Št. 358.
V Ljubljani, sobota dne 25. februarja 1911.
Leto II.
Posamezna štet. v Ljubljani in Trsta 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in pravnikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu ■esečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto •Poletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, Mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 —. !	Telefon	številka	118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljnbljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravniStvo je v Frančiškanski ulici,!. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStvn Nefrankrrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko, j	Telefon	številka	118.
Enotno zadružništvo — klerikalno zadružništvo!
Znano je že dolgo, da gre klerikalcem v zadružništvu ravno tako slabo kot jim je šlo takrat ko je šlo čez 20 konsumov eden za drugim na kant. Razlika v klerikalnem gospodarstvu od takrat in danes je le ta, da so takrat bili klerikalci navezani sami nase, danes pa imajo priliko, da delajo za svoje gospodarske polome z vlado kravje kupčije in da imajo sedaj v svojih rokah najboljšo kravo molznico
—	kranjsko deželo. Znano je, da je deželni odbor, čim je postal klerikalna domena, takoj začel mašiti luknje pri klerikalni, gospodarski zvezi. Potrjuje se, da deželni odbor že velik del ali cel vseučlllški fond v znesku 750.000 kron že preje nakazali »Gospodarski zvezi1 predno je deželni zbor sklenil vporabiti ga v gospodarske svrhe. In če je deželni odbor razen 750.000 kron vseučiliškega fonda zahteval še 2 milijona deželne garancije za zadruge, je s tem le povedal, da so v tem trenotku klerikalne zadruge za tri milijone pasivne tako, da bi jih morala sodnija tekom 14 dnij zapečatiti. Koliko milijonov pa bo polom v kranjskem zadružništvu za bodoče še zahtleval tega ni nikdo povedal in le klerikalci že približno vedo. Vsekako pa se smemo z vso gotovostjo bati, da bodo stali klerikalni zadružni polomi še veliko milijonov. Znano je, da vse klerikalno zadružništvo ni piškavega ore-ka vredno. Vse mlekarske zadruge stoje pred propadom. Mlekarski nadzornik, ki je snoval zadruge, je samo na to gledal, da^ ustanovi čim večje število zadrug. Šlo je le za procente pri nakupu orodja, mlekarstvo je bila postranska stvar. Danes leži v mlekarskih zadrugah na stotisoče denarja mrtvega in zakopanega.
V klerikalni »Zadružni zvezi* so včlanjene posojilnice, ki na denarnem trgu po večini ne pomenijo veliko. Zlasti Istrljanske in dalmatinske posojilnice, ki so včlanjene pri klerikalni »Zvezi*, so požrle ogromne stoti-sočake našega slovenskega denarja. Vsi boljši in trdnejši slovenski denarni zavodi so včlanjeni v »Zvezi slov. zadrug, ki je izrazito gospodarska organizacija. Tak je dejanski položaj in tako je z zadružništvom na Kranjskem.
Klerikalcem pa sedaj tudi še deželna garancija ni dovelj in neodoljivo poželjenje imajo po onem zadružniš-ništvu, ki dosedaj ni bilo v njihovi strankarski »Zvezi gospodarskih zadrug.*
Dr. Lampe je napisal v »Slovencu* uvodnik za enotno zadružništvo.
V	njem govori za »konsolidacijo našega zadružništva* ter poživlja vse časopisje, bez izjeme, da naj .preneha časnikarski boj na zadružnem polju.*
To se upa pisati »Slovenec* isti večer, ko so naši klerikalci poslali v
graški »Tagblatt* notice, ki govore o gospodarskem polomu pri nekaterih neklerikalnih denarnih zavodih, katerih edini namen je bil škodovati naprednim zavodom in ubiti enotno zadružništvo. Kdor koli drugi bi prišel in bi govoril za zjedlnjenje, bi mu vsaj nekaj verjeli. Zdražbarju In hudobnežu Lampetu ne verujemo ničesar!	'
Klerikalci računajo s kratkovidnostjo naprednjakov in upajo, da se bodo dali premotiti in zapeljati na limanice dr. Lampetovega »enotnega* zadružništva. Na eni strani bi si radi okrepili svoje falltne zadruge s pomočjo naših najboljših posojilnic, na drugi strani pa bi radi dobili vse n a-š e zadružništvo popolnoma v svojo oblast. In kaj se pravi to?
Na tisoče zadružnikov postane čez noč od klerikalcev odvisnih, ki so bili do danes še neodvisni v samostojnih gospodarskih zadrugah. Klerikalni revizorji kakoršen je bil klerikalec Jošt, bodo zlorabljali naše denarne zavode pod masko revizorjev za pridobivanje provizij. Vse naše zadružništvo bo pod komando in revizijo kakega Lampeta. Deželna zveza bo naše zavode molzla na korist klerikalnih podetij. Enotno zadružništvo, ki ga hočejo klerikalci ni druzega kot strogo klerikalno zadružništvo. Jasno je, da bi z nepremišljenim korakom, ako bi se hoteli klerikalcem res približati in odzvati vabilu hinavskega dr. Lampeta, zakrivili popoten pogin naprednjakov na gospodarskem polju. Gorje onemu, ki bi si upal zagrešiti v tem trenotku izdajstvo nad napredno idejo, napredno stranko!
Klerikalcem prede na gospodarskem polju tako huda, da jih niti deželna garancija ne more rešiti. Edini up imajo še na naše boljše denarne zavode. In naj jih jim mi kar izročimo? Naj gremo mi kar prostovoljno v svojo smrt?
Ako nočemo, da zatremo na deželi zadnje postojanke naprednega gibanja, ako nočemo, da popolnoma ne zasužnjimo vseh onih, ki so pri naprednih denarnih zavodih angažirani, potem ne smemo in ne moremo niti misliti na sleparsko in klerikalno »enotno* zadružništvo.
Enotno zadružništvo z našimi klerikalci imeti je ravno toliko kot imeti ž, njimi enoten klub v državnem ali deželnem zboru, enoten klub v ljubljanskem občinskem svetu ali kaki drugi korporaciji.
Klerikalci so že zdavnaj prokla-mirali načelo, da treba vse zatreti in vse iztrebiti, kar ni strogo klerikalno. Celo družba sv. Cirila in Metoda po njihovem mnenju ni koristna in potrebna. S tega stališča je presojati »enotno* zadružništvo in s tega stališča naj tako narodno - napredna stranka, kakor posamezne napredne organizacije zavzemejo stališče proti dr. Lampetovim nakanam in zvijačam !
Iz slovenskih krajev.
Iz Bočne pri Gornjem gradu na Spod. Štajerskem. Štajerski napredni inteligenci v premislek. Dolžnost vsakega naprednega intelegenta je, da dela za napredek svojega naroda. Zlasti hvalevredno polje je delovanje med mladino, kajti mladina je bodočnost naroda. Kakor bo vzgojena, tak bo tudi naš narod. Tu se ni treba vstrašiti nobenega dela, kajti vspeh je zagotovljen. Na Sp. Štajerskem imamo že poldrugo leto »Zvezo slov. napredne mladine*, ;ki ima namen buditi mlade speče sile k življenju, navajati mladino na pot samostojnosti, jo podučiti potom predavanj, poučnih shodov, časopisov in dobrih knjig, v kratkem rečeno, gojiti v mladini pravo družabno življenje. Prav pogosto vidimo mladino pijan-čevati in kaj je temu vzrok? ničesar drugega, kakor da Slovenci nimamo mož, ki bi posvetili mladini vsaj nekaj časa in jo vodili na pot napredka. Žalostno je pač, da je v najnovejšem času med spodnještajersko inteligenco začelo pojemati ono navdušenje med priprosto kmečko mladino. Čudimo se pač onim gospodom iz Celja, ki so ob ustanovitvi tega prepotrebnega društva kar koprneli samega navdušenja in obljubljali, da bodo vedno delali za napredek mladine, sedaj se pa za društvo nič ne brigajo. Saj so vendar odborniki, ki imajo veselje do dela, ali glavni odbor se ne briga za ničesar. Samo jadikovanje in trenotno navdušenje nam pač ne more prinesti nikakih vspehov. Poživljamo torej vso napredno slovensko inteligenco na Spod. Štajerskem, naj pokažem svojo ljubav do mladine in jo reši pred črnim klerikalizmom, kajti v nasprotnem slučaju se lahko zgodi, da tudi pri nas v kratkem zavladal kranjski klerikalizem, ki je prava poguba za naš narod. Trud, ki ga boste imeli, se vam bo stotero poplačal. V delu je moč.
Naša požarna bfamba je prire dila v nedeljo, dne 19. t. m. svojo predpustno veselico, ki je v vsakem oziru vspela nad vse dobro. Dasi je bila pot slaba, vendar se je zbralo toliko občinstva, da je bila dvorana stare šole natlačeno polna; videli smo goste iz Gornjega grada, Nove Štifte, ^martnega in drugod. Nastop moškega pevskega društva »Bočni" pač zasluži, da se ga javno pohvali. Posebno pa je občinstvu ugajala igra .Mutasti muzikant*, šaljive senčnate podobe, ribji lov i t. d. Zvečer pa se je mlado in staro zasukalo v plesu.
Tako je minil ta dan v veseli družbi in neprisiljeni zabavi.
Iz Škocijana pri Mokronogu!
Tukajšnja podružnica družbe sv. Cir. in Metoda ima svoj redni občni zbor dne 26. t. m. v gostilniških prostorih g. Zupeta ob 3 uri pop. Istotam je ob 7 uri zvečer podružnična veselica. U-prizorili ste boste dve burki »Ne kliči vraga* in »Mutasti muzikant* s petjem in šaljivo pošto.
Pridite vsi, ki Vam je na tem, da bode ta prireditev kolikor mogoče do
bro uspela v gmotnem in moralnem oziru, saj čisti dobiček je namenjen prepotrebni glavni družbi.
Dol pri Hrastniku. Vsled neresničnih vesti, ki so jih razširjali duhovni in klerikalni listi je bil zadnje dni pravcati »run* na našo posojilnico. Srečal sem tisti čas Človeka, ki ga pozna gospod župnik tako dobro kot samega sebe in ki so mu razmere pri posojilnici tako dobro znane kot župniku, ki je načelnik posojilnice ter sem ga vprašal, ali bo posojilnica res »falirala*. Odgovor: »Ne vem ničesar*.
—	Na občnem zboru posojilnice pa vpraša dotično osebo nekdo drug popolnoma isto. Odgovor: »Bog ne daj,
veste da bi jaz kot nikdar ne
pripustil kaj takega, da bi bilo toliko ljudi nesrečnih.* Glej ga čuka! sem si mislil, kako vendar to, da zdaj drugače govori, da si je belo svest, da bi lahkn marsikaj zabranil, ko ni hotel prej ničesar vedeti. In potuhtal sem ga! Malo pred občnim zborom so bile občinske volitve in pri teh se je dotičnik skrajno netaktno vedel proti nekaterim zadružnikom. Ker se je skoro gotovo nadejal, da se mu enako z enakim pri občnem zboru posojilnice vrne, ni, dasi dobro informiran o stanju posojilnice, storil svoje dolžnosti, ampak je s svojim prvim odgovorom —- mogoče tudi še drugače — podprl neresnične vesti klerikalnih listov, se je torej lagal, — je s tem tudi povečal nevarnost, da mora posojilnica pri izplačevanju vlog iztirjati okoli 500 kmetov, katerih bi najmanj polovica prišla na boben. Ker so pa po občnem zboru ostale razmere iste, — zadružniki namreč bolj pojmujejo zapoved »Ljubi svojega bližnjega* kot dotični — se njemu tudi niso odtegnile koristi, ki jih uživa, je seveda jel v lastnem interesu pomirjevati ljudi. Vsekakor je pa obsojati njegovo početje in gospod župnik Veternik, kaj bi Vi rekli takemu Človeku. Gotovo ga z nami smatrate hinavcem in podležem.
Splošni pregled.
Rusko šolstvo. V seji ruske dume dne 17. t. m. se je obravnavalo vprašanje ljudske šole. Šolski zakon je bil v dumi sprejet že v prvem branju, toda ruski nacionalisti so hoteli ravno v tem zakonu pokazati svojo moč in so ga izpremenili prav temeljito. Odstranili so vse reforme, ki ko jih dosegli opozicionalci in oktobristi v odseku in v plenumu, in so zopet celo predlogo spravili v isto obliko, v kakršni je izšla iz rok naučnega ministrstva. Opozicija in oktobristi so sklenili braniti prvotni tekst do skrajnosti. Zato so bile seje prav burne. Desnica in nacionalisti so hvalili novi spopol-njeni tekst. S pomočjo centra se jim je posrečilo izpremeniti le nekaj manj važnih točk v 15 člankih. Opozicija in oktobristi so dosegli nekaj poprav, toda pri predlogu temeljnih reform so jih nacijonalisti preglasovali. Še večji boj je nastal pri organizaciji neruskih
Moško stopa, ostro škili, smodko puši, motovili
po ljubljanskih ulicah. Stražnik vsak mu salutira on pa vsakega prezira
in ošabno koracS.
Kdo je mar?
Ta prevzetno-puhla glava, ta prismuknjena postava je deželni naš glavar!
šol. Prvotno se je reklo da se ima verouk neruskih narodov poučevati v njih jeziku. Nacionalisti so bili s tem zadovoljni, ampak so zahtevali, da se v zapadnih gubernijah za Beloruse in Maloruse poučuje verouk v ruskem jeziku. Ker so oktobristi glasovali z nacionalisti, je bil predlog sprejet z večino 183 glasov proti 115. Največji boj je nastal pri 16. članku, ki določa, da se morajo ustanoviti enorazredne šole za otroke priznanih 13 neruskih narodnosti, ako jih je več nego 50. Predlog je bil sprejet s 190 glasovi večine. Premagani nacionalisti so proglasili, da se ne udeleže več posvetovanj.
Gibanje na ruskih univerzah.
Vsled nemirov na moskovski univerzi je bilo aretiranih 120 dijakov, 55 jih je bilo izgnanih iz mesta. Policija je vdrla v univerzo. Rektor Manujlov je sklical profesorje in je proglasil, da v takih razmerah univerza ne more vršiti svojih dolžnosti. Zato je resigniral na svoje mesto, in z njim tudi prorektor Minakov in pomočnik rektorjev Menzbir. Zato so bili vsi trije odpuščeni in prideljeni naučnemu ministrstvu. Profesorski zbor je imel na to svojo sejo na kateri je protestiral proti vladnemu odloku, ker je senat branil le svobodo univerze. Izvolila se je posebna deputacija, ki se je imela pritožiti na ministrstvo. Rektorsko mesto je sprejel, dasi nerad, prof. Kamorov-ski. Na to je podala cela vrsta profesorjev prošnjo za odpust, tako, da je ostalo na univerzi le par profesorjev. Deputacija profesorjev v naučnem ministrstvu baje ne bo sprejeta. Neki zasebnik je dal 18.000 rubljev na razpolago za one profesorje, ki bi trpeli
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
XVIII.
Obsojenčeva tablica.
Roland je najprej začutil, kako ga je potegnilo na dno vode; njegova noga se je dotaknila kanalove struge. Nahajal se je v tistem stanju živčne razdraženosti, ko dela človek čudeže.
Čudež te minute je bil ta, da se je Rolandu posrečilo urediti svoje misli, pridobiti si zopet nekako hladnokrvnost, premeriti položaj ter zaključiti, kaj je treba storiti.
I prva mu je prihajalo v uho samo šumenje vode, in v um samo šumenje tisočeiih vrvečih misli.
Prva med vsemi pa je bila ta:
Paziti, da se ne pokaže prehitro na vrhu vode.
Iznad vode se je začulo plosketanje: to so bile krogle arkebuz
Roland je pričel plavati pod vodo, skušaje pridobiti z vsakim sunkom čim največ razdalje od Mostu Vzdihljajev. Skoraj pol minute je preteklo tako. Takrat pa je Roland začutil, da mora na vsak način zasopsti. Obrnil se je na hrbet, in ko je pogledal proti vrhu vode, je zapazil tam gori zibajoče se črne oblike: bile so gondole, priklenjena druga ob drugi. S krepkim sunkom s peto se je pognal na vrh, in njegova glava se je pokazala med dvema gondolama, ki sta se tiščale druga druge. DižPč se njunih bokov z obetra rokama, je RoLnd z be. no nas ado zasopel zrak, ki so ga čistili vrtinci orkana — zrak nove, davno zaželjene svobode! . . .
In njegova glava se je obrnila proti ognjenemu nebu.
Njegove žareče oči so so z nepopisno radostjo pogledale besnenje 1 jute nevihte.
Nekaj trenotkov je okušal to nebrzdano veselje novega rojstva in pil z očmi ta sladki pogled na reči, ki niso bile niti
črni zidovi, niti zapahi, niti železna omrežja.
Ta hip pa se je poleg njegove glave pokazala druga
glava.
Skalabrino je vzniknil nad vodo ter se krepko izprhal.
Rekla si nista ničesar.
Preveč misli, in to preveč silnih misli je vršalo po njunih glavah, da bi jih bila mogla izraziti z besedami.
Roland in njegov tovariš sta kmalu zopet izgnila pod vodo.
Začela sta zopet prejšnji manever, in ko sta prišla zopet na vrh vode, sta bila že nad sto sežnjev daleč od mostu.
Nabrežja okrog njiju so bila prazna.
Zdaj je lil na Benetke pravcat predpotopen dež. Jedva da sta razločevala hiše in palače, kakor utopljene v curljajoči senci.
Še dvakrat sta šla plavat pod vodo.
Ko sta se zadnjikrat vrnila na površje, sta bila obplavala vogal kanala, in Most vzdihljajev, jetnišnica in vojvodska palača
—	vse to je izginilo.
In zdaj se je Skalabrino zavihtel v barko, ki je bila v bližini priklenjena h kolu.
Roland mu je sledil ter se drgetaje iztegnil pod čolnovim šatorom. Skalabrino je zaprl usnjate zavese; zadaj na gondoli je našel širok gondolirski plašč, ki si ga je vrgel preko ram. Nato je odvezal gondolo, prijel za veslo in začel krepko veslati naprej.
Roland je s svojega ležišča pod šatorom kakor v snu še videl Skal-brina zapirati zastore.
Toda on je iztegnil roko in jih odprl.
In tako je ležal na hrbtu, obraz obrnjen proti žarečemu nebu, pod predpotopnim dežjem, ki je v širokih brizgih vihral po zraku; s široko odprtimi očmi je gledal in poslušal . . . tako-rekoč dihal je življenje vase.
In kakor v trenotku smrti, so njegove ustnice tudi zdaj, ko se je vračal v življenje rahlo zamrmrale ime:
—	Leonora!
Obenem pa, ko je izrekel ime svoje zaročenke, ga je stresel trepet. V tem trenotku se nobena druga misel ni mogla vgnezditi v njegovemu duhu; kako so ga vrgli v ječo, jetništvo, dolge muke, trpljenje telesa in duše — pozabljal je vse. Če je hotel navaditi svoje oči gledanja živih obrazov, ki ga bodo obdajali
odslej, je videl pred seboj obraz Leonore; če je hotel poslušat1 sam pri sebi, je slišal vzklik radosti, ki ga bo izustila njegova ljubljenka ...
In že si je gradil načrt:
Šel bo na Olivolski otok, se dal spoznati Dandolu in se pokazal nato Leonori. Skupaj se podasta iz Benetek. Tudi mater poišče, in očeta, in bodisi v Milanu, bodisi v Florenci, prične zase in za svojce življenje, ki jim ga hoče napraviti čim najlepše, da ne vekomaj pozabijo strahote, ki so jih doživeli
Reči moramo, da ta trenotek ni bilo sovnštva v njegovem srcu.
Svojih sovražnikov ni poznal. Še vedno se je imel za žrtev kakršnekoli lažnive ovadbe. Samo, kadar se je spomnil krutosti, prizadejane njegovemu očetu, se je vsa ta tema razsvetlila z bliskom, enakim onim, ki so danes trgali nebo, in se je družil s sanjami njegove ljubezni en sam načrt maščevanja: preden ostavi Benetke, ubije Foskarija, ki je vodil oslepljenje starega Kan-diana.
— Gospod, je dejal Skalabrino nenadoma, na cilju sva.
Roland se je spravil pokoncu in je videl, da je Skalabrino
privezal barko h kolu ob nabrežju nekega ubožnega mestnega dela. In takrat se je spomnil, kako je svoje dni postopal po tem delu mesta, brezskrben, zaljubljen v življenje, smeh in pesem na ustnicah. Poizkusil se je nasmehniti ob teh spominih. Toda začutil je, kako se mu krčijo oustnice in ne marajo ubogati.
— Morda sem se odvadil smehljajev, je mislil sam pri sebi.
V	naglici je pobral izpod šatora nekaj mornarske obleke, nedvomno pozabljene od lastnika gondole, in se oblekel vanje.
Deset minut kasneje je stopil Skalabrino v napol podrto hišo, napotil se po strmih stopnicah čisto na vrh ter potrkal na vrata.
Mlada ženska je prišla odpirat.
Pogled na Rolanda in njegovega tovariša je moral biti strašen, kajti ženska je trepetaje odskočila.
— Kdo ste? Kaj hočete? je zamrmrala. Saj nimate česa vzeti v tem beraškem stanovanju! . . .
— Juana! je dejal Skalabrino. Torej sem se zelo izpre-menil? . . .	(Dalje.)
vsled stavke. Študenti so sklenili stavkati cel semester. Boj ruskih univerz postaja čim dalje odločnejši.
Konferenca albanskih četovodlj.
Povodom pogreba škofa Gverinija so se sestali v Skadru vsi četovodje albanskih vstašev in konferirali o političnem položaju v Turčiji. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se povdarja, da so Albanci odločno proti sedanjemu mladoturškemu režimu, proti kateremu se bodo bojevali z vsemi sredstvi. Če turška vlada v kratkem ne bo ugodila njih zahtevam bodo spomladi zgrabili za orožje in napeli vse sile, da izsilijo svoje pravice. Vstaško gibanje vedno bolj narašča.^ Albanski begunci se branijo zapustiti Črno goro. Turška vlada je ob črnogorski meji znatno pomnožila svoje čete, zlasti v vilajetu kosovskem.
Kuga v vzhodni Aziji pojema.
V	zadnjem času je v Harbinu umrlo le 9 oseb na dan. Število se manjša. Vse evropske, posebno obmorske države so vse ukrenile, da se obvarujejo pred epidemijo.
Nemčija Ima 64,896.881 prebi-bivalcev (1. 1900 60,641.489).
Med Združenimi državami ameriškimi In Japonsko se sklene nova trgovinska pogodba, ki bo nadomestila ono z I. 1894. Po novi pogodbi se ne bo naseljevanju Japoncev v Ameriki delalo nikakih ovir.
Irska stranka je na svojem posvetovanju sklenila, da se ne udeleži slavnosti o priliki kronanja. Veseli se sicer velikega dogodka in upa, da bo irsko ljudstvo z veseljem pozdravilo novega kralja.
Turški vojni proračun letošnjega leta znaša 9 milijonov funtov šterlin-gov. Poročilo proračunskega odseka pravi, da proračun nekaj let ne bo presegal 9 milijonov.
Na rusko kitajski meji stoji baje
20.000	vojakov, ki so pripravljeni za boj.
Na škofovsko konferenco, ki se trši na Hvaru v Dalmaciji je prišlo 116 zastopnikov družin s prošnjo, da se jim pusti slovansko bogoslužje. Ker se njih prošnji ni ugodilo, je župan Franijevič izstopil iz cerkve in se je bati, da drugi store isto.
Vsled velikih snežnih zametov v severni Evropi je na ruskem Poljskem zastalo v snegu 15 vlakov. Vsled tega sta blizu Čenstohove trčila dva vlaka in je bilo 10 vozov razbitih. Več fabrik je moralo ustaviti delo. Po vseh mestih so viharji provzročili mnogo škode.
Kitajski odgovor na rusko noto ne priznava, da je Kitajska kdaj prelomila dogovore. Vendar obljublja kitajska vlada, da bo svojim uradom naročila, da natančno poročajo o svojem postopanju nasproti ruskim uradom ter upa, da bo s tem stvar poravnana.
Na Rumunskem je prišlo ob priliki volitev do velikanskih bojev in pretepov na ulicah. V Romanu je zmagala opozicija s 113 glasovi, ko se je ta vest raznesla, je prišla med množico do boja pri Čemer se je streljalo iz samokresov, več oseb je bilo ranjenih, posredovala je policija in vojaštvo.
Rusko časopisje različno sodi o kitajskem odgovoru. »Novoje Vremja* pravi, da se Kitajska Rusiji posmehuje in da to ni resen odgovor na resno vprašanje. »Rječ* pravi, da se Rusija s polovičnim odgovorom ne bo zadovoljila. »Birž, Vjed.* pravi, da je Rusija dosegla svoj uspeh.
IALI LISTEK.
Brezno.
Spisal Leonid Andrejev.
Preložil P. Pamidor.
(Dalje.)
Njemovecki je skočil omahovaje kvišku, a ni se še postavil pokoncu, ko ga je zopet udarec na tilnik podrl na tla. Slab in nevajen v borenju, se ni na noben način mogel ustavljati dvema, vendar se je še dolgo tolkel z nasprotnikoma, grizel je in praskal kakor ženska in zdihoval v brezupnem brezmočnem gnjevu. Ko so ga zapustile moči, sta ga vzdignila in odnesla proč; upiral se je, toda v glavi mu je šumelo, ni vedel več dobro, kaj se godi ž njim in je visel brez moči v rokah zmagalcev. Zadnje, kar je še mogel videti, je bil kos rdeče brade, ki mu je skoro segel v usta, zadaj za tem temni gozd in belo jopico bežečega dekleta. Bežala je molče in hitro, kakor je tekla že pred par dnevi pri igri na vrtu, in za njo je tekel z malimi koraki golobradec, ki je bil vedno bliže in in bliže. Potem je začutil Njemovecki naenkrat vse prazno okrog sebe, in je padel s težo celega telesa na tla, popolnoma brez zavesti.
Velikan in rdečebradec, ki sta
DNEVNETVESTI.
“Edinost" konfiscirala »Jutro'!
Konfiskacije so pri »Jutru* nekaj nar vadnega, ali do sedaj je konfisciral naš list državni pravdnik, sedaj pa so začeli zaplenjevati »Jutro* — tržaški rodoljubi. Prijatelj lista nam namreč poroča iz Trsta, da včeraj ni bilo — razen v okolici — nikjer v Trstu dobiti »Jutra*, ker so gg. a »Edinosti*
—	kupili vse izvode .Jtsfcra*, tako jih je spekel naš včerajšnji uvodnik. No, ako mislijo gg. iz »Edinosti* na tak način zadušiti glas resnice in pravice, bodo njihove blagaj,ne kmalu — prazne.
Naše principljelno stališče pri stanovskih bojih. Na razna vprašanja odgovarjamo, da stojimo mi vedno na strani onih, ki trpe tlačanstvo in ki se opravičeno bore za zboljšanje gmotnega položaja. V današnjih časih go-rostasne draginje mora vsakdo uvideti, da so uradniki in nižji uradniki pasje slabo plačani. Raditega smo tudi danes v Trstu z vso simpatijo na njihovi strani. Z vso odločnostjo moramo pobijati stavkokaze in krumirstvo. Pri vseh stanovskih bojih so največji škodljivci oni, ki v odločilnih trenotkih izdajo interese borečih se. Grdo je, če uradniki delajo krumirstvo, kadar se bore delavci, ravnotako grdo pa je, če se dobe med delavstvom stavkokazi, ki mečejo polena pod kolena borečim se uradnikom. Skrajni čas je, da bi se delavstvo in vse nižje uradništvo začelo zavedati svojih socijalnih nalog in da bi preko malenkostnih zgodovinskih nasprotstev šlo skupno v boj za skupno boljšo bodočnost!
Sleparije pri volitvah v trgovsko obrtno zbornico so končno ven-dar-le začele zanimati tudi državno pravdništvo. Menda bodo poleg dič-nega podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice g. Kregarja zaslišali tudi še g. Štefeta, gospo Štefetovo in gospo Kregarjevo, ki bodo vsi p r i č a 1 i o usodepolni noči, ko so se ponarejale glasovnice, ko so volili mrtveci in taki, ki nikdar niso vedeli, da so volili. Opozarjamo državno pravdništvo, da naj pazi, da ne podkupijo klerikalci zopet kako žrtev, ki bi sedaj še ukradla glasovnice iz registrature tr-govsko-obrtne zbornice. Nad tisoč klerikalnih glasovnic leži tamkaj, ki lahko pričajo, čegava pisava je na njih. Klerikalnih sleparij smo že siti. Boljše je, da se lumpje preje denejo pod ključ, kakor prepozno!
Glavnega krivca poloma »Glavne posojilnice", klerikalnega veljaka Jošta zaprli. Včeraj so zaprli klerikalca Jošta, ki je zakrivil polom pri »Glavni posojilnici*. Kakor smo že poročali, je bil on revizor »Glavne posojilnice*. Mesto, da bi pa revidiral posojilnico, je pa svoj revizorski naslov porabljal za to, da je ljudem, ki so dajali »Glavni posojilnici* denar, pripovedoval, da je »Glavna* vzoren zavod, dasi je vedel, da skrajno slabo stoji. Tudi je on kot revizor vedel o ponarejenih bilancah in ni nanje niti zadružnikov niti oblasti opozoril. Še večje lumparije je delal. Zato, da je kot revizor za vse sleparije pri »Glavni* vedel in da je zanjo izvabil nova posojila, je na drugi strani dobival kot revizor provizije. Ravno on, kot od oblasti postavljen in priznan revizor, je največ kriv poloma pri »Glavni*. Njemu je bilo treba le malo poštenja in zavod ne bi tako daleč zabredel. Zato je čisto prav, da je državno pravdništvo na j p rej e zaprlo klerikalca Jošta, katerega so hoteli klerikalci ravno napraviti za ravnatelja nove klerikalne občinske hranilnice. Tudi je prav, da so vtaknili pod ključ dr.
vrgla Njemoveckega v jarek, sta stala še nekaj časa in opazovala, kaj se godi v jarku. Toda njuna obraza in oči so bile obrnjene proti oni strani, kjer je bilo videti Zimočko. Naenkrat je zazvenel glasen ženski vzklik in onemel takoj.
»Kanalja,* je zakričal velikan, in pohitet kakor medved, lomeč veje po poti, skozi goščo gozda.
»Jaz tudi! Jaz tudi!* je kričal rdečebradec s tenkim glasom in stekel za njim. Bil je slab, in sapa mu je pohajala; vrh tega mu je bilo pri borenju poškodovano koleno in zdaj ga je dražilo, da se ni on prvi spomnil na dekleta, in da jo bo do,bil šele zadnji! Ustavil se je, drgnil si koleno z roko in se useknil s tem, da je prijel nos z eno roko in tekel dalje s tožečim krikom:
»Jaz tudi! Jaz tudi!”
Temni oblak je pokril vse nebo in nastopila je temna, tiha noč. V temi je kmalu izginila mala postava rdečebradca, a še dolgo se je čulo okorno topotanje njegovih nog, šumenje razpršenega listja in trepetajoči tožeči krik:
»Jaz tudi, bratca! Jaz tudi!*
4.
Usta so bila Njemoveckemu napolnjena s prstjo, ki mu je škripala med zobmi. In prvi intenzivni občutek,
H udnika, ki je drugi, ki je spravil toliko revežev še v večjo nesrečo.
S klerikalci, ki delajo bojkot, •v luknjo. Poroča se nam, da vprizar-jajo ponekod klerikalci zoper na-
Eredne denarne zavode sistematično ojkotno gonjo. Čudno je, da to naši ljudje mirno trpe. Prvega človeka, ki se ga dobi, da širi vznemirjajoče vesti, naj se prime in postavi na sodišče. Pa naj bo Peter ali Pavel, mežnar ali kaplan, v luknjo ž njim!
Ljubljanski lemenat. Zelo vesela naselbina raznih lahkoživcev in eksistenc, ki se lahkomiselno igrajo s svojo srečo, mora biti ljubljanski le-menat. Če greš že po noči mimo tega poslopja — recimo ob 9. uri zvečer
—	slišiš še vedno najposkočnejše valčke na klavirju in komade, katerim je besedilo pač precej neka tol iško, ali vsaj približno enako onemu izražanju svobode v mišljenju, proti kateri se je toli zagrizeno zaklel sedajni vrhovni poglavar preperele katoliške cerkve. Ko bi gospod Jeglič spisal nekoč vsaj svojim teologom tudi kak »Pouk*.
S cerkvijo na Barji agitirajo klerikalni ljudje med barjanskimi volilci. Ker je pokojni veleposestnik Jean Kosler pred leti zapustil za zgradbo cerkve na Barju 20.000 K, je tudi mesto bilo zavezano prispevati gotovo svoto v ta namen. Mestna občina bo seveda cerkev dala zidati, čim se fond nabere. Klerikalci trosijo zdaj okrog izmišljeno vest, da je prejšni občinski svet porabil ta fond v druge namene, kar je seveda laž. Fond za cerkev znaša sedaj že 40.000 K.
Vse so podražili klerikalci, še celo zemljo (jame) na novem pokopališču. Zvišali so vse tarife, da bolj ljudi derejo, kakor cerkev — rimskokatoliška namreč — ubogega kristjana sploh dere od rojstva do smrtne ure, in še po smrti, ko^leži že v grobu. Le denar, le denar, vse samo za denar, to delajo ti rimski popi, pa jih ni sram, če jim pri belem dnevu vržeš to odiranje v obraz!
Mestna blagajna jim diši! Kaj bi naredili klerikalci, če dobe v občinskem svetu moč v roke. Lepi obče-koristni fondi so naloženi v mestni blagajni. Eden prvih je tudi vseuči-liški fond, ki, je narasel že do blizu
100.000	K. Če pridejo klerikalci do oblasti, bodo kmalu mestno blagajno porabili zase in za škofove zavode.
Ravnikarjeva šola. Nadučitelj in klerikalni deželni poslanec Ravnikar je srečno dosegel svojo davno željo, da bi prišel za nadučitelja na ljudsko šolo v Vič. Da bi se izkazal za to uslugo klerikalni večini deželnega šolskega sveta hvaležnega, je že sedaj, ko še ni nastopil svoje nove službe napel vse sile, da bi učiteljsko osoblje pod njegovim vodstvom delalo klerikalno propagando. Ukazal je strogo vsem učiteljem in učiteljicam, naj zabičajo učencem, da njih stariši ne smejo brati naprednih časopisov, najmanj pa »Jutra“. Posebno zvesto izvršuje njegov ukaz učiteljica M. K- Nekega dne je vprašala v 111. razredu svoje učence in učenke, ako njih stariši berejo »Jutro*. In res! vstalo je več kot polovica učencev. To je učiteljico silno raztogotilo. Zagrozila jim je, da nikakor ne bodo mogli uspevati v šoli, če bodo njih stariši brali napredne časopise. Tudi katehet pater A. A. grozi hudo. Nekoč je pravil storjico, da je bil neki dečak zelo pobožen, rad šel v cerkev in molil. A naenkrat je začel brati »Jutro*, nakar se je u-strelil. Ta zgodbica se je baje zgodila v Parizu. Naše mnenje je, da bi bilo veliko bolje, če bi rekel, da se je imenovana zgodbica zgodila med avstralskimi ljudožrci. Tako bi bila vsaj popolna laž. Veseli nas le dejstvo, da
ko je prišel k zavesti, je bil sočni, mirni vonj po prsti. Glava mu je bila tako težka, kakor da je napolnjena s svincem, tako, da jo je telo komaj pregibal. Celo telo, posebno ramena, so ga bolela zelo. Njemovecki se je vsedel in gledal dolgo navzor, brez misli, ne^da bi se spomnil na to, kar se je bilo zgodilo. Ravno pred njim je rastel grm, in med črnimi, širokimi listi je strmelo nanj jasno nebo. Oblak je šel mimo in padlo ni niti kaplje dežja.
Zrak je postal lahek in suh, mesec se je vzdignil na nebo, bilo je proti koncu zadnjega krajca in mesečna luč je bila že klavrna in motna. Mali oblački so bežali jadrno visoko gori, kjer je še pihal močan veter; toda meseca niso zakrili, temveč so se mu previdno umikali. V samotni mesečini v visokih svetlih oblakih se je naravnost čutilo tajinstveno globino nad zemljo ležeče noči.
Njemovecki se je spomnil, kaj se je bilo zgodilo, toda ni mogel verjeti vsega tega. Vse to je bilo tak strašno, in tako strašno in tako malo podobno resnici, on sain, ki je sedel tu sredi noči in gledal na mesec in na podeče se oblake, se je zdel sebi samemu ravno tako nenavaden in neresničen. In mislil je, da so vse to navadne strašne sanje — čudne in grde, celo propadle ženske, ki sta jih
se pametni stariši ne ozirajo na čen-čarije škofovih backov. Naj rajše uče otroke, da ne bodo divjaki, kakršni so že.
Kak’ je častit duhovski stan!
V	ljubljanskem lemenatu morajo biti zelo pobožni ljudje. Vidi se mladim lemenatarjem, da se pripravljajo z vso vnemo za od Boga postavljeni du-hovski stan. Včasih smo bili vajeni, da so taki mladeniči še hinavsko obračali oči proti nebu in vzdihovali nad grešnim svetom, da je bilo joj. Sedaj pa je vse drugače in sicer tako temeljito, da se ne samo nihče več izmed onih ne zgraža nad razposajenostjo duhovnikov, ampak da so mladi hujši od starih. Tako se je pokazalo tudi v četrtek zvečer. Ko se je omenjenega dne neka čez dan zaposlena gospodična vračala ob 9. uri zvečer domu, in jo je pot vedla mimo lemenata, je zaslišala nenadoma pisketanje in žvižganje. Nehote se je morala ozreti, ker je bilo žvišganje in sikanje neznosno. A kdo je bil ? Na oknu je slonelo nekaj lemenatarjev, ki so strmeli v noč in razodevali svoje zvišene misli na sebi primeren način. Gospod Jeglič, pazite na svoje oprode.
Plačati bo treba, pa denarja ni. Dežela mora k osuševanju Barja prispevati nad 2 milijona kron in bo kmalu treba denar šteti, ker prej država ne izplača svojega prispevka deželi. Ker je mestna občina svoj del že plačala, bo treba zdaj deželni blagajni šteti stotisočake; zato ji je prav po volji, da osuševalna dela tako počasi napredujejo!
Ali se bodo res zopet podražila stanovanja vprašujejo nas ljudje. Na to ne moremo drugega odgovoriti, kakor da je res! Pol milijona novih davkov, ki so jih kterikalci naprtili Ljubljani, znašajo ravno toliko, kolikor je Ljubljana plačevala vseh deželnih doklad. Sedaj bodo tudi hišni gospodarji morali plačevati od vsakih 100 K cesarskega davka, mesto 40 K deželnih doklad 80 K. Ti poviški, ki so jih zakrivili klerikalci v deželnem zboru, bodo seveda padli na najemnike stanovanj. Komur bo hišni gospodar povišal stanarino, naj se gre zahvaliti zato dr. Šušteršiču. Tudi drugim klerikalcem lahko poljubi roko, da mu bodo drugič še enkrat toliko davkov naprtili, če jih bo volil.
Dvorski Okraj. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 26. f e b r u-arja 1911 ob 10. dopoldne v vrtnem salonu gostilne „pri Perl e s u, Prešernova ulica 9 javen shod. — Na shodu govori g. Adolf Ribnikar in poda jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bode moralo plačevati letno pol milijona več doklad nego doslej. Volilci in volilke, udeležite se polnoštevilno shoda!
Slovensko deželno gledališče. Danes, v soboto zvečer se igra prvič velezabavna historična veseloigra »Noč na Karlšjtajnu*, ki se vrši v 14. veku na Češkem na gradu cesarja Karla IV. Glavne uloge igrajo gdč. Šetrilova (cesarica), gdč. Wintrova (Alena), g. Nučič (cesar), g. Bukšeg (nadškof), g. Povhč (kralj ciperski) in g. Skrbinšek (vojvoda bavarski). Prvič nastopita v večjih ulogah g. Al. Drenovec in g. Ivan Vrečar. (Predstava se vrši za par-abonete). — V nedeljo popoldne ob 3. zaenjič v sezoni pri zelo nizkih cenah jugoslovanska opereta »Baron Tre n k* (za lože par); zvečer ob polu 8. uri drugič veseloigra »NočnaKarlštajnu* (za nepar).
—	V torek ob 6. za pustni večer burka »Pri belem konjičku*. (Izven abonnementa). — Pripravljajo se opera »Faust*, opereti »Vesela
srečavala v tako veliki množini, so se mu zdele sanje.
»Saj vendar ne more biti to,* je dejal in stresel nalahko z glavo, »saj vendar ne more biti.*
Iztegnil je roko in iskal čepico, da bi šel dalje; toda ni je našel In tedaj mu je postalo nenadoma vse jasno, in razumel je, da vse to niso bile sanje, temveč strašna resnica. S smrtnim strahom v srcu je poskusil izlesti iz jarka, a je padel zopet nazaj in zgrabil potem za veje grma, da bi se s pomočjo teh izvlekel ven.
Ko je naposled prišel ven, je tekel naravnost, ne da bi kaj premislil, ne da bi se obrnil v kaki gotovi smeri, in je drvil dolgo med drevesi okrog. Potem je planil nenadoma, brez premisleka, v drugo smer, in zopet so mu veje praskale obraz, in zopet je bilo vse podobno sanjam. Njemoveckemu je bilo, kakor da je vse to že enkrat doživel: temo in nevidne veje, ki so mu praskale obraz.
Z zaprtimi očmi je tekel dalje in mislil, da so vse to le sanje. Ustavil se je, se nato vsedel, in se zopit spomnil, da mu manjka čepica in si je dejal:
»Da, to sem jaz. Usmrtiti se moram, tudi če je vse to le v sanjah.* Skočil je kvišku in tekel zopet ; toda zavedal se je,, in začel hoditi
vdova* in »Logarjeva Krista* ter drama »Samosvoj* Etbina Kristana*.
Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica. Gosp. Josip Modic, c. kr. računski nadsvetnik, je podaril »Simon Gregorčičevi javni ljudski knjižnici* večje število slovenskih knjig. Iskrena mu hvala! Naj bi našel njegov vzgled obilo posnemalcevl
Nov slovenski Ust. Včeraj je izšel prvič »Ilustrovani tednik*. List je nepolitičen in nepristranski, ker se s slovenskimi političnimi vprašanji sploh ne bavi. Sicer je pa kaj raznovrstne vsebine in sploh tak, da ga moramo vsakemu le priporočati.
V	konkurzu »Glavne posojilnice v Ljubljani« se upniki vnovič poživljajo, da naj predlagajo pri naroku, določenem na 7. marca 1. 1911. ob 9. uri dopoldne pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani v sobi št. 123 potrditev začasno imenovanega ali pa postavitev drugega upravnika mase in njega namestnika.
Glavna posojilnica opozarja vse zadružnike »Glavne posojilnice* na shod, ki se bo vršil jutri v nedeljo v veliki dvorani »Mestnega doma*.
Poglobljenje Gruberjevega prekopa bo do letošnje jeseni končano. Za to končno delo bo potrebovala tvrdka 1000 do 1200 stalnih delavcev. Seveda, če bo podjetnik delavce le izkoriščal, a jih slabo plačal, delo nikakor ne bo napredovalo.
Pri Fužinah nad Ljubljano se
bo prihodnjo pomlad pričelo prvo delo in poglobljevanje glavne Ljublja-nične struge. V mestu zapro vodo z napravo sličnih zatvornic, kakor so zdaj v Prulah, pod izlivom Gradašice v Ljubljanico. Kanalizacija se prične v mestu izvrševati pred drugimi deli v glavni strugi.
Telovadno društvo Sokol v Sp. Šiški vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 26. februarja 1911 ob 3. uri popoldne v društveni telovadnici.
Telovadno društvo Sokol v Radovljici priredi plesni venček, ki se vrši danes, dne 25. februarja 1911 v prostorih restavracije br. Rud. Kun-stelja. Pri plesu svira slav. vojaška godba c, in kr. pešpolka vitez pl. Milde št. 17 iz Celovca. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kamniku vabi k slavnosti v spomin bla-gopokojne gospe Marije Vilharjeve, ki bode v nedeljo, dne 5. marca 1911 v dvorani »Društvenega doma*. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Kranjskogorska podružnica S. P. D. vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 5. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v salonu hotela Slave v Kranjski gori. Na dnevnem redu je poročilo odbora in volitve novih odbvrnikov, Po občnem zboru je prosta zabava s petjem. Mnogoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
Železničarski plesni venček v Kandiji. Železničarji prirede danes, dne 25. t. m. v gostilni pri Windi-scherju v Kandiji plesni venček. Svira orkester novomeške meščanske garde. Začetek ob 8. uri zvečer. Čisti dobiček se uporabi za dobrodelne namene.
• Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 26. februarja 1911. v veliki dvorani Narodnega doma plesni venček. Toaleta navadna, kostumi in maske dobro došle. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira godba glasbenega društva.
Nakup konj za vojaštvo. Dne 2. marca ob 10. uri dopoldne v Mokronogu in 3. marca ob 8. uri zjutraj v Št. Jerneju na Dolenjskem bode komisija deželne brambe
počasneje, pri čemer si je poskušal predstaviti kraj, kjer sta bila napadena.
V	gozdu je bila popolna tema, vendar je tupatam prodrla bleda mesečina gosto vejevje in obsevala bela debla dreves, ki so bila videti v tej fantastični luči kakor nepremični, molčeči ljudje. In tudi to je doživel že enkrat, in je bilo podobno sanjam.
»Zinaida Nikolajevna!* je zaklical Njemovecki; prvo besedo je izgovoril glasno, a druga je zvenela tiho, kakor da izgublja obenem z glasom tudi upanje, da mu bo kdo odgovoril.
In nihče ni odgovoril.
Tedaj je našel nenadoma pot, ki jo je iskal, in je prišel na jaso. Tu je zopet razumel popolnoma, da je vse resnica in prestrašen je tekal naokrog in kričal:
»Zinaida Nikolajevna! Jaz sem! Jaz!* Nobenega odgovora.
Obrnjen v smeri, kjer je slutil, da je tisto mesto, je zakričal Njemovecki na ves glas:
»Na pomoč!
In zopet je hitel naokrog, šepetal in iskal po grmovju. Tedaj se je nenadoma pojavilo pred njegovimi nogami nekaj motnega, belega, ki je bilo podobno mirni, nepremični beli podolgovati luči. To je bila Zinočka.
____________ (K»nee.) *
nakupovala za vojaštvo sposobpe konje. Dotični konji morajo biti 4 do 7 let stari, visoki 158 do 166 cm. Plačevali se bodo po 700 K. Razun tega zamorejo oni, Kateri so prodanega konja sami vzredili, dobiti še darilo poljedelskega ministrstva v znesku do
Žalosten konec v vodnjaku.
Janez Ahlin iz Šmarja, bivajoč v Sp. Šiški št. 66 je včeraj popoldne snažil vodnjak pri čuvajnici gorenjske proge med ljubljanskim državnim kolodvorom in Vižmarjem. Naenkrat ga napade božjast. Ahlin se prevrne v 20 metrov globok vodnjak. Padel je z glavo na sveder, ter se smrtnonevarno poškodoval. Nesrečneža so potegnili iz vod-njaka, prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Že ob sklepu lista smo dobili drugo poročilo, da je ponesrečenec že med potjo v bolnico umrl. Kot vzrok se navaja krč. Ahlin J® bj| še-le 37 iet star, zapušča nepreskrbljeno vdovo, ter enega otroka.
V štirih deželah znani nasilnež franc Pušnik iz Malega Vrha pri Šoštanju ima čudovito nagnjenje, napadati in žaliti stražnike in orožnike. Zaradi te svoje ljubezni do javne straže je bil par slučajev posilstva in tatvin, že 14 krat kaznovan. Poznajo ga v Celovcu, -Celju, Novem mestu, na Vrhniki, v Voloski in v Ljubljani. Ravno za obletnico, ko je napadel ljubljanske stražnike, se je v noči 14. t. m. zopet pojavil v Ljubljani. Ko je prišel stražnik Jožef Grilc od svojega obhoda ob gradu do Florjanske cerkve, bilo je okrog četrt 2. uri po noči zapazi nekega sumljivega človeka, ki si je na posebno pozoren način ogledoval župnišče. Ko ga stražnik vpraša, kdo je, mu je surovo odgovoril: »Kaj tebi mar, prokleti smrkavci* Nato mu je stražnik napovedal aretacijo, a oni ga ni poslušal, zbežal je kar je mogel proti župnišču Sv. Jakoba. Stražnik ga je tam vjel, a komaj Sa je prijel, že ga oni sune v prsa ter skoči nanj. Stražnik je ta napad krepko odvrnil. Zlikovca trdneje prijel ter ga hotel vkleniti. V tem hipu Pa se posilnež vrže na tla ter stražnika ni pustil k sebi. Zbijal je okrog sebe ter psoval stražnika z vsemi mo-gočimi priimki. Ko je stražnik
bcal na pomoč, se oni dvigne "h°lt» boljše je, da ustanem.* ažniku se je posrečilo nasilnežu zvezati z verižico roke, na kar je aretiranec mirno šel s stražnikom. Kmalu Pa je zopet postal renitenten, tako, da je prišel Pod Trančo službujoči stražnik Gradišek na pomoč. Pušnik opazivši pomoč, je postal zopet miren in se dal odvesti na stražnico. Ko pa ga je Gradišek hotel preiskati, je Pušnik postal zopet silovit, razbijal je ter grizel stražnika v roke. Šele ko je pristopil še stražnik Klančičar, se je posrečilo nasilneža spraviti v ječo, kjer je še nadalje razbijal ter psoval stražnike. Deželno sodišče je včeraj preskrbelo, da bodo imeli stražniki 1 celo leto mir pred tem nasilnežem.
Mesarski pomočniki prirede na pustni torek dne 28. februarja 1911 v prostorih »Mestnega doma* III. veliki pjes. Začetek ob 8. uri zvečer, Vstopnina 1 K. Sodeluje ljubljanski sekstet.
V Narodni kavarni svira vsak dan zadnji teden dunajska damska godba.
Domača plesna veselica se vrši danes, dne 25. t. m. v hotelu Lloyd. Svira ljubljanski šramelj. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
Sodba katoliškega moža o klerikalnemu gospodarstvu.
II.
Mlekarska zveza.
Kakor sploh naše zadružno gospodarstvo, je tudi »Mlekarska zveza* ter v nji vtelesene zadruge sicer jako lepa, dobra, koristna ideja. Toda uvažujoč razmere, iz katerih se je porodila in v katerih se v praksi nepraktično izvršuje, ne prinaša sploš-jpim interesom nobenih koristi. Po-*'dobna je stavbi, ki jo je zgraditelj izvršil na provizoričnem podstavku in izročivši jo svojemu namenu, pustil jo postaviti sredi najbolj močvirnega barja. Naj je stavba še tako lepa, mora se pogrezati, ker ji manjka zdrave podlage, trdnih tal. In da ta primera ozir. gospodarstva pri »Mlekarski zvezi" ni brez podlage, to bodo dokazala poznejša podrobna izvajanja v konkretnih slučajih.
Popreje pa še nekaj splošnih opazk.
Mlekarsko zadružništvo je potrebno in utemeljeno le tam, koder krajevni produkt mleka in izdelkov presega domače ozir. krajevne potrebe. V tem slučaju je izvoz potom zadružništva opravičen. Vobližju Ljubljane in sploh mest in večjih trgov pa je tako mlekarsko zadružništvo kot ga imamo pri nas, naravnost rop na
žepe mase kot konsumenta, rop na ceneno življensko hranitev nižjih slojev.
Obenem pa tudi umazana konkurenca vnanjim od mest oddaljenim zadrugam, v slučaju okolica Ljubljane, pa tudi konkurenca in škoda zvezi sami. Res je, dokler ni bilo zadrug, je kmet težje prodajal mleko in mlečne izdelke. Res je pa tudi, da se je pri večji množini mleka preje na kmetih bolje in mirnejše živelo, nego sedaj, ko gre vse mleko v zadruge. In kar je za našo širšo ljudsko maso važnega spomina, takrat pri ohiljci mleka in nje izdelkih vzunaj na deželi, so bili preskrbljeni s to najbolj potrebno ljudsko hrano tudi revnejši kočarji, oziroma v mestih delavci in nižji sloji. Jn’danes?
Ne le v. hfiiini mest, tudi že v zadnji hribovškL vasi največkrat za drag denar iji dobiti; ne mleka ne drugih mlečnih izdelkov. Vse gre ali v zadruge ali v pokvarjeni ali v pre-tvarjeni obliki v mesto.
Res je sicer, da kmet danes dobi lažje denar za mleko; a res je pa tudi, da se to v denar zamenjano mleko kaj rado spreminje v vino, v pijančevanje po gostilnah. Čim lažje dobi kmet denar, tem lažje, brezskrb-nejše ga zopet zabije in zapije.
Kdor se hoče voziti, si mora preje preskrbeti konja, potem še le voz. In če hočemo negovati uspešno, umno mlekarstvo potom zadružništva, bi si morali že preje oskrbet za izobrazbo zadružniških moči za obe ti v narodnem gospodarstvu važni panogi.
Le tako bi se stavbi mlekarskega zadružništva postavila zdrava podlaga trdna tla, v prid producentom. Take podlage pa mlekarsko zadružništvo nima, ker je sploh že v začetku razvoja ni imelo in ker je to zadružništvo rodila več politična strankarska špekulacija, nego prava ljudska potreba.
In sedaj si oglejmo nekoliko bližje vzor gospodarstvo pri »Mlekarski Zvezi* in njenih zadrugah. Prvotno se je s tem delom zadružnega gospodarstva pečala »Gospodarska Zveza*. Vsled potrebe delokroga na tem polju pa se je moralo mlekarstvo izločiti iz centrale ter se osamosvojiti v lastno korporacijo. Takole meseca novembra 1907. se je porodila samostojna »Mlekarska Zveza* v Ljubljani in sicer iz pristopa več mlekarskih zadrug cele dežele. Da je bil ta porod ne le predčasen, marveč tudi jako lahkomiseln, dokazuje najbolje vsota ustanovne glavnice. Ista je obstala visoko raču-njeno, iz deležev znesku 3.000 kron. Če bi bile vse takrat včlanjene zadruge vestno plačale obvezne deleže, bi bila cela ustanovna vsota znašala približno 10.000 K. Toda zadruge te vsote niso plačale. Iz katerih razlogov, o tem pozneje. Poleg glavnice 3000 K je odprla »Zadružna Zveza* »Mlekarski Zvezi* kredit do zneska 15.000 K. Ta kredit pa je bil s posojilom kmalo izčrpan. »Zadružna Zveza* je morala še globje seči v blagajno. Kredit je ko-nečno narasel čez 30.000 K a tudi ta kredit je že ves obremenjen s posojilom. To je en »vzor* gospodarstva pri »Zadružni* in »Mlekarski Zvezi*. Ledenica ter druga uprava za »Mlekarsko Zvezo* je stala ne veliko manj kot 20000 K. Potemtakem je bila tu Zveza še ob času ustanovitve čez vrat zadolžena ali recimo vsaj pasivna. Toda počakajte, pride še lepše.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.'
Hrvaški sabor.
Zagreb, 24. februarja. V včerajšnji in današnji seji hrvaškega sabora je skoro ves čas razpravljal voditelj kmečke stranke Stjepan Radič o ad-resnem načrtu svoje stranke. Govoril je v celem 14 ur in sicer samo o notranji in zunanji politiki naše vlade. Napadal je koalicijo kolikor je mogel. Očital ji je vse mogoče pregrehe, brez vsakih dokazov. Dr. Ante Radič je imenoval srbska poslanca Svetozarja Pribičeviča in Bude Budisavlje-viča morilca kralja. Vsled tega je nastal v vrstah koalicije velikanski hrup in vrišč, ki ni hotel pojenjati. Celo drugi nasprotniki koalicije so protestirali proti takemu nečuvenemu postopanju. Seveda je moral slavni junak dr. Ante Radič konečno vsa svoja očitanja in sramotna zmerjanja tudi sramotno preklicati. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne.
Pasivna reslstenca v Trstu.
Korneuburg, 24. februarja. Pri tukajšnjem brzojavnem in železniškem uradu je bilo danes pripravljenih nad 300 uradnikov, ki so bili namenjeni za Trst v slučaju, če ne bi prenehala pasivna resistenca državnih uslužbencev.
Trst, 24. februarja. Pasivna resistenca državnih uslužbencev je danes
že popolnoma ponehala. Promet je normalen. Ekspedicija na poštnem, brzojavnem, telefonskem in carinskem uradu se vrši popolnoma redno,
Rusko-kitajskl spor.
Pariz, 24. februarja. »Matin* poroča, da je kitajski odgovor na rusko noto popolnoma zadovoljil rusko vlado. Kitajska vlada je izjavila, da je pripravljena pogodbo iz 1. 1881 tudi še za naprej podaljšati. S tem je ru-sko-kitajski spor končan.
Delegacije.
Budimpešta, 24. februarja. Na današnji plenarni seji avstrijske delegacije, ki se je pričela ob 10. uri do-poldn, se je najprej razpravljalo o nujnem predlogu delegata Steinerja glede sporazumne dobave novega vojnega materijala. Nato se je pričela debata o proračunu zunanjega ministrstva. Prvi je govoril delegat GeCmann, ki je izrazil Aehrenthalu v imenu krščanskih socijalistov svoje zaupanje. Delegat Masaryk je odgovarjal na včerajšnja izvajanja delegata Chiarija, ki je povdarjal, da je za sporazum med Srbijo in Avstrijo najbolje, ako se o vseh škandalih molči. Proi. Masaryk je temu odločno ugovarjal in izjavil, da bi bilo za Aehrenthala najbolje, če prizna vse grehe, kajti le na ta način bi dobila Avstrija tudi pri drugih državah zopet ugled. Povdarjal je, da je zunanji minister Aehrenthal polagoma pričel priznavati svoje grehe, katere je prej kar principijelno tajil. Predlagal je, naj se izvoli posebna parlamentarična komisija, ki bi vso to zadevo natančno preiskala, Naglašal je, da je avstrijski poslanik v Belgra-du, grof Forgach sam priznal, da ni izvršil niti dve tretjini onih ukazov, katere je dobil od dunajske vlade. Za njim so govorili še delegati Seliinger, Hauser, Šramek, Bachmann, dr. Kramar in Udršal. Vlada je pričakovala, da bo debata o proračunu zunanjega ministrstva še ta teden končana, a se je kruto prevarila. Nadaljevala se bo še jutri in v ponedeljek, kar pomeni, da zasedanje delegacij še ne bo končano do 4. marca, kakor je vlada pričakovala.
Demisija srbskega kabineta.
Belgrad, 24. februarja. Za slučaj, če srbska skupščina ne bo odobrila nabave novi h gorskih to pov, katere je naročil vojni minister Gojkovi, namerava srbski kabinet položiti kralju svojo celokupno demisijo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut Tiska »Učiteijska tiskarna*, Ljubljana.
Mali oglasi
Beseda 5 tIb. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Nova Tila, 18 let davka prosta, se proda. Ogleda se lahko vsak dopoldan. Natančneje se poizve pri g. Černiču, Streliška ul. 28.
    104/4—1
Brivnica na prometnem kraju v Ljubljani se takoj proda. Ponudbe na inseratni oddelek .Jutra*.	109/3—1
<	"N
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnžjska ulica št. 3 Izdeluje prave gorske In telov. čevlje.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je gospod
Ivan Podobnik,
usnjarski pomočnik
danes po noči po dolgi, težki bolezni v 61. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega bo danes v soboto, 25. t. m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k sIV. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, 24. februarja 1910.
Žalujoči prijatelji.
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža“
je Izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3-50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
Krepkega in poštenega
učenca
sprejme takoj J. Košar, klepar in vodovodni inštalater. Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 4.
Sl. občinstvu se vljudno priporočam za izdelovanje navadnih in najfinejših
oblek po meri
In nizki ceni. — Sprejmem tudi vajenca in dva krojaška pomočnika,
enega za mala, drugega za velika dela. Plača od 8—12 K na teden.
M. TURK, krojaški mojster, Zg. Domžale. -
T »Narodni kavami"
svira vsak dan
zadnji teden
dunajska damska godba.
Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Kislo zelje
ima naprodaj
Oskrbništvo veleposestva Turn pri Ljubljani.
Išče se
družabnik
(kompanjon) za agenturo in komisijsko podjetje v Ljubljani, ki je v Ljubljani ali na deželi dobro vpeljan. Kapital ni neobhodno potreben. Ponudbe pod »Družabnik* na inseratni odd. »Jutra*.
Hiša-
se proda iz proste roke, z obširnim dvoriščem in s precej velikim vrtom. Poizve se pri lastnici. Ljubljana, Jenkove ulice št. 3.
Vabilo
k
plesni ves-elici
ki bo \!-'
danes dne 25. svečana v gostilni pri »Minki* (bivši Katoliški dom) Turjaški trg št. 1.
S£a6©t«0s: ©To r7. -ozl asv©čor.
K obilni udeležbi vljudno vabi
Minka Jakša,
gostilničarka.
, Jutro4 se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
■v 2^a,sled.noi33- toloaJsaraaeJa.:
Beclier, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni, lovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Baunacher, Campomarzio, Bruna, S. S. Martin, Ercigoj, ulica Masimiliana, Boilčelj, ulica S. Marco,
Cecilimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, Spdder, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Kichei, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
LuzattO, ulica Aquedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Kolodvorska restavracija (Jos. Schrey).
Od danes dalje vsak dan
sveže nastavljanje
Salvator-piva.
tenalj.
isti
Se priporoma z vsem spoštovanjem
Jos. Schrey
restavrater.
U tolarje! z
«
Večja množina zdravih
jesenovih plohov
se dobi na parni žagi v Litiji.
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-nost! neprekosljivi
1 par od K 7*—
naprej v modernih lasonah — graviranje brezplačno
Pri-
FR. ČUDNU
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
— Ceniki s koledarjem zastonj tndi po pošti. — Največja zaloga stenskih ur.
V hiši pri ,Anžoku‘ v Spod. Šiški, Vodnikova cesta št. 9
se oddajo s 1. majem v rajem
Kupujte JUTRO".
Izvod samo 4 vinarje.
! Kolesarjem!
= v znanje! =
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
- brezplačno	,
tvrdka
SL
specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Prevzamem dobro idočo
gostilno na račun
v Ljubljani, ali v okolici. Ponudbe pod .Gostilničar'1 na inseratni oddelek .Jutra".
tri lepe dišče, hlev in podstrešje za seno.
Natančnejša pojasnila v gostilni ravnotam.
Tovarniška znamka „IKO“.
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7\
Kite k la
po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 v; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2‘— in K 4-— priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.)
7	,Y'*	V	*
£i-y<r>
Naročila sprejemajo
razen prodajalne pisarne
šentjanškee premog družbe v Križevniški ulici št. 8, II. nadstr., sledeče tvrdke: Fr-Babič, Dolenjska cesta; E. Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; I Mencinger, Sv. Petra cesta; B Sevar, Sv. Jakoba trg;Urad gospodar društvo, Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejema Lud Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje naročil, kakor tudi za inkasiranje je opravičen gosp. Josip Baraga
Naročajte izvrstni šentjanški premog!	—■
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plussu, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju »Združenih mostecko-duchcovskih rudarskih revirjev” ima šentjanški premog 4059—4733 kalorij in796—ll‘57o/o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim. Cena mu je 2 K 40 h za 100 kilogr.; tedaj nižja, kot cena vsakega drugega premoga.
Kdor je kdaj lcuril z njim, ne opusti
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
.voznih koles.
O O D
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Lastna tovarna ur v Švici.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na poio papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti
L. Weis8, Dunaj n. Hofenedergasse 1
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
■v selx ‘veliHcosti s© cszio procLa.
Moje Ime jamči za solidno la dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII,
Santergasse 13.
Cene brez konkurence!
Slovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo kiasnlh
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo liitro in točno.
gostem m
• . v.	•
„■	m:
:	.	:a	■	'	-	Vi	J/-*"	■	■
'• V-	'...S
' '
' \ ' ... .
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim najboljša naravna vma, v*1 —A mošta:
vma, več vrst najfinejšega ‘ a: prosekarja, Ljutomerčana i, dr. od veleposestnika
grofa Fr, Attemsa iz Spiel-felda (Staiersko).
Izborna domača kuhinja.
Cene najniže.
J
m'
Vi© ■ r i
:) -H
1 |1 SL
....	'	::J|
r4 r	-vr
j «	&•
m: U0 1 \
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni.
Onmilius k vstali vlaiiu
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11,
nasproti hotela „UNION“.
"Karol Počivaunik.
351» Naznanilo in priporočilo.
O —
H
rr rt
> u
> cn
mm
C je
CS o.
.C O u
O. -
S >
N ~ JS O 3
</J
•52' ,
n *-* i
h ° ” ■a
TJ ►
I«'
fr
O ^
S
•s*! c v 4> '«
U c
Odlikovano
vrtnarstvo in semenska
trgovina
na debelo in na drobno,
edina na Kranjskem strokovno urejena.
Naznanjam, da je moj ilustrovan;i cenik že 37. letnik izšel za leto 1911. in se ga na željo brezplačno dobi.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
oroi ALOIS KORS1KA, Ljubljana,
I v lastni hiši Bleiweisova cesta št. 1 ali Vrtača.
• ■g n
8» rt
a 3
m 3 n
• “pr
• r
-a
m < °
• t/> <
o
• N O. w. »
Smo. a d. 2
5* 22.
«■5 £•
3 n
3 <
• S. rt •“ s < ~ n n •	»
• o
sr —
_ rt O
•	3
• I
351
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate iu lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	..	. __ _ .	TUT	A
N^jni^je cerie!	TURK	Ul BRATA ROJINA.
Kex. (uuu 450.000.
Linblfanska kreditna banka v Llabllanl. K
Stritariova ulica štev. a.
— Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstn, Sarajevu tn Gorici —
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a K 18*—; žrebanje: dne i. marca; glavni dobitek: K 300,000’ .
SpreiflTita vloge na knjižice iu na tekoči račun ter jib obrestme od dne vloga po nistih 411