¥
xxA X UJjl1OXX wJCaJtixv. V JcaJNI JLaJLo JL i
»Danica« izhaja V6ak petek na celi poli in veljA po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta o krone fO vinarjev, za četrt leta 2 kioni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za V, leta 3 krone, za »/« leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Teftaj LIH.	V Ljublj|ani, 16. novembra 1900.	List 46.
Angelju varuhu.
Prijatelj prijatelja vodi lepo, Da čislata čednost, sovražita greh; Prijatelj, prijatelja daj mi zato, Da bodem prijatelj prijateljev dveh!
Zahvala.
UsliSal si gorko mi prošnjo srca, Izbral si prijatelja zlatega mi. Zdaj dvignimo prošnjo in spev do neba, Da Bog blagoslovi prijatelje tri!
Slovo.
Prijatelju dajem Roko v slovo; Ko pa od Krista grem, Gre On z meno! —
Zmagoslav.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dalje.)
XIII.
Predoslje.
Podružnice.
2. Kokrica.
O življenju sv. Lavrencija, kateremu je posvečena ta cerkev, smo izpregovorili vže pri podružnici sv. Lavrencija v predclvorski župniji. Tega nam ni treba ponavljati več, torej podajamo le nekaj starejših in novejših beležek o Kokrici.
O nekedanji cerkvi imamo v Škofijskem vizitacijskem zapisniku naslednje poročilo iz leta 1631:
o
..Ecclesia s Laurentii in Cokriza <juae est tili-alis vicariatus Hoeffleinensis. habet duo altaria: primum in choro, eidem Sancto dicatum et conse-cratum. in eo desum omnia praeter mappas et can-delabra; secundum in comu evangelii s Stephano dicatum et consecratum. Celsissimus ordinavit, ne-cessaria procurari. totam ecclesiam dealbari et acco-modari fenestra. ut po*sint aperiri." (Cerkev sv. Lavrencija na Kokrici. ki je podružnica preddvor-skega vikarijata, ima dva altarja: velikemu v svetišču, omenjenemu svetniku odločenemu in posvečenemu. manjka razun prtov in svečnikov — vsega; drugi oltar na evangeljski strani je posvečen sv. Štefanu. Škcf je ukazal, naj se napravijo potrebne stvari, vsa cerkev se mora prebeliti, okna pa tako urediti, da se bodo mogla odpirati.)
Iz opisa vidimo, kako je bila cerkev zapuščena. Sv. Štefana ni več v njej, ker ima itak lastno podružnico na Suhi. Sedanjo hišo božjo so sezidali na Kokr i c i 1. lK(i8. Napis na notranji cerkveni steni nam razodeva, da je zgradba prav od temelja popolno nova (teni-pluni a fundamentis exstructum). Blagoslovil jo je kranjski dekan Ivan 11oš v nedeljo po rožnem vencu 1^(18. Cerkev je precej prostorna, svetla in snažna, da-si nima nc v zidavi ne v oltarjih kake umetniške vrednosti. Na ženski strani častijo Marijo brezmadežno, na moški sv. Roka, poleg katerega visijo voščene roke in in noge v zahvalo za dobljeno zdravje (obe podobi naslikal M. Koželj 1*70). V žagradu sc hrani stara gotska navikula iz 1. lo33 z napisom: „.Jesus. Maria lielft uns aus aller Not*'.
Stolp je ostal še od stare cerkve. Trije zvonovi s premerom 111 : 90 : 70 an so vglašeni v mehkem trizvoku f—as—č^ = 1, 3, 5. Dasi je tako zvonjenje skoro otožno, vendar le povsod ljudem všečuje; tudi zvonoslovci je priporočajo bolj, kakor zvonjenje s trdim trizvokom.
Veliki zvon vlit v zvonarni Ank Samassovi 1847 8 težo 1244 funtov. Križ, rožinvenška Marija, s? Lavrencij. Hvalijo ga zaradi lepega glasu.
Srednji tehta 473 kg Križ. sv. Josip, sv. Lavrencij Zvonar Albert Samassa 1378.
Mali iz zvonarne Albert Samassove 1869 8 454 funti. Križ. Marija brezmadežna.
3. Suha.
Več cerkva v naši škofiji je posvečenih prvemu mučencu sv. Štefana, med temi tudi podružnica na Suhi. Ker smo dobili Slovenci krščansko vero večinoma iz Ogleja, dobili smo ž njo tudi svetnike, katere so častili v oglejski r>čakovini. Osobito misijonarji iz Oevdada (C 1V1-dale na Beneškem), kamor se je 1. 737 preselil patrijarh K ali kst, so seznanili naše kraje s sv. Štefanom, patronom zelo stare kapiteljske cerkve v ( evdadu.
l)a je bila Suha že zgodaj obljudena, kaže listnina iz 1. 12**. ko je goriški grof Main-hard dal neko hišo na Suhi (in Zouch) grofu U d a 1 r i k u H e u n b u r g. Cerkev je bila zidana v gotskem slogu, kar se vidi še sedaj na južnih stranskih vratih. V praznik sv. Štefana (26. dec.) dohajajo ljudje iz raznih krajev ter se mu priporočajo za srečo pri konjih. Kako to, da je postal zavetnik konjerejcem, ko iz njegovega življenja ne vemo ničesar, kar bi bilo s tem v zvezi? Nekedaj so celo prijahali na njih, sedaj ni več te navade. Za velikim oltarjem visijo tri slike iz let 1775. 1777 in 1780. Prinesli so je sv. Štefanu v čast s priporočilom za zdravje živine, zlasti v zahvalo srečne rešitve pri splašenju konj. Po omenjenih letnicah lahko skle]>amo, da je bila cerkev najbolj znana in obiskovana prav ob onem času.
Oltarji so bili novi 1. 1661. Kinča je umetna in bogata rez barija po šegi 17. veka. I>andanes bi bil sličen oltar zelo drag, ker je veliko dela in truda, preden se izvrši kaj takega. Na evangeljski strani ladije časte Mater božjo, na listni je stal 1. 1631 oltar sv. Leo-narda, ki se je moral pozneje umakniti sv. Flo-rijanu. Soseska ima okoli cerkve lastno pokopališče. Velikonočni torek 1886 je hud požar končal mnogo vaških poslopij, pogorela je tudi streha na zvoniku.
Vsi trije zvonovi so novi, vliti s premerom 111 : 90 : 76 cm v Albert Samassovi zvonarni 1897. Kakor večina naših zvonov, pojo tudi le ti trije v trdem trizvoku f— a—č = 1, 3, 5. Vsak ima samo eno podobo in napis, ki je v zvezi s svetnikom, kateremu je zvon posvečen. Gledč intonacije bi bilo umestno vprašanje: Zakaj bi se aemtrtje ne poprijeti melodiškega zvonjenja s primo, veliko sekundo in veliko terco po vzorcu 1, 2, 3? To bi bil vsaj
nekak spremen vedno istega anoličnega 1, 3. 5. Poskusimo, všeč bo vsakemu.
Veliki zvon tehta 730 kg. Marijino oznanjenje. Napis ob spodnjem robu:
TEZ HRIB IS PLAN NAJ SE GLASI: ČEŠENA SI MARIJA TI!
Srednji s težo 407 kg. Smrt sv. Štefana.
SV. ŠTEFAN ZA NAS BOGA PROSI, BLAGOSLOV NA NAS IN NA ŽIVINO ROSI.
Mali ima 252 kg. Sv. Florijan.
SV. FLORIJAN OGNJA ČASNEGA
VARUJ NAS IN VEČNEGA. *) #
* *
Obiščimo še baron Cojzovo graščino, ki stoji sredi košatega drevja med Predoslji in Kokrico. Ljudstvo jo nazivlje Brdo, sicer se imenuje tudi Egg po prvotnem posestniku liber baro ab Egg. Drevored mogočnih lip pelje v to obsežno poslopje, kjer so imeli ob času reformacije ob koncu 16. stoletja luterani kranjskega mesta svoje shode in službo božjo. V grajski kapeli se sme opravljati sv. masa vsled privoljenja knez-škofa Frančiška grofa Kauniz (1712). Oltarna slika predstavlja sv. nadangelja Mihaela, kateremu sta tovariša sv. Anton Padovan in sv. Ivan Nepomuk. Nad njimi venča sv. Trojica Mater božjo.
Pod streho visi zvon s premerom 46 cm in z glasom hes Kinčajo ga podobe: Marija z Jezusom v naročju, angelja držita Veronikin prt z vtisnjeno Kristovo glavo, sv. Helena s križem v roki, sv. Ignacij z Jezusovim imenom. Na zgornjem robu nosi napis: ANNO DOMINI 1695 brez zvonarjevega imena in brez imena kraja, kjer je bil ulit. Zvonijo ž njim samo o priliki, ko nesejo mrliča iz domače rodovine na pokopališče.
V vsej župniji: 4 cerkve, 1 kapela in 16 zvonov.
Župnik Josip Lavtižar.
(Dalje prihodnjič.)
Darovanje Marije Device.
21. novembra.
Ob Mozesovem času je bila navada, da se je posvetilo več devic božji službi v svetem so-
*) Želeti bi pač bilo: naj bi se ob napisih, ki prežive časih stoletija in stoletija — poprosil vešč človek, kojih sedaj ne manjka. Kaj hočeta na pr. napisa, kot ji nosi srednji in mali zvon: brez metra in tako priprostimi rimami! »Sv. Štefan prosi... in blagoslov rosi!« Kdo rosi? — Koma je to podobno? Tako in celo boljše pesnikarijo pod klopmi časih naši prvo- in drngoftolci. Takrat namreč, kadar jim presedati jame latinska slovnica in pa ob njej strogi pedagog. — Slovenci! Nikar tako lahkomiselni — in lahkomiselni v tako važnih stvareh!
Uredn.
S63
toru. Storile so začasno obljubo devištva in darovale svojo mladost Bogu. Ista navada se je ohranila tudi po zidanju Salomonovega templja, obranila in visoko cenila do razdejanja jeruzalemskega svetišča. Skrbni stariši so pošiljali na ta tihi, sveti kraj svoje mlade hčerke, da bi jih obvarovali v nevarnih dnevih prve mladosti pred zapeljivim svetom. Odtegnili so jih tako svetu in Bogu darovali njih mladost. Odrastle take device pa so prinesle blagoslov v družine, v katere so prišle.
Tri leta je komaj dopolnila Marija, ko se je ločila od svojih dobrih starišev, napotila se v sveti hram ter darovala tam Bogu svojo mladost. Huda je bila ločitev za ljubeče stariše, ki so morali zapustiti jedino ljubljeno hčerko. „Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega očeta," s temi besedami je potolažil 121etni Jezus žalostne svoje reditelje; te besede so tolažile žalujoče stariše Marijine in olajšale grenko ločitev.
S koliko všečnostjo je sprejel nebeški oče ta predragoceni dar. svojo prečisto hčer, s koliko radostjo je pozdravil Bog Sin svojo prihodnjo mater in sv. Duh svojo neomadeževano nevesto, koliko veselje je polnilo vse kore izve-ličanih duhov, ko jim je prišla v bližino Marija — njihova prihodnja kraljica. Glas božji je pri-vedel to devico v sveti hram, ni se mu ustavljala, rada je privolila z besedami: ,,Glej, dekla sem Gospodova!" In koliko veselje je napravila nebeščanom! A kako veseli moramo biti tega božjega daru še le mi, bedni Evini otroci, ko vemo, da je to triletno dete ona svetla zarija. ki naj osveti vso zemljo: da je ona tista prihodnja žena. ki glavo stre peklenski kači, da je ona tista od vekomaj izvoljena, ki nam rodi Izveličarja. Kako moramo za ta dar Bogu hvaležni biti, ki vemo. da je ona tista devica, katero je videl Izaija v proroškem svojem duhu, govoreč : ,,Glejte, devica bo spočela in s'nu rodila in njegovo ime bode Emanuel — Izveličar!"
Kako se pa moremo Mariji zahvaliti za to veliko žrtev, ki jo je doprinesla le nam v prid? Gotovo najbolj s tem, da posnemamo njen izgled, da hodimo po njenih potih, da se po njenem izgledu darujemo Bogu in bližnjemu v korist. Saj se je Marija darovala Bogu le zaradi nas, zaradi bednega človeštva, ki je tisoče let izdihovalo v satanovih verigah. Dasi nam ni v moči prinesti Bogu in bližnjemu Marijinega daru, a storimo pa, kar moremo po izgledu svoje nebeške vzornice za ta dan njenega darovanja v tempelj nu.	L. P.
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abbe de Sčgur.
(Dalje.)
XXIX.
Zakaj prejemajo duhovniki plačo za svoja opravila? Svete stvari se vendar ne smej o pr oda jati.
Odgovor: Seveda, svete stvari se ne smejo prodajati. Dragi prijatelj, ti se motiš, ako misliš, da duhovniki prodajajo sv. mašo, sv. zakramente i. dr., ker jim moraš večidel plačati, ako jih rabiš ob važnh in svetih opravilih svojega življenja
Ta navada, ki se nam zdi morebiti na prvi pogled napačna, je popolnoma opravičena; mislim, dragi prijatelj, da ti to z malimi besedami razložim.
Duhovnik ni prevzel te častne službe za se, ampak v čast božjo in v blagor drugih ljudij. On je služabnik božji, s lužabni k vs ega krščanstva. Njegova sveta dolžnost je, da skrbi za izveličanje svoiib bratov in sestra s tem. da jih uči Boga spoznavati, ljubiti ga in mu služiti. Ker se popolnoma posveti temu vzvišenemu poklicu, odreče se vsem domačim prijetnostim, vsaki družinski sreči in sploh vsem sredstvom, s katerimi bi si služil vsakdanjega kruha, kakor n. pr. trgovini ročnim delom, obrtu i. dr. Popolnoma se posveti svoiim si izročenim Ali ni potem prav in dostojno, da verniki preskrbujejo duhovuiku v nadomestilo potrebni živež, ker žrtvuje za nje vse svoje življenje? Dasi je duhovnik, vendar ostane človek. In zares, verno ljudstvo je od Jezusa Krista vsa stoletja rado dsjalo svojim duhovnikom, česar so potrebovali. Način, kako so dajali, se je izpreminjal, a stvar je ta ista obstajala.
Dandanes ie duhovniška stalna plača nezadostna Zato verniki sami dajejo nekatere doklade kot štolnino. Tako n pr. pri blagoslavljanju poroke, pri krstu, pri pokooavaDju mrliča in za maše umrlim plačujejo duhovniku gotov znesek. Toda pomni dobro, da se ti zneski plačujejo ob priložnosti teh opravil, nikakor pa ne za opravila sama. Tudi ne smemo misliti, da je ves denar, ki gre cerkvi, župnikov.
Pri onih odličnih porokah, pri onih slovesnih pogrebih, ki večkrat toliko stanejo, gre večina denarja. ki se plača cerkvi, v cerkveno hranilnico, katero upravljajo pošteni in odlični svetni možje. Iz te hranilnice se plačuje, kar je potreba za cerkev, za oltarje, stvari pri službi božji, petje i. dr. Seveda so ljudje, ki mislijo, da dobivajo duhovniki ob takih dnevih mastno plačilo, a morda je plačilo onih, ki so nevoščljivi duhovnikom, mnogo mastnejše.
Mislim, dr-igi prijatelj, da si uvidel, da ne pla-čujeŠ svetih stvari, ampak da daješ le to. kar po pravici hvaležen moraš dajati onemu, ki se je popolnoma posvetil tvojemu izveličanju.
A. M.
(Dalje pride.)
Simfonije. — Soglasbenice.*)
x.
Gospod je moj pastir, in ničesar mi ne bode nedo-stajalo. (Ps. 22. 1.)
Da — moi pastir si ti — o Jezus? Vse si storil, kar je bilo v Tvoji moči. Skrbel, čul, molil, trpel si zame!
Pastir si moj, o Jezus — ti moj Gospod in Bog (Jan 20. 28) poln visokosti, veličanstva, Ti neskončni, Večni!
Tvoje oko počiva na meni. Tvoje roke me varajo, Tvoji rameni sta nosili križ za me.
Kaj sem? — Tvoja ovčica se smem imenovati, o najboljši pastir. Slaboten, ničeven. pomoči potreben človek sem.
In: peljal me je moj pastir na pašnik; pri vodi, ki poživlja, me je zredil. (Pa 22, 2).
XL
Mojo duio je spreobrnil ; na pot pravice me ie peljal zavoljo svojega imena. (Ps.
2-J. 3).
Kako Često sem zapustil zdravo, bogato pašo, mrzlo, oživljajoče studenčnico milosti božje. — Tebe sem zapustil — dobrotni pastir! — Dirjal sem v puščavo proč od Tebe. izgubil se in ranil med trnjem.
A dobri pastir je bil žalosten vsled mojega bega; moja nesreča ga je potrla.
Odpravil se je, hitel za menoj, zaklical me je mehko, vabljivo, milo. prosil, grozil in ni počival, dokler me ni dobil. Vrnil sem se prevzet njegove silne ljubezni na pravo pot.
O, temnokalno valovje babilonsko — teci svojo pot! Ne nič več si nočem umazati ustnic nad teboj, ko sem okusil sladki nebeški dar (Hebr. 6. 4) in se poživil o srebrnočistih valčkih žive vode (Raz. 22. 1).
XIL
Mizo si napravil pred mojim obličjem, njim nasproti, ki me nadlegujo. <Ps. 22. 5i.
0, sveta, o visoka gostija, kjer se uživa Jezus — on — močni, mogočni! Naj li trepečem, če je Jezus z menoj ? Naj le krožijo krog mene volkovi! Iz pastlrjeve roke ne bodo iztrgali ovčice — sam, sam je rekel, silni pastir.
Da, da sedaj vem, čemu se trudijo, čemu me vlačijo moji sovražniki stran. Le predobro vedo, kaj mi je Jezus: steber, opora, pomoč v nevarnosti, v skušnjavi.
Dobro vedo, da me ugonobe, potem ko so me odstranili od Jezusa, od pastirja, ki mi skrbi za zdravo, rešilno pašo.
Ne, ne bode se zgodilo.
V svojo sramoto se umaknejo, ki zasledu-jo mojo dušo. (Pa 34, 4).
Vsaj tvoj jarem je sladak in breme tvoje je lahko.
*) GL »Dan.« itev. 38, »tr. 300.
XIII.
Jaz sem kruh življenja.
Jan. 6, 35.
Gospod je spoznal naše potrebe in pomagal nam je — nam ubogim, slabotnim ljudem.
Hrano nam je dal, primerno svojemu bistvu, primernosvoji visokosti, vrednosti in svojemu delovanju.
Njegovo telo — je dušno življenje. Višje nadnaravno življenje duši je milost božja.
Jezus pa je življenje in vir vseh milosti.
Kdor ga vživa, raste, rodi, stopa od kreposti do kreposti. Močan, trden, neustrašen je po svojem — Jezusu.
0 kruh življenja, o zdravilo in krepilo slabotnih, o sladkost svojih služabnikov.
Živim. — toda ne jaz; a Krist živi v meni. (Gal. 2. 20.)
F. S. Pavletov.
V spominj t v*leč. g. župniku Frančišku Zakrajšček.
Ko vabil sem na sveti misijon, Zapel mi je v slovo mrtvaški zvon. Jaz bivam zdaj v deželi rajskomili, Ko ti solziš na moji se gomili. O čuj Se klic, moj zadnji opominj: Marija bodi vedni ti spominj!
Izgubila si, ljuba .Danica", jednega naročnika, več mu ne boš svetila na potu tega življenja, več ga ne boš vabila k češčenju Marijinemu; upam, da si ga že pripeljala tje, kamor vodiš revne Evine otroke; pripeljala si ga k Mariji v nebeško domovino. Umrl je veleč, g Frančišek Zakrajšek, župnik v Dragi, umrl drage smrti pravičnih. Že je mesec dni, kar ga krije hladna žemljica.
Rodil se je na Blokah v Zakraju dne 17. julija 1853. 1. Ni mi znano njegovo domače življenje, a znano mi je. da se je učil izvrstno, bil je vedno med odličnjači. Tudi zrelostni izpit je naredil z odliko. Zelo nadarjen se je posvetil duhovskemu stanu. Mnogi mislijo, da je škoda, če se bolj nadarjen mladenič odloči za ta stan; češ, da bi drugje več koristil človeški družbi. Kolika zmota! Preverjen bodi, ljubi mladenič, da nikjer ne boš svojih zmožnosti bolje uporabil, kot prav v tem stanu; semtertje drugje morda v škodo sebi in drugim, tukaj nasprotno. Videl sem tudi njegova bogoslovska spričevala; povsod se je odlikoval. Zato ni čudo. da so mislili dati nadarjenega mladega duhovna v Rim, da bi tam nadaljeval svoje šole. Ali odločil se je za pastirsko delovanje na deželi.
Prva njegova služba je bila v Postojini. Bil je tukaj zelo priljubljen in tudi ljudje so se njemu priljubili. Vedno je še želel, da bi prišel na Notranjsko nazaj, ali njegova želja se ni izpolnila. Druga služba je bila v Ribnici. Koliko je v tem kraju dobrega storil bodi si v spovednici ali v Šoli ali drugje, to je le Bogu znano. Ako kozarec mrzle vode ne ostane brez plačila, kako plačilo ga čaka za toliko dobrih del! Posebno se je odlikoval v šoli, za kar je bil tudi pohvaljen po svojih predstojnikih. Gotovo ga imajo pobožni, dobri Ribničanje v najboljšem spominja. Od tu je prišel kot župni upravitelj v Drago, kjer je 6 let deloval in pasel svoje verne ov-
čice. Tu sedaj med njimi počiva in pričakuje častitljivega vstajenja.
Ta duhovnija je zelo težavna v dvojnem oziru. Prvič zaradi daljnih potov, tako da je časih nemogoč pristop na mnoge kraje; drugič zaradi takih jezikovnih razmer, kakoršne so morda edino tu na Kranjskem. Ali bil je težavam kos, rešil je težavno nalogo, umrl je na bojišču. Med seboj občujejo ljudje kočevsko, ko pridejo otroci v šolo, ne znajo ne nemškega, ne slovenskega. Tu jih uči sedaj verouka! V cerkvi je vse slovensko, tudi ljudje razumejo večinoma vsi slovensko, nemškega nekateri prav nič. vendar hočejo, da bi imeli v cerkvi nemške pridige, v šoli pa nemški verouk. In tako bijejo še tukaj nekrščanski narodni boj. gotovo v veliko dušno škodo. Ko bi bila v vsem pravica, izginili bi vsi ti boji.
V ti težavni župniji, vkljub takim razmeram, je vendar veliko dobrega storil. V začetku njegovega nastopa so blagoslovili sv. Križev pot; jako lepo delo. Napise ima latinske; tako je vsem prav, ker je vsem nerazumljivo. Obhajal je tudi sv. misijon, katerega so vodili ČČ. oo. lazaristi. Pri ti priliki so vpeljali bratovščino sv. Družine. Ljudje so bili zelo veseli sv. misijona, ki je obrodil tudi veliko sadu. kakor je g. župnik sam pripoznal. Kakor drugje je tudi tukaj v šoli dosegel lepe vspehe, ako-pram so te težavne razmere. Zakrajšek je bil sploh izvrsten katehet, in izvrsten katehet ima redoma tudi dobre učence. Med drugimi lepimi darovi je imel dober govornišk dar; njegovi govori so bili kot misijonski govori, jezik je imel v oblasti.
Rad si k njemu prišel, ker je bil zelo postrežljiv, tako da si se težko ločil od njega. Človek se je pri njem razveselil in se čutil zadovoljnega ter skusil, kar pravi sv. pismo: »Kako prijetno je, ako bratje skupaj bivajo.M Gospod je bil pa tudi sam potreben takih obiskov, ker je bil tako zapuščen, da je skušal, kar pravi sv. Duh: »Gorje samemu; ako pade, nima nikogar, da bi ga vzdignil". Vkljub temu, da je tako v samoti živel, vendar ni izgubil neke naravne ve-selosti, tako, da ga nisi videl nikoli žalostnega. Vedno je kaj pošalil se — saj žalost nič ne koristi, ampak kakor črv les, tako ona razjeda naše srce. Bog sam ima rad vesele ljudi; kateri gospodar mara za pustega čmernega hlapca ali deklo? Tudi mi bodimo veseli, zadovoljni; saj imamo tako dobrega gospodarja, Boga samega!
Kakor se spominjam, bil je tudi ud duhovske bratovščine sv. Rešnjega Telesa, kjer se moli vsak teden ena ura na čast sv. Rešnjemu Telesu. Bil je ud družbe presv. Srca Jezusovega, kakoršno imamo v ljubljanski škofiji. Vvrstil se je tudi med molilce pri bratovščini sv. rožnega venca. Tu se molijo vsak teden vsi 3 deli sv. rožnega venca in se dobijo tudi veliki odpustki. Nahajam ga tudi v družbi večnega ali živega križevega pota, pri kateri se moli enkrat na mesec sv. Križev pot. Kdor bi se želel tu vpisati naj se oglasi pri čč. oo. Frančiškanih v Novem Mestu, kjer imajo to družbo vstanovljeno. Med drugimi duhovnimi dobrotami omenim le to, da se bere v tej cerkvi vsako leto 32 maš za ude. Enkrat v mesecu moliti križev pot, to gotovo ni pretežavno. Jezus pravi: »Kdor hoče za menoj priti, naj zataji sam sebe in naj nosi svoj križ vsak dan. (Luk. 9. 23.)" Če ne moreš vsak dan tega storiti, da bi nosii
z Jezusom ta križ vsaj v duhu, ali ne bi zadel storiti tega enkrat v mesecu? Omenim naj še to, da je imel župnik Zakrajšek karmelitski škapulir in škapulir brezmadežnega Spočetja Matere božje. Iz vsega tega vidiš, da je rajni župnik zelo skrbel za svojo dušo. In prav je imel. Kaj tudi nam duhovnom pomaga, če ves svet pridobimo, vse v nebesa pripeljemo, ako pa sami za se ne skrbimo. Ne bodimo samo kažipot, ampak tudi sami hodimo proti ne bes o m. Kakor je bil doma vnet za čast božjo, tako je tudi drugim hodil rad pomagat, če je mogel. Prišel je spove-dovat, prišel je pridigovat, radi so hodili k njemu k spovedi, in radi so ga ljudje poslušali. Bil je duhoven po Jezusovem Srcu; le žal, da je tako zgodaj zapustil Gospodov vinograd, v katerem bi se bil trudil lahko in rad še mnogo let: 37 let star; ali ni to dosti malo? In ob teh še le 3 7 tih letih sa-mostalno delujoč v Dragi celih 6 let. Ali pa to zadnje ni dosti veliko? — Toda bodi Božja volja!
Eno moram še omeniti, v Čemur se je posebno odlikoval in to je njegovo veliko zaupanje do češčenja sv. Jožefa. Od njega je pričakoval pomoči v vseh zadevah. Z veliko gorečnostjo je obhajal njegove praznike, obhajal tridnevnice. kinčal njegov altar. To zaupanje je bilo obilno poplačano, kar se je pokazalo pri njegovi smrti
Bolehal je gospod že dalje časa. Iskal je zdravja tudi v Kandiji pri Novem Mestu Od tam se je vrnil še precej čvrst, ali to ni bilo stanovitno. Prosil je vedno sv. Jožefa za ljudo zdravje, kar je pričala tudi luč ki je gorela pred altarjem sv. Jožefa. Zdravja sicer ni dosegel, kakor je vedno želel in upal, ali dosegel je še več: srečno smrt, kakeršne bi si tudi sam želel.
Menda že leto prej se je dogovoril, da bi imel sv. misijon septembra meseca Ker je bil vedno bolj slab je še mislil, da ga ne bo mogoče imeti, ali ko se je bližal čas, da bi ga bilo treba obhajati, zbolj-Šalo se mu je stanje veliko, tako, da se je čutil nekako popolno zdravega. Misijona ni bilo treba odpovedovati. Zelo se je veselil tega časa, pač ni mislil, kaj se bo zgodilo. Gospodje misijonarji so prišli, začeli so svoje trudapolno delo, goreče oznanovali besedo božjo, vabili ljudi k pokori. V začetku je malo ljudi prihajalo; ta slabi obisek je g. župnika zelo potrl. Ni čuda: s tolikim naporom napraviti ljudem to milost — ali videti, da ljudje ne marajo, to Človeka boli. Po noči je gospod jokal kot Krist nad Jeruzalemskim mestom in zjutraj gaje zadel mrtvoud, vendar tako. da je mogel še govoriti ali ne več popolnoma. To je bilo v sredo dne 19. septembra. Dopoldan se je potem spovedal, maševati več ni mogel. Po dnevi je bilo bolje, tako da je bil še po koncu; zvečer je prišel še k mizi, da se je pogovarjal z gospodi. Zjutraj, dne 20. septembra na vse zgodaj mu je jako slabo prišlo, zadel ga je zopet mrtvoud. djali so ga v sv. olje; da bi ga mogli obhajati, ni kazalo. Prosili smo Boga, da bi dosegel še to milost, Bog nas je uslišal. Prišel je zopet k zavednosti, prejel je dopoldan v četrtek sv. popotnico. Govoriti ni mogel; kazal pa je v vsem vedenji, da ga je poznal, če je kdo prišel k njemu. Dosegel je torej milost, da je bil previden z svetimi zakramenti za umirajoče. Kakor je on preskrbel ljudem, kot skrben duhovni oče duš-
nega kruha, dal ga je Bog tndi njemo, po besedah sv. pisma: .Dajte in se vam bo dalo; s kakeršno mero vi dragim merite, a tako se vam bo odmerjalo". Še pred poldnem se je začel smrtni boj. ki je trajal do večera. Ob s/47. zvečer ga je končal, npamo. da srečno; Sel je kot dober delalec Gospodov na večer svojega življenja po plačilo. Velika žalost je zavladala po hiši, meč bolečin je prebodel materino srce. Kako je morala trpeti Žalostna Mati Božja, ko je držala trnplo svojega Sina v svojem naročju. Plačilo greha je smrt. Ne služimo grehu, ki tako slabo plačuje, ampak Bogu, čednosti, ki nam preskrbljuje večno življenje.
V soboto potem, 22 septembra je bil pogreb, pokopal ga je veleč. g. ribniSki dekan Fran Dolinar. Vpeljal ga je v župnijo veleč. g. dekan Martin Povše, poslovil pa se je od njega veleč. g. Dolinar v lepem cerkvenem govoru, kterega je imel ob ti priliki. Omenjal je njegovih prednosti, priporočal ga je v molitev, ker smo je tudi duhovni potrebni in še bolj kot drugi ljudje. Duhovni imamo Se večjo odgovornost, ker se pri vsej visoki časti in službi ne moremo popolnoma greha obvarovati. Čisto pravilno govorimo pri vsakem sv. obhajilu: „Gospod, nisem vreden, da greS pod mojo streho . . ." Prav je tako, da nas ljudje predobro ne sodijo in ne mislijo, da smo že v nebesih, a se moramo Se očiSčevati v ognju; v vicah. Sodbe božje so drngačne. kot so sodbe človeSke. Dragi bralec ko to bereS, spo minjaj se v svojih molitvah tudi ti pokojnega g. župnika, da mu pomogaš, ako potrebuje pomoči.
Pogreb je imel lep je bil, bilo nas je 3 duhovnov. Da ni bilo prav pred nedeljo in v tako oddaljenem kraju, bilo bi jih Se več, ker gospod je bil povsod priljubljen. Na grobu so mu v slovo zapeli sodraški gg. pevci društva .Glas". Razšli smo se, upamo in vemo. da le za nekaj česa. ker vidimo se zopet nad zvezdami
*
• *
Od sv. Edvarda kralja se bere, da je posebno častil sv. Ivana evangelista. Kar ga je kteri prosil v njegovem imenu, ni mu odrekel. Nekokrat ga prosi slabo oblečen človek miloščine — bil je sam sv. Ivan. Ker nima ničesar ori sebi, sname prstan in mu ga da. Tega mu svetnik kmalu vrne in mu ob enem naznani, da kmalu umrje; celo dan smrti mu pove. Kralj napove molitve in, kot mu je bilo rečeno, umrl je tisti dan.
Kakor da bi bil pokojni g. župnik vedel svojo smrt. zbral je vojskovodja, gredoč v strašen boj, svoje vojake, svoje ovčice, da bi srečno premagal. V tako oddaljenem kraju umreti med toliko du hovnimi brati, umreti ob sv. misijonu, ko se toliko molitve stori, toliko sv. obhajil daruje za dušo, to je posebna milost sv. Jožefa: tako umirajo posebni častilci sv. Jožefa.
Na Gori, dne 18. oktobra 1900.
Uvozit Ifnminih Janež.
Tovarišu — bogoslovcu:
Dal mu bodem zgodnjo danico.
(Skr. raz. 2. 28.)
Umreti ni prijetno. Dasi je življenje naše na zemlj* le solzna dolina, polna bridkostij in težav,
vendar umreti ni prijetno. Marsikdo pravi, zapustiti hočem to življenje in se preseliti drugam v boljšo deželo, kjer ni toliko joku in solza ... v boljšo domovino, a ko pride csodepolni trenotek, želi si nazaj ....
Pokojnik v čegar spominj pišem te kratke vrstice. je rad umrl; ne, on je le koprnel že davno združiti se a svojo sestrico.
Ob njeni smrti piše tako le (Zgod. Dan. 1895):
Če solze bi točil za tabo, Ko ti veseliš se tam gor. Sam sebi očital bi lahko, Da srečo zavidam ti to.
Le vživaj radosti veselje, Privoščim ti je iz srca. Jedino, kar jaz si želim je, Da vživala bi je oba.
Pokojnik je bil takrat gojenec alojzevišča. Prvo željo, ki jo je gojil v svojem srcu, je bila ta, da se posveti popolnoma duhovnemu poklicu. To misel izraža lepo v pesmi: .Dobrotniku v spominj" (ZgecL Dan. 1895)
Jedino željo je srce Na svetu tem poznalo moje: Da posvetim kdaj v prid cerkve Vso moč in delovanje svoje — —
Stopil je v bogoslovje čil in zdrav — saj tako smo sodili o njem Poprijel se je z vso vnemo in navdušenjem bogoslovnih ved, a mimo tega ni zanemarjal učenja drugih potrebnih predmetov, posebno se je bavil z leposlovjem. Bil je nadarjen pesnik, prešinien verskih idej in kot tak sodrudnik: .Daničin", .Dom in sveta", ,, Domoljuba", BZore"
.Vrtca".....
O božiču lanskega leta — bil je v drugem letniku — ga je obšla omotica in prekiniti je moral študije. Napotil se j« domov na, Vrhniko, misleč, da se ondi na svežem zraku zopet poživi in pokrepča. Toda od dne do dne je vidno hiral: njegova preje tako cvetoča lica so mu sahnila. liki pomladanska roža, ki jej primanjkuje solnca Njegova narava je bila trdna, zato se je dolgo upiral tisti bolezni, ki
jej pravimo — jetika--—
26 oktobra t. 1. je usabnd blagi dvaindvajsetletni mladenič Jakob Volječ
Mi plakamo ob novi gomili---—
P. F.
Prvo slovensko romanje v Rim.
(Konec).
Jedino mesto ti s krvijo svetnikov teh rudečem barvano. si lepše od lepot vesoljnega sveta. (Cf. Hvm ad Vesp. ss. Petr. et Paui.)
Par krasnih, nepozabnih dnij so preživeli Slovenci v Rimu. Res, krasni, nepozabni so ti dnevi! —
♦t Gl. »Danica« t. 1. št. 30; stran 235.
Rim je sveto mesto!
Vsak kamen, vsaka razvalina ti je nem pomnik prvih časov krščanstva; vsaka ped zemlje, bodisi da hodiš po koloseju, ali ob jani-kulu ali po katakombah, namočena s dragoceno krvjo mučenikov. Vse ti vzbuja vzvišenih misli na nekdanje čase ....
Koliko dragocenosti in posebnosti, koliko umetnosti ti ponuja mesto! Kakor v velikem morju, iz katerega se vzdiguje neizmerno otokov, tako se vzdiguje tu stolp pri stolpu, cerkev pri cerkvi: nad štiristo je vseh. Videti baziliko sv. Petra, največjo stavbo na svetu, gledati to njeno orjaško veličino, občudovati njeno veličanstvo, dela umetnosti najimenitnejših cerkvenih mojstrov v njej — to je vzvišeno, skrivnostno. Tesno je človeku pri srcu, ko ogleduje Vatikan: občuduje vse to in nekam hrepeni .... Da, v tej stavbi se razodeva vesolj nost katoliške cerkve.
In cerkev sv. Pavla, Marije Snežnice, sv. Ivana v Lateranu, sv. Lorenca, sv. Joahima, sv. Neže, cerkev sv. Križa; kolosej, hadrijanum, katakombe ... ne, to se ne da nikdar popisati, temveč le videti.
Rim je „glavno mesto — caput mundi!" Še predno je prisijala semkaj luč prave vere, stanoval je tu mogočen Rimljan ter koval postave skoraj vsemu tedaj znanemu svetu — toda njegova slava je minila. Za njim so prihajali drugi narodi: Gotje, Langobardi i. dr. Zdi se, da jib vidiš jahati doli od mrzlega severa z mečem v roki, željno hrepeneče polastiti se lepega ozemlja, cvetoče dežele. Gospodovali so tu — toda njihova slava je minila.
Le cerkveni poglavar, rimski papež ni preminul. In ponesel je svoje žezlo v najoddalje-nejše kraje. Njega žezlo je blagoslavljalo bedno človeštvo, pospeševalo prostost in napredek, skrbelo za vedo in umetnost. Krivični nasprotniki so ga mu hoteli iztrgati — toda ne: njegovo duhovno žezlo se blišči in se bode bli-ščalo . . .: Ti si Peter, skala . . .
Kakor nekedaj potujejo i danes narodi proti jugu doli v cvetočo Italijo, toda ne z mečem roki —; danes potujejo v središče krščanstva, da vidijo ono skalo, iz koje izvira potok večne resnice, častitljivega starčeka Leona XIII. Tu ne kujejo več železnih okov: okove spokorjenih src se topijo ob nogah Kristovega namestnika in tečejo spokorne solze.
Videti Leona XIII. to vzvišeno osebo; okusiti miloto, ki diba iz njegovih koščenih lic njegovo ljubeznjivost. — Iz njegovih velikih očes se razodeva tista modrost, ki jo je učil Krist na zemlji ... A bodi dovolj!---
Dragi slovenski romar! Prepričan sem, da ne bodeš nikdar pozabil teh dnij; oni ti bodo sijali kot svetla zarija v pozno starost. In kadar bodete sedeli ob dolgih zimskih večerih doma pri gorki peči in kadili kratke pipice, takrat povzdigni svoj glas in pripoveduj, kar si videl in slišal.....
F. G.
Književnost.
Družba bv. Mohorja. Novi natis »Cecilije* I. dela.) Že dolgo let je pošel I. del priljubljene »Cecilije8 skladatelja Ant Foerster ja, katero je bila 1. 1883. izdala družba sv. Mohorja. Mnogo se je povpraševalo po novi izdaji, katera je prepotrebna zlasti za naše cerkvene pevske zbore. Odbor družbe sv. Mohorja se je zato odločil, da družba prvi del »Cecilije" na novo izda, in sicer v popravljenem in izpopolnjenem ponatisu, tako da bo nova izdaja ustrezalo cerkvenim in tudi drugim, zlasti dijaškim pevskim zborom. Nova »Cecilija" bode obsegala: 1.) Mašne pesmi, in sicer pomnožene; latinski »Requiem", prav lahek za en glas s spremljevanjem orgelj ali za mešani zbor; razne pesmi za cerkvene čase, za blagoslov, več »Tantum ergo", kakor so bili že v stari »Ceciliji"; le nekatere pesmi se izpustijo, oziroma z boljšimi in lahkejšimi nadomestijo. 2.j H tem se pridenejo obhajilne pesmi, Marijine ter pesmi za godove raznih svetnikov. Izberejo se pa samo najprimernejše pesmi, tudi nekaj novih, ker je drugih dosti v drugem delu .Cecilije", kateri se v družbeni zalogi še vedno lahko dobiva. 3) Obseg nove izdaje bo nekako isti, kakor stare, molitvenik pa se izpusti. — Cena knjigi bo, kakor je določena za II. del, t. j. 1 k r o n a. Gospode družbene poverjenike, pe-vovodje invse, kibodo novo knjigo potrebovali, uljudno in nujno pro8imo, da odboru družbe sv. Mohorja čim preje; vsaj pa do novega leta naznanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori in posamezniki po raznih krajih. Sicer se ne more določiti naklada ponatisa.
Odbor družbe sv. Mohorja.
Razgled po domovini.
Štanga.*) Bralci »Zgod. Danice" prav radi či-tajo razna zanimiva poročila o naših župnijskih in podružnih cerkvah. Zato dovolite tudi meni, gosp. urednik, nekoliko prostorčeka v svojem cenjenem listu, da na kratko opišem znano božiepotno cerkev sv. Antona Padovanskega v Štangi. Štanga je župnija v dekaniji šmartinaki pri Litiji na Kranjskem. S Šmartnim vred je bila Štanga pod slovečo me-niško opatijo Zatiško. V začetku je bilo postavljeno tukaj znamenje sv. Antona. Nastalo je pa po narodni pravljici vsled podobe prihajajoče na neko
*) Povzeto nekoliko iz žup. arhiva, nekoliko s podobic sv« Antona, izdanih po župnijskem predstojnistvu.
drevo nad Drago vškim*). L. 1677 se je prezidalo v cerkev, katera stoji v tedanji velikosti še sedaj. Štang* je bila najprej podružnica pod Šmartino, in od tam so hodili duhovniki včasih obhajat sem službo božjo. Ljudstva je čedalje več prihajalo na božjo pot ksv. Antonu Pad. .Pri tej cerkvi so ozdraveli nekateri bolniki; neki slepec je tu spregledal; nekdo mojih podložnikov. utrgan v životu mnogo let hudo bolan, je tu ozdravel do dobrega, kar ni pravljica ampak resnična dogodba." (Valvasor II. 5). L 1771 je veliki opat Frančišek Ksav. vredil tu in hoc loco thaumaturgo službo božjo s peterimi veli kimi shodi in mnogimi sv odpustki. L 1788 je bila povzdignjena Štanga v podžupnijo Prvi njen duhovnik je bil tu J. Klobučarič Cerkev je pa posvetil 22. velikosrpana 1793 ljubljanski podškcf J Mikolič. Božja pot je sicer pojenjevala. vendar ni pojenjala, marveč se danes hvalno poživlja, ker prihaja čedalje več ljudstva prosit pomoči, sv. Antona Pado-vanskega. Posebno pa pride ogromna množica ljudstva o sv Antonu Pad., angeljako nedeljo in o ss. Simonu in Judu Cerkev je sedanji vlč g župnik Mih Saje. znotraj in zunaj popolnoma prenovil in olepšal. Tako n pr. se je I. 1880 v cerkvi prvi kor povišal, in naredila so se tudi vsa nova okna po načrtu veleč, g župnika J K. Leta 1881 je cerkev dobila nove zvonove, katere je ulil ljubljanski zvonar Al. Samassa. Glasove imajo: des f as. des. Glas teh zvonov je lep in prijeten, le oktava je nekoliko previsoka. L. 1886 je bil postavljen veliki kameniti oltar. Zadej ima napis: »Altar v čast sv. Antona Pad. Posveč. 19. sept. 1886 za sv. očeta L°ona XIII., škofa ljubljanskega Jakoba in cesarja Franc Jožefa I. Naročil in plačal domači župnik Mihael Saje z milodari dobrotnikov Izdelal ga 3 sept 1886. ljubljanski kamenosek Feliks Toman*. Leta 1890 sta se napravila zopet dva stranska altarja: sv. Anton Puščavnik in sv. Jedert. Prav to leto je cerkev dobila prižnico. Vse to je izdelal F. Toman prav umetno. Letos smo zopet dobili večje delo. namreč : nove izvrstne orgije, katere je izdelal g Karol Kriegl, orglarski mojster v Ljubljani. Sedaj je cerkev zares lepa. A še nekaj bi bilo želeti, naj bi se namreč napravila na levi strani nova zakristija, ker sedanja ne zadostuje svojim namenom. Tako. dragi bralec, sem ti na kratko popisal božjepotno cerkev sv. Antona Pad. v Štangi in nje začetek. Ako te pa kedaj nanese pot čez Litijo, ne pozabi pri tej priložnosti počastiti sv. Antona Padovanskega v Štangi.
Organih Alojzij Mihelčic.
Iz Stanke. Štanga 24 septembra. Mi izgubimo izbornega orgljalca g Alojzija Mihelčič, ker je dobil službo pri dekaniji v Šmarjem pri Ljubljani. Bog mu daj srečo! Zdaj želimo takoj druzega dobrega orgljalca in pevca poštenjaka. Orplje imamo izvrstne nove. ki jih je nam naredil g. K. Ktiegel, Goršičev naslednik, livala mu! Organist ima 'eno novo stanovanje Tudi ima veliko njivo in gozd. Želeti je. da zna v šoli učiti. — Včeraj je bil velik shod sv. Simona.
'/»pilil: Mihael Saje.
•) V Dragovškem je bil rojen r. kanonik prof. Josip Marn. kateremu se namerava v Štangi pri cerkvi postaviti spomenik. Darove za to sprejema veleč. g. župnik Mihael Saje v Štangi pri Litiji.
L Bratovske sadove
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec november 1900.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen
16.)	Sv. Otmar. Katoliška društva. Spreobrnitev zapeljanih sinov in hčer;i. Učitelji in učiteljice.
17.)	Sv. Oregorlj, čudodelnlk. Stanovitnost v poklicu. Izvršitev sklepov, ki so se vsprejeli na katoliških shodih.
18.)	Sv. Odon, opat. Redovni predstojniki. Samostani. Kitajci.
19.)	Sv. Elizabeta. Večni mir in pokoj rajnki cesarici avstrijski. Elizabetina društva. Krščanska ljubezen do bližnjega.
20.)	Sv. Feliks Valois. Delalska mladina. Blagoslov duhovnim vajam. I. avstrijski protisuženjski shod na Dunaju.
21.)	Marijino darovanje. Marijanske kongregacije«. Vzgoja mladine. Božja pota.
-2.; Sv. Ceoilija. Slovenska pesen. Pospeševanje prave krščanske glasbe Zavetišča za deklice. Odpor proti toku »Proč od Rima«.
X.
Poprave.
wVvoda v nesmi »Ante thronumtf »Dan.8 št 42, str. 329 slovi takole:
Pred stolom Tvojim, večni Bog! Krščanski rod kleči.
In od srca, Ti v eden slog RazkruSeno ječi:
Oprosti, Otče. grešnikom.
Usmiljen bodi bednikom. Na nas, stvorjenja verno stvar. Oziraj višnji se glav:ir:
Nikar, nik&r
Ne zavrgavaj nas vladar.
* * »
3. vrsta v nblagovesti" pa tako: Na ta zaklad opira
»Dan.- št 44, str. 345 pa slovi »Dies irae" 14. kitica tako:
Ni dostojna prosba moja.
ReSi vendar dlan me tvoja
Pogubljencev zlega roja. *
~ *
Izpopoljnen .Daničin" citat št. 45 na str. 360 je: .pri umrlem dr. Madru (gl. »Danico" 1899, st. 144.)*
Škofijska kronika.
Fremilostni g. knezškof Anton Bonaventura Jeglič
je vsprejel v Št. Vidu pri Zatičini nedeljo, 4 novembra 1900, v Marijino družbo 40 mladeničev in nad 200 deklet V ta namen se je pripeljal v Št. Vid že soboto popoldne Izpovedoval je soboto zvečer in nedelo neutrudno. Ob desetih je pridigoval in potem maševal. Ob eni uri se je udeležil skupne molitve pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, potem je z navdušenimi besedami nagovoril Marijine sinove in hčere tor jih vsprejel v družbo. Lepo slovesnost so završile pete litanije presv. Srca Jezusovega. Ponedeljek opoludne 5. t. m. se je odpeljal z brzovlakom na Dunaj k škofovskim konferencijam.
— s
Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.