Volja v Ljubljani, in po pošti: *«lo leto ... K 84 — S>ol leta . . . , 42-— C«trt let* . . . „ 21-— *a »eseo i . . » T-— inozemstvo: El celo leto naprej K S5-— *« pol leta . , »~ *» četrt leta » „ 2&— *» suesee » „ fr— H JlUZl tu/i Je ““ starem trg« atev. 18. Telefon ateT. Boo. — UpravnlStro je na Marijinem trgu ===== itev, 8. - Telefon štev. 44. ------------------ izhaja vsak dan zjutraj. Posamezrca številka velja 40 vinarjev. Na pismene nareCbe brei pošiljatve denarja se ue moremo ozirati. Naročniki naj pošiljaj« naročnino mr po nakaznici.'TSV Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer i mm visok ter 45 mm Širok prostor za enkrat 40 vin, za večkrat popust. Vpru9M\>«m glede inseratov i. dr. se naj priloži *» »tigovor dopisnica ali znamka. — Dopis! naj se #; cber o?’? f-’ sem vas samo; kdo bi vam mogel «J * r.e?ne namene, ki imate takšno hudičevo srečo Pn Ženskih 1« »Menite?« je rekel grof raztreseno. *n t0 8tor‘ človeka ravnodušnega, steli! i J. °d rojstva do smrti ne prideš iz po-p. J ’ ak? bi jih hotel uslišati vse po vrsti.. .« fr-? na“rg°dil °braz, škileč izpod vek na senzlrž bil"’ 3 mu kaj imPonira- »Želim si drugih senzacij, bab sem za enkrat sit.« ^ejte glejte« ^°hlinovo Se občudujete tuintam? »Zares bi jo spoznal vredno,« je pokimal Egon nes na svoje uspehe v zunanji politiki. In kaki so ti uspehi? Res, ako vzamemo v obzir sedanje stanje in veličino naše nove domovine, mogel bi še kdo, kdor ne pozna namenov in skritih želja starih radikalcev, pripisati kako zaslugo stranki, ali tudi to ni res; stari radikali niso nikdar računali, da so obf-stini ujedinjenje našega celokupnega naroda, oni so kvečjemu računali na Bosno in Hercegovino in oni del Vojvodine, ki je v radikalnih rokah, ker iz teh krajev nameravali so napraviti novo Macedonijo, instalirati oni isti koruptni sistem, ki je simbol policijske vlade Protičevih načel. Kako so računali stari radikali z Jugoslavijo, najbolji so dokazi zloglasni londonski ugovor in romunski pakt! In še nekaj 1 Stari radikali se kaj radi sklicujejo v zadnjem času na svoj jugoslovanski program, o svoji ljubezni do troimenega naroda. — Ali o ti preveliki ljubezni predstavnikov radikalne stranke do Jugoslovanov, mogli bi napisati velike in obširne knjige jugoslovanski izgnanci v Solunu, kjer je paševal Ljuba Jovanovič, adlatus gospoda Protiča, takratni minister notranjih zadevi Nočemo go-, voritl o poedlncih, ki je nad njimi izkazoval veren učenec svojega mojstra svojo policijsko moč, ki je polnil lokale, kjer so se sestajali Jugoslovani s policijskimi špiciji, ki so vlekli na svoja ušesa vsako besedo, ki jo je spregovoril kak jugoslovanski izgnanec ali oficir - legijonar in jo stokrat povečano nosili na nos svojemu šefu! In kako si je zamišljal ta gospod svobodo tiska? O tem vedo govoriti takratni uredniki neodvisnih srbskih listov v Solunu, ki niso smeli pisati ničesar, kar bi le v najmanje žalilo »jugoslovanski** program Ljube Jovanoviča in ostalih radikalov! Le en primer te velike ljubezni. Eden neodvisnih solunskih listov priobčil je ofi-cljelno izjavo dr. Hinkovlča o ktfski deklaraciji, ki jo je podal imenovani v imenu »Jugoslovanskega odbora" ameriškim jugoslovanskim organizacijam ! Cenzura — takrat je bila stroga vojna cenzura — prepustila je to iz- javo brez vsega ... Ali to je bil ogenj na strehi ministra Ljube Jovanoviča... Šikaniral je po svojih organih ravnatelja lista tako, da je list moral prenehati, a urednik je moral zapustiti Solun 1 — Z druge strani se pa ni smelo pisati ničesar proti Italiji, ki je že takrat odpirala svoja nenasitna usta po naših najlepših krajih. Dobro informirani so trdili, da radikalci nočejo kaliti dobrih odnošajev z Italijo zsto ker so bili nekateri najuglednejši člani radikalne stranke v najtesnejših trgovskih zvezah z raznimi italijanskimi firmami ? Po vrnitvi v domovino odšel je Ljuba Jovanovič, a na njegovo mesto prišel Stojan Protič, učitelj je zamenll učenca 1 Hotel sem podati kratko karakteristiko starih radikalcev, odnosno njihovih voditeljev, vem, da ni popolna, ker mogel bi napisati o njih cela poglavja, a naj zadostuje to vsakemu, da se more prepričati, kdo so ti ljudje 1 Ali eno je gotovo, s temi ljudmi je vsako resno delo za skupno stvar nemogoče, ker njim je pred očmi le en cilj: svoj lastni jaz J z odurnim rezgetom. »Mlado je, sočno, sveže po vsej priliki edina nedolžnost pri nas, odkar je vrag prinesel vašega Hasana, sacrebleu; — toda stari je ne pusti nikamor same, in vpričo ljudi je vražja reč prepevati pesmi, kakršne znamo mi. Ne maram, da bi se naš papa pohujšal.« »Haha!« Grofje nehote bušil v smeh. »Simpatičen sinko ste — vse priznanje!« »Merci. Tak Vidi ne prideš do živega. In vrhu-tega spoštujem vaše predpravice.« . * . ~ rad* mene?« je zazehal grof, splašivši se iz misli na Marijo, ki so ga bile obsule sredi razgovora. »Dolže me povsod, kamorkoli zahajam, a po nedolžnem, verujte mi. Jaz vam nisem nikjer na poti.« Umolknil je; Egon, meneč, da hoče še nekaj dodati, ga je lokav® pomeril z očmi. Toda grof ni rekel ničesar več in zlovoljna črta okrog njegovih ust je pričala, da mu je žal besede, čeprav si ni vedel reči, zakaj. Temotno čustvo, kakor bi moral gizdalin krivo razumeti njegov odgovor, ga je napadlo z ostroto mučne slutnje; zastudil se mu je spremljevalec in ves ta prazni pomenek ž njim. Avto je drčal pod kostanji Francoskega nabrežja. »Ce bi vedeli zase, kdaj ste komu napoti,« je povzel mladi Smučiklas priliznjeno. »Tako pa — vse ženske so nore v vas; tudi tiste, ki se najmanj izdajajo. ^Zaljubljena v grofa Kiinnigsbrucha*, bi lehko zapisal na čelo vsaki, ne da bi jo izpraševali Odgovor na italijanske laži. (Konec.) IV. Konec odgovora gospodu Babu-driju naj bo kolikor mogoče brez polemike. Če je kaj resnice na tem, da so naši ljudje na nekem zborovanju vpili »Živela Italija,« ni to ravno Italiji v čast, ker je gotovo, da je bilo izsiljeno; p iščeva trditev, da pomenijo ti vzkliki, da se čuti naše ljudstvo kot dobre italijanske državljane, je pač samo — trditev. Zgodovina kaže, da gre tendenca v razvoju držav za tem, da prej ali slej združijo v svojih mejah ves narod. To potrjuje Italija in potrjuje Nemčija, pri kateri se je neravno preveč razbo-rita mirovna konferenca zadovoljila z daljšim ali krajšim okupiranjem nemškega ozemlja in je pustila misel na ..................—---- '----------- - | m ,| _ Še Vide ne izvzamem — ne in ne! Vseeno, veseli me slišati. Prijeten kebrček je, le malce mlečna, preveč naivna, nič tiste pikantne skvarjenosti srca.« »To vam podpišem,« je menil grof skoraj porogljivo, dočim je Jacques zaviral tek voza. »Nu vidite, da jih poznam! Kaj hočemo, človek se mora zadovoljiti s tem, kar dobi; Alojzij ne po-stanem, pa naj bodo naše punice še tako neumne.« Očividno se je bahal s svojim donjuanstvom. »Ah, daleč sem se zapeljal z vami! Hvala lepa in do svidenja ; ako vas Dora vpraša, ji potrdite, da sem vestno izpolnil njen ukaz « To rekši je prožno skočil na cesto. »Ne pojdete z mano, da si prižgeva cigareto?« je rekel grof, podajaje mu roko pred hišnim pragom. »Tolikrat sem vas že vabil in vas ne morem spraviti ^ seboj. Stopiva gori!« »Ne, cher ccmte,« je odklonil frakar z gesto notranjega odpora. »Mudi se mi; prav žal. Obiščem vas drugi pot, o priliki.« »Tako pravite zmerom: zdi se, kakor bi imeli poseben vzrok, da se ogibljete moje biše,« je vstal grof, ki ga je nekaj gnalo v razgovor o Mariji. »Sicer pa itak vem, Telban mi je bleknil že prvi dan, ko sem najemal hišo. Nevaren človek ste, cel Casanova!« Požugal mu je s prstom in ponaredil šaljiv smehljaj. ______ (Dalje prih.) enodnevno »meddržavo«. Kar pa velja za druge države, bo veljalo tudi za našo, ker ni verjetno, da bi se naravni ' razvoj kar naenkrat spremenil — Italiji na ljubo. Bile so druge, bolj solidne države, kot je Italija, n. pr. Rim, pa so §a razžrli s silo podjarmljeni narodi, ledila je Turčija, ki so ji diplomatske spletke evropskih kabinetov umetno podaljševale življenje, dokler ni prišel Enver paša in zapletel državo v podjetje, ki je zahtevalo resnične moči — in bilo je dopolnjeno 1 Še bolj drastičen vzgled nudi Italiji njena nekdanja zaveznica pokojna Avstrija, ki je bila smrtno bolna vsled nemotenosti svojih državljanov že takrat — ko ni vedela še sama in ni vedela niti tujina. In vendar sta imeli ti dve v najnovejšem času razpadli državi nekaj, česar nima Italija in ni imela nikdar; veliko vojaško tradicijo, ki ni izgubila svojega člana do trenutka, dokler ni prišel udarec v hrbet — ki so ga zavdali lastni državljani. Pri Italiji pa je ravno nasprotno. Kakor je rekel rajni Kitchener glede Anglije, da zgubi vsako bitko, a dobi vsako vojno, tako je Italija vsled izgubljene vojne pridobila, pridobila toliko, da se je na koncu združila. Za združitev pa se ima najmanj zahvaliti — sebi in svojem orožjul In zdi se, da se je podala Italija v pustolovstvo Enverja paše, zamenjava namreč dejstvo in smatra posledice tuje moči — za lastno moči Kajti jasno je: tisti trenutek, ko je prekoračila Italija svojo narodno mejo vsled pohlepa po tuji zemlji in po prestižu velesile — prfde prej ali slej čas, ko bo navezana na svojo vojaško silo. Italija bi namreč ne smela pozabiti naukov te vojna. — Imela je silno moralno oporo v vsem človeštvu, ker so jo smatrali za zatirano, koliko zaleže to, bi vedeli povedati Nemci. Danes pa je stopila Italija med zatiralce kar je čisto nekaj drugega in zahteva lastno moč! Tu pa zopet kaže svetovna vojna, da Italija nima take moči. V vojno je stopila takrat, ko sta bili njeni nasprotnici priklenjeni na druga bojišča, šele v jeseni 1917., se je razvila prava bitka med številno enakimi silami in tu je Italija popolnoma odpovedala. In tudi po diplomatski plati je pokazala Italija od leta 1914. dalje samo intrige, v začetku tako pristno-italijansko razpretene, da jo je bilo občudovati, ali vse te niti so ji nekako zdrkniie iz rok, da se lovi danes sama v svojih mrežah. Vse to kaže, da je italijanska sila umetna, da je vse votlo in da se bo zrušilo pri prvem resnejšem potresu. Tove naš narod, zato nizgubil poguma pred Sonninom in ima za signora Babudrija samo pomilovalen nasmehi Mirovna konferenca. Italija bo odstopila Dodekancz Grčiji. k Ldu. St. Germain, 12. avg. (DunKU.) Kakor poroča »Intransi-geant", namerava Italija odstopiti Do-dekanez, izlmši Roda, Grčiji. Isti list javlja, da zahtevajo Srbi plebiscit v Banatu. Razdelitev bivše avstro-ogrske monarhije. k LDU St Germain, 11. avg. (DunKU.) Kakor poroča „Temps“, je finančna komisija ugotovila smernice odgovora na avstrijsko noto glede razdelitve dolgov bivše avstro-ogrske monarhije. Sprememba na mirovni konferenci. k Ldu St Germain, 12. avg. (DunKU.) »Intransigeant* javlja: V konferenčnih krogih menijo, da se konferenca po počitnicah, ki se pričnejo dne 25. avgusta, ne bo več sestala v sedanji obliki. Južno-ameri-kanske in druge delegacije, kojih naloge so končane, se bodo vrnile v svojo domovino. Posle bo vodil svet petorice, ki bo povabil vedno le neposredno udeležene narode. Jugoslavija. K ministrski krizi, j Ldu Belgrad, 11. avgusta. »Tribuna" poroča: Neodvisni radikalci so izjavili, da ne vstopijo v kabinet Davidovičev, ako ne bodo sodelovali tudi radikalci. j Ldu Belgrad, 11. avgusta- »Tribuna* poroča: Ob zaključku lista je dospela nepotrjena vest, da bo Davidovič prosil regenta Aleksandra za pooblaščenje, da poverjeni mandat za sestavo kabineta prenese na člane kluba neodvisnih radikalcev. j Ldu Belgrad, 11. avgusta. Rešitev kabinetne krize danes ni napredovala. Davidovičevi razgovori z radikalnim klubom so ostali brez uspeha in so se morali prekiniti vsled nepopustljivosti radikalcev. Protič je zahteval za svojo stranko ministrstvo za notranja dela. Radi Protičeve trdoglavosti je možnost, da se sestavi koncentracijski kabinet, izključena. Danes popoldne, ko so se pogajanja med Davidovičem in Protičem prekinila, se je začel Davidovič pogajati z Narodnim klubom, Jugoslovanskim klubom in nekaterimi manjšimi političnimi skupinami. Za prlklopitev cele Baranje Jugoslaviji. j Ldu Osijek, 11. avgusta. Veliki župan Baranje, dr. Pandurovič, na čelu deputacije baranijskih Jugo-j Slovanov je zopet odpotoval v Pariz, da urgira boljše rešenje mirovne konference, da se vsa Baranja priklopi kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osemurni delavnik v ladjedelnicah. j Ldu. Belgrad, 11. avgusta. Ministrstvo za promet je izdalo na predlog delavcev naredbo, da velja za ladjedelnice 8 urni delavni čas. Za nočno delo bo zvišana mezda. Neodrešena domovina. Protislovenski izgredi v Gorici. n Gorica, 12. avg. V noči od 7. do 8. t. m. je organizirana druhal, ki jo je vodil prosluli komisar Resen, razbila zadnje ostanke slovenskih napisov v Gorici in sicer napise Narodne tiskarne, urarja Jakoba Šuligoja, trgovca z jestvinami Antona Krutlna oziroma še prejšnji napis Ivančič & Krlnčič, trgovca Antona Korena, trgovca Drufovke, Kat. tisk. društva, odvetnika dr. Petra Medveščeka, odvetnika dr. Henrika Tume, nadalje zdravnika dr. Julija Bačarja, trgovca Fr. Bajtela ter tvrdke Kerševan & Čuk. Razbili so tudi napis nemški tvrdki Julij Meinl In nemškemu zdravniku dr. Wein-lechnerju. Ob tej priliki so kričali po mestu: »Abasso i sciavil A morte 1 sciavi! — Italijansko časopisje — tržaško in v kraljestvu — ne poroča ničesar o teh dogodkih. Osmi avgust v Gorici. n Gorica, 12. avg. (Izv. por.) 8. in 9. t. m. so proslavili Italijani na slovesen način spomin triletnice, ko so prvič zasedli Gorico. Manifestacije so se vršile pod pokroviteljstvom generala Paullnlja, poveljnika XI. vojnega zbora, ki se nahaja v Gorici. Zgodaj v jutro so priredile vojaške godbe mirozcv po mestu. Ob 8. je bila služba božja na pokopališču poleg kapucinske cerkve, katere so se udeležili tudi župan Bombič, dež. komisar dr. Pettarin in nadškof Sedej. Po maši so šla zastopstva na Kalvarijo, kjer se je vzidal prvi kamen za zgodovinsko pokopališče. Nato se je otvoril prometu nov most čez Sočo pri Pevmi. Po mestu so vzklikali ma-nifestanti tudi Reki in Dalmaciji. Opozarjamo belgrajsfa Slovence, da se v Jjelgradu prodaja Jugoslavija" pri gosp. Tihomiru Mladenoviču, Cvetni trg. Slovanski svet. Poljska republika. Stroga kazen za krivce pri protižidovskih izgredih, sl Ldu. Moravska Ostrava, 11. avgusta. (ČTU.) ,.Kurir Polski" javlja, da je ministrski predsednik Pa-derovski z ozirom na protižidovske izgrede določil, da pride vsak krivec pred preki sod in da se bodo sodili v teku 24 ur. Te določbe veljajo za vojaške in civilne osebe. Sodišča bodo sodila ob zaprtih vratih. Razširjenje črnovojniške dolžnosti na Poljskem, sl Ldu. Nauen, 11. avgusta. (Brezžično.) Poljski državni zbor je dovolil, da se razširi črnovojniška dolžnost v toliko, da se pritegnejo v vojno službo tudi sedemnajstletni. Sosedne države. Nemška Avstrija. Demonstracijska parada proti Habsburgovcem na Dunaju. e LDU. Dunaj, 12. avg. (DunKU) Kakor poročajo listi, bo celokupna oborožena sila, ki se nahaja na Dunaju, v sredo priredila pred parlamentom o obliki demonstracijske parade manifestacijo proti monarhističnim stremljenjem. V glavnih mestih posameznih dežel pripravljajo slične manifestacije. Dogodki na Madžarskem. Po avstrijskem receptu. e LDU- Budimpešta, 11. avgusta. (DunKU.) OKU. poroča: Vojni minister je izdal na vojaštvo snujoče se armade povelje, v katerem pravi med drugim: Najprej prepovedujem vojakom udeleževati se političnega življenja. Oficirji in vojaki ne smejo biti člani političnih društev ali tajnih družb. Ako bi že bili udje takih korporacij, imajo takoj izstopiti. Drugič zahtevam j od vsega vojaštva strogo disciplino. [ Glede tega veljajo naredbe, ki so bile j odločilne pred 30. septembrom 1918. Desocijallzacija. e LDU. Budimpešta, 11. avgusta. (DunKU.) Ministrstvo za bogočastje in pouk je odredilo, da se cerkvene in verske ustanove, ki jih je proglasila sovjetska vlada za javno last, povrnejo lastnikom oziroma oskrbnikom. — Vse umetnine se morajo vrniti pravim lastnikom. Ententa v sporazumu z Jožefom. e LDU. Berlin, 12. avg. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja Iz Haaga: Po francoskih poročilih je zastopstvo aliirancev imelo z nadvojvodo Jožefom in z ministri konferenco. Po tej konferenci je sporočilo Cte-menseauju, da je z novo vlado v sporazumu. Gospodarske posledice boljševizma. e LDU. Rotterdam, 11. avgusta. (ČTU.) »Daily Mail« poroča iz Budimpešte: Ententna komisija je dognala da znaša škoda, ki jo je Bela Kun povzročil Madžarski 6 milijard kron. Za vlade svetov je bilo v Budimpešti usmrčenih približno 900 oseb. Avstro-madžarska unija ? e LDU. Rim, 13. avgusta. (Dun. KU-Brezžično.) »Popolo Romano« prorokuje, lazmotrivajoč dogodke na Madžarskem, vpostavitev Monarhije, ki je baje po angleško • francoskem dogovoru zagotovljena. List dostavlja, da more taki preobrazbi slediti avstro-madžarska unija, kateri bi se priključila Slovenija in Hrvatska. Ententa Romuniji, e LDU. Berlin, 12. avg. (DunKU.) »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Rotterdama: Nota, ki jo je vrhovni svet v petek poslal romunski vladi, se glasi med drugim: Kakor se poroča mirovni konferenci, se protlvijo romunski generali, izvajati instrukcije alilranih generalov in so zabranili objavo brzojavke predsednika mirovne konference. Poleg tega dovoljujejo svojim vojakom, da plenijo zasebno imetje in zaplenjujejo železniške vozove in živila. Budimpešto, kjer je že lakota, ogrožajo z nemožno blokado in uničujejo železnice, med temi progo Budimpešta-Dunaj, izkratka doprina-šajo čine, ki so v nasprotju s sklepi aliiranih sil, kakor tudi z načeli člo-večanstva. Nadalje se poroča vrhovnemu svetu, da je bila socijalistična vlada na Madžarskem šiloma odstranjena, da so ministri aretirani in d* je prejšnja vlada nadomeščena z novo, kateri načeluje nadvojvoda Jožef. Mi* rovna konferenca je prisiljena domnevati, da hoče romunska vlada konferenci kljubovati in se odpovedati ali-Irancem. Konferenca na to noto doslej še ni dobila nobenega odgovora. Politični pregled. p Razprave proti Viljemu II. ne bo. Ldu Berlin, 12. avg. „Vos. Zeitung" javlja iz Rotterdama: ,Times' pišejo v uvodniku, da vkljub izjavi Bonar Lavva, da aliiranci niso izpre-, minili svoje zahteve glede obsodbe bivšega nemškega cesarja, ne bo vršila razorava proti Viljemu II. p Švica odklonila združitev s Predarelsko. ,.Korespondenz Herzog" poroča, da se Predarelsko vsied odklonitve Švice ne združi s Švico. V nedeljo je klerikalna stranka imela po vsej deželi mnogo shodov za združitev s Švico. p Eden glavnih vzrokov vstopa Italije v vojno! Ldu Bruselj* 12. avg. (Brezžično) Italijanski minister za zunanje stvari Tittoni je p0-setil mestni dom. Imel je govor, kjer je slavil junaštvo in požrtvovalnost belgijskega naroda za vojne. Dejal je, da je bil eden glavnih vzrokov vstopa Italije v vojno ta, da je Italija hotela pomagali belgijskim mučenikom. ? Narodi, ki so stali Belgiji ob strani, ne bodo nikdar pozabili n]enih zaslug in ji bodo pomagali pri obnovitvi gospodarskega življenja. Minister Tittoni je šel tudi v Malinez, kjer je posedi kardinala Merciera in mu izročil italijanski vojni križec. Tittoni se v ponedeljek zvečer povrne v Pariz. p Kerenskl v Berlinu. Ldu Nauen, 12. avg. (Brezžično) „Deu-tsche Tageszeitung" doznava od ruske strani v Berlinu, da se nahaja bivši ruski diktator Kerenski v Berlinu. Kerenski agitira sedaj močno proti Kolčaku in Denjikinu. p Andrew Carnegie, ustanovitelj pacifizma, je umrl 10. t. m. za pljučnico v starosti 84 let. Slovenci in Slovenke! Prvič se obračam na ves slovenski narod. Nisem tega storil takrat, ko smo osvojevali Maribor in delali sedaj ze priznane slovenske meje na štajerskem, storim to v trenotku, ko se trgamo za usodo našega Korotana, storim to sedaj, ko se peha Nemec o uničujočem, a pravičnem porazu na tajerskem, da si priropa po božjem in človeškem pravu nam sodeč Korotan, za katerega prevdarno ponemčevanje je stoletja izmetaval, žal ne brez uspeha, milijone, kako bo šele sedaj v času odločitve vskipela in navadila sovražna nam propaganda. Zato se zbere na Veliki Smare« narod na tleh nepozabnih nam gosposvetskih pravic in zagrmi iz tisoč Irt tisoč grl v svet svojo odločno voljo, da si ne damo koroških Slovencev iztrgati v večno nemško tlačanstvo. Pridejo odposlanci deželne vlade Irt naš primas ljubljanski škof se je kot prvi odzval mojemu vabilu, da siuž* pod milim nebom službo božjo. Na' rodna društva in posamezniki hite f>a ta tabor vsi v globokem umevanju zgodovinsko važnost, ko se zasadijo naši mejniki nemara za stoletja. K»-čem Vas, torej Slovenci in Slovenke, da pridete v Sinčovas in pokažete kot priče vseh delov naše domovine, da stojite z dušo in telesom v borbi z* njihovo in in našo pravdo. Oeneral Maister* Osvobojenje Prekmurja. Jugoslovanske čete zavzele Mursko Soboto. Ljubljana, 12. avgusta, Uradno se poroča: Na podlagi odločitve v Pariza Dam Jo bilo priznano Prekmurje in dobili smo oficijelen nalog, da ga sasodemo. — Danes so se začele operacije v svrho zasedbe Prekmurja. Bela garda se je umaknila, in rdeča Jarda se je razpršila, ter polaga orožje. Narod z navdušenjem pričakuje osvoboditelja. Naše Čete so danes ob 8. url zjutraj zasedle Mursko Soboto in zaplenile štiri topove, nekoliko tisoč pušk, mnogo streliva, eno lokomotivo Itd. V Batjand (severno od Mursko Sobote) je vkorakala naša konjenica ter zaplenila v®liko munlcijsko skladišče. Pohod 86 nadaljuje, dokler ne prispejo aašs fot« na določeno mejo. Dnevne vesti. dn Službe okrožnih zdrav-n‘kov so razpisane: na Grosupljem, v Kostanjevici, L!tiji. na Raki, v Trebnjem, Višnjigori in Žužemberku. dn Žalostna smrt tihotapca. Jfkob Velnar, sin mlinarja iz Oseka, okraj St. Lenart, je hotel 7. t, m. vtihotapiti večjo množino jajc preko meje v Nem. Avstrijo. Ko ga je pri tem zasačilo vojaštvo, je Velnar streljal nanje s samokresom, nakar je tudi vojaštvo rabilo orožje in Velnarja težko ranilo. Velnar, ki je hotel osebni dobičkaželjnosti eventuelno žrtvovati tudi človeško kii, je rani kmalu podlegel. dn Velik rop na Vrhniki. Dae 10. L m. zvečer so neznani roparji napadli in oropali tihotapca na novi cesti pred bivšim »kinom*. Vzeli so ®u m°Snjo, v kateri je bilo 10 000 K, v nae °hsurden način ma3akrirall moža. Storilcem so na sledu. ■ dfl Upokojencem državnih že-*6*nic. Prvo splošno društvo jugosl. *Pokojencev v Ljubljani naznanja Svojjm članom, ki so služili pri državni železnici, da so vpraševalne pole v svrho nakazila draginjske doklade že razposlane. Vsak naj jih nemudoma izpolni in vrne ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani. Tozadevna pojasnila se dobijo v Ljubljani, Nova ulica 5 in v Šiški, Planinska cesta 197. Pri vseh društvenih.zadevah je treba navesti številko članske izkaznice. — Predsestvo. dn Srednja tehnična šola v Belgradu. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bilo sklenjeno, da se v Belgradu otvori srednja tehnična . a,. ier se bodo izobraževali strokovni pomožni tehniki. Ta šola se otvon, kakor hitro se dobi za njo primeren prostor. dn Sodišča v Belgradu začno svoje poslovanje 14. t. m. dn V spomin gledališkim igralcem, ki so padli v boju za osvobo-lenje domovine se je vršila 11. t. m. iu^'blo“a.“bor5“ ce,kvi «ll>ves"a ?n, *>r°B razširjanju nalezlii-vili bolezni. Iz Belgrada se poroči-Da se razširjanje nalezljivih bolezni kar možno prepreči, se ustanovi po vseh mestih in večjih krajih naše kraljevine veliko število bolnic. Bolnice bo nadzirai sanitetni oddelek, delovali pa bodo v njih okrajni Ravniki in okrožni fiziki. Stroške država n°S,,i o{tro*rli odseki in t*a„Ju*n* Beležnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme dva jurista z sodno in enega jurista z davčno prakso v službo. Reflektanti naj se priglasijo pri imenovanem ravnateljstvu (Bel-gU'skaijjaSnica) I. nadstropje soba dn Nabava železniškega materij ala. Naša država se pogaja z velikimi ameriškimi podjetji o nabavi Železniškega materijala za potrebe nase kraljevine. Treba je gradiva za Popravo železniških prog, postaj, de-®vnic in drugih objektov. Ljubljanske vesti. I V prqjfl|svo osvobojenje našega Prekmurja vihrajo raz javna poslopja državne zastave. 1 Proti ponočnjakom. Zadnji ča3 prihajajo vedno češče pritožbe, da se v poznih nočnih urah s prepevanjem in razsajanjem kali nočni mir. Tega razgrajanja se vdeležijo tudi pripadniki boljših slojev. Policijsko ravnateljstvo svari pred takim početjem in opozarja na to, da se bodo taki policijski prestopki odslej kaznovali z največjo strogostjo. Ker je tako nočno razgrajanje navadno v zvezi s pijančevanjem, bo policijsko ravnateljstvo v slučaju, da tako kaljenje nočnega miru ne preneha, policijsko uro za gostilno spet omejilo. — Vodja policijskega ravnateljstva. 1 Prehitelo Jo je. Včeraj zjutraj je neko dekle, ki se je pripeljalo tz Maribora, na poti proti deželni bolnici porodilo krepko dete, ki je z močnim glasom oznanjalo svoj prihod v to solzno dolino. Priklicalo je s svojim glasom brž ženske iz bližnjih hiš, ki so na tako neprijeten način presenečeni materi pomagale, dokier ni prišlo boliško osobje in spravilo na varno dete in mater. 1 Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana II. priredi v četrtek, 14. avgusta 1919 ob 19. uri 30 minut v restavraciji na glavnem kolodvru društveni shod. Na dnevni red pride nova službena pragmatika. Člani se vabijo, da se polnoštevilno shoda udeleže. Bratska podružnica Ljubljana I. dobrodošla! 1 Zveza poštnih organizacij priredi v petek, 15. avgusta veselico s koncertom na vrtu in v veliki dvorani hotela Tivoli (prej Š/icariji) v korist društveni blagajni za organizacijske namene. Na programu je godba, petje, ples, srečolov in šaljiva pošta. 1 Društvo drž. uslužbencev za slovensko ozemlje ima nujno od-borovo sejo dne 14. avgusta ob 20. uri v običajnem lokalu. Polnoštevilno! Predsedstvo. 1 Komandi mesta Ljubljane naj sledeči gg. častniki nujno javijo svoje bivališče: kapetan v rez. Ogorelc, nadporočnik v rez. Kure Fric, poručnik Klemenc Milan, podpor. Svetličič Vladimir, podpor. Avšič Rade. Zadnje vesti. Nad 300.000 stavkujočih v Italiji. Ldu. Milan, 11. avg. (DunKU.) „Secolo“ objavlja poročilo tajništva splošne delavske zveze, ki veli, da znaša število vseh v Italiji stavkujočih več kot 300.000. Narodni odsek zveze je za 15., 16. in 17. avgusta nujno sklican v Milan. Podadmirat Horty vrhovni poveljnik madžarske armade. Ldu Budimpešta, 11. avg. (Dun. KU) Oku javlja uradno. Nadvojvoda Jožet je Imenoval za vrhovnega poveljnika vse madžarske vojske podadmirala Hortya, za šefa generalnega štaba pa je bil imenovan general Soos. Gospodarstvo. g Jugoslovanski kompas izide Koncem tega leta, in sicer trgovski del, dočim izidejo leta 1920 v presledkih po 4 mesece še ostali 4 zvezki: industnjalni, obrtni, agrarni in finan-cijelni. Celo delo stane vnaprej plačano 200 dinarjev, vsak zvezek stane 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode nad 600 strani, ter bo celo delo 'tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, obrtnika, industrljca, agrarca in finančnika, za vsak urad in vsako pisarno, ker bodo edino informativno delo za celo državo. Naročila in oglase sprejema Jugoslovanski kompas (Gospodarska pisarna Dr. Ivan Černe) Ljubljana. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tlaka .Zvezna tiskarna" v Ljubija?!. Proda se: £j| Prodam zbirko hroščev, obsegajočo ca. 2000 različnih evropejskih in ca. 500 eksotičnih. Ponudbe pod „Co-leopterolog" poštnoležeče. Prodam po ceni možke hlače, kitaro, daljnogled, teh-mico, zlato žensko uro, malo množino jedinega orodja, ter iedno srebrno cigaretno dozo. Naslov v upravi. 1157 Koza mladica se proda. Cesta v mestni log 28. l I5t» Cigaretni papir, drukarje, Erdal krema 1. s. in kamenčke za užigalpike v večjih množinah, vpraša se na Franjo Leban, Maribor, Teget-hofova cesta 64/1. 1144 Priporoča sc partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo in veriga pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana.___________________ Lovski pes (prepeličar) 2 let star in več mladičev (pre-peličarjev) 6 tednov starih na prodaj. Rožna dolina 285. Knapi se: § Vinske sode 50—600 1 vsebine kupim. — Ponudba na upravništvo pod .Vinski sod?*._______________________ Kupujem smrekov les, jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNET1, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 4X9 B' Službe-, a 2 prodajalki in nftenko j sprejme tvrdka Marija Tičar, 1 Seienburgova ulica. 1145 Sodar, vešč ob enem kle-| tarstva se sprejme. Ponudbe j na upravo Jugoslavije” v ! Celju.___________________1143 Trgovski pomočnik, 21 let star, vešč železnine, rae- • šane stroke, dober skladišč-; nik, izvežban v žganju in j vinski stroki, Išče mesta s * i. sept. Zmožen slov., srbo-brvasč. in nemščine. Ponudbe pod W. S. na uprav. lista._____________________1148 Mlinar, dobro izurjen pri vsakem stroju in priljubljen pri kmetih želi mesta nad-mlinarja v mestu ali na deželi. Naslov v upravi »Jugoslavije* v Ptuju. 1154 Iščem službe plačilnega s natakarja. Ponudbe pod kav-j cija 5000 K. 1158 Komisijska trgovina Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c. 6, priporoča svojo bogato zalogo manufaktur-nega blaga: cefirja, tiskovine, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. 1043 1 KEFIR Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta D naznanja sl. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja in Joghurta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu or- Panizmu škodljive bacile, ri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K, Razpošilja tudi na deželo. J?je do? najbolje, najfineje in vsaki dan sveže pecivo. Pri Metu Fiirtnerju, pekovskemu mojstru v Ptuju, vseh Svetnikov ulica. i ------------------ f I I Dopisovanje in ženitne ponudbe Jugoslovanski častnik, prijetne zunajnosti želi znanja z gospodično ali vdovo, staro od 20—30 let s [premoženjem do 100.000 K. Ponudbe pod „Sreča‘* na upravi. l)va mlada gospoda želita korespodence z dvema mladima gospicama pod ,.Mladosti ii«o Računski natakar za dopoldan, starejši se takoj sprejme v Narodni kavarni” v Celju. — Re-flektantje naj se predstavijo osebno. Prodam hišo na Javorniku št. 70. Hiša je enonadstropna s stanovanjskim podstrešjem, zraven je 600 m2 njive. — Kupna efena je 16.000 K. Ivan Pretnar, Javornik pri Jesenicah, štev. 70. Možke in ženske čevlje lepo in solidno izdelane, večja množina, ter okoli 2 kg teletine je ceno m- na prodaj, Naslov t upravi. Večja množina riža (Rangou) I in čaja I* ’ se proda. Cena po do-j govoru. Več iz prijaznosti v upravništvu. Kolumbia kand iti karton 17 kron. Naprodaj pri j Fran Medica, Ljubljana, j Tržaška cesta 4. Istotam več raznovrstne cikorije, metelj, krtač itd. 3°sip stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Rimska cesta št 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točni. Zmerni coni. Za vsa izvršena dela Jam čim 2 leti. Vreče nove, kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti, izvzemši papirnate, kupuje kemična tovarna v Mostah. Tihi družabnik za trgovino v Mariboru se Išče. Potrebni kapital 50.000 K. Sodelovanje ni potrebno. — Ponudbe na upravništvo Jugoslavije" v Mariboru pod »Tihi družabnik*. Prodam 2 konja, okoli 13 pesti visoka, stara po 5 in 6 let, pripravna za vsako vožnjo, ena na pol krita lahka kočija, en brek lahak, kakor tudi prsna oprema in komati. Vse je v dobrem stanju. Pojasnila daje Milan Škerl, Ljubljana, Karlovška cesta 11. Pristne Aroxon muhalovke karton 100 kom. 50 kron nudi tvrdka I. Klemenčič, Kamnik. UREČE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Prvovrstna vizna kolesa plašče in cen priporoča tvrdka IGR UOK specijalna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Sodna ul. 7. Lepa prilika! Razpošiljam vse vrste pisarniški, konceptni, pisemski, ogleni, indigo, modri in vijoličast, marmornati, modri in rujavi za zvezke, svileni in krep, milimetrski, pergamentni, cigaretni j PAPIR | svinčnike, radirke, koverte vse vrste, peresa, notese, - - trake za pisarne - -stroje, črnilo, stročnice, bloke, vse vrste zvezke, tinterol, razglednice, kopirne, trgovske in komisijske knjige, nogavice, igralne karte, klips, merila (centimeter), kopirne preše, sindetikom, potrebščine za pisalni stroj Mignon in vse druge pisalne potrebščine. Na debelo in drobno! Se priporočam Jos. Omerza, trgov, agentura in kom. trgov. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6, I. n. tszkrinkanijfabsburžani. Moja preteklost. s.rettc» LAR1SCH, nečakinja cesarica Elizabeta in njena dvoma dama. « (54. nadaljevanje.) Nisem mogla udušiti solza, ko sem si predstavljala Marijino truplo samo v tako umazani okolici. Reva! Če človek pomisli, da je umrla od roke človeka. ki ga je cboževalal Kam je zletel njun duh? Bilo mi je, kakor da se gibljem med svetom duhov in da sem sama kakor senca sanj. Nato sem začula glas naraščajočih veda, ki so me zalile in se nisem spominjala ničesar, dokler se nisem zopet zavedla. Jeny mi je močila ser.ca s kolinsko vedo, dr. Wiederhcfer pa se je skrbno sklanjal preko mene. »Pogum, draga grofica,« je zašepetal. »Sedaj vas moram zapustiti. Moram na dvor. Lahke pase zanesete name, da storim za vas vse, kar je v moji moči.« »Prosite cesarico, da me sprejme,« sera prosila, »to je vse, kar si želim. Toliko ji imam povedati.« Dobri zdravnik mi je obljubil, da uporabi svoj vpliv, nato pa me je pustii z Jeny samo. Vendar rr>i ni bilo dano, da bi dolgo vživala mir. bodisi telesni, bodisi duševni. Trkanje se je začulo na vratih. Jeny je šla pogledat, kdo da je, in je oznanila Marijinega strica, grofa Stockauz. Nisem mu mogla odreči obiska, bila sem pa zelo potrta spričo njegove upremenjene zunanjosti, kajti bil je videti čisto potrt od skrbi; res, komaj sem ga spoznala. Grof me je prišel prosit, da mu razodenem vse, kar vem o žaloigri in je — kakor Wiederhofer — s presenečenjem spoznal, da sem tako malo vedela. Vprašala sem, kaj se je zgodilo z gospo Večero. »O, ta reva,« je vzkliknil grof Siockau žalostno, »zapustila je Dunaj za vedno.« »Na čigav ukaz?« sem vprašala. »Ko je moja svakinja po razgovoru s cesarico zapustila cesarski dvor, se je vrnila domov,« je odvrnil gref, »skoraj istočasno pa je dobila od tajne policije obvestilo, da ji pod nikakoršnimi okoliščinami ne bo dovoljeno videti tiuplo njene hčere. Nadalje je dobila ukaz, da nemudoma zapusti Avstrijo in odpotuje v Benetke, odtod pa pošlje v časnike oznanilo o nenadni smrti Marije v istem mestu« »Kakšno trinoštvo!« sem vzkliknila. »Ah, povejte mi, kje pa je Marija pokopana.« Grof Stockau, ki ga je gsnjenje docela preob-vladalo, je nato pripovedoval, da sta on in Aleksander Baltazzi dobila na večer 30. januarja navodila, da se takoj podasta v zaprti kočiji v Meyerling. Poleg kočijaža je sedel eden od tajne policije, in ko so dospeti tja, so jih peljali v platneno sobo, kjer je ležalo Marijino truplo še vedno v jerbasu. Obema njenima stricema so nato sporočili, da je izdan ukaz, da se truplo baronese Marije popolno obleče in ponese v kočijo, i;i je čakala. »Vidva pa,« je rekel policaj, »morate podpirati truplo na tak način, da bi bilo videti, da baronesa še živi.« Zatem se je pričela grozna naloga, da oblečeta truplo. Strica sta Mariji počesala lase, jih zvila skupaj v velik zvitek ter ji umila sveže lise na nekoč lepem obrazu. Tedaj se je zgodilo nekaj strašnega. Batistasti Wiederhcfer)evi ovčji so se raztrgali... Pa mnogo vstrsinosti je bilo usmiljeno dano gospodoma in grof Stockau je ovil rano s svojo črno svilnato ovratnico. Oblekla sta ji soodnje perilo in jopič, svilnate nogavice in fine čevlje, zatem pa lepo obleko, ki jo je bila nosila onega u3odepolnega dne na dvoru. Zatem sta ji dela na glavo klobuk s pajčolanom; truplo sta položila na stol, dokler nista dobila toliko moči, da sta ji oblekla še plašč iz kože pomorskega psa. Nekaj strašnega je moralo biti za one, ki so pomagali pri tej poslednji toaleti Marije Večere, kajti ko sta ji strica skušala cbleči jopič, jiie glava padla na prsi, tako da je v takem stanju seveda nista mogla peijati ven. Policijski uradnik si je takoj izmislil pomoč; vteknil je izprehodno palico mrtvemu dekletu v hrbet ter ji z robcem privezal glavo h palici. Grof Stockau in Aleksander Baltazzi sta ji potem oblekla kožuho-vina8ti plašč ter dvignila truplo s stola. MarftnJiČP uspehe imajo oglasi v lvdlJl/UlJOv dnevniku „Jngoslavijau 1 Ako iščete slu- kaj naprodaj ozi- žbe, ali pa če roma hočete kaj tedaj inserirajte v Jugoslaviji' Izšel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS‘ poslovenil dr. J. Glonar; cena K 4~— in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO1* povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8-—, okusno vezani K 10-—. —== V založbi »Zvezne tiskarne" sta izšli izvirni pesnitvi Iv. Albrehta ..SLUTNJE** in Janko Glaserja ,.POHORSKE POTl“. Cena - vsaki knjigi K 4'—. ---------------------------------- Razglas. A 1. 767/19. Velika trgovska zaloga, spadajoča v zapuščino po umrlem Leopoldu Fonu Iz Ljubljane, obstoječa iz raznih vin, likerjev, masti, kave, riža, mandeljev, mesa, čokolade, čajnega peciva, olja, marmelade, vanilije, paprike itd. itd. se proda na javni dražbi dne 14. t. m. od pol 9. ure naprej na licu mesta, Stari trg štev. 6. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 12. avgusta 1919. U najem se oddata za takoj trgovska lokala $ pritiklino v Joaiialin" na kongresnem trgu. Reflektantje naj se zglase v soboto, dne 16. avgusta točno ob 16. uri v prvem nadstropju „Tonhalle“. vvesiing hause Watt Termalno-radioaktivno kopališče Toplice pri nouem mestu, železniška postaja Straža-Topiice zdravi: revmatizem, protin, neuralgijo (ischl&s), exndate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti Hd. Sezija od l. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. 1030 Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril »!• Jugoslovansko posredovalnico za prodajanje in nakupovanje posestev in hiš v Sloveniji, s sedežem v Celju". Miloš Komeričky? Celje Benjamin * Ipavce va ulica štev. 12. Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši. Zahtevajte samo pristno voskovo „HIF“-kremo, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena. Istotam se dobi: cigaretne stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, vlasnlce, toaletno milo i. t. d. Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta št. 20. KflRUD vsaka množina najceneje se dobi pri FERDO USSflR, maribor, Meljska cesta št. 57. „BTO“, lesna trgov, in industr. družba z o. v Mariboru nudi pohištvo lastnega izdelka in sicer spalne sobe v vsaki množini, obstoječe iz 2 dvokrilnih omar s predalom, 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 umivalnik z zrcalom, 1 mize in 4 stolic. — Cena kompletne ■■ rhaa sobe v hrastovi, bukovi, mahagonovi |f /Ul || g ~ ali orehovi Imitaciji svetlo ali medlo 1» fciJUU Permanentna izložba se nahaja v dvorani družbe Tegetthoffova c. 51. — Popolne opreme za hotele in sanatorije. Novo otvorena fabrika šeširaikapa - u Sarajevu. -J*ES3I8| D! Javlja pošt. trgovcima Iz mesta t sa stranc, da je otpočela svoj rad, i da imadc na stovarištu u v c k gotove letuje kao i zimske robe. Naruebe izvršuje brzo i tačno. Cene solidne. Moli za poverenje kao i naručbe. S poštovanjem Nikolič i Papaj Mašičeva ulica broj 3, Novo Sarajevo. Jadranska banka Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000000'—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti" najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.