Lut s* koriiti delev-•k«fl*ltu4«iva. Delavci ao opravičeni do veega kar produclre)o. Thle paper le devoted to the I nie roe te of the working cIim. Work-•re are entitled to all what thev produce. liwrwti* mooo4-oimi aftiMr, Dm. i. IMT. al «a« pott offtea %t Chtaacn III. UMnr tka Ae» of Coagr«M of March Iré. IN70 Office; 4001 W. 31. Sir.. Chilli«, "Delavci vseh deiela, zdruiitc se!1 FAZITE* BS ne étevllko v oklepafu-kl m nehala poleg ve« tega naolova. prilepile* nege epodal ali na ovitku. Ako (436) |e fttevilke . . leda I vam • prihodnje Atevilko naèega liete poteče naročnine, Prooi-mof ponovite |e take). Stev. (No.) 435. Chicago» 111., 11. januarja (January) 1916. Leto (Vol.) XI. Zopet je tekla delavska kri. v Ohio se je zgodi-sovražnik, zakaj i ne Zeppelini ne Mobilizirana milica, ostri streli, mrtvi, ranjeni, obsedno stanje in vojno pravo. Jeli sovražnik udri v Zedinjene države! Ali se je izvršila tista grozna invazija, ki jo je napovedoval Theodor Roosevelt, o kateri so pisali kapitalistični liati cele romane, o kateri je modrovala vladat Od katere strani je prišel napad! Z Atlantika, s Pacifika! Od Nemcev, Angležev ali Japoncev t Nič »ni&r^V Y oui lo; torej ni moge| take popolnosti si aeroplani, da bi preletejj/ves ocean in še nekoliko naših držav, pa izkrcali svoje vojaštvo kar v 0-hio. Le stara pesem se je ponovila; izkoriščani delavci so bili pognani v obup, pa je tekla kri. Kakor nftvadno je bilo treba "varovati sveto lastnino", in zaradi svete lastnine je moralo nekoliko ljudi v prezgodnji grob. Ena^naj žalost ne jšili epizod v zgodovini ameriških delavskih bojev se je odigrala v Yourigs-town. ¿y Majnno mesto v Ohio je to, ali mogočne kapitalistične družbe imajo tam svoja podjetja. Med njimi sta Republic Iron and Steel Company in Youngstown Sheet and Tube Works. Delavci teh zavodov so v stavki. Zahtevali so pet in pol centa priboljška na uro. Sporazum se ni dosegel, ker jg družba ponujala po 22 centov na uro, delavska zahteva je pa bila 25 centov. Teden dni je trajala stavka, ne da bi se bilo zgodilo kaj resnega. Naenkrat je prišla eksplozija. Sobotni kapitalistični listi so bili polni na kilometre dolgih telegramov z opisi nezaslišanih strahot, da so se morali dobremu, pokojnemu meščanu ježiti lasje na glavi.. Atilove hunske tolpe in Džingis ka'novi roji niso bili nič v primeri s temi barbarskimi, divjaškimi štrajkarji,ki so morali priti na kakšen čudežen, doslej še popolnoma zagoneten način naravnost iz prehistorične dobe v dvajseto stoletje. Včasi so pripovedovali pošastne grozote o pariških komunardih, o "petrole-zah", o podivjanih coprnicah, ki so polivale hiše in ljudi s petrolejem in ^îhVdem zažigale. Nepri-atranaka zgodovina nam pravi danes, da so bile 'l tiste krvoločne istorije izmišljene. Ali celo one ■^fantazije niso bile nič v primeri s temi satanskimi štrajkarji, ki so se šli nalašč napit ukradenega, priropanega žganja, da so mogli potem divjati. Opisi meščanskih listov so nam dajali nekakšno slutnjo, kakšna bo tista strašna socialna revolucija, ki jo pridigajo rdečkarji . . . Meščanski časopisi ne bi imeli nikdar prostora za take dolge brzojavne romane, če jih ne bi na st0ti80Če delavcev podpiralo s svojimi oenti, zato, da ob prvi priliki lahko — lopnejo po delavcih. PRIVATNA POLICIJA. V Youngstown je res bilo strašno. Ampak — tako ni bilo, kakor pišejo kapitalistična trobila. Bili so tudi izgredi; ali tako se niso zgodili, kakor opisujejo papirnati služabniki trustov. Kapitalisti so se takoj, ko je nastala stavka, po8lužili svojega starega, izzivalnega sredstva: "Zastražili" so podjetja s privatno policijo. Walsheva zvezna industrijska komisija je v svojem lepem poročilu z živimi barvami naslikala navade in metode teh "privatnih policistov," in kdor ni mižal vpričo neštetih delavskih bojev v V \Vashmgtonu se je sešel kongres, kateremu se ne more odrekati velika važnost, pa naj stoji človek napram idejam, zaradi katerih je sklican in napram zaključkom, ki jih sprejema, na kateremkoli stališču. Na tem kongresu je zastopana vsa republikanska Amerika, torej odštevši Kanado ves severni in južni kontinent. Namen tega zbora pa ni nič več in nič manj kakor obrambna zveza in pogodba za razsodišče med vsemi severo - srednje- in južno ameriškimi republikami. S to zvezo hočejo utrditi in zavarovati Momro-ejevo načelo, ki uči popolno neodvisnost Amerike od Evrope. Med Vladami kapitalističnih dežel in zavednim delavskim ljudstvo!» so nasprotja, ki se ne tlajo nikdar premostiti. Karkoli store meščanske vlatle, ima meščanski, kapitalistično-razreden značaj in se zgodi v interesu vladajočih, kapitalističnih slojev. Sedanje države so organizacije kapitalizma, in zelo kratkovidno bi bilo, če bi človek v katerikoli važnejši akciji teh držav in vlad prezrl kapitalistične namene. Ako ponujajo Zedinjene države svojim —■ kakor se navadno pra-■sestrskim republikam tako obrambno zve \ i zo, morajo imeti predvsem svoje interese pred očmi in v teh interesih mora kapitalizem igrati svojo vlogo. Daleč ni treba hoditi, da se najdejo ti interesi. Odkar je izbruhnila vojna v Evropi, so on-dotni konkurenti zapravili mnogo svoje trgovina v Ameriki, zlasti na jugu. Zlasti Nemčija je imela tam doli jako lepe kupcijske uspehe. Medtem Zedinjenih državah, se je že davno sam prepričal, da ao ti junaki ob vsakem štfajku živa provokaci-ja. Varstvo lastnine je vedno le pretveza. V resnici pa je glavna naloga teh tolp, sestavljenih iz najdvomljivejših in najsuiuljivejših elementov, da ustvarijo situacijo, iz katere je "sila ediui izhod." Vloga volka, kateremu je jagnje skalilo vodo, ni težka, zlasti če ni človek preneroden. In razbijači, ki prakticirajo to vse svoje življenje, i-majo že toliko vaje, da znajo provocirati, pa da izgleda, kakor da so bili oni provocirani. Sama navzočnost privatne "policije" v podjetjih, v katerih je bil štrajk, pojasnjuje količkaj izvedenemu človeku, od katere strani je prišel go-vod za izgrede. Ta institucija je že tako razvila in se je že tako vživela v svoje metode, da bi izzivala nered celo tedaj, če ne bi hoteli kapitalisti res nič druzega. kakor tla jim striižijo tovarne. Ali kapitaliste bi žalili, če bi jih smatrali za takt) neumne, da ne vedo, koga najemajo . Ce vedo, kje naj najemajo take čete, tedaj že tudi vedo, koga najemajo in kakšne vrste .ljudje so njih najemniki. STAVKOKAZI. V tovarni so delali stavkokazi. Kadar imajo kapitalisti le peščico takih izdajalcev, tedaj imajo tudi upauje, da zmagajo z njih pomočjo in da užugajo štrajkarje. Niso jih imeli dovolj, da bi se delalo v navadnem obsegu in da bi se nadomestili z njimi stavkujoči delavci, ali imeli so jih toliko, tla se je za silo delalo. V tem je že dokaz, tla niso hoteli poštene sprave z delavci, ampak tla so jih hoteli ugnati v kozji rog. Toda če ne zadostujejo stavkokazi za normalno delo, je treba gledati, da se vrnejo štrajkarji v tovarno; čimprej, tem bolje, zlasti če gre za delo, ki prinaša toliko profita. Z drugimi besedami: Treba je skrušiti štrajk. Ako se štrajkarji ne ustrašijo stavkokazov. je treba drugih, močnejših sredstev. In za ta mora skrbeti privatna policija. PRVI STREL V petek večer, ko je dnevni oddelek stavkokazov pri Tube and Sheet Company zapuščal tovarno, se je zbralo pred poslopjem večje število stavkujočih delavcev. V času stavke to pač ni nič posebnega. V tem tudi ni nikakršna nevarnost. Pač pa je ravno v takem slučaju treba hladne krvi. Totla kdor hoče povzročiti nered in nemir, i-ina prav v takem položaju najlepšo priliko. Zbrano množico je treba le na kak&cu način razburiti; potem ni treba dalje skrbeti. To se je zgodilo v Youngstownu. Vodja privatnih policistov J. M. Woltz je u-strelil iz revolverja. Sam pravi, da je ustrelil Je v zrak in da je hotel le preplašiti štrajkarje. Ce označuje mož svoje namene prav, tedaj si daje izpričevalo, da je popolnoma neposoben za svoj posel. Kajti od poveljnika policije se sme zahtevati, da pozna psihologijo mase in ve, kako učinkuje kakšno sredstvo na množico. Iz poročil ni razvidno, čemu je bilo sploh treba zastrašiti štrajkarje. Polagoma bomo že še tudi to izvedeli, o tem smo prepričani. "Situacija je bila napeta", "štrajkarji so grozeče nastopali", bil je "kritičen moment", ali pa kaj podobnega. Takt; fraze so vedno pripravljene, le prvi hip je bil rar. Woltz najbrže tako konfuzen. da se ni domialil nobene. Totla take fraze nas bodo zelo težko prepričale. Kajti če bi bila situacija tako nevarna, tla je bilo treba pograbiti revolver, tedaj ne bi bil privatni policist streljal v zrak. Privatni policist niso tako rahločutni, da ne bi streljali v živo, če je treba brauiti svojo kožo. Toda Woltz je streljal v zrak. Zakaj? — Zato, da je počilo. "Zastrašiti" se pravi v takem slučaju "razburiti." Nič ni v takein položaju nevarnejšega, kakor slepi streli. In ko je počilo, se je zgodilo, kar je bilo nameravano. Pričel se je boj. To je človeško tako razumljivo, da ni treba nobenega razlaganja. Obžalovanja je vredno, ali razumljivo je. Da je bilo res kaj takega nameravano, se že po tem lahko sodi, ker so kapitalistični slugerji že pred par dnevi izkušali provocirati nemire, in je bil takrat eden izmed štrajkarjev težko ranjen. MRTVI, RANJENI. Ta hip, ko to pišemo, še ne vemo zanesljivo, kakšne žrtve je zahteval ta boj. Prva poročila sc pravila, da so bili štirje ubiti, 19 pa ranjenih. Neka poznejša vest pravi, da je le ena smrtna žrtev, medtem ko je število ranjenih mnogo večje, najmanjše sto. Na vsak način pa je gotovo, da je tako, kakor skoraj v vseh podobnih slučajih: Večina žrtev je na strani delavcev. In že to je močan argument proti trditvi, da so delavci brez razloga in brez provokacije pričeli boj. MILICA. V soboto zjutraj je prišla v Youngstown vest, tla je milica iz Cleveland* s strojnimi puškami na poti. Poročila pravijo, tla so se stavkarji na to polastili bolnišnice družbe Youngstown Sheet and Tube Company in se v njej zabarikadirali, da hi se branili napada milice. V splošnem so poročila precej konfuzna in si tudi v marsičem nasprotujejo. Gotovo je, da so prišle tri kompanije ohijske državne milice s štirimi strojnimi puškami v mesto, in z njimi je prišel tudi general Speaks. Dve stotniji sta zasedli omenjeno tovarno. Stotnija K 8. polka je pa odšla v East Youngstown, ker je bila baje tudi tam situacija grozeča. Drugi oddelki državne milice so dobili nalog, naj bodo pripravljeni za odhod v Youngstown na prvo povelje. Kmalu so bile vse "strategične" točke zasedene in mesto je izgledalo kakor vojaški tabor. (ieneral S|H'aks je razglasil vojno pravo za ves okraj. STRAH V OKOLICI. Iz bližnjega mesteca Struthers so prišle vesti, da se tam boje izgredov stavkujočih delavcev. Pod vodstvom svojega župana so se ondotni meščani takoj oborožili in zastražili most, ki so ga hoteli pognati v zrak, če bi se prikazali štrajkarji. (Ieneral Speaks je takoj ukazal, da sta c*dsli dve stotniji milice tudi v ta kraj. Zdi se, da so bile vse povesti o pohodu štrajkarjev prazne govorice. Enako je bilo tudi z drugo povestjo, da hočejo štrajkarji raztlejati neki nasip in odrezati tovarni vodo, pa poplaviti okolico. Tudi tja je bila poslana milica. Opoldne je bilo koncentriranih 2000 miličar-jev, in še več so jih pričakovali. PANAMERIKANIZEM. ko je znašal še pred sedemnajstimi leti nemški u-voz v južno Ameriko komaj sest odstotkov, je dosegel do vojne že enoindvajset odstotkov vsega ondotnega uvoza, kar je gotovo za tako kratko dobo zelo velik napredek. Večji del teh pridobitev je pa splaval po vodi, odkar je vojna, in mnogo kupčij — ne le nemških — so prevzeli kapitalisti Zedinjenih držav. Uspeh bi bil sicer lahko sc mnogo večji, ako bi bila Amerika lani imela trgovsko mornarico in če bi bila ameriška indm-strija hitro pripravljena za izvoz, pa če bi bili tukajšnji kapitalisti glede na kredit, ki so ga potrebovali v južni Ameriki, nekoliko manj ozkosrčni Ali tudi dosežene pridobitve so toliko vredne, da jih ne bi tukajšnji kapitalizem rad zopet izgubil, zlasti ker ima utemeljeno upanje, tla jih bo Še povečal. Panameriška zveza ima tedaj v prvi vrsti namen zagotoviti in zavarovati tukajšnji kapitalistični industriji trg v južni Ameriki. Preko tega čisto kupčijskega interesa pa za-slAiži panameriška konvencija pozornost in zanimanje zaradi svojega nedvomno jako velikega političnega pomena. Ne da se tajiti, da je v taki zvezi znaten napredek in da prinaša koristi, katerih ni podcenjevati. Zveza ameriških dežel hoče varovati republikanski značaj vseh. Sedanja svetovna vojna, ki je ogromno večino vsega človeštva presenetila kakor strela z brezoblačnega neba, je le pokazala, da se ne smejo nenavadne ideje odpraviti meni-nič tebi nič z besedo: Nemogoče! Tudi poizkus, tla se v tej ali oni deželi poruši repuhličanska in uvede mouarhična oblika, ne spada med nemogoče reči. Zveza vseh anieriški-h republik za ohranitev republike pa že zelo ovira in menda tudi o-nemogoča monarhiene eksperimente. Da bi Amerika dobila kakšno vojno s katerokoli evropsko ali azijsko silo, ni tako verjetno, kakor deklamirajo Roosevelt in njegovi somišljeniki. Ali da ne bi imela nikdar nobena tuja država sovražnih namenov zpper Ameriko, more trditi le človek, ki zaradi same teorije noče pogledati resnici v obraz. Od nekdaj dokazuje socializem z nepobitnimi argumenti, da nastajajo v kapitalistični družbi vedno nasprotja, ki groze z oboroženimi konflikti. Očividno pa bi zveza vseh ameriških republik zmanjšala nevarnost zunanjega napada, če je ne bi sploh odstranila. Izkušnja nas seveda uči, da niso aliance vedno Karrincijc niiril> v Evropi smo imeli trozvezo, ki je ob vsaki priliki ofjciclno zatrjevala, da noče nič druzega na svetu, kakor varovati mir. Ali že njen obstanek je bil tako grozeč,tla se je proti njej ustanovila ententa, in potem se je pričelo tisto oboroževalno tekmovanje, iz katerega 8e je naposled izcimila sedanja vojna. Med tistimi aliancami in zvezo ameriških republik je pa neskončna razlika, že zaradi tega, ker je ta zveza naravna in ker obsega ves kontinent. Isti razlogi, ki navajajo socialiste, da zahtevajo ustanovitev Zedinjenih evropskih držav, zagovarjajo tudi panameriško zvezo. In če bi se POŽARI Tisti, ki so hoteli imeti nered, so svoj namen popolnoma dosegli. Kapitalistični listi govore zdaj o štrajkarjih, zdaj o simpatizantih, zdaj o sodrgi. Najrajši bi pripisali stavkujočim delavcem vse izgrede, pa vendar čutijo, da ne gre to. Vsaka laž mora imeti svoje meje, kajti drugače se sploh nič ne verjame. Izgredi so bili na vsak način veliki in obžalovanja vredni. Sodišča bodo seveda preiskavala, in če bi se bilo tam zanašati na nepristranost, bi se lahko mirno počakalo na rezultat. Kar se izkaže, se izkaže. Totla človek ima preveč izkušnje, pa že ne pričakuje, da se bo iskala čista resnica, ampak da se bodo zbirali "dokazi" za to, kar se hoče dokazati. V mestu so bili veliki požari. Prva vest, ki je prišla v Chicago, je dejala kar, da gori vse mesto. Sčasoma se je pretiravanje vendar nekoliko poleglo. Poznejše vesti pravijo, da je pogorelo pet blokov in da znaša škoda 800,000 dolarjev. Preden je prišla milica, je množica baje zadrža-vala gasilce, da niso mogli priti na mesto nesreče in gasiti. Prepričani smo, da se ne morejo vsa ta dejanja meni nič tebi nič pripisati štrajkarjera. V vsakem mestu so gotovi elementi, ki so nagnjeni k nasilstvu, ne da bi imeli kakšno idejo ali kakšen cilj razun uničevanja. Dokler ni prilike, se ne zganejo. Če se pa prikaže prilika, pa prilezejo, da človek niti ne ve, odkod so prišli in kaj jih je prineslo. Skoraj vse revolucije so trpele zaradi takih eksistenc, katerim ni namen revolucije nič, vandalizein pa vse. Med ljudmi, ki so v Youngstownu počenjali taka nasilstva, jih je gotovo ogromna večina takih, ki jim je stavka deveta briga in ki niti ne vedo, zakaj so delavci v boju. Rekli bodo pač, da simpatizirajo s štrajkarji, ali marsikdo med njimi bi se obrnil proti štrajkarjem, če bi mogel tako zadostiti svoji strasti. Taki ljudje le diskre-ditirajo poštene delavske boje. Danes se tudi ne more izključiti možnost, da se je od kakšne tretje strani vodila agitacija in da so bili ljudje naščuvani od hujskačev, katerim je za delavska vprašanja toliko kolikor za lanski sneg. Da se je popilo mnogo žganja, je verjetno. Kdo je bil na tem interesiran, je pač doslej se nerešeno vprašanje. Nikakor pa ne gre, da bi se vse, kar se je zgodilo, obesilo štrajkarjem na suknjo. Kapitalistom bi bilo to seveda najbolj všeč, ali posrečilo se ne bo. POSREDOVANJE. Državna industrijska komisija ohijska je sklenila poslati vodjo statističnega urada Fred C. Croxtona v Youngstown, da posreduje med delavci in delodajalci. Croxton se je takoj odpeljal v Youngstown in je v pondeljek že poiskal stike s tovarniškimi uradniki in z voditelji stavkarjev. Organizator A. F. of Labor John Barusaldi je stopil v zvezo s stavkarji. Govorica pravi, da jim je svetoval, naj sprejmejo po dva in pol centa priboljška na uro in tla so sprejeli njegov predlog. e Oblasti pravijo, da imajo situacijo popolnoma v rokah in da se ne boje novih izgredov. Več sto oseb je v zaporih. po vojni res ustanovila zveza evropskih držav, bi bila to naravnost izpopolnitev vseameriške zveze. Seveda ni nobena taka zveza uresničenje socialističnih idealov. Kapitalistična načela bodo tudi potem veljala, in to mora biti jasno, da ne izginejo snovi za konflikte, dokler ne izgine kapitalizem. Totla vsako zmanjšanje nevarnosti je že pridobitev. In da se nevarnost resnično zmanjša, bi bilo v prvi vrsti zahtevati, da se strogo, absolutno zavaruje obrambni značaj ameriške zveze in onemogočijo vsi imperialistični in agresivni nameni. Kakor hoče panameriška zveza preprečiti vojne med posameznimi ameriškimi državami s tem, tla se mora vsako sporno vprašanje predložiti razsodišču, postane vseameriška zveza lahko jako važen faktor v resnejšem gibanju za mednarodna razsodišča na boljši in zanesljivejši podlagi kakor doslej. O uresničenju panameriško zveze ne bodo odločevali socialisti, ker je politična moč v rokah nasprotnikov. Odgovornost zanjo bodo imeli tisti, ki jo sklepajo. V tem je nevarnost, da jo bodo džingisti skušali izrabljati za svoje namene. Če pa ne more ljudstvo, ki je izročilo politično moč .tujim rokam, izrekati najodločilnejše besede, mora biti vsaj na straži, da se reč, ki je sama na sebi dobra, ne prevrne v zlo. Letos bodo nacionalne volitve; in ob tej priliki naj volilci premislijo, da pojde tu za vprašanja. ki imajo največji pomen za dolgo bodočnost. Vprašanje, kako si Amerika ohrani mir, je med njimi. GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI. Nameraval ae je napotiti v Mušičev han, da tam kaj «ve o Joviciin o svojem konju. Pa tega ni bilo treba, ker blizu deaete ure je zagledal na poti pred kolibami dva orožnika, ki sta spremljala njegovega konja, poleg katerega je korakal o tožni Bobojedac, držeč ga za uzdo. Pogrela jo inženirja radoat, ob enem pa ga je zaakrbelo, kaj je z Jovico. Ali so ga morda vklenjenega že odgnali pred vojno sodišče, ali jim je utekelt Nič več se ni čudil, da je zašel Miloševic na pot oboroženega upora ,aaj je takrat v zasedenih deželah gorelo in vrelo na vaeh straneh; z neba ali odkod je padlo oznanilo, da je človek brez svobode, kar riba brez vode. Eden orožnikov je stopil k njemu v sobo in prosil za pismeno potrdilo, da je oddal konja. Potem je izvlekel iz listnice razmečkan kos papirja in ga pomolil Vilarju. Na listu so stale v naglici in z grobo piBavo pisane besede: "Oprosti mi, gospodine Franjol Do smrti sem Ti hvaležen za konja. Jovica." Ta list so našli zataknjen za uzdo. Orožnik ga je zahteval nazaj, da ga priloži 8vojemu pismenemu poročilu. Spravljajoč papir v listnico, je škodoželjno in porogljivo migal z glavo, kakor bi hotel reči: Ta razbojnik ti ne bo dolgo hvaležen. Precej po orožnikovem odhodu je pristokal v aobo Bobojedac. "Oj, da pišem, tri dni bi ne napisal vseh svojih jadov!" je prekanjeno vzdihnil. 4'Najprej mi povej, kako si prišel h konju. O tvojih jadih ae pomeniva pozneje." 4poInoma odločili ta narod od zapada. V teku štirih stoletij je izginil« ta dežela s površja zgodovine: Srbi so postali podložni o-smanskiin posestnikom, it» le v nesmrtnih narodnih pesmih o starih junaških bojih prednikov na Ko-novem polju, v narodnih pesmih, katerih ni nihče drugi slišal, kakor" poslušajoči vaščani, katere tudi niso bile drugje zapisane, kafcnr v spominu dečkov in slepcev, je živel spomin na uničeno veličino nekdanjega srbskega kraljevstva. Tako je bila srbska duša izobražena: umetniško in bojevito, roman- tično in hrepeneče po nekdanji ve-ličasti. Srbi niso tako trezni, gospodarski, delavni in praktični kot Bolgari, so pa veliko bolj bojeviti, dejanjaželjni in umetniški. Na srbskih tleh je divjal od začetka nove dobe boj med za padom in islamom. Cesarji starega nemškega kraljevstva so se poldrugo stoletje bojevali s Turki za posest Ogrske, začenši leta 1524, in kmalu tudi za Srbijo. Od 1524. do 1683. so prodirali Turki proti vzhodu ter dospeli celo prav pod obzidje Dunaja. Združeni Ne m "i in Poljaki so jih zapodili nazaj Leta 1866. so osvobodili Budim, ki ic bil torej skoro 150 let v turški posesti, leta 1687 so pridobili zopet nazaj Hrvaško in Slavonijo, leta 1697. so osvobodili spodnje Ogrsko z zmsgo princ Evgena pri Zenti. Nova turška vojna (1716 —— do 1718) je osvobodila ostali del Ogrske in v tej vojni je priftel princ Evgen 16. avgusta 1717 v Belgrad. V miru v Požarevcu je moral odstopiti tur&ki sultan ce-sarju Banat, Vlaško in oni del Srbije, ki leži med Moravo in Drino. Od tega časa je pripadala za-padna Srbija in severna Bosna Avstriji 21 let. V miru v Belgra-du (18, septembra 1739) so pripadle po štiriletni vojni s Turki Srbija, Bosna in Vlaško zopet velikemu mogulu v Stambulu, Donava in Sava sta ostali od tega časa trdna meja med srednjo Evropo in orientom. Čudno je izpreminjajo zgodovine. Srbi so gledali po belgrajskem miru poldrugo stoletje po osvoboditelju onstran Save. Ako so turški gospodarji le prehudo pritiskali na srbskega kmeta, potem je pobegnil ponoči v čolnu preko deroče reke v Srem, Bačko ali Banat ter si poiskal tu novo domovino. Oni okraji, mogoče naj rodovi tnej-ši v Evropi, so bili vsled neprestanih turških bojev opustošeni. Cesar Leopold I., Karol VI., Marija Terezija in Jožef II. so dali Srbom zemljo in prilegije, in ti so se naselili globoko na Ogrsko; celo patriarh srbske cerkve se je preselili iz Peča na macedonski planjavi v Karlovec. Ob onem času, ko je vodil Andrej Hofcr Tirolce v boj proti Francozom in Bavarcem, jc praznoval tudi srbski narod svoje vstajenje, opirajoč se na svobodne Srbe v monarhiji. Črni Peter, u-stanovitelj sedanje vladajoče dinastije, je vodil leta 1804. vstajo proti 08manskim gospodarjem; 12. decembra so osvobodili kmetje Belgrad ter poklali posadko jani-čarjev. Iz lastne moči so zavrnili leta 1809 in 1810 od vseh strani v deželo vdirajoče čete turškega velikega mogula ter jim je bilo v miru v Bukareštu (1812.) obljubljeno, da bodo puščani v miru. Toda že naslednje leto so udrle tri turške čete preko Donave. Mo-rave in Drine v deželo in Črni Peter je moral vstopiti na avstrijska tla. Namesto njega je začel leta 1815. boj proti Turkom MiloS Obrenovič, ustanovitelj prejšnje kraljevske dinastije. Potem ko je bil leta 1817. Črni Peter, ki se je med tem povrnil, zavratno umorjen, je bil 6. junija proglašen Miloš za dednega kneza. Od onega časa je Srbija neodvisna, od onega Časa sta tudi oba kneže-vska rodova, Karagjorgjevi-či in Obrenoviči, neprestano riva-lizirala med seboj. Zlodejstvo iz leta 1817 se je krvavo ponovilo 11. junija 1903.: zadnji Obrenovič, ki je veljal za prijatelja avstro-ogr-ske monarhije, je bil umorjen v belgrajskem konaku z njegovo ženo vred, in 15. junija je izvolilo ljudsko zastopstvo Petra iz rodu Karagjorgjevičev za kralja: Srbija je nastopila usodepolno pot k ustanovitvi velikega srbskega kraljevstva. Mnogo krvavih dni je videlo ono mesto ob steku Save in Donave, in zastava na njegovem gradu se je mnogokrat menjala. Mnogo krvi so popila ondotna tla: ta zemlja ie križišče narodov, svetovnih oblasti, kultur, zemlja, katero je posvetila zgodovinska usoda, in tragična je usoda narodov, katere je zgodovina poklicala, da si z^rade na njej svoje koče. Dohodki od patentov. Neverjetno visoke dohodke do-našajo patenti ne samo iznajdite-ljem, — temveč še bolj družbam, ki so se ustanovile v njihovo izkoriščanje. Aucrjcva plinova žarila na primer, ki so bila patentirana že leta 1885, so ne samo iznajdite-Ija napravila za miljonarja, ampak tudi raznim delniškim družbam v Avstriji, na Nemškem in Angleškem pridobila velikansko premoženje. Enako je s kavčukovimi obroči na kolesih pri bicik-ljih. Ena sama taka pnevmatik-družba je prodala miljone in pa miljone takih obročev, ki so se v začetku prodajali po 60 K komad. Iznajditelj je dobil takoj v začetku za patent 350,000 K. Velikokrat čisto priprdste patentirane iznajdbe prineso največ dobička. Tako je na primer neka priprosta priprava, s katero se vogali pri škatljah spenjajo, v par letih obogatila iznajditelja. Znana ustna voda "Odo!" je prinesls miljone. Veliko patentov pa seveda leži neporabljenih pri patentnem uradu, ki iznajditeljn niso prinesli še drugega. kot razočaranje. PROLE TAREC UST ZA IMTKRE1E DKLAVSKSGA UUDjrVA. IZHAJA VSJ KI TOREK. —- Laataik in .adaj«tti)i — JvgttUviRika dilav« Iii tiskovna diuiba v .aicifo, Illinois. Narotuina: Za Arr. riko $2.00 za c«lo let»., $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.10 ta celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivali!!a je poleg novega nasnantit imeti stari naslov. gu»IU i k« m(ulim(i|« Ju«mI. — McUliilki« ITU« v Ameriki. — Vn pritožbe glede nerednt-ga pošiljanja liata in drugih nerednonti, je pošiljati predstdniku družbe IV. Pocflipcu, 50J9 W. 25. PI Cicero, lil. PROLETARIAN OwB«d ud put tithed «vary Tuesday by South Sliiic Win men's Pubishirg Compiny Cftictgt, 14 tins is._ Subscription ra es: United States and Canada. $2.00 u year. $1.00 for half vear. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:• -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" * «••» W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS O BREZPOSELNOSTI. S kapitalistično družbo so nekatere socialne bolezni tako orga-nično združene, da jih ni ruogoče odpraviti za nobeno ceno kakor s porazom kapitalističnega sistema, ki se mora nadomestiti s sposobnejšo družabno uredbo. Po vsem dosedanjem znanju more biti to le socialistični sistem. Med neizogibne posledico kapitalizma spadajo vojne, lastninski zločini, samomori, prostitucija, zgodna umrljivost, zlasti umrljivost otrok, gospodarske krize in bankroti, draginja, lakota, brezposelnost. - V Ameriki pustoši sedaj ravno zadnji strah z brezprimerno silo in poraja še tisoč drugih groz. Velika brezposelnost nikdar ne mine brez vsakovrstnih nesreč, brez katastrofalnega stradanja, samomorov in zločinov. Posledice te more so hude, če so začasne; veliko jih je pa tudi trajnih in zato še bolj nevarnih. Dolga brezposelnost vrže človeka najprej v bedo. To je začetek vsega gorja. Revščina zatira in naposled ubije vsako moralno moč. Kruha ne morejo nadomestiti nobeni pobožni nauki, ne tolažbe z nebesi in grožnje s pealom, ne zakoni in kazni. Tisti, ki niso bili nikdar lačni, ne morejo vedeti, kaj je lakota, zato tudi nimajo pravice, da bi moralizirali. Moderna veda z vso odločnostjo potrjuje stari latinski pregovor: Mens sana in corpore sano — zdrava duša v zdravem telesu. Oslabljen organizem mora izgubiti duševno silo; čim večja je telesna beda, tembolj se krči odporna moč proti izkušnjavam. Kadar preostaja tisočerim, morda miljonom ljudi le alternativa: Zločin ali pa pogin — je logična, neizogibna r>o-sledica velikanska pomnožitev zločinov. Pogostoma pa je Človek že s prvim pregreškem obsojen na propad. Iz kaznilnice vodi pot le malokdaj v pošteno življenje. Značaji, ki niso iz jekla, se ksj lahko nauče, da prinašajo tatvine in ropi več kakor pošteno delo in da tudi riziko ni nič večji. Tako meče brezposelnost cele trume sicer dobrih, za drugačno življenje namenjenih delavcev v capinski prole-tsriat, odkoder za večino ni več rešitve. Koliko ljudi se naleze v bedi smrtnih kali, koliko pogine otrok ob nezadostni hrani in v mrazu — to so poglavja, ki ji-h osvetluje statistika z groznimi številkami. Meščanska družba sama je že več kakor enkrat občutila strašne učinke brezposelnosti mas. Revol-tc sestradancev napolnjujejo cele strani zgodovine; četudi ne morejo prinesti obupanim trpinom rešitve, ker svinčenke ne nadomeščajo kruha, vendar napravijo lahko ogromno škodo, ker jo njih taktika vedno slepa in besni. Brezposelnost spremlja kapitalistično gospodarstvo kakor senca človeka. Njen problem se ne more rešiti v sedanji družbi. Ali to ni opravičba za družbo; kajti c'e se v sedanjih razmerah ne da odpraviti, se vendar lahko omeji in njene posledice se lahko omilijo. Kakor 2x2—^4, tako je razumljivo, da povzročuje brezposelnost enih preobilno delo drugih. Ako delajo štirje delavci po deset ur na dan, bi jih pet lahko imelo zaslužka, če bi delali po oacm ur; pri 4000 delavcih znaša diferenca že 1000, pri štirih miljonih pa cel miljon. Popolnoma smotremo ne more delo organizirati le na socialistični podlagi. Gotovo. Ali bolje kakor sedaj bi se lahko organiziralo, če bi država prevzela industrije iu prometne uprave; s centralizacijo bi jih lahko uredila, da bi se bolje prilegale dejanskim potrebam, pa bi lahko delo razdelila tako, ua ne bi ostajale cele armade delavcev na cesti. Organizacije, ki dajejo svojim članom podpore za slučaj brezposelnosti, so pokazale, da se z zavarovanjem zoper brezposelnost lahko dosežejo uspehi, ki vsaj zmanjšajo bedo. Ali to skrb bi morale prevzeti javne institucije, država, dežela in občina. Razni poizkusi v tem oziru so se v Evropi dobro obnesli, zlasti takozvani gentski sistem kaže dobre učinke. Kaj pa so storili na tem polju ameriški političarjit Vprašajte jih, kaj mislijo o sedanji brezposelnosti, kaj so storili proti temu strašilu, kdaj so nastopili za zakoniti osemurni delovnik, kdaj za podržavljenje industrij, železnic i. t. d., koliko miljonov je dovolil kongres, koliko zakonodaje za zavarovanje proti brezposelnosti. Ko vam bodo morali priznati, da so se za vse to brigali, kolikor za lanski sneg, jih boste spoznali in razumeli, da je smrten greh, če se poteguje delavec še za te Stanke in če se ne pridruži tisti edini, ki zastopa njega in njegove interese, in v kateri ni samo bacek, ki mora drveti za ovnom z zvoncem. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V SENATU. Nekoliko se stvar vendar giblje. Odbor zveznega senata, ki se bavi z vprašanjem ženske volilne pravice, je izdelal poročilo o predlogu Susan B. Anthony, da naj se vpelje ženska volilna pravica z iz-premembo ustave. Poročilo je u-godno za predlog. Odbor razlaga, da je splošna volilna pravica moških naravna posledica republikanskih institucij. Potem pa nadaljuje, da se "vsak razlog, ki se more navesti za splošno volilno pravico moških, lahko z enako veljavo navede za splošno volilno pravico moških in žensk". Na ugovor, da ne morejo žen-ske služiti z orožjem, odgovarja odbor: "V sedanji vojni je ženska prevzela mesto moških v vseh mogočih industrijskih poklicih družbe, podprla je njegovo vlado, izdcla-vala je njegovo orožje, izpolnjevala je njegove zakone, obvezava-la jo njegove rane, pokopavala je njegove mrtve in bila je njegova družica na bojišču". Na drugem mestu pravi poročilo: "Če se je narod že pred pol stoletja odločil, da je omejil državno avtoriteto nad volilno pravico s tem, da je zrušil diskvalifikacijo barve, ni nobenega razloga, zakaj da ne bi nadaljeval in zrušil tudi diskvalifikacijo spola". Poročilo so podpisali demokratični senatorji Thompson, Owen in Ifollis in republikanci Sutherland, Clapp in Jones. Demokrat Ransdell je glasoval za poročilo, njegovo ime pa ni bilo med podpisi, ko je bilo poročilo predloženo. Republikanec Catron iz New Mexico ni soglašal s poročilom in senator Johnson iz South Dakota je ni podpisal. V odseku je imela ženska volilna pravica vsekakor večino, in to jc že napredek. Legar v Mehiki. Medtem ko se zdi, da je domača vojna v Mehiki precej končana, prihajajo iz dežele druge žalostne vesti, ki seveda ne prinašajo nobe nega posebnega iznenadenja. Voj na ni nikdar nesreča sama zase, temveč ima vedno spremljevalke, ki dopolnjujejo njeno pogubno delo. Med te spadajo draginja, lakota in nalezljive bolezni. Koli kor je posneti po poročilih, razsajajo te sedaj ffrav hudo v Mehiki, posebno pa legar. V glavnem mestu je okrog tridesettisoč oseb ti foznih. Najhujše pa je, da so raz mere za boj proti tej kruti bolezni v obubožani deželi zelo slabe. Denarja ni, zdravnikov ni, zdravil ni in bolnišnic ni, tako da se je vlada obrnila do Zedinjenih držav za pomoč. Neorganizirani Kapitalisti so naravnost navdušeni za neorganizirane delavce. To navdušenje izvira seveda le iz mržnje do organiziranih in iz kalkulacije, da je neorganiziran delavec pripravnejši predmet izkoriščanja. Sicer bi privoščili vsem delavcem brez razlike, da bi šli v pekel, če jih ne bi nujno potrebovali, da jim kupičijo bogastva. V vseh kapitalističnih računih je profit glavna reč. Okrog njega se suče vse. Vanj upirajo o-či, in to jih tako zaslepljuje, da pogostoma ne spoznajo svojih pravih interesov. Misel, da je neorganiziran delavec boljši od organiziranega, je namreč tudi s kapitalistovega stališču zelo napačna in porojena iz kratkovidnosti. Kakor vsak človek je tudi delavec celota, ki se ue more razdeliti v oddelke iu vsak od njih napolniti z drugim značajem. - V vsakem razredu človeške družbe so lahko slabi,značaji. Ali če jc delavec slab karakter, se to ne izraža le v tovarni, temveč povsod, zlasti pa napram njegovim tovarišem. Velja pa tudi obratno: Delavec, ki je pošten v družbi svojih razrednih tovarišev, je pošten tudi drugod. Delavec, ki ima bistre oči za svoje razredne interese, jih ima tudi za delo. Da je proletaree organiziran, mora imeti zdrave možgane v glavi. Neumnež misli tako, kakor tiste uboge reve, ki se včasi oglašajo v slovenskih listih, češ kapitalisti vendar morajo biti, kdo bi nam pa sicer dal delo? Taki z železnimi žeblji zabiti junaki mislijo, da je največja čednost prikupiti se gospodarju, že zato, da ima človek "ljubi mir." Za organizacijo niso taki ljudje, in če i-ma modrijan te vrste člansko knjižico kakšne unije, lahko stavite, da je le zato pristopil, ker je bil prisiljen ali pa,ker je v svojem neznanju mislil, da bo dobival od organizacije kakšna bogastva ali pa kakšne druge vidne dobičke. Pravzaprav se tak človek še ne more šteti za organiziranega. Kdor je pa iz prepričanja in iz spoznanja razmer član delavske organizacije, je pameten in razsoden. Dejal bi človek, da so to lastnosti, ki so tudi kapitalistu koristne. Kajti pameten in razsoden delavec je tudi pri delu več vreden od neumnega in nerazsodnega. In jasno je, da bo tudi njegovo delo vec* vredno. Vsega tega pa kapitalisti večinoma ne uvažu-jejo, kajti oni vidijo le to, da se bojuje organiziran delavec za svoje pravice, neorganiziran pa potrpi vsako krivico. Oni računajo, da je zadnji zadovoljen z vsako mezdo, prvi pa zahteva plačo, ob kateri je mogoče človeško živeti. Pozabljajo pa, da imajo od bolje plačanega "dobrega dela sami mnogo večjo korist kakor od slabo plačanega slabega. In še na marsikaj druzega znajo pozabiti kapitalisti. Če pa izcveto posledice njihovega egoizma in njihove kratkovidnosti v krvavih cvetovih, tedaj strme v dogodke z izrazom začudenja, presenečenja in nerazumevanja. Youngstown — to je taka šola. - Kapitalistični listi poročajo, da so tam delali delavci različnih narodnosti. Zamolčujejo pa, da je masa delavstva neorganizirana, in sicer po krivdi družbe, ki je odpuščala izučene delavce, ko je izpopolnitev strojev omogočila, da so se nastavili neizučeni. Vsak poizkus, da bi se to delavstvo pri- dobilo za organizacijo, so pa jeklarski baroni brutalno onemogočili. "Neorganizirani del^Vci so raja; oni bodo že plesali, kakor jim bomo žvižgali mi" — so mislili kapitalisti. In sedaj vidijo, da prenaša tudi raja le tako dolgo suženjstvo, dokler ne postane nemogoče. Razlika je pa ta: Organizirani delavci gredo kulturno v boj za svoje pravice, neorganizirana raja pa zbesni iu podivja. Organizacija preudari, kakšna sredstva so potrchjia za dosego namena; raja nima preudarnosti, raja ne zna presoditi sredstev iu izgubi svoj lastni cilj izpred oči. Kakšen dobiček imajo youngstowuski delavci od tega, da je šest blokov hiš požganih? Kol i konjih je to približalo njihovemu cilju f Kaj je to koristilo njihovi stavki! Nič, nič, nič. Dobro organizirano delavstvo bi vedelo ob začetku svojega boja, tla si ne more z nerazsodnim uničevanjem prav nič pomagati, da škodujejo taki požigi delavcem samim in njih tovarišem. Že zato, «la ne trosijo po nepotrebnem svojih sil, ne bi organizirani delavci poizkušali take nezmiselne taktike. — In še nekaj druzega je. Kazni poročevalci pripovedujejo, da so se zadnje dni videli tujci v mestu, ki so ščuvali maso. Mi jih nismo videli, pa ne moremo trditi, da so bili. Toda mogoče je, in izza vsega, kar se je zadnje mesece že poizkušalo v Ameriki, tudi ni neverjetno. Pravimo pa, da bi bili taki poizkusi ostali brez vpliva, če bi bilo jeklarsko delavstvo organizirano. Kajti organizacija, ki ve, čemu in zakaj vodi boj, zna tudi skrbeti, da se ne izrabi njen boj v tuje namene in da ne učinkujejo tuji vplivi na delavstvo. Organiziran delavec ve, kje je v slučaju štraj-ka njegov prostor, kje dobi informacije, kdo je upravičen, da govori v imenu organizacije in mu daje navodila. Organizirani delavci sklepajo vse, kar je potrebno, na svojih sejah in shodih ; tam se ne more uveljaviti noben tuji vpliv, in kdor bi hotel izkoristiti boj za kakršnekoli druge namene, bi se pri organizaciji kruto urezal. Organizirani delavci ne potrebujejo nobenih "simpatizantov ", ki nastopajo sicer v imenu "delavske stvari," pa delajo vse na svojo pest. Svoj boj vodijo organizirani delavci sami. V Youngstownu niso bili organizirani. V boj jih ni povedlo jasno spoznanje pravice in moči, ampak le neznosni pritisk. Za sistematičen boj niso bili pripravljeni. Izkušenega vodstva niso imeli. In sami niso bili izkušeni. Tako niso mogli zavarovati svojega boja zoper tuje vplive, niso mogli preprečiti "sodelovanja" elementov, ki niso imeli z njihovim bojem nobenega opravka, in sedaj mečejo nanje odgovornost za dejanja, katerih niso zakrivili sami. S tem, da ovirajo organizacijo delavstva, greše kapitalisti bolj zoper splošne interese družbe, kakor nevedni in nezavedni ljudje, ki postajajo žrtve kakršnegakoli brezvestnega hujskanja. Vso nesrečo, ki se je zgodila v Youngstownu, imajo v zadnji vrsti jeklarski magnati na vesti. In največ so zagrešili 8 svojim neumnim in trmastim ovira njem organizacije. Kajti organizacija pomeni boj za pravice, am pak organizacija pomeni tudi kulturo. Fordovi stroški. Iz Kodanja poročajo dne 5. januarja, da so stroški Fordove ekspedicije do tega dneva dosegli tristotisoč dolarjev. Računajo pa, da bodo narasli na pol miljona. Za tisto premoženje, ki so ga ustvarili Fordo- vi delavci, je to svota, ki jo velekapitalistični "idealist" pač lahko utrpi. Ali pol miljona je vendar pol miljona, in naposled je le res, da bi se s tako svoto lahko storilo marsikaj pametnejšega. Henry Ford je po kapitalističnih zakonih gospodar "svojega" denarja in lahko stori z njim, kar hoče. Ako ga sežge, mu tudi ne more nihče braniti. Zato je pa vendar vredno vprašati: Ali se jc ta izdatek izplačal? Ali je bilo kaj pameti v tem eksperimentu? Henry Ford se je bil peljal v Evropo in je raztrobil po vsej Ameriki, da gre tja delat mir. Seveda je odnesel brzojav to vest takoj tudi čez morje. Ali medtem, ko so se na oni strani luže po zaslugi norčevali iz tega projekta, so se našli v Ameriki neštevilni časopisi, ki so jemali vso stvsr resno ali pa so so vsaj delali, kakor da jo jemljejo resno. In Se sedaj se nekateri veljavni ljudje, sodniki itd, jeze, da je Ford marsikomu predmet zasmehovanja. Ali v resnici jc porogljivost najblažje izmed vsega, kar se more posvetiti detroitskemu romarju, ki misli, da je velik, zato ker ima miljone iii da se premore z denarjem vse. Dolar je pač velika moč, ali boga le še ne napravi iz svojega lastnika. Ford in vsi njemu podobni romantiki so veliki otroci, in beseda, da je zgodovina učiteljica življenja, nima zanje veljave. Avtomobilski fabri-kant je živ dokaz, da je človek lahko zelo bogat, pa kljub temu zelo kratkoviden in izven svojih kupčijskih interesov zelo nerazumen. Po meščanskih šolah uče otroke na ta način zgodovine, da so jo vso, od Adama pa do Hin-denburga "naredili" posamezni "veliki" ljudje. V naših dneh se smatra kajzer Vilče prav posebno za takega izvoljenca; on in gospod Bog držita sedaj usodo sveta v svoji-h rokah, Viljem Se malo bolj kakor Bog. Forda je pa obšla enaka "kraljevska ideja". Konkurirati hoče z Vilčkom. Kajzer je "naredil" vojno, Ford jo misli pa ustaviti. Ford hoče, in zgodovina mora ubogati. Ampak — zgodovina noče. Zgodovina sc kratkomalo ne zmeni za Forda in njegovo voljo in njegovo ekspedicijo. Zgodovina gre dalje svojo pot in njeni dogodki se ne ravnajo po volji nobenega posameznika, temveč po — svetovnih pogojih. Tudi Vilče ni "naredil" vojne, kajti če ne bi bilo pogojev za to grozno svetovno klanje, bi se bil katerikoli cesar ali kralj lahko drl nočin-dan, da hoče vojno, pa je vendar ne bi bilo. Bilo bi res preveč površno, ako bi hotel kdo z eno samo besedo označiti vzrok tega strašnega konflikta. Tudi izraz "kapitalizem" ne izčrpa vsega. In vseh koncev in krajev se je znašala snov na grmado, ki je naposled morala vzplamteti. Ali glavni razlog, ki bi sam zase popolnoma zadostoval, je vendar gospodarska tekma Anglije in Nemčije, ki je izključevala sporazum. Nič ne dc, čc se na Nemškem in v Angliji marsikdo ne zaveda pravih nagibov; nič ne de, Če si na Francoskem, Ruskem, v Srbiji niso na jasnem, da se bojujejo pravzaprav za angleške interese, v Avstriji, Turčiji, na Bolgarskem pa ne, da nosijo za Nemčijo svojo kožo na trg. Tudi nič ne de, če ima vsaka dežela oziroma vlada vsake dežele še svoje posebne želje in cilje. Olavni, vse druge zatem-njujoči konflikt jc med Nemčijo in Anglijo; to je boj za velike trge, boj za trgovinska pota, boj za gospodarsko nadvlado. To je vojna kapitalističnega imperializma. In tak boj misli Henry Ford ustaviti, če po-vede par ljudi iz Amerike v Evropo in napravi tam par govoranc? Ves svetovni gospodarski položaj ni temu dolarskemu gospodu nič. Vojna se mu zdi nekaj takega kakor predstava v gledališču; kadar se hoče, se lahko prične, kadar se hoče, se lahko neha. Fordu se zdi, da je klanja dosti, pa se pelje v Evropo, povedat svoje mnenje onim — ki vedo o tem klanju praktično mnogo več od njega 1 Fordova ekspcdicija je bila fiasko, preden se je pričela, in zato se ni mogla končati drugače kakor s fiaskom in z blamažo. Ako bi si bil avtomobilski multimiljonar rajši kupil Ifekoliko socialno znanstvenih in socialističnih del, bi bil imel ninogo manjše stroške, pa bi se bil mnogo več naučil. Zlasti bi se bil lahko naučil temeljne resnice, da so vsi dogodki odvisni od pogojev, ki tiče v razmerah in ki jih ne premakne noben posameznik, tudi če je — večji od Forda. 8LABOMISELNOST IN ZLOÔIN Po dvainesečnih poizkusih je izjavil policijski komisar Woods v New Yorku, da otvori policijski odsek nov oddelek za opazovanje zločincev, da se določi, koliko je ^ med njimi urnobolnih. Ta oddele' se bo nahajal na policijskem gla nem stanu. Woods pravi, da je pet odstotkov zločincev, ki pridejo v roke policije, slaboumnih. Zato misli, tla se taki zločinci, ki se iz slaboumnosti pregreše proti postavam, kadar se jim nudi prilika za to, ne smejo kaznovati, kakor zdravi, odgovorni ljudje, temveč jih je treba zdraviti, da se po možnosti napravijo iz njih boljši ljudje. Nekega'jetnika n. pr. so aretirali, ker je*okradel nekega uradnika, ter mu grozil s smrtjo. Na * vesti je imel že celo vrsto zločinov, *ki so se začeli že leta 1907. Obsojen je bil na deset let ječe v Sing Sing, vendar pu spada v norišnico, ker nima bolj razvite pameti, kakor 11—121eten otrok. Podobni slučaji so se primerili tudi pri drugih zločincih, ki so bili obsojeni v dolgotrajno ječo, dasi se je pri zdravniških preiskavah dognalo, da imajo sila slabo razvite možgane,manj kakor pa čisto navadni mladi otroci. Taki zločinci se po prestani kazni zopet lotevajo svojega starega življenja in so kot taki vedna nadloga samim sebi in oblastim, dasi svoje nesreče niso sami krivi. Nič ni boljšega, kakor da se ločijo bolni na umu otl onih, ki so pravi zločinci, ter pošljejo v bolnice. S tem se bo prihranilo mnogo nepotrebnih preglavic policiji in tudi razmere se bodo zboljšale. Lepo in prav. In zadnji čas je že, da se napravi razlika med bolnikom in hudodelcem. Le ne vemo, če ne pride država v hudo zadrego, ako bo hotela postopati popolnoma dosledno. Kajti če bi hotela biti "pravica" res pravična, bi o-stalo za kaznovanje tako malo zločinov, da bi ena sama ječa v Zedinjenih državah čezinčez zadostovala. Ogromna večina prebivalcev kaznilnic gotovo po pravici ne spada tja, kjer je, temveč v bolnišnice, v zavetišča, ali pa — na pošteno delo. Umobolnega kaznovati je prav tako okrutno kakor je bila včasi okrutna tortura. Toda — kdaj um bolan? Psihiatrija je sicer zadnje stoletje mogočno napredovala, ali vseh ugank še ni rešela. Nešteta vprašanja so temna, v neštetih rečeh si se strokovnjaki nasprotujejo, o čemer se vsakdo lahko prepriča, ako zasleduje izvedeniška mnenja pri sodiščih. Ni li n. pr. um človeka, ki par dni ne je, bolan? Ni li njegova odporna moč tako oslabljena, da kratkomalo ne more premagati iz-kušnjave? To je eden izmed neštevilnih primerov, ki bi jih lahko navedli — izmed primerov, ki v svoji mnogobrojnosti dokazujejo, da je kapitalistični družbi kratkomalo nemogoče rešiti problem zločina. Ona lahko "reformira", to se pravi krpa in šušmari, ali kaj temeljitega ne more izvršiti. Kar razkriva veda o zločinu, jc le material za bodočnost, nauk, katerega ee bo lahko posluževala nova družba, ki bo imela ne le voljo, ampak tudi sposobnost, da odpravi zločin. Obtožen komisar. uv asi ;erÇ Proti bivšemu prometnemu komisarju Woodu v New Yorku se že dlje časa vodi preiskava zaradi grafta. Komisija državnega senata v Albany se je dolgo bavila s to rečjo; ali včasi je gospa Pravica žo tako preobložena z delom ali pa na drug način zadržana, da ne more priti s kakšnim slučajem nikamor. Sedaj jc pa že guvernerju Whitmanu zmanjkalo potrpežljivosti, pa je pisal distriktne-mu pravdniku Adwardu Swannu v New York, naj se takoj loti te zadeve. Glavne točke obtožbe so sledeče : Da je komisar Wood zahteval denarja od zastopnikov Union Switch and Signal Comp. v Swiss-dale, Pn. in od Federal Signal Co. v Albany, zato ker je v njihovem interesu vplival na komisijo; da ni pri prenosu delnic družbe American Sanitary Supply Co. prilepil potrebnih .davčnih znamk in da je govoril neresnico pred senatnim odborom. _____________PROLET AHEC_____5 IVAN IV. G R OŽNL ~~~~ V dolgi vmti ruskih vladarjev smemo prispodobi jevati Ivana "Orožnega", ki je vladal od leta 1534. do 1584. (do leta 1546. sicer pod jerohstvom *oje matere), z rimskim cesarjem Neronom. Ivan A bil štiri leta star, ko je postal car. Deset let se ni nihče oziral nanj in so ga naravnost slabo vzgajali, toda nekega dne — bil je star šele štirinajst let — je v presenečenje vseh prišel v državni svet» v katerem je imel odločen govor, ter očital svetnikom, da so izrabljali njegovo mladost, zapovedal rabljem, da so pograbili regenta kneza Šuskega, ter ga pretepli" s šibami do smrti. I11 tako se je zgodilo. Ve« dvor je kar onemel; le neki bojar, Buturlin, je %ajecljal nehote: "To bo pa grozovit car!" Izrekel je te besede prav poti-homa svojim sosedom, a car ga je vendar slišal in zapovedal drugič hladnokrvno, da so Buturlu iztrgali jezik in ga pustili izkrvaveti. Tudi to se je zgodilo, kakor je car zapovedal. Ves dvor se je takoj valjal v prahu pred mladeničem, ki je pa odslej svojo okolico zaničeval in preziral in jo motril vedno nezaupljivo pravtako kakor jo je prej sovražil. Dve leti je zato vihtel svoj meč in knuto proti vsem, katerim ni zaupal ali ni bil zadovoljen z njimi. Toda nikogar ni bilo, ki bi bil pri tem početju oviral nezrelega dečka. Po svojem kronanju (dne 16. januarja 1547) se je Ivan znano spremenil. Postal je mirnejši, poslušal je dobrohotne svete in se bolj premagoval. Zlasti je pomirljivo vplivala nanj njegova soproga Anastazija. Žal, da je umrla že l državam kaj podobnega! znanja, da umrje car dne 18. marca. Kako «o prišli do tega sklepa, ne vemo. Morda so računali s tem, da večkrat tnnrjejo ljudje iz samega strahu, če se jim je smrt napovedala določeni dan. Vsekakor pa možje niso poznali carjevega značaja. Ako bi mu bili prorokovali skorajšnje ozdravljenje, bi jih bil najbrže bogato obdaril, tako je pa dal vse skupaj — sežgati na grmadi. Njegova bolezen se je pa le hujšala, in usodni 18. marec se je bližal. Car se je spokoril» ter sklenil, da se spravi z nebom. V ta namen je dal pripeljati vse zaklade, ter jih razprostreti pred seboj, da izbere, kaj bo podaril cerkvam. Ko je ogledoval zaklade, vstopi njegova snaha, ki je imela izredno lepe prsi. Ivan jo pokliče k postelji. Snaha se mu je sramežljivo komaj iztrgala in zbežala, tast pa se ji je surovo smejal in se po smehu nad svojim "dovtipom" počutil bolje. Nato je vstopil dvorjan, ter ga vprašal, če želi morda meniško kuto, ki jo je po starem običaju moral obleči vsak umirajoči car, ker je usodni 18. marec že tu. Car se mu je v lice posmehoval in trdil, da se še nikoli ni tako dobro počutil kakor sedaj; vedeževalei iz zvezd da so osli, ki so po pravici bili sežgani za svoje goljufije» — in zahteval je, naj mu prinese zlato slavnostno obleko. Ko se je oblekel v svojo krasno vladarsko obleko, jo zahteval šah, da ga igra z dvorjanom. Doslej je namreč dobil iz razumljivih razlogov vsako šahovo partijo, zato je potital strasten šahist. Postavil je na deski še figure, naenkrat pa je omahnil in se zgrudil mrtev. Grozovit je bil Ivan IV. Vasiljevič, vendar pa se mu ne more odrekati, da je znal ohraniti v državi red. Prvi je tudi odkril morsko pot, ki veže Anglijo in Rusijo preko Arhangelska, pospeševal je trgovino z inozemstvom, ter poklical na Rusko trgovce, učenjake, obrtnike in umetnike in s tem pospeševal kulturo. Za njegove vlade se je naselilo zlasti mnogo Nemcev v Rusiji. Nemčija je priznala Carranzovo vlado v Mehiki. — Grozdje je bilo vseeno kislo. V Girardu je hotel neki delavec zavarovati svoje življenje. Zavarovalna družba, pri kateri je vprašal, mu je naznanila, da ga more zavarovati največ za sto dolarjev.....Zavarovalne družbe že vedo, kako varno je flelavsko življenje v kapitalistični družbi sploh, in še posebej v Ameriki. • Sam Parken, trgovec s slašČi-' cami v Cincinnati, O., je dobil za hlebec kruha neko sliko. Izvedenci so dognali, da je to glasovita Rubcnsova slika "Heba, ki podaja bogovom kelih." — Hlebec kruha je res nekoliko premalo za tako redko in dragoceno umetnino. • V državi Colorado je od novega leta nveljavljena prohibieija. Tak zakon skleniti ni težka refl. Za posledice se pa veliki reforiri»-torji malo brigajo. V Denverju je nocoj velik shod, ki ga sklicujejo ondotne delavske organizacije, ker ni ničesar storjeno za tisto delavstvo, ki trpi neposredno škodo od te "reforme". Shod ima sklepati o peticiji, ki se predloži guvernerju, da skliče posebno zasedanje legislature; ta naj poskrbi, da dobe delavci, ki so prišli vsled prohibicije ob zaslužek', delo od države. Organizacije so U-gotovile, da je spravila prohibiei-ja čez 5000 delavcev, med hjiiMf večino družinskih očetov ob ktbfi.1 '* Prohibidorristi neprenehoma go vore, da zahtevajo pfbhibieijo' *f interesu ljudskih mas. V Colora-di pač niso mnogo mislili na te ljudske mase. Iz Budimpešte prihaja poročilo, da je ogrski parlament ravno na dan pred božičem sprejel zakon, ki določa, da se razširi črnovojnižka obveznost do 55. leta. Ker so vojaški zakoni na Ogrskem in v Avstriji vedno enaki, je gotovo, da pojdejo tudi v Avstriji do 55. leta pod puško. Predsednik Stockyard Co. v East St. Louis S. T. Jones naznanja, da so kupili zavezniki zopet 195,000 konj v Ameriki. Cena znaša 34 miljonov dolarjev. Italija in Francija kupujeta vsak dan po 300 konj, angleški zastopniki so pa šli dalje na zapad. Najbolj se kupujejo težki konji za arti-lerijo. — Ali bo kmalu konec vojne! V St. Paul, Minn. so v petek ponoči tatovi vlomili v davčni urad v vladnem poslopju, razbili blagajno in odnesli za miljon dolarjev davčnih znamk, ki so tehtale približno 400 funtov. Hm — to pravzaprav niso več tatovi, ampak veleindu-strijalci. "Sarajevski List" prijavlja imena 80 prebivalcev fočanskega okraja, ki jim je vlada vzela državljanstvo v Bosni in Hercegovini, ker so se izselili v neprijateljsko državo. Ta neprijatcljska država je seveda Srbija, kamor so odšli, da ne bi bili v Avstriji obešeni. Zdaj je Srbija tudi izgubljena in zdaj so pravi brezdomovinci. Utrinki. Resnica marsikomu ni všeč. Toda kaj pomaga! Resnica ostane resnica. V soboto so v Washingtonu položili temeljni kamen za novi dom American Federation of Labor, Navzočih je bilo mnogo unijskih voditeljev. Kamen je položil predsednik Samuel Gompers. Glavni govornik je bil vladni tajnik dela Wilson. — Gompers in Wilson..... upajmo, da se to pozneje ne bo poznalo na stavbi. p* Klavniska tvrdka Swift and Co. je imela leta 1914. za 425,000.000 dolarjev prodaje, lani pa za 500 miljonov. Leta 1914. je imela 12.6 odstotkov čistega dobička, lani pa 18.50, torej za 50 odstotkov večji profit. Zadnje četrtletje se je zvišala dividenda na močno zvode-neli kapital od 7 na 8 odstptkov... Koliko je povišala delavske mezde!—Niči Bolgarska si izposoja 500 milijonov frankov. Je že tako; tudi na Bolgarskem se ni mogoče vojskovati brez denarja. Ljudstvo bo že plačevalo. Dr. Cook in njegov tajnik dr. F. P. Thompson sta pri ameriškem poslaništvu v Kodanju zahtevala potne liste za Nemčijo. O-ba sta bila zelo ogorčena, ker se m izpolnila ta zahteva. Dr. Cook je tisti slavni raziskovalec, ki se mu je sanjalo, da je bil na severnem tečaju. Najbrže so mislili pri poslaništvu, da bi utegnil zopet kaj podobnega odkriti. SRAMOTNA STATISTIKA. Zedinjene države o del civiliziranega, kulturnega sveta. Džingovci so celo prepričani, da je Amerika najkulturnejša dežela na zemlji. • V tem so popolnoma enaki šovinistom kateregakoli ilaroda. Nemški kajzerjevec ne bo nikoli priznal, da bi se mogla le ena dežela kulturno meriti z njegovim faterlandom; nadpatriotičen Anglež pa stavi svoje premoženje in svojo glavo, da gre absolutno kulturno prvenstvo Veliki Britaniji. Saj ima celo "pravi" Kitajec v svoji duši neomajno gotovost, da je kitajska kultura najčudovitejša. Vendar pa ima vsak narod, vsaka dežela, vsaka človeška skupina sploh dovolj pometati pred svojim pragom. Tudi za Ameriko ni nobene izjeme, in z mnogimi primeri se lahko dokaže, da ni stanje naše kulture nikakor tako briljantno, kakor kriče nativisti. Tuskogee Institu^je pravkar objavil statistiko, ki izkazuje, da je bilo v Zedinjenih državah leta 1915. linČanih 69 oseb. To je sedemnajst žrtev več kakor leta 1914. Izmed linčanih je bilo petinpetdeset črncev in štirinajst belokožcev. Med žrtvami te "ljudske pravice" so bile tudi tri ženske. Leto pred tem vsaj ni bilo te sramote; zamorcev je bilo leto 1914. linčanih devetinštirideset, beli pa trije. Na posamezne države se dele žrtve tako: Ala-bama 9, Arkansas 5, Florida 5, Georgija 18, lili- > nois 1, Kentucky 5, Louisiana 2, Mississippi 9, Missouri 2, Ohio 1, Oklahoma 3, South Carolina 1, Tennessee 2, Texas 5, Virginia 1. V štirih slučajih je bila dognana absolutna nedolžnost žrtev. To so seveda najžalostnejši in najsramotnej-ši slučaji. Če je za resnično kulturnega človeka vsak umor grozen, je pač linčanje nedolžne osebe vse živce pretresajoča reč. Kajpada ni zato še linčanje krivca opravičeno. Ne glede na to, da je privatno maščevanje barbarično, da je zločin zadeva družbe, ne pa posameznika in da je izvrševanje pravičnosti popolnoma nemogoče, ako se jemlje kazen iz rok organizirane družbe, je pri sumaričnem procesu, ki ga imenujejo linčanje, povsem izključeno, da bi se dognala resnica in da bi se mogle vpoštevati vse razmere, ker se to pogostoma niti pri pravilnem sodnem procesu ne doseže. Linčanje stoji na enaki stopnji kakor zloglasna "sveta fema" v srednjem veku. In tisti Američani, ki se zgražajo zaradi krvavih čarodej-niških procesov preteklosti, nimajo nikakor prav, dokler sami odobravajo linčanje in se ga celo u-deležujejo. Kakor kaže statistika, so se razmere lani še poslabšale. To diskreditira v enaki meri naše sodstvo in eksekutivne oblasti, kakor nase šolstvo. Torej našo kulturo sploh. Najžalostnejše znamenje je linčanje pač za vzgojo v Ameriki. SLOV. DELAVSKA rUaM èm» l*. »I«» PODPORNA ZVEZA L.k«OH>r4r~» » •»rito HO» v driav« P*«« Sedet: Concmauah» P** « OLAVNI UBADNIKI: p^aik: FIt AN K PAVLOVClC, 46 Main 81, CWmaugb Pa. JOSIP ZOBKO, K. K. V. I, box 50, We.t N.wtou, I a. Tajnik- ALOJZU B> VDEK. 46 Main Ht.. Coaeniaugb. I a. PoLni ^ IVAN £ Ohio. «■ Clair Av., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDBICU, 170 Franklin Main St, Couemaugh, Pa. NADZOBNIK1: VIIJ EM HITTEB, 1. nadxoruik, 46 Main 8t, Conemaugh, l'a. I-HAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Gary, lad, Tolestoa, Sta., boa 73. 3. nad,, 1 Craib St., Numrey Hill, H. 8. Pittaburgb, P..| POBOTNIKI: IVAN GOBÔEK, 1. porotuik, Box 1»5, Badlev, Kauaaa. JAKOB KOCJAN, I porotaik, 6121 8t. Clair Ave., aevland Otuo. ALOJZIJ KABL1N0EB, 3. porotnik, Girard, Kaaaaa, H. ». I» 4. hot VBllOVNI ZDBAVNIK: F. J. KEBN, M. D, 6202 St. Clair Ave, Clevelaud, Ohio. POMOŽNI ODBOB: OLAVNI UBA1> v hi*» *t. 46 Maiu 8t., Coneinaugh, i'a ÔPENDAL IVAN, Coneinaugh, Pa., Box 781. GACNIK IVAN, 425 Coleman Ave, Johnatown, Pa. GABBENAJA JAKOB, Box 422, Couemaugh, Pa BOVC FBANK, B. F. D. 6, Box III, Johnatown, I n 8UHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, l'a ZOLEB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Fa. Uradno Gtaailo: P BOLET A BEC, 4008 W. Slat St, Chicago, 111. Cenjena druitva, oxiroma njih uradniki, .o uljudi.o proèeni, poAiljati vae gepiae in denar naravnoat n» glavnega tajnika in nikogar drugega. 1 -snar naj •e pošilja glaeom pravil, edino potom Poétnih, Expreanih, ali Baiin.h denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V slučaju, da opaxijo druétveni tajniki pri poročilih glavnega t%ir:ka kake pomanjkljivoeti, naj to eesuuoma caz-a-^a -risu finega ïi;—*a, da se v pri-bodnje popra-1 Dawsen, N. Méx. Sporočam, da aino društvo Pla-ninaki raj" premestili iz Segundo, Coio. sem v Dawaen, N. Méx., ker je večina članov tukaj. Volitev pri društvu "Planinski raj" št. 8. v Dawaen, N. M, za leto 1916 je imela aledeči rezultat: Predsednik Frank Jekovec; podpredsednik Joh. Zormau; 1. tajnik Mike Selan; 11. tajnik Fr. Kosernik; blagajnik Mike Krivec, B. 106; bolniški nadzornik Frank Slanovič; zapisnikar Max Koser-nik. Vsi v Dawsen, N. Méx., Box 1098. S pozdravom M. Selan, Dawaen, N. Méx., Box 1098. NAZNANILO. Jukon, Pa. Pri društvu "Edinost" št. 34 v Jukon, Pa., so bili za 1. 1916. izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Mike Mačkovšek; tajnik Fr. Kaatelic; blagajnik Jožef Lavrin; II. tajnik Jožef Vibnar. Seje so vsak mesec prvo nedeljo. Fr. Kastelic, tajnik. KATASTROFALNA EKSPLOZIJA SMODNIKA. Ko je lani neki delavec iskal dela pri tem podjetju, so mu poslali polo z raznimi vprašanji, tla odgovori nanja. Med njimi je bilo tudi vprašanje: Kam želite, da pošljemo Vaše truplo? Toda smodnik se izdeluje marsikje na svetu, ne da bi zato vsak teden kaj eksplodiralo in ubijalo delavce. Nekje mora biti krivda in ta se mora dognati, že zato, da se za bodoče preprečijo take katastrofe. Ce so res atentati, tedaj ni vrag, da .se ne bi s primerno paznostjo onemogočili. Življenje ameriških delavcev je pač več vredno kakor bedasti patriotizem kajzerjevskih falotov. Ce pa niso atentati, inora biti krivda v tovarnah, pa jo je treba ravno tako poiskati. Kajti življenje delavcev je tudi več vredno kakor tistih par dolarjev, ki bi jih bilo treba za l>oljše varnostne naprave. Teh človeških žrtev je zdaj že preveč. Med mnogimi eksplozijami v tovarnah te družbe je bila e-na dne 110. novembra v smodnišni-ci v Ilaglev. Takrat je bilo trideset delavcev ubitih. Koliko jih mora še poginiti, preden se ukrene kaj resnega za varnost njihovega življenja? POŽIVLJAJOČA SMRT. Na podlagi Shermauovega protitrustovskega zakona je vlada tožila nekatere truste v Ameriki. V nekaterih slučajih je dosegla obsodbo, tako da so se morali dotičui trusti razpustiti. Ali kakšen je uspeh v resnici T Lani meseca maja je višje zvezno sodišč ; razpustilo trust za olje, kjer kraljuje, kakor je znano, mogočni John D. Roekefellcr. Občudovalci Shermauovega zakona so smatrali to res zn veliko zmago. Mi smo sicer čitali teoretično sodbo, nismo pa verjeli, da bo imala tiste praktične po-sledke, o katerih se je sanjalo utopistom, ki *o mislili, da bo sedaj res. ustavljena koncentracija ve-lekapitala. Trust je bil razpušČen. Sherman in njegovi pristaši so pravili, da podražujejo trusti blago. .*e se zabranijo, pa nastopi svobodna konkurenca, ki bo znižala cene. Po razpustu Roekefellerjovega trusta bi se moralo torej v prvi vrsti pričakovati, da pade cena olja. To se pa ni zgodilo. Narobe; cena je š,- po razpustu rastla. A trustovei! . . . Zdi se, tla se tudi oni nič ne jokajo. Na papirju je trust razpuŠ cen, v resnici pa živi dalje, veselo in krepko in se raduje svojega zdravja. Kajti marsikaj se lahko opravi s postavami in sodbami, ne moivjo sc pa uničiti zakoni gospodarskega razvoja. Delnice tdja so se po razpustu dražile, in dane«. je njih kurz višji, nego je bil pred sodbo. Sam Rockefeller je v tem času na teh delnicah pridobil \eč kakor tristo miljonov dolarjev. Standard Oil Company je štela pred razpustom 983,383 delnic; otl teli jih je imel Rockefeller 247.692 v rokah. Ko je bil ukazan razpust, so določili ceno delnice s 675 tlolarji. Takrat je bila njegova delniška posest vredna 1H7,1 do- larjev. Kakor je vrednost delnic rasla, ;o pa sedaj tiste, ki so v njegovih rokah, vredne ¿21,056,-400 dolarjev. In v enakem razmerju se je povečalo delniško bogastvo ostalih delničarjev. Tako ao bile n. pr. delnice, ki jih ima Charles Pratt, pred razpustom vredne 35,600,000 dolarjev, sedaj pa 89.700,000. Čemu je bil torej trust razpuščenT Zato, tla se je ugodilo formalnosti. In tako je tudi z drugimi trusti, proti katerim je vlada dobila pravde. Ce so Shermanovci kdaj mislili, tla se more s črkami in besedami spraviti gospodarski razvoj v u-meten tir, je njih kratkovidnost obžalovanja vredna. IV so pa vedeli, kaj in kako, je pa obžalovati. da je v Ameriki tak humbug mogoč. imela aedaj zopet svoj veliki praznik in beli strah bo slavil svoje orgije. A kapitalisti, ki so največ krivit — Oni bodo delali zopet velike profite na račun delavakega suženjstva. Iz Carney Point, N. J., poročajo 10. t. m.: Kmalu po polnoči se je v tukajšnji «modniški tovarni Du Pout Powder Company primerila strašna eksplozija. Trinajst mož je bilo ubitih, 42 jrh pa pogrešajo. Drugo poročilo prihaja is Wilmington, Del., in pravi: Strašna •eksplozija, ki jo je bilo slišati nji milje okrog, je danes zjutraj razdejala naprave DuPont Powder •Co. v Carney's Point. Čez 55 delavcev je bilo ob času nesreče zaposlenih v obeh tovarnah in ne e-den izmed njih se ni rešil brez poškodbe. Po koronerjevem poročilu so spravili do jutra pet inrličev izpod razvalin in velika četa de lavcev je na poslu, da poišče osta le ponesrečence. Eksplozija se je primerila kmalu izza tega, ko je polnočni oddelek nastopil tlelo. Dvoje poslopij je uničenih, tretje pa poškodovano. tlradniki tfružbe izjavljajo, da je eksplozija poslediea zločinskega atentata. Baje sta prijeta dva mpža,ki ao ju našli blizu tovarne z dinamitnimi bombami. Neka druga vest pa pravi, da je bilo pri a-tentatu zaposlenih šest oseb, da je ena izmed njih ubita, dve zaprti, tri pa na prostem. To poročilo ni uradno potrjeno, zato bo dobro počakati na natančnejše vesti. Na vsak način je pa neizogibno, da se izvrši enkrat temeljita preiskava teh ekwplozij. V tovarnah Du Pont Powder Co. v raznih krajih dežele ho take katastrofe že kar na dnevnem redu. Da je bilo delo pri teh napravah vedno skrajno riskantno, vemo že davno. Zopet katastrofalen požar. Iz Philadelphije, Pa, poročajo z dne 2. januarja: Pri velikem požaru, ki je uničil veliko petnadstropno hišo, so našle smrt tri osebe, en moi in ena ženska pa umirata valed poškodb, ki sta jih dobila pri tej nesreči. Ob času nesreče je bilo v po alopju kakih dvesto mož, žen in otrok, in za slučaj požara je bila na razpolago samo ena stara lest va. "Ogenj v kleti" se je oglasil nekdo, in komaj so se zavedali ljudje, ki so prišli iz sob, ter se hoteli prepričati o resničnosti sva rila. so jih že objeli veliki plameni in oblaki dima. V strahu, ki se je lotil posebno žensk in otrok, so začeli skakati iz oken in pri tem se je zgodilo več nesreč. Ognjegasci, ki so prihiteli takoj na pozorišče nesreče, so se inarlji vo lotili rešilnih del in jih mnogo rešili. Tudi so začeli iskati še trupla ti veh otrok, ki jih pogrešajo in ki so bržkone poginili v plamenih. Kdaj pride prihodnja taka vest t. . . Enkrat New York, enkrat Pittsburgh, enkrat Philadel-phija — tako gre to brez konca in kraja. In po Ameriki je še na tisoče takih človeških pasti. . Ustavljen proces. Kakor poročajo iz Denverja. Colo., je državno pravdništvo o-pustilo tožbe zoper John O. White in nekaterim druge člane Tnited Mine \Vorkers, ter zoper John Lawsona, ki jih je bilo dvignilo meseca decembra 1913 zaradi dogodkov ob času štrajku. VSTAJA NA KITAJSKEM Mnogo jh baš ni vesti, ki prihajajo s Kit«j-skega. To bi bilo lahko znamenje, tla se nič ne gotli. Ali ker zdrsne vendar tupatam kakšno p«>-reAilo čez kabel, je :t !•• znamenje, tla za 11 rž nje via.la vesti. In po tem je zopet sklepati, tla niso dogodki posebno ugodni za vlado Kaj je z vladno obliko, jc s«» nejasno. Neki bm.jav je sicer dejal, tla je Juanšikaj ob novem letu sedel na prestol. Ali to ne pomeni nič. Ne le tla se niso opravile tiste kronsk » slavnosti, brez katerih ne gre na Kitajskem.ampak tudi ni nikjer poročila, da je drugim državam naznanjena obnovil monarhije. Ofieielno torej še ni kitajskega cesarstva. Drug brzojav pravi, da je Junnšikaja zadel mrtvoud. Vest ni potrjena in ni ovržena. Ce je resnična, lahko povzroči komplikacije. Sicer so pa brez tega že komplikacije v deželi. Še pred nedavnem se je zdelo vladi v Pekingu primerno telegrafirati na vse strani, tla so vse vesti o vstajah izmšiljene. Danes piska jo že drugače okrog cesarske palače. V petek je vlada ofieielno priznala. tla je vsa pokrajina Junan v odprti revoluciji in tla se ceni število vstašev na 50,000. Vladno vojaštvo je odšlo v Junan in vsak čas se pričakuje apopad. Že dva dni so vse zveze s pokrajino pretrgane. Iz Šangaja pr haja vest, tla so pobegnili vsi misionarji iz pokrajine Sečven, ki meji na Junan in Tibet. Kadar beže misionarji, takrat se zanesljivo lahko verjame, da se godi kaj neipirnega, zakaj božji gospo«!je imajo dober nos za t(k Kitajci niso tako neumni, kakor so nam jih vedno hoteli slikati, žito se tudi ne dajo kar tako vpogniti pod monarhični jarem. Republika še ni mrtva. Iz Youngstowna poročajo, tla sta bila tam a-retirana dva Avstrijca, ki sta priznala, tla sta povzročila ondotne nemire. Poslana sta bila baje iz New Yorka in sta imela bogata denarna sredstva. Izjavila sta, tla se pišeta pan Elek in John Brisky ter tla živita v New Yôrku. Prišla sta v Youngstown pred enim tednom. Poročil prihaja o youngstownakili dogodkih toliko in tako raznovrstnih, tla je treba velike previdnosti pri sprejemanju. Nekateri 1 juti je vohajo povsod zarote in fantazija jim potrjuje vsake sanje; na ta način je nastalo že mnogo povsem neutemeljenih. romanov. Na drugi strani pa taje kajzerjevei in avstriakanti tudi to, kar se lahko kar prijema. Ce pa je res, tla so faterlandski fanatiki imeli svoje prste v Youngstownu, tedaj je še tembolj resnično, tla pada težka krivtla na jeklarske magnate, ki so imeli same neorganizirane delavce v svojih podjetjih. Če bi bila v Youngstown krepka organizacija, bi delavci lahko štrajkali za svo-| je zahteve, ne bi pa nosili svoje kože na semenj za kajzerja. Izza velikega 13 mesečnega štrajka leta 1911. je bila pa vsaka organizacija nemogoča; in za pt>slodiee bi bilo v prvi vrsti prijeti podjetnike, ki sevetla tudi sicer niso tako nedolžni. Kajti polagoma prihaja že na dan, tla so njih slugerji že ves teden provocirali delavce. Stroške pa plačujejo proletarci s svojo krvjo. fitiristo delavcev so pomožni šerifi s pomočjo milice v Youngstown že zaprli. Bestija reda bo ILLINOIÖKA LEGISLATURA. Za danes je sklical guverner Dunne drugo posebno zasedanje illinoiške legislature v Springfield. Na dnevnem redu so sledeče točke, med katerimi so nekatere splošno važne: Izprememha volilnega zakona takt», tla bi se nekatere glavne in primarne volitve, ki so setlaj ločene, lahko spojile. Mesto Chicago bi letos pri volitvah prihranilo poldrug miljon dolarjev, če se ta zakon sprejme; zakonito priznanje državnih zadolžnie v znesku dveh miljonov dolarjev za zgradbo cest; odškodnina za farmarje, ki so trpeli škodo valed kuge na goheih in parkljih; državna kontrola prodaje in razdeljevanja seruma zoper živinske kuge; izprememha zakona o penzijski komisiji v tem zmislu, tla začne komisija lahko takoj s svojim delom, namesto 1. julija;....... zakon, tla se dovoli komisiji za posredovanje tlela okrog 20.000 dolarjev; izprememha splošnega volilnega zakona na ta način, tla se prelože volitve sodnikov in se za okrajne volitve lahko tiskajo dvojne glasovnice. Na eni glasovnici naj bi bila imena predsedniškega kandidata in volilnih mož, na drugi pa imena okrajnih kandidatov. Pravijo, tla je zadnji zakouski predlog naperjen proti Wilsonu, ki ga bo demokratična stranka zopet kandidirala za predsednika. V Chicagi je umrl Captain William Perkins Blaek, ki zasluži, da se ga spomni ob njegovi smrti tudi zavedno delavstvo. Blaek je bil odvetnik in je leta 1HK6 zagovarjal takozvane anarhiste, kiso bili obtoženi in obsojeni zaradi znanih hav-niarketskih dogodkov. Black se je kot stotnik u-dcležil civilne vojne in je bil od kongresa odlikovan zaratli svoje hrabrosti v bitki pri Pea Ridge. Dosegel je 74 let. Neka vest iz Kaire v Egiptu poroča, tla so bili na parniku "Persia", ki je bil potopljen v Sredozemskem morju, dragulji, ki so bili vredni 800,-000 funtov šterlingov ($4.000,000). Lastnik draguljev je bil maharadža iz Kapurtala, čigar spremstvo je bilo na potopljenem parniku, medtem ko se je sam nameraval pridružiti spremstvu kasneje. Maharadža je bil na obisku v Združenih državah v maju 1915. Ko se je bil namenil potem na Angleško, ni iztlal svoje osebnosti, ker se je bal. da bi Netnci ne torpedirali parnika, na katerem bi se vozil tako znan in ugleden plemeni-taš. Po svojih navadah j»*baje zelo demokratičen in je oženil neko bivšo plesalko. Pa ne tla bi bili dragulji več vredni od ljudi, ki so utonili? Nemški učenjak tajni svetnik Ehrlich v Frankfurtu, štabni zdravnik dr. Chlenhuth in prof. Wassermann so preiskovali, kako se razločuje človeška kri od krvi raznih živali. Ta preis-kavanja so važna posebno ža sodno medicino. Prof. Hauseinann je preiskal tudi 5000 let staro egiptovsko in 2000 let staro grško mumijo. Posrečilo se mu je dobiti iz njiju krvni serum. Dognal je, tla kri obeh mumij reagira popolnoma enako, kakor kri setlaj živečih ljudij. Iz tega sledi, da so ljudje preti 5000 leti imeli isto kri, kakor današnji. Temu dodajajo klerikalni listi sledečo vne-bovpijočo modrost: "Potem je pa napačna darvinistična teorija, da človek izvira od opice, kajti če ima človeštvo 5000 let isto kri, vendar ne moremo reči, tla se je razvilo iz živalstva." In Darwin bi bil sedaj res in prav zares ubit, če — bi bil svet ustvarjen 4000 let pred Kristusovim rojstvom. Ampak tiati čas, ko se je človek razvil iz nižje živali, leži slučajno okrog miljon let za nami. Seveda, po "avetem" pismu takrat še ni bilo aveta. ampak megla — menda tista megla. ki je še danes v modrih glavah klerikalnih učenjakov. Nemški katoliški list "Germania" obsoja z velikim ogorčenjem vojaško službo duhovnikov. V nekem članku pripoveduje, tla je na Francoskem okrog 20.000 duhovnikov poti orožjem in da je že mnogo duhovnikov in seminaristov padlo. Po številu zapuščenih župnij računa, da je padlo ali umrlo 1340 župnikov. Dvesto invalidnih duhovnikov je zopet prevzelo župnijsko službo. "Germania" zaključuje svojo tožbo: "Nihče ne bo mogel trditi, da more vojaška služba duhovščine služiti kakšni deželi kot blagoslov." Katoliški list bi imel popolnoma prav, če bi bila njegova cerkev nasprotna vojni in če bi duhovniki te cerkve kaj storili za mir. Totla katoliška cerkev odobrava vojno; katoliški duhovniki na Nemškem blagoslavljajo orožje in molijo za zmago kakor po drugih deželah. Med vojaki jih je na tisoče, ki sovražijo vojno, pa morajo vendar nositi puško, morajo streljati, morajo ubijati. Po kakšni logiki naj bodo torejvvojaške službe oproščeni tisti, ki jo odobravajo? Če blagoslavljaš o-rožje, ga vzemi še na rame; če moliš za zmagQ, pomagaj še, tla se pribori. "Germania" pač misli, da je duhovniška služba posebno važna. Toda je li služba peka, ki peče kruh, služba sejavea, ki seje žito. ali pa služba učitelja, ki poučuje otroke, kaj manj važna? Pa vendar morajo vsi pod zastavo. Zakaj torej duhovniki ne? V deželah, v katerih je vpeljana obvezna vojna služba, ni nobenega razloga, da se dela izjema za posamezen stan. PISMA S POTA. Ig Montane. 4 4 Naprej za pravični boj IT —■ Živio socializem !" — se je\ čul glas iz vesele družbe v lWar >eeku. . Aha. . . sem si mislil, tukajle ** so pa ljude izobraeni in na->redni, skoraj gotovo nimajo s ajmoštrom nič opraviti. Po dolgi poti sem bil jako truden, in tudi žeja me je tako obdelala, da že sline nisem več imel v ustih; šel sem si poiskat najprvo čašo piva, iu to mi je takoj pomagalo, tla mi ni duša zdrsnila iz telesa. Po daljšem razgovoru vprašam gostilničarja, kakšen praznik je danes, ker je toliko ljudi v gostilni in so tako dobre volje. On pravi: "Soc. klub obhaja veselico." Ko sem se malo okrepčal in prišel popolnoma k sebi, sem začel to za->avo bolj od blizu opazovati. Kar naenkrat me nekdo vpraša : "Ali znaš plesati?" — "Sur, Majk," mu odgovorim. Nato se oglasi harmonika tam iz kota tako ljubeznivo, da sem bil namah za pol čev-ja od tal. "fipas" mora biti, sem si mislil, prijel sem neko Italijanko in se zavrtil z njo po podu, da se je kar ogenj delal pod nogami. Moram reči, da se nu je prav do-padlo na tej veselici ; videl sem, da so rojaki v tej naselbini prav dobro organizirani v strokovnih in političnih, kakor tudi v pod-jornih organizacijah. Ker se tlelo v tej naselbini sedaj bolj težko dobi, sem jo po par dneh zopet odrinil naprej. Ustavil sem se v Washoe. Tudi tam je naseljenih precejšnje število Slovencev; zaposleni vsi v tamkajšnjem premogo- so vem rovu. Pripovedovali so mi, da imajo močno strokovno organizacijo, da ima tudi delavec besedo pri delu, ne samo boss Delo v tej naselbini se tudi ne dobi. lahko. Zopet jt» odrinem naprej čez hrib proti mestu Red Lodge. Ko do-spem na vrh hriba, se ozrem okrog sebe in študiram, kje da sem. Pred seboj sem zagledal mesto Red Lodge, nad katerim so se vzdigo-vali v zrak veliki kolobarji dima, kakor da bi bilo v tem mestu hogzna koliko tovarn, dasi ni ene, razun dveh premogovih rovov. Mislil sem, da sem prišel v Pitta-burgh. Pa., ko sem zagledal toliko dima. Ali hiše so se mi zdele pre-^ta nizke, zatorej jo hitro mahnem na 1 železniško postajo, pogledam na--pi« in videl sem, da sem prišel v Red Lodge, Montana. Bilo je ravno v soboto večer, ko sem se namenil, da bi šel po-prašat direktorja, kako je kaj prilika za delo; ker so šli delavci ravno z dela, sem se na vogalu ustavil in jih opazoval, ako bi katerega izmed njih poznal. Bilo je jako mrzlo tisti večer; delavci so jo hitrih korakov ubirali domov, tupatam se je izmed njrh slišalo škripanje z zobmi in kletvica, katero so spuščali iz ust s pridušenim glasom. Naposled vendar vprašam enega, kaj je povzročilo to nezadovoljnost med njimi. "A kaj..." odgovori jezno, "ves teden moram delati, kakor ži vina, zraven pa še v strahu biti pred bosom, in aedaj hočejo, da moramo tudi v ndeljo premog kopati." Vprašam ga, kako to, kaj niste organizirani v uniji? "Imamo unijo, ali tako slabo obstoji, tla bi bilo skoraj bolje, da smo brez nje. . ." Ko sem čul tako nezadovoljnost meti delavci, sem popolnoma izgubil veselje, da bi vprašal za delo v tem mestu; vrnil sem se nazaj na glavno ulico in vstopil v neki "sa-loon", kjer se je culo slovensko govorjenje. Naletel sem ravno na dva rojaka, ki sta se pogovarjala o politiki: Eden pravi: "Tukajle v Red Lodge bi bilo lahko vse drugače, kakor je." Drugi mu odgovori: "Kdor hoče tukaj delati, je najbolje, da poveže vso svojo kulturo v 40c. (Advertisement). POZOR ROJAKI Ako ima kdo na roki se kaj "Koledarjev" in jih ne mare razprodati, naj jih nemudoma no-šlje nazaj na Proletarca, ker jih potrebujemo. Ob enem tudi prosimo vse tiste, kateri so zadnji čas «naročili "Koledarje", da naj nekoliko potrpe. Ako dobimo nazaj kaj koledarjev, jim jih bomo odposlali, v nasprotnem slučaju pa vrnili denar. Upravništvo. NAZNANILO. Iščem svojega brata Mike Horvata, doma iz Vavte vasi pri dolenjskih Toplicah. Zadnjikrat mi je pisal iz Stors, Utah dne 18. januarja 1915 in potem nisem več slišal o njem. Ker sem sedaj v kratkem dobil nezanesljivo vest, da je bil od vlaka povožen in usmr-čen, zato prosim cenjene rojake po Ameriki, da če kdo kaj ve o njegovi usodi, da mi blagohotno poroča, zakar sem pripravljen vse stroške poravnati. Ako pa še živi, potem ga pa prosim, naj se mi javi, da ne bodem v skrbeh za nje ga. Frank Horvat (3x Adv.) Box 34 Roslyn, Wash. Odstalo nam je 300 iztisov desetletne izdaje Proletarca. Škoda je iz njimi kuriti peč. Ako jih kateri izmed naših sodrugov potrebuje za agitacijo, naj nam piše, koliko jih želi, nakar mu jih takoj pošljemo brezplačno. Prilož4 naj se samo nekaj poštnih znamk za poštnino. Seveda jih dobe tisti, kateri se prvi oglase. Upravništvo. Listnica uredništva. Dopisniki Biwabik, La Salle, Kokomo, Beaver Falls, Chisholm: Malo potrpljenja prosim, da dobim prostora. "Ameriških Družinskih Koledarjev" ni več. Vsi so razprodani. Ne posll|a)te več naročnine za n)e. M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen sdravnik. Uraduje od 12 A. M. —8 P. M. in od ft—10 P. M. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«. lflOl So. Aahland ave Tel. residence: Lawndal« 899€. Janes F. Sleplna. predsednik. Christian B. WiUcek. I. pod p red». Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. Krasa. blagajnik. RavaalellskI M irkwJ ytmmtr. Kiiianual Haran.k Dr, Anton H lank toi A bal Davis Joka Kuclk A. V. Gartn««r Jaku C. Sraaa Jamas t. Slapi»« C. a. Wallack ¿U AMERICAN STATE BANK 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 nnPRTfi" P°n(teUek in v četrtek do 8J zvečer, UUrnlU. vse druge dneve pa do 5J popoldan. 10 K ........ $1.45 100 K 20 K......... ........ 2.75 300 K 30 K ........ ........ 4.15 500 K 50 K ........ ........ 6.85 700 K 70 K ........ ........ 9.55 1000 K Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 214C-M Bine Island Avenue. Chicago. ■>'• Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo < [ obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. \ Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. Naznanilo in priporočilo. S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t. 1. A preselil iz Jolieta, III., v CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET. Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen dokaz, da je A. Ilorwatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubljen. Edina slovenska importna tvrdka A. Ilorwat izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki prekaša vse druge, tevrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje. Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka, to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle. Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam. Z velespoštovanjem A. HORWAT, 1827 W. 22nd St., Chicago, Ü1. Stud do jedil. V lekarnah K LI XIR. BiTTER-WlHE t.in| «m. HORKEJ/ÍNO ^^v^fh tpm*« M ah a a*e Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino. Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli slast do jedi, ojačen život in moč za misliti. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti Narodnosti po jod! ■•prt ju kislo ali grenko kolcanje riganjo plin — uj«d. Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč. JOS. TRINER i Chicago. III. Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kašlju pri rokah. Morali bi najraje imeti Trinar's Cough Sodativa katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kašlju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 2Bc in 50c. Po pošti 35c in 60c.