34. Številka. Ljubljana, četrtek 12. februarja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD litiHjH vsak dan, izvzeniAi ponedeljke in dneve p«, praznikih, ter velja po pošti pr. jemati M avstro-o^rerske deželo za celo leto Ui *L za pol leta ftgL ta «etrt leta 4 ffld. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na tlom za celo leto M »rl.l., u četrt letu .'1 ^Ul. I <) kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za poiitfanlfl na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za (»trt leta. — Za tuje dežele toliko v,e, koliki.r poštnimi i/.naia, — Za gospode učitelje na ljudskih šol' h in ca dijake velja znižana .ena u. sicer : Za Ljubljano za četrt leta I pld. fo kr., po posti prejemati za fetrt leta :! gold. — Zli ozimni U se nla. njo od ćetiriHtopne petit-vrste ti kr, če se DUMilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, In 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se MtTOM Iratikiriiti. - Rokopisi se ne vrnčajo. - L' r mi ■ i i t \ 0 je v Ljnliljntii v Frane Kolmanovej lusi li li .gledališka ■tolba". Opravnia tvo, na katero naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. 'administrativ ne stvari, je v „Narodne j tiskarni" v Kolinanovej lnSi. Koliko potroši država za šolstvo po slovenskih pokrajinah? (Izv. dop.) Ako pregledujemo državni proračun na-učnega ministeratva, vidimo, da tudi država velike svote za šolstvo izdava. Ona vzdržuje sicer po obstoječih zakonih samo srednje šole, vseučilišča, učiteljska izobraževalca, ter plačuje šolsko nadzorstvo za vse različne učilnice, ker skrb za narodno šolstvo imajo občine, okraji in dežele, katere v novejšem času v to svrho z ozirom na davkovske moči v istini preveliko store. Zanimati utegne čestite čitatelje „Slovenskega Naroda", kolika bremena nosi država za šolstvo po pokrajinah, kjer Slovenci bivamo. Srednje Učite- Žolsko šolstvo ljišča nadz. gld. gld. gld. Na Štajerskem stane 150.580 08.297 53 683 Koroškem , 64.189 23.496 16.584 , 102.808 33.171 25.851 23.H74 30.447 — 44.550 29.955 29.008 skrbeti sicer nij dolžnost države, vzeto je v proračun : /a solnograško ljudsko šolstvo 13.299 gld. „ tirolsko „ „ 18.244 n „ štirsko „ „ 1.080 „ „ kranjsko „ „ 1.294 „ „ primorsko „ „ 44.088 „ „ dalmatinsko „ „ 12.097 „ n teško m « 010 „ „ Kranjskem V Trstu Na (Juriskem V Istri Ako to število primerjamo z državnimi potroski druzih dežel in v poštev jemljemo število prebivalcev teh dežela in drugod, najdemo, da se za naše dežele primeroma preiuajhene svote dovoljujejo. Primerjal sem v tuj zadevi Kranjsko z Dolenjo Avstrijo in našel, da bi z ozirom na število Kranjcev in Dolenjih Avstrijcev dohajalo kranjskej deželi okolo 13u.00o gold. (namesto prelhiiinirah 102.000 gld.) za srednje šol&tvo, m za uči-1 teijinča 37.U0O (namesto v proračun vzetih' 33.0UOJ. Vendar ta števila nijso toliko zani nnva ae, nego sledeča: V podporo ljudskega šolstva, za katero skupaj . 92 102 gld. Na Solnograškem se bode s svoto 13.0O0gl. zidanje šolskih poslopij podpiralo; na Češkem se bodo porabila mula svotica G10 gl. za podpore praškega zavoda za gluhoneme. Kaj se bode z malimi svotumi, ki so za Kranjsko in Štajersko namenjeni, podpiralo, tega ne morem povzeti iz poročila, katero mi je druge date dalo. Ali vir, po katerem poročam, pa mi odločno in jasno pove, da velike svote, katere bode država dala za (južno) Tirolsko, Primorsko in Dalmatinsko, namenjene so za nemške šole, za učenje nemščine v ne-nemških pokrajinah. Tako n. pr. je nastavljenih 2090 gld. za nagrade onim učiteljem na (joriškcin, kateri nemščino na ljudskih šolah iz zasobne pridnosti kot nezavezni predmet podučujejo ; isti znesek je tudi v Istri za isti namen v proračunu. Za nemško ljudsko šolo v Pulji je odločenih tudi 2000 gld.; za nemško deško ljudsko šolo v Trstu 17 252 gold.; za en ak o dekliško v Trstu 11.501 gold.; za nemško deško šolo v Oorici 9015 goldinarjev. Vse državne podpore obrniti bi se torej imele samo na korist nemščine, na raz>ir-jevanje nemškega jezika v vseh južnih avstrijskih deželah. Ne to je preveč, to bi bila pre-očitna krivica, dasiravno vlada v svojoj motivaciji pravi, da je njena dolžnost za nemščino skrbeti, ker tega dežele ne stord. Slo- van, kateri po Frimorji in Dalmaciji biva in se zvesto Avstrije drži, ne brani se nobenega je/.ika, najmanj pa nemškega; ali on pa v se-danjej dobi, ko je prišel k narodnoj zavesti in do prepričanja, da mu samo znanje tega jezika niti do duševnega niti do telesnega blagostanja pripomoči ne more, odločno zahteva, da se njegova mladina nemščine uči samo na pravem mestu, ob pravem času in v pravej meri. Ljudska šola nema prostora in nema časa za nemščino; učiteljišča stavijo temelj dobrim ljudskim šolam. Ako je temelj slab, bode tudi vse poslopje slabo, in nemška učiteljišča nikakor ne morejo dobrih učiteljev za slovenske šole izobraževati. Kot učni predmet se lehko nemščina uvede v prejšnjej meri v vse srednje šole, v* vsa učiteljišča po Slovenskem; temu ne bo nihče ugovarjal. Glede* ženskih učiteljišč, katera stanejo na Štajerskem n. pr. 20.000 gl., mi Kranjskem 14.000, na Primorskem 24.000 gld., je pa veliko vprašanje, ali jih sploh še potrebujemo V Ali nij po imenovanih krajinah uže dosta učiteljic V Ali ne bi n. pr. v Ljubljani potrebovali v i šj o dekliško š o 1 o s e slovenskim učnim jezikom, namesto drage nemške ženske preparandije V Posncmajmo v tej zadevi Čehe, kateri si brez vladne pomoči take šole vzdržujejo. Sicer pa tudi v Celovci snujejo zdaj višjo dekliško šolo namesto ženskega učiteljišča, katero se bode uže črez leto dnij morda popolnem opustilo. Taka in enaka vprašanja, mej katera menda tudi kočevski gimnazij spada, utegnejo biti prav hvaležen predmet za pretresovanje slovenskim poslancem državnega in deželnega zbora. Nezadovoljnost v Dalmaciji s čudnim cincanjem na Dunsiji je ravno tako velika, če ne večja, kakor pri nas. Zadarski Listi 12 Italije. i. Prijatelj! Ko sein ti odhajajoč obljubil, da ti bodem o svojem potovanji po vrtu Evrope bom in tja kaj sporočil, injseni pomislil, kako težavno nalogo sem prevzel, kajti — po pravici govorjeno — nij vsak sposoben pisati zanimivih potopisov, zanimivih posebno za izbirčne bralce in mej nesposobnimi sem jaz jeden najnesposobnejsih. Vendar, da mi ne bodes mogel očitati netočnosti, hočem svojej obljubi zvest ostati. Ker je pa tudi v Italiji dosti tacega, kar na pr. z umetnostjo in poezijo, ki tebe zanima najbolj, nij le v nikakej dotiki, ampak obema morebiti diametralno naspiotno, in ker jaz potujem z namenom, da vse vidim in slišim; da spoznani dobro in slabo stran značaja ljudi j, mej katerimi se nahajam, razume se santo po sebi, da bodem moral v v svoja pisma uplesti tudi marsikaj tacega, kar utegne žaliti občudovanje tvoje, ki je gojiš do zibcljke umetnosti in poezije do — lepe Italije. Vsckako prosim prizanesljivosti, kajti, zagotovljani te, volja je dobra, a . . . Večkrat sem imel ljudi, katere sem z rudečevezamnii knjigami pod pazduho ali v rokah Videl postopati pO tem ali onem mestu, imel za inčenierne, češ, da to knjigo nosijo taooj tako oste-iitativno le zato, da more vsak spoznati, da so tujci, in tujca diuidenes, ko železne ceste Vežejo najtlaljnejše kraje, posebno po naših, tiiisterstva tako bogatili mestih in mestecih, vedno spremlja nekak nimbus. Vsaj veš, kako so prijatelja Ipsilonoviča, ki je v našem društvu obiskal malo gorenjsko mesto in saboj nosil ono rudečo knjigo, zavoljo te in zavoljo njegovega dolenjskega izgovora, pri kozarcih vina izbrani filistri takoj obsodili, da mora Hus biti. Pa vendar, kje je Metlika in kje Moskva ! Ali, da se vrnem k stvari, priznati moram, da sem v svojej slabosti — in teh sem, kakor veš, polen, — tudi jaz ničeinem postal, da sem si želel tudi nekoliko tistega niinbusa, kateri, kakor sem uže povedal, spremlja potnika, ako nosi saboj rudečo knjigo in šel sem, ter kupil si — nemškega Baedekerja, kateri mi je pa, kakor boš pozneje slišal, jako prav prišel. Pa še na drug način sem se pripravil za pot v Italijo; — preskrbe! sem si namreč italijansko slovnico. Sicer še pač nij sem pozabil, da nam je nekedaj, ko sem tudi jaz mej onimi bil, ki smo z velikimi žlicami zajemali iz sklede nemške kulture v onem zavodu, ki ima plemenito svrho ukaželjne mlade ljudi vneti za vse dobro, ter jih napraviti sposobne 12 „Narodni Listw je bil 4. t. m. konfisciran zarad članka „Konac šaranju Stremayrevuw. V svojem zadnjem broji od 7. t. m. pak piAe dalmatinsko narodno glasilo mej drugimi tako-le: „Nedavno posumnjali smo o iskrenosti obctanja Taaffove vladavine, i o njezinoj os-biljnoj odluci na poštenu priznaju narodnih prava; pa smo opomcnuli naše zastupnike u Beču, da, pri onom što se bezprestance do-gadja u nas nametanjem Ni em s t v a i podržavanjem službenoga Talijanstva, oni nesmiedu ni za čas podupirati vladanje koje znači po Dalmaciju: duševno siromašenje i odnarod-jenje; vjekovito robstvo pod tudjom misli. „Naše sumnje žalibože još nisu razpršene. Tanffeova vladavina sve jednako se culeba iz-medju večine na desnici, i manjine na ljevici; dok medjutim ljevica kroz svoju staru, sgodno razmještenu birokraciju, kroz svoje nakrojene zakone, stvarno vlada, i tiska državnim tiskom sve dalje o zid narode ne njemačke. Liepe nam ustavnosti! „Stoput se kazalo narodnim zastupnikom: glejte, najbolja previšnja blagohotnost nepo-maže uz proti narodnu većinu. Dajte, pomo-zite nas, stecite većinu; pa će vam sve biti po želji i po pravu učinjeno. Kako u Dalmaciji od godine 1870, tako u Beču sada. U Dalmaciji, italijanaši pobiedjeni dvaput, triput u izborima, ostaju jednako gospodari naših ureda i naših srednjih učiona: njihova sapa posvuda još diše. U Beču sredinjaši stjerani prošle godine u manjinu, jednako zapoviedaju, uče, sude, niemče, tlače. „Po onom što se dosad vidi, reklo bi se, da večina na carevinskom vieču, koja odgovara ogromnoj večini u narodima, nije za drugo nego da po držaje vladu, i da glasuje po njezinoj volji. Sva briga, vse nastojanje grofa Taaflea, rek bi da stoji u tom, kako bi pogodio i smirio ustavo-vjerne sredinjaše. Na narodnu večinu on se baš toliko i neobzire, ko da je ona postala po njegovoj milosti. Nešto slična onomu što vi-dismo ovo zadnjih godina višekrat u Dalmaciji, kad je kraljski namjestnik stao javno čutiti talijanski ili govoriti njemački, da tobože ne-vriedi Talijanaca, kojih nema; ili Nie-maca, koji će se ovde roditi kad Velebit zajedri po Kvarneru. „Ove nedostojne igre, valja da prestanu. O tom nose veliku odgovornost i naši zastupnici u Beču!" Tako dalmatinski list. Politični razgled. Motranje «I< >>oc. llolgarski knez je skozi Bukarešt v Peterburg odpotoval. Konec marca se baje spet v Sofijo povrne. Kar se tiče volitev v Bolgariji, pravijo telegrami nemških listov iz Sofije, da so „liberalci" zmagali. Ministri pak so vsi voljeni. Francoska „Kepubl que francaise" dne 10. t. m. v članku piše, da se Francoska sama vlada in pravi: Francija hoče le miru in se ne da motiti, ako se o njej širijo temni i glasovi; na njenej strani je pravica, katero so Francozi pripravljeni braniti. Dražiti in k boji izpozivati nehčejo nikogar, a hote zbirati se in delati. Iz .lf"iratil*#ana imajo Angleži spet slabe vesti. Muhamed Kan ima v spremstvu nečega duhovnika, ki pridiguje vojsko zoper Angleže in Afgane na boj kliče. Do zdaj so ljudstva v Kohistanu in rodovi Ghilzailiki za orožje prijeli in gredo z Muhamedom proti Angležem. Dopisi. 'M Dunaja 10. februarja. [Izv. dopig.] Torej politični „ploh vlečemo". Nič nam nij prinesel predpust, celo naučni minister, ki bi za naše narodne terjatve bil, in ki je bil u*e toliko kot imenovan, — odrinen je, vse ostane za nekaj časa pri dozdanjem. Kompletiranje ministerstva je odloženo do konca te sesije, ki bode pred veliko nočjo. Tredno pa gredo poslanci pred veliko nočjo vsak sebi, zvedeli bodo dveh novih ministrov za nauk in justico. Stremnvr se bode namreč odtegnil. Grof Taaffe 3e je za enkrat dal prestrašiti od silnega hrupa, ki so ga bili zavzdignili nemški ustavoverci in je popustil kandidaturo Kriegsaua. Udal se pa ustavover-cem nij. Ti so zmaeali le negativno in začasno. Boj je ostal neodločen, črez nekaj tednov se situvacija spet spremeni. Vse trdi, da se ne bode drugače kot nam na korist, torpj nemarno uzroka tarnati, če prav zarad tacih zatezanj dobre volje ne moremo biti. Kar se tiče Kriegsaua, menda se je njegova kandidatura definitivno izpustila iz misli. Mi Slovenci pa v upanji s tem ne izgubimo, ker ima zdaj baron G bdel, slovenski poslanec za mariborsko okolico, največ šans mej kandidati, ki se imenujejo. V nemških, celo oficijoznih listih stoji zadnje dneve večkrat, da so naši desnični ali avtonomistični poslanci mej soboj nesložni. da Poljaki glede važnih vprašanj drugače mislijo kot Čehi in Slovenci itd. To je vse laž judovska. Desnica: Slovenci, Čehi, Poljaki in nemški konservativci so v vsem, kar se je počelo in kar se misli parlamentarno početi, popolnem složni in v vseh glavnih rečeh jednih mislij. Kar bi pa nemški listi radi imeli, da bi res bilo, to poročajo, da uže je. Desnica je pa tem bolj složna, čem menj jej je dozdaj vse po volji šlo; in to, da se večina državnega zbora, sestavljena iz raznih strank, s časom v slogo in skupnost organizira, je tudi potreba bila in ostane. za vstop v resnično življenje; nijsem pozabil, pravim, da nam je na tem zavodu profesor, ki ima samega sebe za jako učenega, pripovedoval, da človek z znanjem nemškega jezika more prehoditi vesoljni svet; toda. da vam resnico povem, jaz uže takrat nijsem verjel tem besedam veleučenoga gospoda profesorja, sedaj sem pa postal še bolje skeptičen. — Sicer se pa ravnam po načelu, da ima Človek, ako pride v kako tujo deželo, dolžnost prizadevati si, da se nauči jezika, kate rega govori prebivalstvo dotične dežele; načelo, katero je, kakor ti je dobro znano, brate, popolnem tuje nekaterim nemškim uradnikom in drugim gospodom, katere mrzli sever priveje v naše slovenske dele. Imel sem torej dovolj uzrokov, da sem si pred odhodom v Italijo kupil tudi italijansko slovnico In, ker sem uže tako natančen, naj ne zamolčim tudi okoliščine, da sem po previdnosti Majerjevej bil preskrbljen z italijanskimi lirami, po previdnosti neke druge blage roke | pa z volnato obleko in kožuhovino, kar bi sicer v Italiji imelo de jure prepovedano biti, kar je pa, kakor boste pozneje izvedeli, meni de facto jako prav prišlo. Mrzel veter je bril in sneg je začel na-letavati, ko sem vstopil v vlak Rudolfove železnice, katero sem si za svoje potovalne izbral, zato, ker sem idoč v Italijo hotel vsaj toliko, kolikor je vsled brze vožnje po železnici mogoče, spoznati mejo obeh tekmujočih držav v etnogratičnom obziru. Prišedši v voz, katerega mi je kondukter odločil, zavil sem se do dobrega v kožuh in pri Šiški poslovivši se za nekoliko časa od priljubljene mi bele Ljubljane, potegnil iz žepa italijansko slovnico, ter začel učiti se tako pridno, ko da bi mi bilo šlo za to, da takoj ko prestopim italijansko granico berem in komentiram Danteja. In povem ti, bratec, tako I sem se bil zaglobil v učenje najzvučnejšega jezika, da niti vedel nijsem, kako in keilaj smo prišli na postajo Lesce; da, še celo tam bi se morebiti ne bil dal v svojem študiji motiti, ko bi se ne bilo nekomu, ki je iz bližnjega kupeja lezel, spodrsnilo tako, da je padel na nos. ter si ga nekoliko potolkel, zato se pa maščeval s tem, da je prav robato zaklel, in kondukterja, ki pa nij nič mogel zato, da je oni imel tako nerodne noge, prav po židovsko o štel. Tri tej priliki zapazil sem, da je solnce prav lepo začelo sijati in da je proti Kranj skej gori nebo bilo popolnem jasno. Iz tega sem sklepal, da bodemo imeli čedalje lepšo vožnjo in preračunavati sem začel pri katerej postaji bode uže čutiti italijanska gorkota; vsaj sem vendar vedel iz potopisov in romanov, da se tam „nebo vedno smeje". V tem premišljevanji objelo me je, še predno je vlak prišel v Ja-vornik, spanje. Iz St. Petra na Notranjskem 8. febr. (Izv. dop ] Dan za dnevom lakota in beda mej tukajšnjim ljudstvom večja postaja. Uže kmetje morajo koruzo (fermentin), ki je zdaj glavni Živež tukajšnjega ljudstva, kupovati, ker pa letos kmetje od poljskih pridelkov prodati kaj nemajo in je seno tako po nizkej reni, da denar, katerega kmet za voz sena dobi, komaj za vožnje trojke zadostuje in tako nema za kaj koruze ali fermantina svojej družini kupiti. Treba se je zdaj obrniti do trgovca ali „pote-garja" kateri bi mu mogel jeden ali dva hektolitra koruze upati. Ne more se pa pričakovati, ako se pomisli, da smo še le v februarji, da bi trgovci veliko število revnih kmetov brez denarja z živežem preskrbovati mogli. Ako pogledamo revščino gostačev ali „fitnikov", kateri uže skoraj tretji del tukajšnjega ljudstva štejejo in se še vedno množijo, ti nemajo nobenega zaslužka, pridelali na njivah, kateri si v najem vzamejo, nijso nič, „potegarji" njim ne upajo, ker se boje, da bi njim nikdar ne plačali in kmet jim dati ne more, ker sam nič nema. Gospod okrajni glavar Globoenik se rei prav po očetovsko prizadeva tukajšnjemu ljudstvu v sedanjej revščini pomagati, pa tudi velika pomoč pri velikem številu potrebnih le malo pomaga. Vendar bi bilo želeti, da bi se pri nakupovanji živeža za reveže tukajšnjega okraja ozir jemal na pridelke, ki bi za seme služili, kakor: krompir, fižol in posebno ajda. Da hi se slabo stanje sploh na Notranjskem izboljšalo, treba je skrbeti, da se ljudstvo poprime sadjereje in še česa. Nadalje je treba skrbeti za povzdigo kmetijstva posebno v živinoreji. Treba je preskrbeti dobro pleme. Govedo kakor tudi drobnico tako pomnožiti, da se bo ves seno doma porabil. Da zavoljo prodajanja in vožnje sena v Trst, kmetijstvo zelo hira in v veliko revščino propada, to je zadosti očitno. Zraven tega pa naj se tudi skrbi za odpravo postave, po katerej se vsak-teri more ženiti, ker to je uzrok, da se pro-letarci ali reveži leto za letom v večjej meri. množijo. Dostikrat se ženijo taki ljudje, ki denes ne vedo od česa bodo jutri živeli in to je uzrok, da se občinom nakladajo vedno večja bremena. I/ cerkniške okolice 9. febr. [Izv. dopis.] Morda se je kedo nehote vpraševal, ko je Čital notico o velikem gmotnem vspehu „domačega večera s tombolo" na našem Rakeku: kje je Rakek in kaj je Rakek? Vas je, nič druzega nego srednja vas na Notranjskem! Ona šteje karih 50 čednih slovenskih hiš, mej temi deset trgovskih, ohrtniiskih. Torej glede na velikost kraja in število sicer pridnih in umnih prebivalcev ne bilo bi mogoče tacega vspeha za stradajoče. Upravništva slovenskih listov vprašajte koliko narodnega časopisja zahaja v to malo selo — to, in pa posebna, Ijudnmila srca Bakovčanov naklonilo je revežem tako čudovito svoto do 150 gld. — In to se je zgodilo vse tako z lahka brez hruma in šuma! Mi bližnji sosedje nijsnio nič čutili in čuli o burnih pripravah in o programu, samo dobrodelni namen in dan nam je bil znan. Kar mej soboj prevzelo se je na tihem tu zabavni del in troški zanj, tu razsvitljavn, tu olepšanje. In blage gospe z Rakeka in Unca darova'e so 18 raznih jako primernih dobitkov za tombolo. Niti novčića se nij potrosilo za priprave in izpeljavo. In tako naj se vedno ravna pri dobrodelnih veselicah: nič trositi — mnogo pa dobiti! Osem je ura. Kako lepo, kako čedno občinstvo zbralo se je v prostranem salonu restavracije, ki je denes na migljaj oblekel tako okusno praznično obleko: bil je pravi cvetličen vrtec! Dela Cerknica poslala je mnogo drazih gostov in bližnji Unec bil je dobro zastopan. Posebno nas je pa ta večer iznenađeno razveselilo, da smo pozdravili mej soboj tako veliko število drazih znancev iz prijazne Planine; oni so mnogo pripomogli k sijajnemu vspehu na vse kraje pri tomboli in živahnej zabavi. Radost čista kot studenčnica, in vzajemen, po-vzdignen duh vladal je mej nami do belega dne. In tudi to, da so bili prostori za sto ljudij pretesni nij moglo motiti žive gibčnosti! Nekake sanje zde se mi ti lepi časi mej zavedenimi domačini. Najprej izurjena roka proigra nekaj toček na donečem klavirji. Govor razloži na to pomen večera, zahvaljuje se milosrčnim damam za darove, apelira koncem na usmiljena srca, da polože davek človekoljubja za uboge reveže. . . Domače gospo prodajo tablice mej raznim veselim petjem. . . ;>00 je bilo pri vsakej tomboli tablic, pa vse premalo za tako vneto občinstvo. „Velikodušnost nema nikacih meja.", s tem pristavkom darovali so gg. p. n. žl. Gyczy, Gaspari Jakop, Premrl Fr., {upnik Klemenec Fr., Majer sen., Renz Reiss-mliller še posebej vkup 1(1 gld. 60 kr. (kar se na primernem mestu objavi). Po tombolah in malem, malem odmoru zavrtelo se je vse hitrem krogu. . . Posebno je bil kotiljon v marsičem pikantno-originalen. Pa čujte, kaj je to? Vse šumi in strmi „A bravo g. Tomšič !" Ta usmiljeni g. R. Tomšič daroval je po vrhu lepo podobo malano na platno in z bogatim okvirjem: junaka Lju-bibratiča. Napravi se zanj loterija, ki je povečala prejšnji fond za 24 gld. Dobila je po dobo spoštovana matrona, ki je marsikateri izdihljaj za Ljubibratiča in uboge naše brate na jugu v zadnjih borbah poslala tjaknj v visoko nebo. In tako se je tukaj za uboge tako blago družila korist z veseljem pod vodstvom blage Lavričeve družine in našega g. Hienga, ki je preskrbel razsvitljavo in mnogo druzega na podlagi milosrčnih darov naših vrlih domačink. — Slava in hvala vsem! In kuhinja in pijača bila je cena in dobra! Ker imam ravno pero v roci, izrečem naj še tukaj svoje nikakor merodajno mnenje, kako naj se realizira uže od več stranij sproženi načrt o velicem narodnem koncertu vseh notranjskih narodnih društev v Postojni. Na vsak način bi morala biti beseda o velikej ali po velikoj uoči! Prvi korak naj stori postonjska čitalnica s tem, da pošlje poziv vsacemu narodnemu društvu od Borovnice do Vipave, od leve na desno, naj to pošlje na določeni dan kacega vplivnega pooblaščenca v Postojno, da se skupno postavi temelj in napravi okvir za nameravani koncert; to bi se moralo zgoditi hitro. Kakor so meni poznane naše domače razmere, prevzel bi najbrže blagovoljno g. Grbić vrhovno vodstvo muzi kalnega ali sploh celega programa. Temu koncertu bi ne mogel biti prvi namen, da bi se pridobila velika svota za trpeče sodeželane in stradajoče brate, ker se nij mogoče ogibati troškov, materijalne vspehe mo-' rejo imeti poprej dobro osnovane lokalne po-bire in podpore. V Postojni bi napravili „velik naroden praznik", ki bi poveličaval domačo stvar, pospeševal domačo umetnost in nas trdil in navduševal za prihodnje delo na prid bu-dečega se Slovanstva! „Vse doseže, kar mu drago . . .!** P. S. Kostimirani ples „cerkniške čitalnice" zadnjo nedeljo v krasnih .Turkovih prostorih bil je v celoti jako animiran. Obiskovan sicer nij bil tako, kakor bi zasluždi taki prostori. Ali letos je pred pust kratek in veselice so na vse strani goste; in še železo se okrha! Maske bile so okusne, nagajive in nekaj prav karakterističnih; najbolj dopadal je pa Pavliha z rdečo marelo. Domače stvari. — (Tukajšnje srednje Šole) sklenejo 14. t. m. prvi semester. Drugi semester se začne 18. febr. — (V ječi zadušil se.) Iz Kamnika poroča „Laib. 7Aiz.il, da sta dva občinska služabnika v Kamniku zaprla pijanca in razgra-javega hlapca Matevža Koželja. Ker mu nijsta vzela tabaka in pipe in ognja, hotel si je pijani Koželj v svojem zaporu „fajfico tabaka" nasmoditi, pa je v svojej nerodnosti zapalil sam pod soboj posteljo in v gostem dimu zadušil se, predno so ljudje dim zapazili in k njemu prodrli. „L. Ztg." se jezi, da kamniška služabnika nijsta bila dovolj hudo kaznovana, ker sta zakrivila „grobo" zanemarjenje svoje dolžnosti, da nijsta zaprtega bolj preiskala in mu vse pobrala, zlasti tabaka in užigalne klinčke. — (Iz Lukavec) pri Ljutomeru se nam piše dne 9. febr.: Naš grajščak gospod Avgust Schenkl je 8. t. m. v Gradci nagle smrti umrl. Pokojni sicer nij bil naše barve, ali spoštoval je Slovence; bil je tudi veliki dobrotnik ubogim ljudem in mnogozaslužen gospod celega ljutomerskega okraja. Bodi mu zemljica lehka. — (Vestenekova) pravda zoper dunajski „Vaterland" zarad nečega dopisa o njegovem delovanji se bode pred dunajskimi porotniki vršila dne 27. februarja. Razne vesti. * (Strašna nesreča) se je dne* 8. febr. prigodila pri Carigradu. Kakor se od tam telegrarira, podrla in posula se je kasarna v Reikosu na Bosporu in 200 vojakov in oficirjev je mrtvih, a 300 ranjenih. Da se je taka nesreča mogla prigoditi, to je menda le — v turških kasarnah mogoče. * (Na smrt obsojen.) V Madridu je bil dne 8. t. m. znani kraljemorec Otero, ki je na španjskega kralja streljal, v prvej instanci na smrt obsojen. Niegov zagovornik je skušal dokazati, da je Otero iz uma; dva zdravnika sta tudi pričala, da Otero nij na možganih popolnem zdrav. Sodnijski zdravniki so pa temu ugovarjali. Zdaj pride Otero še pred assisne sodce. Tujrl. 10 f.-hruarja: Pri Slonu: Ok -rn iz DunaJH. — Bračič iz Hrastnika. ''no iz Kranja Pri Mulići: Kolin, IVieduian iz Dunaja. — Sun iz Trata irine cene v Ijnbjani 11. februarja t. 1. PSenica hektoliter 10 gld. 40 kr. rež 6 gld. r8 kr.; —ječmen 5 gld. 20 kr.; - ovea S gM. -5 kr.; ajda B gld. "-'0 kr.; — proso .r» glil. 2> kr.; - koruza G gld. 40 kr.; — krompir !OU kilogramov ;$ gld. Oft kr.; — fižol hektoliter H g!d. kr.; luhbIh kilogram — gld. 'JO kr.; inast — gld. 70 kr.; — 8|ieh frisen — gld. 56 kr.; ipeh porojen — gld. 60 kr.; — jajce po 2'/| kr.; — ujloka liter 8 kr.; — govednine kilogram 5b kr.; — toletnino M kr.; — svinjsko meso 48 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 94 kr.; — t'ame 1 gld. »i7 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 8 gld. — kr.; — urlika 5 gld. — kr. Umrli «<» v IL.jiil>lJanl: 10. februarja: Jeni Petrič, gostaSka, 68 let, na danajskej cesti, it, 7, za mrtvico na pljučah. — Urša Trojar, delavca hči, 6*/i leta, v rožnih ulicah St. 13. 11. februarja: Sofija Sark, hči krojaškega mojstra, 4 leta, na dvornem trgu, St. 1, za mrtvico v um/, jauih. — Ivana Jurman, delavca hči, J'j leta, v Kur jej vasi, 8t. 14, za bozjastjo. Dunajska borza It. februarja. ■ Izvirno teiegrafično p< rud do Enotni drž. dolg v bankovcih . . 70 gld. 5*» Enotni drž. dolg v »re oni . . . 71 n H 84 ■ W 1 >«> n 50 Akcije narodne banke . . . . »40 » 800 117 „ o. — 9 - .** 1, . M ■ rž i »nf marke . . . . . 5< 0 IVnJl>olj«i salonsk premog (44-9) po n»ni/jot eeni pri A. Debcvci, r.iuska cesta (GradJiČe) 19. • t 1 Naprošeni smo, da ta telegram objavimo zavoli niega posebne važnosti. Vlada francoska je ukvii'a popolnoma razrušiti in podreti tuilerijsko palačo v Parizu, zato bo francosko ob asti odpovedale vse pro8ti.ro v tej palači nahajajoče se največje uloviti - sv t:i. Ker se morajo prostori v določenem kratkem času izprazu.ti. in bi se izgubila kavcija 400.000 frankov, ako bi se ne izpraznili do določenega obroka, zato je direkcija te trgovine, pod vodstvom g anoda Olivera v. d. S. g M »vitega trg >vca iz Amsterdama, v jodnej glavnej skupščini ukazala, da se vse blago /a majhen d.-I prodaj »Iskdi troškov podmi, ker j - t einog^čo tol.ke zal-ge blaga v tako kratkem času v Parizu razprodati; zato je b lo vse biago v jednakih delih razposlano na Avstrijsko, Neinšk in Ang osko. Omenjamo še enkrat: T7"se ToIsl^o dobi se zastonj samo za majhen o odškodovanje prodajalskih troškov. Vodstvo prosi, naj čestito čitajočo občinstvo to vrlo ugodno prodajalsko u.znando popolnoma uporabi in naj so samo z jedno naročbo za poskus pr.-veri, kako reebo, Mllidn« in neverjetno po ceni je to biago, katero se jfl dobio i/. Vg«h krajev sveta. V dokaz, da jc vse strogo solidno, nuj sluši naznanilo, da vremeni o brez ugovora nazaj vsak komad, ki koma nij po všeel, ter da u» nuin iioim z drugim. 'I o se Javno obiezujemo. Zalof/a cetcfja Milana za jSvslro-Ofj€>*mslkO. 60.0 žepnih ur na valjar od na i fin* j t* a Antuuoakeatt double-ziata, na miunto regulirane, pieje gld. 14. * daj samo gl I. 4W Vrlo eleganten k ina I. Da dobro gredo, jamči er 2325 nr na sidro ■ 15 rabinov, izvrstno na sekin.uo re aair.iiiu pr j glu- "JI, zda| sam gld »> 7 Od najfinejšega srebrnega niklja, grv rsi e. > letno jamstvo. 36 0 remontoir ur od pravega double zlata, na».jaj> se ua aotioi brei ključa, priznano najboljša m najcenejša ura sveta, preje gld 2 »daj s:m • gld. \50. 1400 pravih remontoir ar d pravega tSlot. niiau r«UOg« iiuor«, navijajo na kozici br t ključa, b kszalno pripravo in pravim kolesjem .dnkja. na sekundo repasrane, neverjetno, se nikdar tak - v (eno: prej gl i. ;if> >d i "gu.o gld 14 50. 420U francoskih ar za buđenje, jako pri-piu.i.c uu> k< t ure la p 8.i . auto, vso . ropottllJO, prej g d. 12, /ala| sauio nld. 4.20, vrh» v /ne • » - 1» rod in • in obrtnika. 4980 amerikanskih dežnih plašče v od kavčuka vod... veli;. a.l.....jCilu.j ■tr&nl 8tw g.o. i... ■ rhn.i ait i.ja, n.t uiug.j plašč, in pioore ga m lina* m mokrota, pr»n gld. 18 zdaj lulu g d. 7.3o. N jpraktičm jšo m naj ci liCIŠ oi. IV \ n. 1800 dežnih plaščev za gospe od pmveg.. aiinica eg.. **j«UlO< i.i ^ . ... i i eno ie i J i \ . g , che w ioi-s »kila, ua,iiOVejš-< francoske nos-va-.ke vihko-iti, pieje gld. Bil, zdaj samo g i. 31)60 kostumov za gospe ud pravega ang e-8k g iic^iuuj., zdaj auuiu gid, • N \er,etno v cen«'. 6500 tucatov namiznega orodja od brita nija srebra. Najboljše angiesko in teško bi*.go. J u. i nun bk avetc, ki osiaue tuui po 30 letnem rabljenji bel, kakor pravo l3l<-tno srebro, prej tucat gld. H, sdsj 19 k- uj.i. o. okupai sauio gitl 8,9 . Vse od druzih tvrdk naznanjeno blago je ponarejeno 15 i Kn i tuoatov namiznih žilo od britanija- srebra, na tt-žj b fce, oHiaiejo redno bele. T 11 z u H" ne more razločiti od pravo srebrnih od 131otnega srebra, i'rej gld. « zdi v .it-11 12 komadov samo g.d. 2.f)0. in 12 žlic za karo, pr.j gld. 4, daj gld. 1.2 . r»np roča • . os litini 20U zajemalk za juho od britanija-srebra, n.jli i|-e in i.«ii.žjo delo, -.alau jo ziui mu bel- , i rei gld. B ,d;ij samo g.d. 1. Zajemalke za smetano prej gld. .'t, zdaj samo 5 • >- ć. 5000 parov svečnikov za sobo od brltanlja sri bii.eg.. oks da, i.st - m* i • pod jamstvom /.mii mu tir 11, elegantno gotiške oblik , prej gld. 6, zdaj jeden par samo g.d. 1.1 >. Strasno v 1'fno. 6000 škatljio za sladkor s posrebrenim km-voui poUsiavKOui od britanija srebra komao h lino g d, 1 " 3570 sukenj za gospe od klobučevine, kiaaiie z oar ■ en i .i. a . o] n. in pliasu,om. V..-praktična obleka in n>-procouljiva, prej gld. f>'i /al* j h m v 8' i. 478u zimskih ženskih rut iz čiste ovčjo volne v . ..ju.,, jsiii uiijamiih bojih, rdečo, sivo, modro, rj.. vo. vi|ul čno itd. jednobarveiio. komad gld. i .25 3u0o »raje za gospode od najboljšega platne-in^rt ar.ni^', - .oiaa ali fag m-prsa, prej gld -i !")■', zd j aamo gld 1.50. trsa so g.adka č |m str k . 525o avaj o za gospe z bogatim, krasnim švaj-OaiSn lu vi i a.i m poOstavkouj, prej gid. H, zdaj satuo gld. 1.5 . Obdarovano /.aradi iz-vrst e k v« i,t t 6000 nočnih korsetov za gospe, s krasnim čudo.ii ui \ezjMUjt-iu po vsej u Ižiui, prej gld. 7, Boaj samo g d 1 5n, <(1 tiHKtg bar-hi nta tudi Maui.i g d. 1.50. Kr.tsuti kom.id za vsak ■ ^o .k,o. 34 o ženskih hlač, s plisejem In vesjanjeu, ali ud prtu a c 11 ff .na ali t> ške^a barbanU, prej g o. .50, ziiaj samo gld. 1.50. Tudi '/a gospmb-. 0.000 tno. fran. batistnih žepnih rut z barvtiiiui robov i^'J.n liarva s* v pranji ne ugulii, vsu ..hr >hjeno, tucai Bamo gld. i. 6000 tuoatov svilenih žepnih rut, oo najtežje y nski svin-, vsak ^omad dr gebnrve, prej g.o. 1 i, zdaj tucat samo gld. 3 95. Ribi so jih loi.k » mili koi rute za okolo vratu. 6< 0 pravih angleikih potnih pledov iz L i d Iim, najtez e m uajb jse duio, res ne-hbodno potrebno za Inšo, družino in potov inje in oblačilo, komad samo gld. 5, pr i et a t reč. 6450 namiznih garnitur, seBtoječa jedna iz 12 u..u.aai. aervijoiov in lednega velikega oiunega pregrinjala, vs> b cvetlicami pro-prržo-.o, prej gld. zdaj vho skupaj samo g it, i.*?*, res po*rebrni vnuke! his. 2460 tuoatov amerikanskih svilenih no-gOVio, piijeina u >-a tudi m | zmiskimi Uog-iViuamii susajo pot, prej g d. H, zdaj vst-h 12 parov skup j samo g.d. 2 90, no-obln d>o žit vsacira potrebno 1400 tucatov amerikanskih svilenih nogo vio, unjzU a ,ši u ..Rit. kn hI di nogo In voc-aa nH prijet ti tirtčin pot, pr.-» 12 parov gid zdaj 3 p.iri talno gld. 1.30. Tega 238 Ml kožuhastih pletenih jopic /.a gospode in gontiO, j»u.iio »ico.ii.vo iO|. r prehlajenje; kdo:- ljub; svoje zdravje, naj »i vsak naroči to čiiiiovito srajco. Jeden komad gld. 1 25. 80CO pip od najliueje umetno m<>r-r- j gld ll), zdaj samo gld. 2, vb>- v Hu-m bi'žii H-tem <-tu -ji. -o 0 parov briljantnih uhanov. Po nar. v ^ .viiu 13 iini.il.. sr tiru /. liveni* kame-nouia katerih ne uiore uobideu diagotinar b..;.- - d pravili razi.čd, prej gld. 1-, zdaj j. a- n u