, Pariz 2631.70, London 1248.40, Newvork 281.64, Curih 5523.05.
Praga. 27. aprila. Dunaj 0.565, Berlin 18, Rim 275.50, Budimpešta 6.85, Pariz 479.50, London 272.75, NewVork 51.40, Curih 1005.50, avstrijske krone 0 61, italijanske life 272 50.
Dnnaj, 27. aprila. Devize: Zagreb 2617 do 2623, Belgrad 10.468—10.492, Berlin 2770 do 27:0, Budimpešta 1012—1018, London 34 350 do 34.400. Milan 41 520—41.580, Newvork 7731.50—7743.50, Pariz 71.800—71.900, Praga 15.140—15 160, Sofija 5795 — 5805, Curih 150.375—150.621. Valut«; Dolarji 7681.50 do
7693.50, bolgarski levi 5695—5805, nemške marke 2795—2805, angleški funti 34.275 do 34.325, francoski franki 71.450—71.550, italijanske lire 41.370—41.430, dinarji 10.438 do 10.462, rumunski leji 5544—5556, švicarski franki 150.225—150.475. češkoslovaške krone 15.120—15.140, mažarske krone 1019.50 do 1025.50._
lj »Ljudski oder«. V nedeljo, dne 30 aprii la priredi Ljudski oder burki: »Kdor drugim jamo koplje« in »Umor v Florijanski ulici«* Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto* dne 29. t.
m. od 3.—6. ure popoldne ln naj dan predstave, v nedeljo, od 9.—12. ure dopoldne in od 3. ure dalje do zaključka pred* stave v »Ljudskem domu«, I. nadstropje.
I j Vincencijeva konferenca pri sv. Jakobtf ima svojo redno sejo v petek, t. j. 28. L nu ob pol 8.
uri zvečer v navadnih prostorih, lj Pevski cdsek »Prosvete za frančiškanska župnijo« še sprejema nove člane. Priglasiti se je g. pevovodji ob ponedeljkih in četrtkih od pol 8. do 9. uro v dvorani na portt frančiškanskega samostana. — Tajnik odseka/, lj Ceskii Obcc v Ljubljani pohlda v sobota dne 29. dubna v restauračnib mistnostech Narod-nfho Domu v Ljubljani — svžmu mildmu a za-sloužilčmu členu panu Bohumilu čvančarovi ve-čirek na rozloučenou Vstup členim, jimi uvedenem hostiim iakož i vsem pFntelum a znAnym ro-diny Cvančarovy — volnv. Znčdtek o 20. hodine.
lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Vukoja, mesarski pomočnik, 17 let. — Matej Baraga, berač, 74 let. — Josip Benčina, posestnik,
60	let. — Marija Mišjak, tobačna delavka v pM
61	let. — Angela Celešnik, delavkina hči, 2 leti. — Leopoldina Brajer, žena sobnega sli-' karja, 41 let. — Angela Zamik, zasebnica, 37 let. — Anton Klavžar, žel. sprevodnik, 42 let. — Michel Tesniere, sin univ. profesorja, 6 mesecev. — Neznan berač, 82 let. — Alojzij Štefan, sin trg. sluge, 11 let. — Marjeta Lah. hiralka, 55 let. — Jožef Porenta, novorojenček, 6 dni.
lj Prijava orožja. Policijsko ravnateljstvo opozarja vse lastnike orožja ljubljanskega policijskega opoliša, da morajo brez ozira na to, ali imajo orožne liste ali ne, prijaviti svoje orožje do 1. maja 1922 policijskemu ravnateljstvu s predpisano prijavnioo. Neprijavljeno orožje se bo v smislu člena 3, zakona z dne 18. februarja 1922 »Uradni list« št. 30, brez ozira na to, ali ima lastnik orožni list ali ne, zaplenilo.
lj Ljubljanske bnnke prvega maja ne po-slujejo.
lj Atelje »HELIOS« Veličan Bešter ima razstavljene slike v trgovinah: Magdič, Schvventner in Krispor.
lj Prijeti defravdant. Tukajšnji tvrdki Ku-štrin je poneveril njen šofer Iv. Mihalič 20.000 kron z namenom, da bo poročil brezposelno, policiji zelo dobro znano natakarico Frančiško Sumi. S svojo izvoljenko se je odpeljal v Tržič, kjer se je Francka predstavila svoji tašči, kateri ie Mihalič podaril 800 kron. Svojo zaroko sta praznovala Mihalič in Francka v Kranju. Mihalič ie najel kar godce; povabil je fante k svoji zaroki in bilo ie veliko rajanje. Radovedna Francka je vprašala ženina: »Kje si pa dobi! toliko denarja?« Odgovoril ji je: »Danes je denar še moj, po poroki bo pa tvoj!« — Iz Kranja sta se odpeljala ženin in nevesta v Ljubljano, kjer sta
se na kolodvoru pošteno sprla in ji je ženin ušel v mesto, Francka ga je pa čakala na kolodvoru, dokler se ji ni približal oblastveni organ in jo povabil na policijsko direkcijo. Francka se je sicer jezila in pripovedovala, da čaka na ženina, a to in njene grožnje ji niso nič pomagale: izročili so jo v zapore deželnega sodišča. V nekem hotelu so pa prijeli tudi Mihaliča.
Ii Policijska kronika. Ker nista imela predpisanih potnih listin, je policija na glavnem kolodvoru ustavila Antona Častno iz Pirana in Antona Mationija iz Maiana pri Vidmu. — Aretirana sta bila nevarna tatova Ljudevit Šimenc in Anton Štifter.
Orlovski vestnik.
PRIPRAVA NA ORLOVSKI TABOR V BRNU od 9. do 15. avgusta 1922.
Slovaški Orli nastopijo v dveh velikih skupinah: Probujenje Slovaške (več sto Orlov in Orlic v telovadnem, v slavnostnem kroju in narodnih nošah, s slovaškim križem in kraljem Tater, orlom) in: Straža Tater (bataljon gorskih Slovakov v narodni noši z orlovsko čepico in valaško).
Jugoslovanska orlovska zveza pošlje V Brno posebni vlak preko Dunaja (400 do 500 oseb iz Slovenije in do 200 iz Hrvatske). Pri tekmah nastopi 1 vrsta v višjem, 3 v nižjem oddelku in 5 telovadcev za prvenstvo. Pri javni telovadbi bo sodelovalo do 200 članov in do 60 članic. Izletniki bodo skoro vsi v kroju (orlovskem ali narodnem).
Češkoslovaška vlada izkazuje udeležni-kom tabora veliko naklonjenost, posebno še Jugoslovanom. Tako n. pr. brezlačno potno dovoljenje, za posebni vlak 60%, za vse druge vožnje (z orlovsko legitimacijo Pripr. odbora JOZ) pa 50% znižanje cen.
Na Svratkah pri Brnu že stoje ogromna ogrodja tribun, garderob i. dr. stavb, v maju bodo nabili deske.Večino gradbenega lesa je posodilo (iz Letne) čsl. vojno ministrstvo Orlu. 20 šol v Brnu je že zagotovljenih za prenočišča, vojaštvo je dovolilo vse razpoložljive prostor« in posteljnino. Zletni prostori in tribune imajo dvojni obseg ljubljanskih sokolskih.
Amerikanski katol. Sokoli (češki in slovaški) dojdejo v Evropo že koncem maja z ladjo Rotterdam, v Pragi bodo imeli svojo informacijsko pisarno (Spalena ul.. 80). Pride več sto oseb. Za telovadce je določenih 10.000 dolarjev podpore. Ž njimi pride v Brno tudi svetovni atlet Orel Matysek Anton.
Angeški katoliki obiščejo s posebnim vla« kom pasijonske igre v Oberamergau in Prago, potem pa tabor v Brnu in Dunai.
Francozi pošljejo 4 najmočnejša telovadna društva in več uglednih zastopnikov, med njimi 2 škofa (iz Rouena ln Strasbourga) in general Fetter, skupaj do 200 oseb. Mednarodnih tekem se želi udeležit5 tudi italijanska katol tel. zveza in društvo Spes (Mestre). Tudi Švicarji, Belgijci in Luksemburžani se udeleže tekem ia nastopov.
V dneh tabora se vrši v Brnu zemljedel-ska razstava za živinorejo, čebelarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, stroje, vinogradništvo itd.
Aeroklub stavi poleg telovadišča hangar in bo podvzemal vožnje za izletnike.
Garancijski fond češkoslov. orlovske zveze (1 miliion Kčl ie že skoraj poln. Do marca so nabrali zalogo 1Y? vagona pšenice, 1 vagon žita, 2100 kg moke, 1000 kg sočivja itd., da ne bi nastalo v dneh tabora pomanjkanje ali draginja, ker pride v Brno do 100.000 tujcev.
Plakata izideta v kratkem dva, mecU narodni 180 X 110 cm (vzorec je že v pisarni O. P. v Ljubljanij in manjši slovanski (beli orel). Taborski znak (okrogel, orjak z mečem ubija zmaja, v ozadju slovanski križ, zgoraj plove k napadu orel, slog modern) se že izdeluje.
Češki listi veliko pišejo o taboru, tudi o naših pripravah in o pripravah po Evropi in Ameriki.
Minister čsl. drž. železnic, starosta čsl. Orla, prof. Šramek, ki se je ponesrečil z avtomobilom, se je pozdravil in je z ministrom dr. Dolanskvm 5. marca obiskal telovadišče na Svratkah. Dela vrši 10 tvrdk. Na tribunah bo ■prostora za 28.000 sedežev in 40.000 stojišč.
Člani in članice brnske orlovske župe vrše brezplačno pripravljalna dela, ker je ČOS proglasila dolžnost dela za Brno in okolico; kdor ne utegne, se odkupi v prid taborskemu fondu.
Ogromen bo nastop narodnih noš iz vseh delov republike, kjer so sploh doma najlepše narodne noše. Tudi mnogi naši izletniki žele pokazati severnim bratom našo narodno nošo. (Kdor nima orlovskega kroja, lahko gre v narodni noši. če je res prava in čedna.)
Slovaški orlovski odseki pripravljajo razne predmete narodne umetnosti (rezbarije, rcalice-valaške i. dr.), da jih podare gostom. (Naši naj pripravijo primerno zameno, n. pr. .gorjuške pipice).
Sredi marca je prišel v Brno načelnik telovadnega društva v Miihlhauscnu (ki je dobilo lani v Strasbourgu I. darilo in si priborilo zastavo francoske katol. tel. zveze), Louis Barth, da prouči tekmovalne vaje. Prinesel je seboj tudi diplome in darila za naše Orle zmagovalce v Strasbourgu.
Z velikimi nastopi prične prvič letos v maju Orel v Pragi, ki pošlje v Brno tri posebne vlake.
»Vodnika za Brno in okolico« na 400 straneh, z 200 slikami in zemljevidi izda čsl. Orel v žepni obliki. Za naše izletnike se pripravlja knjižica o čsl. državi, ki bo podajala tudi o poti od nas na Češkoslovaško informacije.
—r.
Dijašk

Učiteljski vestnlk.
Podružnica Slomškove zveze za novomeški okraj zboruie v sredo dne 3. maja t. 1. v Črmošnjicah. Na dnevnem redu je hospitacija od 12. do 13. ure. — Tovariši, tovarišice, ne zamudite tega lepega izleta do Semiča z vlakom — potem pa peš J uro do Črmošnjic. V slučaju slabega vremena zborovanje odpade in se preloži na poznejši čas. — Predsednik.
vestnik.
d »Danica« priredi danes ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma diskusijski večer. Referira g. dr. Grivec: »Naše razmerje do pravoslavja«. Za člane udeležba obvezna! Tovariši Zarjani in gg. starešine vljudno vabljeni.
Narodno gledališče.
Nov letni gledališki abonma. Abonmaji letošnje sezone Narodnega gledališča v Ljubljani obsegajo po 45 predstav. — Ker bo za vsak abonma določeno število opernih in dramskih predstav v kratkem odigrano, se podaljša sedanji zimski abonma s kratkim letnim abonmajem. Ta bo obsegal tri dramske novitete (Sar-dou: Madame Sans Gene; — Molnar: Li:iom; — Suhovc-Kobilin: Svatba Krečinskega), dve operni noviteti (Delibes: Lakmč; — Puccini: Plašč, Sestra Angelika in Gianni Schicchi) in nekaj znamenitih gostovanj v operi, tako da odpade na vsakega abonenta še šest predstav, tri dramske in tri operne. Cene ostanejo sorazmerno enake sedan im. Vsi dosedanji abo-nenti so vljudno vabljeni, da svoj abonma podaljšajo. Če na nadaljni abonma ne reflektiraio, naj blagovolijo naznaniti z obratno pošto. Ako uprava tekom petih dni njihovega negativnega odgovora ne prejme, bo smatrala, da so s podaljšanjem abonmaja zadovoljni. Obenem se vabijo novi abonenti, za katere veljajo iste cene in isti pogo'i kakor za dosedanje. Prijave in plačila za letni abonma sprejema vsak dan od 11. do 1. knjigovodja v dramskem gledališču (pritličje).
0 P F R A.
28.	aprila, petek: Werther. A.
29.aprila,	sobota: Bajoja. D.
30.	aprila, nedelja: Faust. Izven.
1 maja ponedeljek: Plesni večer gdč. Lidije Wisiakove. Izven.
2. maja, torek: Bajaja. C.
DRAMA.
28.	aprila, petek: Revizor. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. uri pop. Izven.
29.	aprila, sobota: Otok in Struga. E.
30.	aprila, nedelja: Pohujšanje v dolini šent-florjanski. Delavska predstava. Polovične cene. Izven.
1.	maja, ponedeljek: Otok in Struga. B.
2.	maja, torek. Zaprto.
pr III. redni občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v soboto 29. aprila ob štirih v posvetovalnici magistrata.
pr Narodno gledališče v Mariboru. Če bi
bila vlada že zdavno preskrbela definitivno intendanco, kakor jo je šele sedaj, bi bila slovenskemu Mariboru prihranila mnogo osramočeni. Izostale bi bile vse ogabne iz osebnosti izvirajoče intrige, ki so v zadnjem času naravnost ogrožale obstoj Narodnega gledališča. Z imenovanjem definitivnega intendanta je nastal konec vsem intrigam in vsem gledališkim škandalom, katere so inscenirali razni reflek-tanti na mesto gledališkega upravništva, V zadnjem času se je gledališki repertoar v toliko zboljšal. da tudi dramske predstave ne : gledajo več praznote. Da tudi dotlej tako oso-! vražena drama bolj »vleče«, vabi uprava tudi ! vnanje igralce JVaraždin, Zagreb) na gostovanja. Zdaj ie publika naenkrat našla okus tudi i na dramatičnih predstavah in ne le na lahko-! živih operetah. V torek večer je gostovala v i opereti »Pahljači Ladv Windermere« v vlogi mrs. Erlvnne tudi članica ljubljanskega g.e-dališča, ga. Danilova, ki jc bila obdarovana. Ob tei priliki se ie občinstvo prepričalo, da i ima tudi v svojih (mariborskih) igralcih izborne moči. V petek sc vprizori prva opera, Smetanova »Prodana nevesta«, za katero je mnogo zanimanja, Z ozirom na okuženi čas splošne posurovelosti, demora.izacije in korupcije priporočamo upravi gledališča v Mariboru, da tudi ona skuša vplivati z izbero temu primernega repertoarja, zlasti pa, da ne dovoljuje mln.dini vstopa k predstavam, ki že iz etičnih ozirov absolutno niso za nežno mladino. V tem oziru odobravamo, da se za mladino uvajajo posebne predstave.
pr Hrvatsko pevsko društvo potuje v Anglijo. »Obzor« poroča, da se še tekom tekočega leta poda zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost« na daljšo turnejo v Angli o. V Londonu se je ped predsedstvom Setona Wat-sona konstituiral odbor za sprejem hrvatskih pevcev.
Turistika in šport.
Kolesarska Ilirija v Liubliani priredi v nedelio dne 30 t. m. cestno dirko na Drogi Ljubljana—Kamnik. Štart ob 3. uri popoldne pri km 1 na Dunaiski cesti- Prihod prvih dirkačev v Kamnik okoli 3 ure 40 minut. Maksimalni čas čas 45 minut. Priia\je do sobote opoldne na naslov: Šiškovič. kavarna Pre-šern. Prijavnina 1 Din. Pozneje prijave brezpredmetne. Vsi ostali člani nedirkači in prijatelji šDorta se zbereio točno ob 1 uri popoldne pri mitnici na Dunaiski cesti, na kar odhod s kolesi v Kamnik. Za slučaj, da se prijavi najmani 25 oseb nekolesariev, ki bi boleli Doleteti v Kamnik, je klub_ pripravlien preskrbeli autobus za vožn o tia in nazaj. Voznina bo stala Dribližno 60 kron za ose_b_o tia in nazaj. Prijave za autobus tudi na naslov Šiškovič, kavarna Prešern do sobote opoldne. V slučaju neugodnega vremena, ali pa dirkalne proge se lekma preloži na po-zneii čas.
Jugoslovanski kolesarski savez v Zagrebu priredi v nedelio dne 30. t. m. otvoritveno dirko na dirkališču v Zagrebu s sledečim vsporedom: 1. Otvoritvena vožr.ia na 1800 m.
2.	Juniorska vožnia za kolesarje na 1800 m,
3.	Motociklistična tekma do 3 HP na 3600 m,
4.	Msdklubska dirka za kolesarie na 1800 m,
5.	Tekma senioriev za kolesarie na 1800 m,
6.	Motociklistična dirka za motorie od 3—6 HP na 4500, 7. Glavna savezna tekma za kolesarje na 4500 m, 8. Motociklistična dirka naimočneiše kategorije na 5400 m. 9. Tola-žilna vožnia za kolesarie na 1800 in 10. Auto-mobilna dirka vseh kategorij na 9000 m. Jugoslovanski kolesarski podsavez za Sloveni-io oozivlia vse klube, da nemudoma iaviio tekmovalce na naslov; M. Rieger. Zagreb, Mrazovičeva ulica 10. — Jugoslovanski slov. koles, podsavez za Sloveniio v Liubliani.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
(Jas opazo* \ an -a	llaiu- mtitei v mm	Ivruio-meter v <J	L'.n,r<>iii .liioroncn V O	Nebo, vetrov	1'aoavmu v mm
20. 4. 21 h	728-9	8-9	1-3	obl. s.	
27. 4. 7 h	727-7	1 >7	0-9	obl.	.21
27./4 14 h	727-7	12-8	0-5	obl. j. zuh	
Več tesarjev in tesarskih preddelavcev sprejme
fakoj IVAN ZAROTNIK, mestni lesarski mojster, parna žaga v Ljubljani, Dunajska cesta št. 46.
HLAPCE h konjem
išče mestna pristava. Stanovanje in hrana v hiši. Zglasiti se je: Cesta na Kode-ljevo štev. 8.	1583
Priden in trezen HLAPEC
zanesljiv, kateri je vajen tudi vseh dom. del, se sprejme h konjem takoj ali po dogovoru. Plača dobra in zadostna hrana v hiši. Vpraša se v upravi pod »E. 8/1561«
Kupimo
novo ali že rabljeno, polkrito, lahko, črno pleskano uar KOČIJO.	—
ENO KOČIJO, brez strehe (Sport\vagen), skoro novo. — Ponudbe na Breznik & Fritsch, Ljubljana. 1351
najmanjše pasme, po možnosti črne barve. — A. Žust, kolodvorska restavracija, Ljubljana.	1584
išče mesta samostojna boljša kuharica srednjih let, izvežbana v vseh gospodinjskih delih, k samostojnemu gospodu, tudi k vdovcu. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo »Slovenca« pod geslom: »DOBRA KUHARICA 15SG«.
Proda se stavbena vogeSjna parcela
ob eni glavnih cest v neposredni bližini glavnega kolodvora v Ljubljani. Poizve se v pisarni dr. Josipa Grablovica, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 11.
Kdor želi prodati nepremično
^^tC^TUfD kakršnokoli, I B U naj pošlje natančno ponudbo na upravo lista pod: AMERIKA 22/1565.
cigaretni papir in stročnice. Glavna zalnca j
in samoprodaja:	764
A. LAMPRET, Ljubljana, Nun«ka ulica 1!)
LES naprodaj!
Na parceli skupnih opravičencev Koče p. Kočevski reki se bo po ofertah prod:ilo približno 2000 komadov smrekovih dro-Tes, prsne visočine, od 10 eol naprej, ti- , stemu, kateri ponudi več. Pismene oterte < so do 7. maja 1922 z zvezo 25.000 kron \ za kavcijo v gotovini poslati na tukajšnji | urad. Prodajalne pogodbe ležijo ob na- ' vadnih uradnih urah vsakomur na razpolago. Prepisi pogodb se lahko dobe proti plačilu 50 kron. — Vodstvo opravičencev v Kočah p. Kočevski reki, 15. 4. 1922.
kraste, lisaie od.tranuje pri človeku in živalih ggman^ KaKotmaziio, ki je brez dutia in ne maže perila. 1 lonček zh 1 osebo po pošti 5 D n. pri T..NKOC!, lekarna Lfuohana. Slovenija.
za prevleko divanov in dru-zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tnpetnike, sedlarje i. t. d. priporoča
Ma IU E.OlinM, Ljubljana
itleslni trg 10.
Prodajo se delnice Slov. eskomptne foanke.
Naslov pri upravi Slovenca pod št. 1598,
Priporočamo vsakomur najsolidnejšo lvrdko pri nakupu:
nc
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje za šivalne stroje. Istoiam potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo za briti. zobne ščetke, krtače za obleko, glavo in konje.
NAINIZIE ChNE I NA VELIKO' IN MALO 1
Lepa birma ssa d^ri a i
Ziain.na, srebrntna. Vel! a Izbira. Š -valni stio.u prvjvrsim. r"o'.re >sč ne za stroje. Poprav la. U enjo vezenja uiez-placno.
J0S.SE .O/IN-GDO N,L|ubljaitf,nitrgl3.
polarne, sieciucs, Sciir*.
in vsa golazen mor« poginiti altu p.Tubiiat« tnoiit nniboiie pruKhušont' n »piosno hvalionn irri-tva, not proti i oliskiia bianun mišim K ld podjano K 20 za -><iurite K 26 za sto-ulce K 15 uni6o.alu<- .noi)ev K IU in 30; prot mrčesom K 10 in 20 mu/Ho pnm usgm t"i UurtoJi K i0 in živini K 10--; ta uši v obiok II 'isrliu K 10 in 20 prori mrčesu n« aartju in zelenjavi prut, mravljam n i» SO K. Posilin p., pov ot>,. /,nv ii ekB|.'.p
M Jiin »r, Pe rlrlsia i>l a Z greb 39.
/r ovoom ;ri veoiem ofljemu popust.
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
pni MicnMir.no. z.
(poleg nunske cerkve).
MraitšSne »lege se obresfi«!®!© -
mr 4°/0
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplaču ejo potom nostnoček. nrada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posoiila na zetnl|lsča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
ZA PLESKARSKA IN LICARSKA DELA
SE NAJTOPLEJE PRIPOKOCA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PKECASTITI DUHOVŠČINI
00 TONE MALGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
Jablonč nad Orlium 86, CehosiovaSka.
Tov'in • cerkvenih paramentov, raznivrstn.h zastav .n cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kenhe, monštranee, bvečnike itd., sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo riebrojna pohvalna pisma ln 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce I. NESKUDLA, Ljubljana, hotel „TratnlR".
1 omaro za
obleko, eno skrinjo, 1 postcTnak. — Florijanska ulica štev. 21, dvorišče.	1569
Prodam po ceni:
lisi Hlobuhov M SliiEFi
resrii tr; 6
imunim iiiiiimiKiiiinimnmmiiiiiiiiiiiiinu immiiiimiiiiiiiiiiiiiimmmmmiimNmimm
se priporoča z najsolidnejšimi cenami. Sprejema vsa popravila, tudi prelikanje moških klobukov in slamnikov.
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1,1.
POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO!
ii zaood za
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šenfjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za dGDiačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehcslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo ter kovaški in črni premog
Prometni zavod za premog d. d. v Liubliani, luki ul. 19
Naslov:

Delniška glavnica: K 20,000.000*—
PODRUŽNICE* Novomesto, Rakek, Slovenjgradec
SLOVENSKA ESKOPIPINA DANKA
LJUBLJANH, Šelenburgova ulica štev. i. IsBvrSufe vse bančne posle naJtoCneJe In najkn!on!ne|e.
Rezervni znkladl: K 6,500.000--
Telefonl St. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni uradnik Mihael Aloškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,