TRST, sreda 6. novembra 1957 Lelo XIII. - Št. 261 (3799) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-SO« IN 94-63« — poStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2« — Tel. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celolei.i. 4900 lir. FLK/J' ‘*vod ld’ i^ba^ Slo vem je, Pošrni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega , k ZOZ - Trsi' Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 • 375 • izdala založništvo tržašk ga a . ^ LASKI JE USOJENO ŽRTVOVATI SE IA INAN0ST IN SE NE BO MOGLA VRNITI ŽIVA NA ZEMU0 Nobene potrditve o izstrelitvi rakete na Luno - Podatki, ki so jih do sedaj dobili od Sputnika II, so številnejši od podatkov Sputnika I - Sovjetski znanstvenik o ogromni energiji za izstrelitev satelita MOSKVA, 5. — Moskovski radio je nocoj sporočil, da je «Lajki» usojeno «žrtvovati se za znanost* in da se ne bo mogla vrniti živa na Zemljo. Komentator je izjavil: «Kolikor nam je žal za malo La j ko, moramo Misliti na ogromen prispevek, ki ga prinaša znanosti.* Najbolj moder odgovor na moralna vprašanja, ki so Povezana s to vrsto dela, je dal Pavlov: «Od časa do časa je treba pse, ki so od prazgodovinskih časov sodelavci in prijatelji človeka, žrtvovati za znanost. Toda naše dostojanstvo nam narekuje, da skrbimo, da se to zgodi vedno brez nepotrebnega trpljenja.* Komentator je nato do- dal, da se Lajka kolikor Mogoče ugodno počuti, ter je nadaljeval: «Dolgo se je vežbala za ta polet in naučila se je živeti v majhnem prostoru, v katerem so tudi razni znanstveni instrumenti, ter uživati svojo hrano v majhnih rednih obrokih. Skrbelo se je, da se je mala potnica v sputniku namestila kolikor mogoče ugodno. Za Lajko se je pripravila Posebna hrana in skrbelo se jo. da se zaščiti pred močni-hri skoki temperature in pred izžarevanjem. Toda kolikor žal nam je za malo psičko, moramo misliti na ogromen Prispevek, ki ga ona daje znanosti. To. kar je najbolj zadelo domišljijo ljudi v zvezi z drugim satelitom, je bil nje-Eov potnik Lajka. ki ga je londonski «Daily Mail» upravičeno označil za «psa». Med ljubitelji psov, in je povsem razumljivo, vlada neka zaskrbljenost za žival. V Veliki Britaniji je ta zaskrbljenost nedvomno še posebno velika. Mi cenimo ta čustva, toda vprašanje se mora načenjati realistično.* Moskovski radio je pozneje javil, da satelit oddaja redne znake in da jih redno reg. atrirajo. Znaki omogočajo ugo levitev, da je stanje Lajike zadovoljivo ter da sta njen krvni obtok m dihanje normalna. Poleg tega se registrirajo tudi podatki o sončnih žarkih in 0 kozmičnih žarkih. Do jutri zjutraj ob 4 bo sa-lelit napravil svoj 40- krog °koli Zemlje. Moskovski tisk pe objavlja nekaj podatkov o psu, ki je v sputniku. «Krasnaja zvezda« piše; ((Lajka je psica z "elo dlako, s črno glavo in z “lo liso na nosu. Njena ostra Usesa imajo okrnjene konce, dr zelo simpatična.# List dodaja, da je psička oblečena v posebno uniformo, ki ji omogoča, da cima občutek blagostanja#, ter jo ščiti pred Učinki pomanjkanja težnosti. Medtem poročajo iz raznih krajev, da so videli novi satelit 3 prostim očesom, ponekod pa so tudi ujeli njegove roake. S prostim očesom so videli danes na Dunaju, v Beogradu in v Pragi, Iz nekaterih krajev javljajo, da ujeli tudi znake o utripanju srca Lajke. Glasilo sovjetske vojske «Krasnaja zvezda« pa piše, da 80 podatki, ki so jih v SZ dobili že do sedaj od drugega sPutnika, mnogo številnejši °d podatkov, ki .-o jih dobili °d prvega sputnika. Medtem ko nekateri ameriški znanstveniki izražajo “Vom, da so za izstrelitev •Putnika št. 2 uporabili nov energije, objavlja sovjetski profesor Romadin v listu Jvečernja Moskva« članek, v katerem pravi: »Ogromna sila več milijonov kilovatov se le razvila iz goriva v raketi, 8 katero je bil izstreljen sput-?*k. Ta sila je bila večja, kakršno razvija hidroelektrič-n® centrala v Kujbiševu, ki največja na svetu. Ogromna hitrost uhajanja plinov in Zelo visoka temperatura, ki *e razvija v fazi izgorevanja, zerjata posebno gorivo in posebne naprave. Živa sila dru-|ega sputnika. ki odgovarja " kilometrom na sekundo, je enaka kinetični energiji tovor, nega vlaka s tovorom 320.000 t°n, ki vozi s hitrostjo 36 kilometrov na uro. a vlak bi nnel na tisoče vagonov in bi bil dolg več deset kilometrov, nuiiiiiiiiiiinii || umni n m mil m 11111 ■■ iiiiniii Guidotti pri Beblerju Beograd, 5. — Dr. Aieš ®ebler, podtajnik državnega Jainištva za zunanje zadeve, danes imel z italijanskim ^eleposlanikom Guicottijem razgovor. Kot poroča do-Pisnik agencije Ansa so bili P^dmet razgovora odnosi med Pbema državama in aktualna P^dnarodna vprašanja. «»------- Spaak v Londonu London 5 — Giavm tajnik nato’ Spaak je danes fcižel iz New Yorka v Lon-■ h. kjer bo ostal na uradnem obisku pet dni. Po razgovora, ki ga je imel * obrambnim ministrom San-dysom, je Spaak na tiskovni konferenci ponovil, da mora fahod skupno uporabljati s vole vire, če hoče »prekositi Znanstvene rezultate, ki so jih dosegli v SZ«. Dodal je. da •mora Zahod priznati, da so “ovjeti n® nekaterih področju dosegli mnogo uspeha«. %>aak je dalje izjavil, da "e. bodo govorili o tem, ali nai Zahodna Nemčija izdeluje etomsikio orožje ali drugo moderno orožje in da bonnska 'dada ni zahtevala revizije do-;°čbe, ki ji prepoveduje izde-ioYati tako orožje, S sedanjo raketo je sovjetska tehnika že ustvarila potrebne pogoje za kozmične polete z Marsa, kjer je privlačnost manjša kakor na Zemlji#. V krogih sovjetskih znanstvenikov izjavljajo, da Sovjetska zveza lahko že pošlje raketo na Luno, ki bi se nato vrnila na Zemljo. Vendar pa ni še nobene potrditve številnih informacij, da bodo izstrelili tako raketo ob 40. obletnici oktobrske revolucije, oziroma da je ta raketa bila že izstreljena. Avtor načrta za potovanja na Luno, Mars in Venero, sovjetski znanstvenik Jurij Hlebcevit je izjavil, da bi hitrost sputnika št. 2 zadostovala za pošiljatev rakete na Luno in za njen povratek. Dodal je, da bi zadostovala relativno majhna količina goriva, t. j. toliko, kolikor zado. stuje za izstrelitev vsemirske ladje izven področja zemeljske privlačnosti. Sovjetski tisk objavlja brez komentarjev tudi izjave ravnatelja ameriškega Smithsonove-ga zavoda, češ da so v SZ že izstrelili raketo na Luno. Prav tako objavlja tisk brez komentarja informacije iz tujine, da so v SZ uporabili novo vrsto goriva. »Komsomolska Pravda# pa piše: «Menimo. da bo človek v prihodnjih petih ali desetih letih lahko letel v kozmičnem prostoru in mogoče, je, da bo lahiko pristal na drugih planetih sončnega sistema. In mogoče je, da bodo številni naš: /.nanstveiniki praznovali 50. obletnico velike oktobrske revolucije na Luni. V zvezi z vsemirskimi potovanji piše glasilo sovjetskih sindikatov «Trud», da so v SZ že podvrgli ljudi ((breztežnost, nemil stanju# s pomočjo poletov v posebnih letalih. Zadevna raziskovanja so dala zelo zanimive rezultate. Poizkusi so trajali od 30 do 45 sekund List dodaja, da 8 od 16 oseb, ki so bile podvržene takim poskusom. ni čutilo nobene slabosti. Neki znanstvenik, ki se je udeležil takega poleta, je izjavil, da »breztežnostno stanje# predstavlja najboljšo obliko počitka za človeka. Vendar pa je 5 od 16 pilotov ime-lo občutek, da so «v stanju | vorila je o gospodarskih vpra-prostega padanja«, ali da le-1 šanjih in poudarila, da bo vla- tijo z glavo navzdol. Eden od njih je občutil enako slabost kakor da bi imel morsko bolezen. List zaključuje, da se je u-gotovilo, da se človeški organizem priuči »breztežnostnemu stanju# in da čez nekaj časa ((lahko dela dovolj Koordinirane gibe in se lahko orientira«. Znanstvenik Nikolajev pa piše v reviji «Sovjetska Rusija«, da bo prihodnje potovanje medplanetarne rakete s človeško posadko izkoriščalo načelo privlačnosti planeta, na katerega bo raketa namenjena. Nikolajev dodaja, da sovjetski znanstveniki že proučujejo načrte v tem smislu. V primeru da bi bila raketa namenjena na planet brez atmosfere, bi pra-v tako lahko pristala na površini s pomočjo ((reakcijske zavore«, ki so jo že pripravili. Sovjetski strokovnjaki predvidevajo da se bo moral človek v pomanjkanju težnosti premikali na površini planeta s pomočjo «iočnih raketnih pištol«. Kmalu bodo dokončno rešili tu-di biološka in zdravstvena vprašanja v zvezi s poleti človeka v vsemirju. Ugotovitve na živali, ki je v satelitu št. 2. bodo omogočile proučitev vpliva, ki ga dolgo pomanjkanje težnosti ima na organizem. Profesor Nikolajev proučuje tudi v omenjeni reviji učinke, ki jih pospešek hitrosti ima na človeški organizem. »Ugotovljeno je bilo, pravi znanstvenik. da večina človeških organizmov lahko prenese pospešek. ki je za tri ali petkrat večji od zemeljske privlačnosti. brez občutnih fizioloških sprememb. Vendar pa obstajajo posebna oblačila, ki ščitijo človeka pred močnim pospeškom. Nekateri poizkusi so dokazali, da je vpliv pospeška odvisen v veliki meri od smeri mehanične sile. Učinki so manjši, če so potniki zlčknje-ni na posebnih naslonjačih, xi se lahko avtomatično zravnajo. Profesor pravi nato. da «iu •dovolj leteti v medplanetarnem prostoru, pač pa je potrebno tudi biti gotovi, da se lahko pristane na neznanem planetu«. Kronski govor kraljice Elizabete LONDON, 5. — Kraijica Elizabeta je danes začela novo zasedanje britanskega parlamenta in je na skupni seji obeh zbornic prebraia kronski govor, ki ga je pripravila vlada. Omenila je bližnji Gron-chiiev obisk v Londonu. Go- da vztrajala na vseh ukrepih, ki naj zagotovijo sedanjo vreu-nost valute. Vlada z naklonjenostjo sprejema predlog finančnih ministrov Common-vealtlia, naj se prihodnje leto skliče gospodarska m trgovinska konferenca Common-wealtha. Glede zunanje politike je kraljica omenilo vvashington-ske razgovore med Mac Miljanom in Eisenhowerjem. Med ukrepi in načrti britanske vlade. ki so navedeni v govoru, so 1. Sporazumno z vlado na Malti se bo skušal pripraviti-nadaljnji načrt za tesnejšo povezavo Malte s Ciprom. 2. Vlada si bo prizadevala za «pravično in trajno rešitev ciprskega vprašanja« v skladu z interesi krajevnih skupnosti, Velike Britanije in njenih zaveznikov. 3. Uvedel se bo za- kon za reorganizacijo krajevnih uprav v Angliji in v Wal-lesu. 4. Povišale se bočo vojne pokojnine in pripravil se bo nov zakon, ki bi izboljšal določbe o rehabilitaciji oseb, ki so nesposobne za delo. Voditelj opozicije Gaitskell je v odgovor na kronski govor ostro kritiziral gospodarsko politiko vlade. Med dru gim je dejal, da vlada ne predvideva nobenega ukrepa proti brezposelnosti in tudi ne nobenega ukrepa proti gospodarski krizi, ki grozi, ter za ohranitev socialnega miru. Gaitskell je tudi izrekel upanje, da je vlada «enkrat za vselej opustila vsako politiko, ki krši listino OZN«. Mac Millan pa je v spodnji zbornici podrobneje govoril o svojih razgovorih z Ei-senhovverjem. Danes glasovanje o resolucijah glede razorožitve NEW YORK, 5. — Na današnji seji političnega odbora OZN je predsednik sporočil, da misli jutri dati na glasovanje predložene resolucije o razorožitvi. Mehiški delegat je ponovil, da namerava predlagati skupščini, naj imenuje posredovalce ali komisarja, ki naj skuša približati posamezna stališča glede razorožitve. Predložil bo zadevno resolucijo, če se bodo velesile s tem strinjale. Mehiški delegat je poudaril, da je posredovanje za sporazum vedno bolj potrebno, ker se je stališče Vzhoda in Zahoda glede razorožitve še bolj oddaljilo in grozi nevarnost, da bo nastal zastoj. Avstralski in filipinski delegat sta podprla zahodno stališče, medtem ko so albanski, bolgarski in ukrajinski delegat podprli sovjetsko stališče. Glavni tajnik OZN je danes objavil poročilo o čiščenju Sueškega prekopa. Ham-marskjoeld predlaga, naj se stroški za čiščenje krijejo z davkom 3 odstotkov na pristojbine za tranzit po Sueškem prekopu. 40. obletnica oktobrske revolucije Danes začetek s sejo vrhovnega Štiri smrtne žrtve ob prihodu na letališče romunske delegacije Ustanovitev sibirske akademije znanosti MOSKVA, 5. — Ob prihodu romunske delegacije na proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije se je včeraj dogodila na moskovskem letališču huda nesreča. Uradno poročilo pravi, da je do nesreče prišlo zaradi okvare na motorju ob pristanku letala. Smrtno so se ponesrečili: Preo Easa, namestnik člana političnega urada romunske delavske partije in bivši minister za zunanje zadeve, poveljnik letala in dva člana posad- ke. Ostali člani romunske delegacije so bili laže ranjeni. Predsednik vlade Bul-ganin je sinoči obiskal načelnika delegacije Chivu Stoica in mu izrazil sožalje sovjetske vlade. Uradna proslava 40. obletnice oktobrske revolucije se bo začela jutri dopoldne ob 10. uri s svečano sejo vrhovnega sovjeta, ki bo v športni Današnje zasedanje je pričel predsednik Nemec Furler, ki je v svojem govoru izrekel pozdrav predsedniku republike Gronchi-ju, nato pa je podal kratek pregled mednarodnega položaja. Rekel je, da predstavlja na temni sliki bodrilno luč pogodba o skupnem evropskem tržišču. Položaj pa bo še bolj veder, če bo prišlo do področja evropske svobodne zamenjave, kateremu se bo pridružila še Anglija. Potem je Furler omenil, da se bo v prvi polovici 1958 evropska premogovna in jeklarska skupnost združila s SET in Evra-tiom. Dokler pa bo trajala mednarodna napetost, bo tudi gospodarsko in politično združena Evropa lahiko branila svojo svobodo samo v tesni llllllllllllll^lllll•»llllllllllllllllllllllllnllllllllllllllllllllllllll•lf•,l,l,,,,,■l,,,,,l,,,,l,•,,,l,,l,l,l,,,,l,,nll,,,l,ll,,,,lll,l,fl,l,l,l,ll,,,l,n,l,l,,,,,,l,,,l,,,lll Dulles pri/nava prednost SZ glede raket in izstrelkov Nujno proučevanje zadevnih ameriških programov v odnosu do sovjet, skih uspehov - Prvi ameriški satelit prihodnji teden? . Razgovori • dobavljanju atomskega orožja članicam NATO Zasedanje evropske premogovne in jeklarske skupnosti Gronchi za evropeizem, ki naj ustvari gospodarsko integracijo Predsednik republike pojde v spremstvu zunanjega ministra v Turčijo 11. novembra in bo odpotoval od tam 15. novembra (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Italijansko politično življenje je v nekakem zastoju, vendar pa Rim trenutno ni brez dogodkov. Gotovo so oči velikega dela političnih opazovalcev te dni obrnjene prav v Rim, kjer je zbrana na svojem drugem izrednem zasedanju skupščina evropske premogovne in jeklarske skupnosti. WASHINGTON, 5. - Ameriški državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je treba priznati, da je Sovjetska zveza pred ZDA kar se tiče izstrelkoy. Izrekel pa je prepričanje, da bodo ZDA ta zaostanek lahko pridobile, «čeprav ni mogoče ohraniti ameriške nadmoči glede oborožitve tako, kakršna je bila leta 1948». Obstoj sputnika je potrdil, da Sovjetska zveza razpolagi z znatnimi sredstvi‘za pogon v vsemirju. Dulles pa je izrekel dvom, da bi Sovjetska zveza ze imela medcelinsko raketo. Izrekel je priznanje sposobnosti sovjetskih znanstvenikov, dejal pa je, da ZDA «ne upoštevajo takega sistema, kakršen je v SZ». Dulles je dalje izjavil, da sedaj proučujejo ameriške programe za izstrelke im rakete V luči zadnjih sovjetskih uspehov na zanst venem področju. Glede razorožitve je Dulles izjavil, da sovjetska odločitev, da ne bo več sodelovala pri razgovorih v razorožitvenem pododboru, pomeni izvajanje pritiska na Združene naroide za odobritev sovjetske resolucije. ki zahteva, naj pri razgovorih sodelujejo vse države članice OZN. Dulles je dejaL da je povsem nemogoče, da bi pri teh razgovorih sodelovalo vseh 82 držav, in da dvomi, da bo skupščina odobrila so vjetsko resolucijo. Glede 2ukova je Dulles izjavil, da po njegovem pomen odstranitev maršala rezultat borbe med partijo m organiz mi sovjetske države in da «se zdi, da je Žukov odklanjal nadzorstvo partije nad vojsko« Zatem je Dulles dejal, da postaja vedno bolj nujno uvesti mednarodno nadzorstvo nad izvenstratosferskim prostorom in je omenil, da je ameriška delegacija na londonski kon tudi vključen v zahodnem načrtu. Glede ustanovitve zalog jedrskega orožja, ki bi oilo na razpolago oboroženim silam NATO, je Dulles izjavil, da te ameriška vlada to vprašanje zelo podrobno proučila. Zadevno misel je sporočila Francija na zadnjem sestanku NATO v Bonnu. Dodal je, da bodo morda pripravljeni zadevni predlogi še pred decemberskim sestankom NATO v Parizu. V zvezi z izmenjavo informacij o atomskih tajnostih in o dobavah atomskega orožja državam NATO je Dulles izjavil. da je zadevni zakon zelo širok in da omogoča tako iz menjavo. Ni pa zavrnil možnosti spremembe tega zakona. Po njegovem mnenju bi u-sianovitev političnega sveta NATO bil »najboljši način na izboljšanje .skupne obrambe držav članic#. Dodal je, da je vsekakor potrebna popolna politična enotnost, če se hoče doseči vojaška spojitev. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so države članice pripravljene pristati na nadzorstvo, ki naj bi se v mirnem času izvajalo nad njihovimi oboroženimi silami. Po njegovem mnenju začenjajo države resno misliti na «to izgubo suverenosti«, ker da je postala »nevarnost napada zelo velika«. Dalje je Dulles izjavil, da so bili tudi razgovori o morebitni združitvi raznih varnostnih paktov (NATO. SEATO. bagdadski pakt). Toda mnenja so bili. da bo učinkovitost skupnega obrambnega sistema več čja, če pustijo te posamezne pakte ločene in bodo samo razvili izmenjavo medsebojnih informacij. Predsednik Eisenhovver pa je danes predsedoval posebni seji vlade, na kateri so razpravljali o proračunu, ki bo predložen kongresu januarja. Predstavnik vlade je izjavil. ferenci že uradno predložila i da bodo o sovjetskem znan-prediog v tem smislu, ki je I stvenem napredku nedvomno govorili, tudi ko bodo razpravljali o proračunu. Ameriški senator Symington je sinoči izjavil, da so ZDA vsaj za dve leti zaostale za Sovjetsko zvezo na področju izstrelkov. Dejal je, da upa, da bo Eisenhoiver predložil kongresu takoj »nov obširen in konstruktiven program«. Medtem poroča družba ((Mutual Broadcasting System», da bodo ZDA verjetno izstrelile svoj prvi umetind satelit prihodnji teden. Kdo je novi guverner v Ncw Jerseyu? NEW YORK, 5. — Danes volijo v ZDA dva guvernerja (držav New Jersey in Virginija), čva predstavnika v zbornici «New Jersey in Pennsyl-vania) ter številne župane, med njimi tudi župana New Yorka. Z vidika notranje politike so najbolj važne volitve guvernerja v New Jerseyu kajti rezultat teh volitev bo pokazal, ali je republikanska stranka eno leto po izvolitvi Eisenhowerja zopet pridobila ali izgubila na naklonjenosti pni ljudstvu. New Jersey, ki je sicer po tradiciji republikanska država, je pred štirimi leti izvolil demokratičnega guvernerja Roberta Meyner-ja. Eisenhotverju se zdi vpra' šanje dovolj važno, da je uradiio podprl kane idata svoje stranke Malcoma Forbesa, ki nastopa proti Meynerju, Ce pa bo ta zopet izvoljen, ima možnosti, da postane kandidat demokratične stranke za predsedniške volitve ZDA le ta 1960. Za ostala mesta prevladuje mnenje, da jih bodo obdržali dosedanji kancidati, ali pa stranka, ki jih je imela do sedaj. in stalni povezavi z ZDA, je zaključil Furler. Potem je govoril Boggiano Pico, ki je med drilgim izrekel zahvalo Pe Gasperiju, Schumannu, Pelli in Spaaku ter podčrtal važnost vprašanj, o katerih bo morala skupščina razpravljati, med temi zlasti vprašanje emigracije in varnosti dela v rudnikih. Glede zadnjega vprašanja je izrekel željo, da skupnost izdela načrt o varnosti, ki naj zajamči deLo v rudnikih brez ponavljanja strašnih katastrof. Ko so Furlerja ponovno potrdili za predsednika, je vstopil predsednik republike Gron-chi, ki ga je skupščina navdušeno pozdravila. Gronchi je imel na skupščini govor, iz katerega objavljamo nekatere odstavke. Predsednik republike je poudarjal socialnost gledanja evropske premogovne in 'jeklarske skupnosti spričo vedno bolj neposrednega vpliva, ki si'ga novj razredi, ki se vključujejo v življenje demokracije in države, pridobivajo. Mogoče je Italija ena izmed držav, je dejal Gronchi, v kateri je pojem nujnosti evropske integracije prešel najbolj široko v zavest ljudstva. Organizmi evropskega gospodarskega sodelovanja bodo še lahko naleteli na težave in nezaupanje, kli jih bo pa mogioče prebresti z zavestnim sprejemom skupne višje koristi, ki se z zgolj tehniškega in organizativne-ga področja širi na socialno m politično področje. Izrekel je upanje, da bo kmalu prišlo do cilja, ki ga predstavlja bolj stalna in bc.lj varna politična solidarnost. Rekz-I je, da je že v svojem govoru pred ameriškim kongresom dejal, da narodi, ki so biii doslej izven sodobne zgodovine, sedaj preudarjajo, kateri sistem bolj zadovoljuje njihova socialna in politična pričakovanja S tem je hotel Gronchi poudariti nujnost no. ve politike evropskih držav v arabskih deželah in deže lah Srednjega vzhoda, nato pa je rekel, da je evropska promogovna in jeklarska skupnost dokazala, kako lah ko demokratični sistemi pridejo do tega, da premagajo ozke nacionalne interese ter nato med seboj vskiadijo, kar je prvi pogoj vsake politične integracije. Ker pa je politična enotnost Evrope še daleč, je za sedaj bolj pametno sku. lati doseči vsaj skupen pogled na svetovne probleme, vsaj tiste, ki bolj od blizu zadevajo Evropo. Pri tem pa ni treba imeti teh skupnih pogledov za nekak izraz »tretje sile« ali paranevtra-lizma. Potem je Gronchi pozval zborovalce, naj vsak na sv« -jem področju dela na to,, da se ta pogled na svetovne probleme utrdi v zavesti ljudstva jm da ne ostane samo v sferah vodilnih razredov in vlad Ne gre namieč, je rekel Gronchi, samo za visok idealni interes po širši evropski solidarnosti za varnost in mir, temveč gre tudi za konkretni interes vsake države, kajti da nes se blagostanje držav ne more omejiti le na nekateri privilegirane kategorije, temveč mora zajeti vse socialne sloje, predvsem pa manj imovite; in to je naloga demokracij znotraj vsake države. Po mnenju opazovalcev je Gronchi s poudarjanjem nujnosti takega evropeizma, ki naj končno zapusti visoke sfere voditeljev in intelektualcev in naj us-tvari gospodarsko integracijo v korist ljudskih slojev, položil prst na rano. Preveč dolgo se je govorilo o ev-ropeizmu kot neki politični in gospodarski abstraktnosti, pa čeprav so se pri tem ustvarjale neke konstrukcije, ki so pa zanemarjale socialne in človeške zahteve Evropcev. To je tem občutneiše zlasti v državah, kot jc Ita+»v». kjer so socialne razlike še prevelike i.i kjer je zato tem teže vključiti ljudske množice v «bol( stalno in bolj gotovo evropsko politično in socialno solidarnost#, ko pa manjkajo pogoji za dejansko solidarnost v notranjosti dežele. Danes je bil sporočeno, da bo predsednik republike na povabilo predsednika turške republike Dželala Bajarja u-radno obiskal Turčijo v dneh od 11, do 15. novembra. Gron-chija, ki bo odpotoval na obisk s soprogo, bo spremljal zunanji minister Pella. Uradni spored Gronchijeve-ga obiska v Turčiji določa, da bo 11. novembra predsednik italijanske republike prispel ob 14,30 na ankarsko letališče. Prvi dan obiska se bo spored razvijal po običajnem protokolu za take obiske, medtem ko se bo uradni razgovori pričeli drugi dan. Razgovori bodo tudi v sredo 13. novembra. Istega dne bo Gronchi odpotoval v Istambul, drugi dan dopoldne se bo pa vrnil z letalom v Rim, kamor bo prispel kmalu popoldne. Med številnimi sprejemi, kosi. li in večerjami je na sporedu tudi podelitev častnega občan-Stva Ankare Gronchiju, uni-verza pa ga bo imenovala za doktorja honoris causa iz e-konomskih ved. Turškemu predsedniku bo Gronchi izročil neko visoko italijansko odlikovanje. Danes zvečer je z brzovla-kom prispel v Rim posebni vagon, v katerem se je pripeljalo Di Vittoriovo truplo. V črugem železniškem vozu pa je bila pokojnikova vdova, tajniki CGIL Santi, Pessi, Liz-zadri in Lama, člani vodstva KPl Pajetta, Amendola, Ro-magnoli in D’OnofriO, Rove-da, Venegoni in drugi. V Rimu so na^ postaji Termini najprej počakali, da se je vlak izpraznil, nakar so voz odpeljali na postajališče San Bibiana, kjer so krsto preložili v avtofurgon. Poleg o-gromne množice so bili tamkaj zbrani parlamentarci in občinski ter pokrajinski svetniki Rima. Velika množica je spremila pokojnika na njegovi poti do sedeža CGIL, kamor je sprevod prispel po osmi uri. Krsto so postavili na katafalk v veži stavbe. Takoj za tem se je pričel mimo krste pokojnika sprevod delavcev, ki so prišli počastit svojega velikega prijatelja. Tajniki CGIL so se postavili ob katafalk ter tako 'pričeli častno straži ob krsti. Ves čas do pogreba bosta za častno stražo tudi po dva uslužbenca poslanske zbornice. Pogreb bo ob 16. uri. Kolikor je znano, se bo pogreba udeležil tudi miriister za delo Gui A. P. palači stadiona »Lenin*, ker ,ie na sejo povabljeno veliko število oseb. za kar bi bila dvorana v Kremlju pretesna. Dnevni red zasedanja še ni znan, domneva se le, da bo imel ’ Nikita Hroščev dolg govor v svojstvu člana presidi-ja vrhovnega sovjeta. V govoru bo orisal rezultate sovjet-ske oblasti v zadnjih 40 letih in podal akcijski program za bodoča leta. V zahodnih diplomatskih krogih so mnenja, da bo Hroščev v zvezi z zadnjimi pomirljivimi izjavami v turškem veleposlaništvu postavil nekatere nove predloge zlasti glede razorožitve in Srednjega vzhoda. Domneva se tudi, da bo vrhovni sovjet pozval vse parlamente in vse narode sveta kot se je to zgodilo že na prejšnjih zasedanjih, naj zahtevajo prepoved jedrskega orožja in izdelovanje izstrelkov Predvideva se tudi, da bodo po govoru Hruščeva pozdravili vrhovni sovjet voditelji posameznih delegacij iz. inozemstvih Računajo, da bo poleg 1347 članov sovjeta navzočih tudi več sto partijskih funkcionarjev z vsega sveta, več tisoč voditeljev KP SZ iz vse države, vladni funkcionarji, osebnosti iz kulturnega sveta, pisatelji, skladatelji znanstveniki, inženirji predvsem tisti, ki so največ sodelovali pri dosegi uspehov sovjetske znanosti. Seveda bo navzočih tudi več sto novinarjev in fotografov, Agencija Tass poroča, da je kitajska delegacija položila danes dva venca na mavzolej Lenina-Stahna. Na prvem je bil napis: »Velikemu voditelju in učitelju proletarske revolucije#, na drugem pa: »Velikemu lenim1,lu-marksistu Stali nun. Poljska delegacija je prispela danes na sovjetsko mejo, kjer je Vladislav Gomulka izjavil: »Prihajamo v sovjetsko glavno mesto, da bi izrazili sovjetskemu ljudstvu globoko prijateljstvo in spoštovanje poljskega ljudstva, ki v neraz-rušjjivi zvezi z ZSSR in s pri-padr.ištvom veliki skupnosti socialističnih narodov,, zgrajeni na leninističnih načelih, vidi jamstvo svojega neodvisnega obstoja in socialističnega razvoja.# Delegacijo so ob pri hodu v Moskvo sprejeli Voro-šilov, Kruščev, Buiganin, bu-slov in Pospelov. Delegacija PSI pa je danes odpotovala z rimskega letali- šča v Prago na poti v Moskvo. Moskovski radio je sporočil, da je skupina sovjetskih poslancev vrhovnega sovjeta danes na svojem sestanku v Kremlju ustanovila sovjetsko-italijansko parlamentarno skupino. Predsednik skupine (je sovjetski pesnik Nikolaj Ba-jan, ki je obenem predsednik Zveze ukrajinskih pisateljev. Moskovska «pravita» javlja, da bo Sibirija Imela svojo lastno akademijo znanosti, ki bo neodvisna od akademij v posameznih sovjetskih republikah. Poleg tega bo imela svoje lastno znanstveno središče. To središče bo vsebovalo institute za matematiko, za teoretično in praktično mehaniko, za hidrodinamiko, fizi-ko, avtomatizacijo, geologijo in geofiziko, termično fiziko, preizkusno biologijo in medicino, genetiko, statistiko itd.. Kardeljeve izjave ob prihodu v Moskvo MOSKVA, 5. — Jugoslovanska državna in partijska delegacija, ki je prispela danes na proslavo 40. obletnice oktobrske revolucije pod vodstvom Edvarda Kardelja v Moskvo, so na železniški postaji pozdravili člani prezi-dija KP SZ Mikojan, Suslov, maršal Konjev, komandant mesta Moskve general Kolesni-kov, zastopniki zunanjega ministrstva in vlade, člani diplomatskega zbora in številni meščani. Edvard Kardelj je v pozdravnem govoru poudaril, da so delovni ljudje Jugoslavije borbo sovjetskega ljudstva v velikih dneh oktobra čutili kot svojo borbo za boljše življenje, za narodno in socialno osvobocitev. Prav tako so narodi Jugoslavije v hudih dneh leta 1941 borbo na fron-tj sovjetske armade imeli za sv-bjo borbo. «Naša borba, je poudaril Kordelj, se je zlila v vašo borbo, ker smo jo vodili za iste ideale#. Kardelj je izjavil dalje, da je 40. obletnica oktobrske revolucije tudi praznik narolov . Jugoslavije, ki u-spešno gradijo socialistične družbene oc nose. «To je tudi praznik prijateljstva med našima socialističnima državama, med sovjetskimi- in jugoslovanskimi narodi. To je praznik miru rn miroljubnega sodelovanja narodov sploh«, je poudaril Kardelj. Nocoj je predsednik Vietnama Hočiminh obiskal člane jugoslovanske delegacije in se z njimi colgo razgovarjal. tiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii,li,ii|ni»iiiiii,iiiii,|i|ii,,iiii,,ii,,,,,|i,ii|,ii,,,,i|,,,,,i,,,,,,i|,M,,,irt za prehod pešcev, je 54-letna Olga Berzin iz Ul. Sor-gente stopiia s pločnika in hotela na nasprotno stran ceste V tistim trenutku je privozil s svojim avtom trgovec Francesco Riccardo iz UL D. Civica in prav v njegovo vozilo se je zaletela ženska in se nato zvrnila na tla. Zaradi številnih poškodb so Berzinovo od-peijali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejel: na kirurškem oddelku. PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICOI je komisija ocenila kot najboljše vino vzorec št. 7, in sicer refošk Benjamina Pečarja od Sv. Barbare, ki je prejel 9 desetink točke, medtem ko je 8 desetink točke dobil prošek Petra Urevati-na iz Fontanele pri Miljah. Komisija je dodelila skupno 15 denarnih nagrad in 7 zlatih medalj. Denarne nagrade so prejeli: 1. Benjamin Pečar od Sv. Barbare, 30.000 lir; 2. Alojz Lupine iz Praprota 25.000 lir; 3. nagrade v znesku po 20.000 lir so prejeli Anton Skerjan s Cuka pri Miljah, Rok Cač od Sv. Barbare. Just Vodopivec iz Koludrovce in Anton Milič iz Saleža; 4. nagrade v znesku po 15.000 lir so prejeli Valentin Jercog iz Doline, Marija Pertot iz Strada del Friuli, Avgust Radetič iz Medje vasi, Avgust Vodopivec iz Strada cel Friuli in Josip Sancin iz Doline. 5. Nagrade v znesku po 10.000 lir pa so dobili Stefano Danieli iz Ul. Cisternohe v Trstu, Vincenc Kralič iž Prebenega, Alojz Markuža iz Trnovce in Miro Radovič iz Nabrežine. Skupno je bilo razdeljenih 15 nagrad v znesku 250.000 lir. Poleg tega je komisija dodelila 7 zlatih medalj, pri čemer je prvo, veliko zlato medaljo dobil Peter Hrevatin iz Fontanele pri Miljah. Listale medalje so dobili po vrstnem redu: Antoni-Rosin oč S. M. M. sp., državno posestvo pri Timavu, Icilio Se-pilli iz Sv. Jerneja, Luigi De-bellis iz Ul. Campanelle, Gio-vanni Parovel iz Siniša pri Miljah in Avgust Dobrila od Domja. Vsem nagrajencem in udeležencem natečaja sploh iskreno čestitamo Proslava oktobrske revolucije na sedežu NSZ Jutri ob 20, uri bo v prostorih Neodvisne socialistične zveze v Ul. S. Francesco 20-1. proslava 40. obletnice socialistične revolucije v Rusiji. Tovarišem in simpatizerjem so bit# poslana osebna vabila za udeležbo na proslavi tega velikega zgodovinskega dogodka. -—— «» —- Včeraj so slišali znake «sputnika 11» Včeraj ob 14.38 so na astronomskem observatoriju v Tr stu sušali znake, ki jih je oddajal »sputnik 11» na valovni dolžini 15 m. Žnaki so bili šibki m jih je bilo slišati 10 sekund. Računajo, da bodo danes ob 14.30 zopet slišali te znake. Danes ob 5.50 pa bo možno videti ((sputnik 11», ki bo letel skoraj navpično nad Trstom, in sicer od jugozahoda proti severozahodu. odgovoriti. Zlasti se nam zdi) pfil vabi predstavnike čutno stališče soeialdemokra- PR in MRN na sestanek tov, ki so se v preteklih mesecih tako potegovali za čimprejšnje volitve in ki so tudi v občinskem svetu precej tesno sodelovali s PSI. Poleg tega ne moremo pozabiti, da so socialdemokrati že pr, prvi krizi občinskega odbora zahtevali, da se vključijo v občinski odbor tudi Nennije- vi socialisti. Zato ne moremo drugega kot obžalovati to socialdemokratsko ravnanje do pobude PSI, ki ni v skladu z njihovimi dosedanjimi izjavami in zlasti z njihovo napovedano politiko »socialistične enotnosti#. Za tržaške republikance se ni kaj čuditi, ker med njimi še vedno pre- prišlo do njene uresničitve. ................................. mn« Ženska in moški umrl a /, a k a p j o Zn žensko jv zdravnik ugotovil, da jv umrla žc prvd pelimi dnevi Okoli pol dveh popoldne so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo pokojne 55-letne Miroslave Kraij iz Mi. romarskega drevoreda, ki ie zelo verjetno umrla zaradi srčne kapi. Smrt pa je morale po mnenju zdravnika nastopiti pred štirimi ali celo petimi dnevi, a vse do včeraj se m nihče zavedel, da je Kraljeva zapustila ta svet. Prva ki je sumiia, da se je zenski *aj pripetilo, je bi la hišnica stavbe, v kateri je živela Kraljeva. Ta zenske pi videla več dni in je o tein obvestila Kraljevo sestro Karolino ki stanuje v Ul. M. D’Azegiio Ko je Karolina Kraljeva prišla k sestri, so morali s pomočjo kovača odpreti vrata, za katerimi je vladala smrtna tišina. Proti večeru pa so pripeljal, v mrtvašnico tudi truplo Vittoria Bagothja iz Traversal« del Bosco, kateremu je kljub 49. letu »taroati odpovedalo srce. Bagotti je šel v poliam-bulatorij v Ul. Ponciares, a tu mu je postalo slabo, zaradi česar so morali poklicati osebje Rdečega križa z res.lnim avtom. Toda mož se je nekoliko opomogel in tako je zavrnil priporočilo. da .bi ga odpeljali v bolnišnico. Kmalu zatem pa se je zopet pojavila srčna hiba. a tokrat mož ni dočakal boln,-čarjev Rdečega kriza: ob njihovem prihodu je bu namreč že mrtev Porkus samomora Zaradi prask na zapestju desne roke in zastrupljenja s plinom so včeraj popoldne sprejeli s prognozo okrevama v 4 ali 5 dnei na II. zdravniškem oddelku 37-letm-ga Bruna Bonifacia iz D’Anriun-ziovega drevoreda. Kakor so ugotovili, se je mož najprej porezal z drobci razbite steklenice in nato še v samomorilne namene odprl plin, Niso znani vzroki tega > poskusa samomora ki naj bi bil jutri ob 19. uri na sedežu PSI. 'NSZ, KPI, UP in TU pa je PSI poslala »leteči odgovor; ((Tajništvo federacije se iskreno zahvaljuje UP, KPI, NSZ in TU za takojšnji pristanek na predloge PSI glede vprašanja komisarske uprave na tržaški občini. Zahvaljuje se tudi gibanju MEN za njegov moralni pnsta. nek in radikalom za njihovo pozitivno oceno tega vprašanja. PSI obžaluje, da sta PRI in PSDI zavzela takšno stališče do predlogov, ki so pustili vsa vrata odprta raznim rešitvam in ločenim sporazumom. Hkrati pa se nadeja, da bosta ti dve stranki skupno ali ločeno obravnavali to vprašanje na osnovi njunih doseč a-njih stališč. Medtem pa PSI vabi UP, KPI, NSZ in TU na predhodni sestanek, ki naj bi bil prihodnji petek ob 20. uri na sedežu PSI za izmenjavo prvih mnenj#. - —«»---- Pred uvedbo obvezne vojaške službe v Trstu Načelnik italijanskega generalnega Raba general Liuzzi je sinoči na predavanju v krožku za kulturo in umetnost, prirejenem na pobudo društva ((Dante Alighieri# potrdil, da bodo na Tržaškem kmalu uvedi obvezno vojaško službo. Aretacija dveh tatov Organi letečega oddelka policije so prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tatvine 63-letnega Marija Segulina iz Ul. M Polo in 60-ietnega At-tilija Vogriča iz Ul, Gozzi 5. Moža, ki sta stara znanca policije, sta se ukvarjala s ta. tvinami v avtomobilih in v enajstih sta si nabrala od fotografskega aparata, plaščev, radia, cigaret pa do zlatnie iiiiiuimiiiii mirni minimumi iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiMitiiiiiiMiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča Tudi sončenje spravi človeKa pred sodniRe Pogojno kazen ženski, ki je izmaknila škatlo s 3. .700 lirami Zgodnje aprilsko sonce je pošiljalo še precej gorke žarke na zemljo in to je hotel 32-letni Aldo Mari iz Ul. F. Severo izrabiti. Toda delavec si je izbral kaj slab trenutek: med delom v avtomobilskem parku generalnega vladnega komisariata v Ul. Doda si je slekel srajco in se sončil. Dvema agentoma javne varnosti, ki sta bila v službi v notranjosti pa ta zadeva m ugajala. Zato sta se približala Mariju in ga povabila, ča bi se oblekel in tudi, da bi nadaljeval z delom. Ta njun nastop pa je delavca razburil in tako ju je krat-komalo užalil in enemu celo zagrozil, da mu bo razbil glavo. Agentoma ni preostalo drugega, kot poklicati delovodjo, a tudi . ta ni imel sreče. Mari ga je nahrulil, češ naj ga pustijo v miru, ker se je vedno sončil in da se bo še tudi v bodočnosti. Agenta sta zadevo prijavila nadrejenim organom in tako je bil Mari prijavljen sodišču pod obtožbo žalitve. Razprava bi morala biti maja meseca letos na preturi, a sodnik jh spoznal, da on ni kompetenten za take primere ter je akte poslal kazenskemu sodišču. Včeraj pa je bila razprava in čeprav se je Mari izgovoril, da je agente nahrulil zaradi njihovega grobega nastopa, se ni- rešil kazni: sodniki so ga spoznali za krivega obtoženega dejanja in ga tudi obsodili, pa čeprav pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece in 20 dn. zaporne kazni. • * • Pred istim sodiščem so obravnavali tudi tatvino, ki jo je aprila lani izvršila 29-let-na Gerolimina Zonpero iz Nabrežine v škočo Marije Filipič, Tudi njo so sodniki obsodili, in sicer na 15 dni zapora in na 2.400 lir globe, seveda pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list. Zonperova je tistega dne v prvih popoldanskih urah ob. ker je morala slednja iti v, pisarno nekega krajevnega kamnoloma, da bi telefonirala, je prosila znanko, da bi malo pazila na njeno spečo hčerko. Zonperova je ugodila njeni prošnji, a ko je bila sama, je začela brskati po stanovanju toliko časa, dokler ni iztaknila majhne škatle, v kateri je bilo 3.50Q lir. Denar je ženska spravila v žep in hotela oditi, a na vratih se je srečala s Filipičevo. Da bi odvrnila sum, se je še nekaj časa zadržala v stanovanju. Filipičevi se je zdelo vedenje znanke nekoliko čudno in je pogledala tudi v škatlo, kjer je imela shranjen denar. Tega pa v njeno presenečenje ni bilo več. Jezna kat je bila, je Zonperovo .irašala. če si je morda ona prisvojila denar, a ko je dobila odgovor, da se čuti nedolžno, m hotela več govoriti o tem. Zonperova se je kmalu poslov,la od Filipičeve in že zvečer je zapravila nekaj denarja. Naslednjega dne pa ji je bilo dejanja žal ali pa se je morda bala, zaradi česar je preostalo vsoto vrnila okra-denki z izgovorom, da jo je našel na tleh vrtnar kamnoloma. Seveda ji Filipičeva ni verjela ter jč zadevo prijavila organom javne varnosti, ki so trtico i prijavili sodišču. Nezgodi na delu Med razkladanjem tovornika na Nabrežju Mandraeciuo je 58-letnemu Antoniju Za-uonu iz Ul. F. Severo padel na roko precej velik kos železa, ki ga je prisilil, da je prek'nil delo in se odpravil v bolnišnico, Ker so mu ugotovili verjetni zlom zapestja, je moral ostati pod nadzor-tsvom zdravnikov ortopedskega oddelka, Okreval bo v 8 ali v primeru zloma v 35 dneh Žrtev nezgode na delu in sicer v podpalubju parnika ((Barletta#, ki je bil zasidran v starem pristanišču, je včeraj postal tudi 39 let star ViUo-rio Corbatti iz Ricmanj št. 58. Njega so zdravniki posla- SNG v TRSTU DANES 6. t. m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani ra Opčinah Naši ljubi otroci V soboto. 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu KRSiNA PREDSTAVA Prihodnjo nedeljo Drama v treh dejanjih Spisal prof. JOSIP TAVČAR Režiser JOŽE BABIC Scenograf JOŽE CESAR Asistent režije HUMBERT KALC Osebe: Srečko Dolinar, učitelj - Rado Nakrst; Katja, njegova žena - Leli Nakrstova; Ludvik, njun sin - Miha Balon: Marija, šivilja, njuna hči Bogdana Bratuzeva; Marta, šolarka, njuna hč; - Neda Mijot; Valentin, Katjin brat, delavec Jožko Lukeš; Franc Veljak. Marijin zaročenec, uradnik - Stane Starešinič. V nedeljo 10. t. m. ob 16. in ob 20. uri v Avditoriju v Trstu PONOVITEV Prihodnjo nedeljo 'Za vse predstave veljajo gledališki kuponi! Za nedeljsko večerno predstavo veljajo izkaznice «Z». Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržašk’ knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37333 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11., tel. 31119. ( O t EDA LlSČA ) TEATRO NUOVO Drevi ob 21. uri uNad/ojvo-da» (Tragedija v Mayerlingu) G. A. Borgeseja. Režija F. En-riquez. Abonma G, Naročanje in nabava vstopnic pri gledališki blagajni tel. 24183 in v Galeriji Protti. It A ZN A OKVIRIH,A Jutri, čeuitk, 7. t. m. oo 2U. uri bo seja pripravljalnega odbora 7.a slovenski lotokiub v Ul. Rema 15-11, * * * Slovenska gospodarsko-kulturna zvez? bo imela svojo redno sejo danes. 6. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15. ----« J):-- Obvestilo KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Kmečka • eza in Zveza malih posestnikov, obveščata vse kmetovalce iz Sv. Križa, da bo v petek 8. t. m. ob 19.30 v prosvetni dvorani «... Sirk# sestanek, na katerem se bo razpravljalo o pokojninah jn drugih zadevah, ki zanimajo naše kmetovalce. Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Žaga mu js odrezala levi prstanec 23 let stari mizar Dino Fa-bris iz Ul. Revoltella se je včeraj med dčlom v neki delavnici preveč približal z levo roko ostremu rezilu krožne žage. To ga je precej drago stalo, ker mu je rezilo odrezalo del prstanca leve roke in ga ranilo v palec, Zaradi ran so ga morali sprejeti na II. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo potreboval za okrevanje 15 do 20 dni. IJ1UUNKA I*KO,SVKT PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL Pod okriljem našega društva bomo pričeti v diru g i polovici novembra s poukom raznih tnstru-menttov in solopetje. Vabimo vse •tierte, ki bi se hoteli vpisati za tak pouk, naj pridejo na sestanek, ki bo v nedeljo 10. novembra v naših društvenih prostorih ob 11. uri. Prosimo, da pridejo šolarji v spremstvu staršev. * * * Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 8. novembra t. 1. ob 18.30 na sedežu. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3., 4. in 5. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 32 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: kapetan Flavio de Conradi in uradnica •Antonella Ramieri, uradnik Gior-gio Vascotto in aelavka Gabriel-la Chicco, delavec Bruno Jakopič in deiavka Maria Bembi, agent CP Bruno Melozzi in uradnica Licia Ferrigno, ioier Franco Anarini in gospodinja Lidia Degrassi, učitelj Leopoloo Luise in gospodinja Maria Cumin, delavec Sergio Gulli in prodajalka Norma berievoli. UMRLI aO: 43-letna Maria Goioa vd. Battinelli, 81-letna Eleonora Spiiaisky por. Grego, 3 dni stari Gianfranco Ceretti, 61Jeini Francesco, Norbedo, 51-letna Giovanna Novello por. Pobega, 76-leUii Giuseppe Zettini, 58-ietna Josipina Bizjak vd. Zu-lian, 83-letn.i Ivan Hrusvar, 70-letn.i Mario Stocca, 74-letna Eli-sabetta Venturin vd. Manzutto, 84-lelna Anna Meriggi roj. Fonti, 52-letni Anton Kalcič, 84-letna Carla Luigia Bertoni vd. Fonn, 75-1 e, ni Grusto Veludo, 87-letni Viocenzo Antonini vd. Visintini, 80-letna Maria Zaccaria vd. Quin. tavalie, 93-letna Enima 'I cresa Tklac vd. Spagnoli, 68-letni Mar-cello Ienco, 82-letna Cesira Du-gulin vd. Rondi, 38-leuna Bruna Del Bosco por. Cirilli, 43-letna Rosa Desco por. Biloslavo, 79-leina Ameba Novak, 81-letni A-medeo Motta, 62-letna Anna Pa-dovan por. Verth, 73-letni Roberto Drigani, 70-letr.a Ivana Škerl vd. Rolič, 70-letna Ivana Turk vd. Rolic, 41-Ietni Riccardo Vascotto, 63-letni Antonio Russo, 51-letni Vittorio Busdon, 19-letni Pietro Mancini, 88-ietna Frančiška Crosgnak vd. Sabez. J—----- NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14: Ravasini, Trg Li-hertii 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1- Vernari, Trg Valmaura 10. D A D I O SREDA, 6. novembra 1957 ITfS I POSTAJA a 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Zena in dom, drobne zanimivosti iz ženskega sveta; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; .2.55 Noiačekovi in Smetanovi ino.ivi; 13.30 Armarido Sciascia s svojim ri.mo - simfoničnim orke-s.rcm; 14.00 Dunajski motivi; 17.30 Plešife z nami; 18.00 Klavirski mojs.ri; 18.30 S pesmijo po sve.u; 18.55 Brahms: Štiri resne pe.smi, o-p. 121: 19.13 Predavanje: «Po vinogradih Evrope#: 19.30 Pes-ra glasba; 20.00 Spori; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna: aOktobrska revolucija po 40 letih#; 21.15 De-buss.v: Mor.e; 21.37 Večerne melodije; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni st'ki skozi stoletja: «Od Trubarja do Zoisa#; 22.15 Mozart: Simfonia v C-dtiru št. 41, imenovana ((Jupiter#; 22.45 Kubanske noči; 23.00 Dvorakovi Slovanski plesi'. i ns r i. 11.30 Simfonična glasba; 17.30 R. VVagner: «Nueriiberski mojstri pevci#, opera v 3 dej.; 18.55 Orkester Guido Cergoli; 19.20 Giani Stuparich: »Vrnili se bodo#, po romanu; 21.00 Koncert violinista Arturja Grumiauxa. K O P F n Poročila v ItaujanšCm: 6.30 12 30. 1 b .10. 17.30. 19 15, 23 00. Poročila v jlovenlčinl: (30 13 30. 13.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Juti »nja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.05 Spored iz Ljubljane; 12.05 Opo'danski koktajl; 12.30 Od arije do arije; 13 15 Otroški kotiček; 13 40 Kmetijski nasveti: ((Zatiranje koreninskega molja#; 13 45 Od melodije do melodije; 14.20 Sola in življenje: «Našli so nov dom — Pogovor o oktobrski revoluciji#; 14.40 Ivan Matetič-Ronjgov: «Roženice», iz- vaja zbor Slovenske filharmonije, dirigira Rado Simoniti; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Slovenske narodne izvaja sekstet Tipel; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.00 Naše žene; 18.15 Lahka glasba; 19.00 Ritmična fantazija; 19.30- 22.15 Spored iz Ljubljane. M OVEN1JA 327.1 m 2*2.1 m. 212.4 m Poročila: a.oo, 6.O0, V.00, 8.00t 10.00, »3 00, 15.UO, 17.00. 19 30, 22 00 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Pesmi jugoslovanskih narodov, 9.00 Portret Maksima Gorkega (literarna oddaja); 9.30 Koncert solistične glasbe (veliki skladatelji o boju za svobodo); 10.10 Lahka orkestralna glasba; 11-00 Si Sin-Hai: Rumena reka, kantata (izvaja ansambel pesmi m plesov narodnoosvobodilne vojske Kitajske); 11.35 Radijska šola za višjo s.opnjo (ponovitev): Prekmurska republika; 12.05 Lahka glasba; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igra pihalna godba JLA, 13.15 Zabaven glasbeni mozaiki 14.05 Radijska šola: Pred velikim oktobrom; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — F. Gladkov: Tovarišija; 16.00 Operni koncert; 17.10 Rezervirano za posnetke s proslav 40. obletnice oktobrske revolucije; 17.25 Zabavne melodije iz raznih dežel, 18.00 Boris Pa-pa-ndopulo: Upoj-niki, kantata za mešani zbor m Orkester; 18.30 Lenin govori (spominska oddaja z originalnimi posnetki Lenina, Majakovskega in Gorkega); 19.00 Orkestralna glasba; 20.00 Prenos proslave ob 40. obletnici oktobrske revolucije (prenrs iz velike unionske dvo-i a-ne v Ljubljani). T6I ,EV IZ1.I A 15.30 Posnetek športne tekme; 17.30 Spored za otroke; 18.45 Dve razstavi v Tcskani; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Va-rietč, KINO Excelsior. 15.00: «PrInc in plesalka#. Marilyn Monroe in Lau-rence Olivier. Fenice. 15.00: «Izziv KO. Corra-lu». Technicolor. K. Douglas, o. Lancas er. Naz anale. 16.00: »Zaseda v džurifi-1.», J. Be.rtley, Vera Fusch. Supercinema. 16.00: «Navihana Marisa#, M. Allasio, R. Salva-tori, E. Manni. . Filodrammaiico. 16.00: «Trikra ženske#, S Koščina, Nino Man-fredi. . Grattacielo. 15.00: aCajarna pr> avgustovi luni#, M. Brando, G. Ford Technicolor. Arcobaleno. 14.30: «Sonce bo zopet vzšlo#, T. Power, A. Gard-rier, Mel Ferrer. Astra Rojan. 16.00: «Susanna tutta panna#, M. Allasio. Capitol. 16.00: «Babica Ssbeila#. Tina Pica, R. Salvatori, S. K°" šiina- ,■ Cristallo. 16.00: ((Krasna ljube- zen#, Gary Grant in Deboran Kerr. Alaoarda. 16.00: «Mučenje s pd-ščico#, Rod Sieiger, S. Moeitieb R. Meeker. Aldebaran. 16.00; «Okno nasprotni. B. Bardot, R, Pellegrin. Ariston, 16.0C: «Siroti», M. Bru, M Vitale, N. Gray. Armonia. 15.00: «Pustolovec '* Burme#, B. S.anwyck, R. Rya"- Aurora. 16.00: «Otok samih žensk#, M. Robinson, R. Val-lone. , Garibaldi. 15.30: ((Sončni otok#. Cinema-cope Technicolor. J-Mason, J. Fontaine, Collins. Ideale. 16.00: ((Dežela Paperina#-zu», E. Constanttne, D. GodeL J. Dynnm. Impero. 16.30; «Arianna», A. Hepburn, G. Cccper in M. Che-valier Italia 16.00: «Raztrgana obleka#. J, Chandier. Moderno. 17.00: »Rihard IH.»> Laurence Oliver. San Marco, 16.00; «Simbadov sin#, Dale Robertson, Sally Forrest. Savona. 15.00: »Pariš Palače hotel#, C. Boyer, F. Arnoul, R-Risso. Viale. 16.00: ((Medplanetarna vojna#. P. Graves in B. Bestar. Vitt. Vereto 16.00; »Grof Max», A. Sordi, V. De Slca, A. Ver-non, Tina Pica. Belvedere. 15 30: ((Prevarana#, L. Bost, B. Bardot. Marconi. 16.00: »Greh Jullette#. Jean Marais, Danny Robin. Mjssmo, 16.00: «Gangsterji ne odpuščajo#, Vera Ralston, David Brian. Novo cine. 16.00: «Cakaj me dievi#, Beiiy Grable. Odeon. 16.00: ((Ljubezen velike kraljice#, Techn. R. Schneider- Radio. 16.00: »Gusar z Zelenega oteka#, B. Lancaster. Secolo. 16.00; »Stebri neba#, J-Chandier. Skedenj. 18.00: «Phfft... in ljubezen splahne. in drugih reči, Yse lo »In ®e- skala Filipičevo na domu in 1 li na II, kirurški oddelek. Blago na meter obleke, suknje in dežni plašči za | gospode in dame od najcenejših do najfinejših Trsi, Korzo 25 - Gorica, Korzo Verdi 39 OB 40. OBLETNICI OKTOB KRILENKO OKLEPNIM ENOTAM^ VLADA JE V VAŠIH ROKAH! ltel, »da bi Kusi ubijali svoje fuske brate. Ne sme priti do državljanske vojne med vojaki, ki so se z ramo ob rami borili proti carju in ki so premagal! zunanjega sovražnika v bitkah, ki jih zgodovina ne bo pozabila! Kaj imamo mi, vojaki, opraviti s pričkanjem Političnih strank Ne bom vam trdil, da je bila Začasna vlada demokratična vlada. Ni nam potrebna nikaka koalicija z buržoazijo — ne. Imeti pa motamo vlado združene demokra-p'je, drugače bo Husija izgubljena! Ce bomo imeli tako vlado, potem ne bo državljanske Vojne in bratomornega klanja!* To je zvenelo pametno — Po dvorani je odmevalo plo-tkanje in vzkliki. Na stolpič se je povzpel vojak bledega in utrujenega o-braza. »Tovariši.* je zavpil, •Prišel sem z romunske fron-i®, da nujno povem vam vsem: skleniti je treba mir! Mir pri tej priči! Kdor nam lahko da mir, naj bodo to boljševiki ali nova vlada, za tem bomo šli. btir! Mi na fronti se ne moremo več bojevati. Ne moremo se bojevati niti proti Nemcem niti proti Rusom...« Pri tem je skočil dol — in iz vse zbrane množice se je dvignil pridušen, bolesten glas, ki je izzvenel v nekaj ogorčenju podobnega, ko je naslednji govornik, neki menjševik-bram-bovec, skušal dopovedati, da je treba vojno nadaljevati, dokler zavezniki ne bodo zmagali. •Govorite kakor Kerenski!« Je zakričal hripav glas. Neki delegat Dume je zago-Varjal nevtralnost. Tudi tega »o poslušali nevoljno mrmraje 'n z občutkom, da ni njihov. Nikoli še nisem videl ljudi, ki bi se.toliko trudili, da bi razumeli in se pravilno odločili. Negibno so stali in z neko •trahotno pozornostjo strmeli v govornika; obrvi so se jim mrščile zaradi napornega razmišljanju, na čelo jim je sto-Pel pot; po postavi so bili velikani, oči so jim bile otroško hedolžne in jasne in obrazi Podobni epskim vojščakom... Nato je govoril neki boljše-v'k, eden izmed njihovih ljudi, •ilno in poln sovraštva. Ni jim u8ajal bolj kakor drugi. To ni bil njihov način. Za hip so se Povzpeli nad navadne običajne misli, mislili so na Rusijo, socializem, svet, kakor da bi od n j 'h odvisno, ali bo revolucija živela ali propadla... Govornik je sledil govorniku; razpravljali so med popol-n>m molkom, med vzkliki odobravanja ali ogorčenja, in sicer o vprašanju: za nevtral-n°*t ali ne? Kanjunov je go-Voril še enkrat; bil je prepričljiv in simpatičen. Toda ali ni , bil častnik in brambovec, pa je še tako govoril o miru? Nato je govoril delavec z V»-•Ujevskega ostrova; njega so *Prejeli z vzkliki: »Ali nam boš ti, delavec, dal mir?» Bli-2U nas je nekaj ljudi — mno-Si med njimi so bili častniki 7~ hapravilo nekako gručo, ki j* podžigala zagovornike nevtralnosti. Vseskozi so kričali: •Kanjunov! Kanjunov!« in napadalno žvižgali, kadar je kak boljševik skušal govoriti. , Nenadoma so člani komiteja m častniki na vrhu oklepnika začeli o nečem razpravljati z veliko vnemo in med živahnimi kretnjami. Poslušalci so kričali, kaj je, in vsa velika množica se je razgibala in zahrumela. Neki vojak, ki ga je zadrževal eden izmed častnikov, se je iztrgal in dvignil roko. «Tovariši!» je zakričal. ((Tovariš Krilenko je tukaj in bi nam rad govoril.« Odjeknili so vzkliki, žvižgi, vpitje: ((Prosim! Prosim! Doloj!* (»Naprej! Naprej! pol z njim!«) Sredi trušča je ljudski komisar za vojaške zadeve splezal na oklepnik, pri čemer so mu od spodaj in od zgoraj pomagale številne roke, ga vlekle jn potiskale. Ko je prilezel na vrh, je za hip postal in nato stopil na hladilnik, si oprl roke v bok in se smehljaje ozrl naokrog: bil je čo-kat, kratkonog, gologlav, brez vsakih znakov na svoji uniformi. Kričaška družba blizu mene je začela strašno vpiti: ((Kanjunov! Hočemo Kanjunova! Pol z njim! Zapri gobec! Pol z izdajalcem!« Vse je kipelo in vrelo. Nato pa so se kakor plaz začele pomikati proti nam velike, črnoglede postave, ki so si utirale pot skozi množico. «Kdo moti naše zborovanje?« so kričali, »Kdo žvižga tukaj?« Kričaška družba je hitro razpadla, se razbežala — in se ni več zbrala... »Tovariši vojaki!* je pričel Krilenko z glasom, ki je bil zaripel od utrujenosti. »Ne morem vam lepo govoriti; žal mi je, toda že štiri noči nisem spal... Ni mi treba praviti vam, da sem vojak. Ni mi treba praviti vam, da si želim miru. Povedati pa vam moram, da je boljševiska partija, ki je u-spela v delavski in vojaški revoluciji s pomočjo vas in vseh ostalih vrlih tovarišev, ki so za vselej zrušili oblast krvi žejne buržoazije, — obljubila, da bo ponudila mir vsem na-vodum, da je to danes tudi že storila!« Hrupen aplavz. »Hočejo od vas, da bi ostali nevtralni — nevtralni, medtem ko nas junkerji in bataljoni smrti, ki nikdar niso nevtralni, streljajo po cestah in medtem ko spravljajo nazaj v Petrograd Kerenskega — ali morda koga drugega iz tega krdela. Kaledin koraka od Dona, Kerenski prihaja s fronte, Korniiov ščuva Tekince, da bi ponovil svoj avgustovski poskus. Vsi ti menjševiki in eserji, ki vas sedaj pozivajo, da preprečite državljan, ko vojno. Kako pa so se le-ti držali na oblasti če ne z državljansko vojno, s tisto državljansko vojno, ki traja že od zadnjega julija naprej in v kateri so oni bili stalno na strani buržoa-zije, kakor delajo tudi sedaj? Kako naj vas prepričam, če ste se že opredelili? Vprašanje je zelo preprosto. Na eni strani so Kerenski, Kaledim Komilov, menjševiki, eserji, kadeti, dume, častniki... Ti nam pripovedujejo, da so njihovi nameni dobri. Na drugi strani so delavci, vojaki in mornarji ter najrevnejši kmetje. Vlada je v vaših rokah. Vi ste gospodarji. Velika Rusija je vaša. Ali jo boste dali nazaj?« Medtem ko je govoril, se je držal pokonci samo z največjim naporom volje in njegove istkrene, občutene besede so kljub utrujenosti glasu počasi osvajale srca. Na koncu se je opotekel, da bi skoraj padel; sto rok se je dvignilo, da so mu pomagale dol, in velika mračna dvorana je odmevala od valovanja glasov, ki so rnu vzklikali. Kanjunov je še enkrat poskušal 1 govoriti,, toda kričali so: ((Glasujmo! Glasujmo!« Nazadnje je. le odnehal in prebral resolucijo: da broneviki umikajo svoje zastopnike iz Vojaškega revolucionarnega komiteja in izjavljajo svojo nevtralnost v sedanji državljanski vojni. Vsi, ki so za to, naj stopijo na desno; tisti, ki so proti, na levo. Nastal je trenutek omahovanja, ehega pričakovanja in nato se je množica začelu vedno hitreje gnesti in gibati protj levi; v medli svetlobi se je po umaza-gmota stoterih visokih vojakov... Blizu nas je ostalo o-santljenih kakih petdeset mož. ki so bili trdovratno za nevtralnost, in šele potem, ko se je visoka streha stresla od zmagoslavnega vpitja, so se o-brnili in hitro odkorakali iz poslopja. — in nekateri izmed njih iz revolucije... Zamislite si, da se je takšna borba ponavljala v vsaki vojašnici v mestu, v okrožju, na celi fronti, po vsej Rusiji. Predstavite si neprespane Kri-lenke, ki so pazili na polke, hiteli iz kraja v kraj, prepričevali, grozili, rotili, in potem si zamislite isto v vseh prostorih vseh delavskih žvez, v vseh tovarnah, vaseh, v voj- nih ladjah razkropljene ruske mornarice. Zamislite si sto tisoče Rusov, ki so po vsej širni deželi zamaknjeno gledali v govornike, predstavite si delavce, kmete, vojake, mornarje, ki so se s težavo trudili, da bi prav razumel; in se prav odločili, in ki so mislili tako napeto — ter se končno tako enodušno odločili. To je bila ruska revolucija... 17. julij Člani sveta delavcev in vojakov v Ekaterinburgu, ki so obsodili na smrt carja Nikolaja II. in njegovo družino MNOGO NERVOZE IN MALO TREZNEGA GLEDANJA V ZDA «Znanstvena dremavost»! njeni vzroki in posledice ^Američani bi morali znanstvenike vsaj toliko cenili kot cenijo n. pr. Kirn Novak* - je ameriški novinar zabeležil mnenje treznih Američanov Vsi časopisi pišejo, da predsednik ZDA Eisenhovver zbira okoli sebe svoje znanstvene svetovalce. Znano je tudi, da se ata Zapadu mnogo govori o nekakšnem ((znanstvenem. ipodlu«, ki naj zbere v svoji sreda čim več strokovnjakov iz Zapadnega sveta, da bi »dohiteli Ruse«. Ta odmev je imel že prvi umetni sovjetski satelit. In ta dejavnost, to »zbiranje« v nekak zapadni ((možganski trust« se pospešno nadaljujejo ob drugem sovjetskem satelitu. A-merikanci so namreč prišli do prepričanja, «da je njiho- ■iiiiiiiiliiliiiililliiiiiiiiiiliitlliliitiiiiiiiiiiiiiilllllliiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiimuiillliiilluiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiilititiiiiiHiiiillililnliililiiillliniiiiiiniliiililliHiiilllilliliiiiiiiiiiliiiilIllitiliiiMnitiiiiliiliiiiiiiiiiliillM POLETI V VSEMIRJE IN ČLOVEŠKI ORGANIZEM Pri potovanju s hitrostjo svetlobe hi človek živel nad 1500 let Vrsta težkoč, od katerih ni nobena nepremostljiva Že davno je od tega, ko je Juies Verne opisal, kako si on zamišlja potovanje na Luno in pri tem precej naivno opisal težkeče, ki jih morajo premagati vsemirski potniki. Jules Verne je izstrehl svojo vsemirsko ladjo iz . . . topa. Od tega pionirja znanstveno fantastične literature pa do danes je nastalo na tisoče fantastičnih romanov na manjši ali večji znanstveni osnovi, ki se pečajo s potovanjem v vse-mirje. Toda najneverjetrejšega in najfantastičnega zapleta in na videz najneumnejše zamisel ni ustvarila domišljija književnikov. ampak trezen um enega od največjih svetovnih učenjakov — Alberta Einsteina. On lo v k^maj 50-lelno razdobje. Einstein seveda ni resno mislil, da bo nekdo letel skozi vse-mirje s hitrostjo svetlobe; ho tel je le dokazati, da sta čas in hitrost vzajemno povezana in da se čas skrajšuje, če se hitrost nekega telesa pribil žuje hitrosti svetlobe. Odkar je človek odkril ne-slutene energije pri razbija nju atomov, se več ne >-di nemogoč e. da bi vsemirske ladjo nekega dne ne dosegle hitrcu,1. svetlobe (300.000 km na sekundo). Zvezda Alfa, naibližja zvezda na 'lužnem nebu, je oddaljena od nas 4 svetlobna leta, kar pomeni, da njena svet loba potuje do nas 4 leta. Da bi človek prj sedanji hitrosti raket mogel doseči to namreč ze lela l!)0i> posta- zvezalo, bi na vsemiisk.i lad-vil trditev, da bo vsemirski | ji morali biti, poleg, po.sad-po-tnik. ki hi potoval, ali bolje j ke, tudi žene in otroci, da glavi, «leži» v postelji ali »visi« na stropu. Vsak premik, kot na pr, dviganje roke, vrže človeka takoj iz ravnotežja Imeli bomo čudne pojave: tekočina ne bo iztekala iz posod; človek bo mogel piti le, če bo tekočino srkal skozi cevko; nemogoče bo jesti z vilicami in nožem. Medicinski strokovnjaki so ugotovili, da te težkoče niso nepremagljive. Poleg tega so ugotovili, da delo pljuč, srca in organov za izločanje ni odvisno od težnosti. Posledice «stanja brez težnosti« torej niso tako nevarne. Toda obstaja neki drug pro-bltm. ki za skrb! j a strokovnjake za vsemirske polete. Noš čut zn ravnotežje )e rečeno drvel skozi vsemirie a hitrostjo svetlobe, stnrel mnogo počasneje kot na Zem'i, Ob vrnitvi ra Zemljo bi bil or mnoeo mlajši od svojega dvojčka. ki bi ortal na Zemlji. Tega primera se je Einstein por,lužil, da bi svojim kolegom bi se šele njihovi pranravnu-Ici vrnili na Zemljo. Toda s .hitrostjo, ki bi bila blizu hitro-1 sti svetlobe, bi potovanje trajalo le okrog deset let. Toda pri vrnitvi na Zemljo bi se p-otniki zelo začudili, ker bi med tem časom na Zemlji preteklo polnih 200 let. Niti pojasnil neko točko svoje teo-j jg.tarejši ljudje se ne bi-več ri'e o relativnosti. Trditev i opominjali odhoda vsemirske povzročila precejšnje začude- j ]a(ije, oovratniki pa bi se znanje. in raziti' se je ptep.r. k:; oj; v povsem novem svetu, sr je po približno dveh deset-, let jih končal v Ei nsteino va ko-1 rist. Večina fizikov je danes j dejansko prepričana, da bo »vsemirski potnik«, ki le** z ogromni hitrostjo, bolj jnca.d stVirel kot človrk na Zzmrii. Dejansko je težko doleti, ca Da bi vsemirska ladja premagala privlačno silo Zemlje, mo.a odleteti z določeno začetno hitrostjo, ki se mora e-nakomerno povečevati. Izračunali so, da bi moralo letalo povečevati vsako sekundo svojo hitrc.st za 13 km, da konč- odvisen od pravilnega funk- ''0 - dokler cioniranja labirinta v notranjosti ušes. Ali bo labirint pravilno funkcioniral tudi na vsemirski ladji, ali bolje; se bo 11 prilagodil novim razmeram? Bolezen je tudi že dobila svoje ime; »vsemirska bolezen«, po podobni »morski« bolezni. Tudi pri morski bolezni gre za motnje v čutu za ravnotežje. Posledice so o-motica, bruhanje, slabost itd. Vse to izgine, ko stopimo na kopno. Kaj bo z vsemirskimi potniki, če izgube čut za ravnotežje? Neki pilot je dejal, da se je znašel 13 sekund v takem stanju. da ni vedel kje se nahaja. Kaj bo, te bi tako stanje trajalo ure in ure ali dneve in celo mesece? Vsemirski potniki bodo morali razviti povsem nov čut za ravnotežje, neki šesti čut. Tako pravijo strokovnjaki, ki so prepričani, da se človek more prilagoditi tudi izgubi težnosti. Cbstaja seveda še neka možnost, namreč, da vsemirska ladja pridobi lastno težnost s pomočjo rotacije ali magnetizma. Vsemirski prostor je izredno mrzel, nekako tako. kot tekoči zrak. Toda ta mraz ne bo večji prbblčm, ker bo moč kabine ogrevati zelo pr (‘p robo vsemirska ladja gibala v sončrtem sistemu. Toda izven sončnega sistema bodo morale stopiti v akcijo naprave za ogrevanje. 7.a to potrebna energija pa bo malenkostna, če jo primerjamo s količino energije potrebna za gibanje ladje same. Znano je, da so potovania v vsemirie — na Luno, Mars a-11 Venero — mogoča le, tedaj, če vsemirska ladja odleti z velikega umetnega satelita, ki kroži okrog Zemlje, kajti samo v tem primeru bi mogli uporabiti za pogon atomsko energijo v taki obliki, v kakršni jo poznamo danes. Vsemirska ladja, ki bi poletela naravnost z Zemlje, in ki bi jo gnali močni atomski reaktorji, bi mogla smrtnonevarno okužiti našo atmosfero. A zakaj naj bi potovali v vsemirje, zakaj se izdelujejo tako dragi načrti, ko pa imamo toliko ogromnih problemov na Zemlji? Gospodarski cilji še ne morejo priti v poštev, pa tudi vojaški imajo vedno manjšo vrednost, kajti nad vsemirjem bo moglo zavladati samo združeno človeštvo. Dr. Ilubertus Strughold \ sloviti astrofizik, ki dela v ZDA. je izračunal, da se v vsemirriem prostoru nahaja od 20 do 100 tisoč planetov, na katerih so kemTčttč in klimatske razmere podobne razmeram na n"ši Zemlji, in da so na nekaterih od teh planetov nahajaio živa bitja, in morda tudi visoko .razvita človeška bitja. Razburljiva je perspektiva nekega takega vsemirske ra srečanja, razburljiv je triumf znanosti in tehnike nad okovi, ki so človeka priklenili na našo Zemljo. Morda se bo to dejansko zgodilo v prihodnosti, v tisti prihodnosti, ki se je že začela. va znanstvena misel v krizi«. Da bi neki ameriški dnevnik pojasnil vzroke, ki so privedli do »miselne dremavosti«, je svojim bralcem ob-' javil nekak poziv, v katerem med drugim beremo: »Pfižel je čas ne za paniko, pač pa za razmišljanje. Prišel je čas, da trezno izprašamo svojo vest o naših grehih, o naših napakah, o naših neuspehih; kot ljudje in kot država. .. Toda ne mečite krivde na vaš kongres. Poglejte sami vase, oglejte si prijatelje in sosede. Starejše generacije še pomnijo dni, ko je beseda izobrazba zvenela kot čast, ko smo tudi gimnazijskega profesorja imenovali s ((profesorjem«. Danes se ta beseda izgovarja s prezirom.. . če sei sploh uporablja. Kajti Američani danes merijo vse po ceni in oni dobro vedo, kakšno ceno dajejo »šolskemu nameščencu«. Ta cena je nižja kot Cena šoferjev tovornikov, gasilcev ali brivcev. Ne podcenjujemo nobenega teh poklicev, če rečemo, rta je se danje stanje že sramotno... Američani bi kot ljudje morali profesorje in znanstveni ke vsaj toliko ceniti kot ce nijo Kirn Novak.. Takih primerjav je bilo v ameriških časopisih na pretek. V njih je pač več srda kot duhovitosti. Pogosto bralcu ni jasno, kaj hočejo z njimi doseči. Napadi so zelo posplošeni. Toda povsod se opaža pravo kipenje vznemirjenja, ki govori, da nekaj ni v redu. da je treba proti temu nujni podvzeti ukrepe, ker da so sovjetski podvigi »zadnji opomin«. Zakaj? Kaj je, kar ne gre im kar je treba spremeniti? Kdor vsaj malo pozna Ameriko. mpra priznali, da se na vsa ta vprašanje ne da- odg-i voriti enostavno. V tako kom pleksni industrijski družni kakršna je Amerika, enostavnih odgovorov ni. Na vse to nikakor ne morejo dati odgovora niti temperamentne poli -tič1-e snletke in prepirčki, t.i-! raziskovalne (i prrtir,-no' pčctjilvenndnn re-k’amni, s.‘mj. Vse to dokazuje le. da se v°ako dekorativno pročeLe, ki je sicer na prvi po gl-d grandioznn, v temeljih zaimnje, kot trdnjava, ki ameriški družbi. Amerika »i je zgradila industrijski stroj, kakršnega človeštvo re pouna V tem je njena moč. Ona je absorbirala vse, kar se je dalo izkoristiti za krepitev proizvodne zmogljivosti. Tehno-log’ja je v njej doživela veliko zmago. V uporabi znanstvenih odkritij za organizacijo množeč: e industrijske proizvodnje Amerike ne ie da ni zaostala ampak ie daleč pred vsemi. Toda specifični pogoji. ki so omogočili izreden materialni napredek, sami po sebi niso mogli zagotoviti u-strezno in v skrajnem primeru nujno preobrazbo družbene miselnosti, brez katere J* enakomeren razvoj nemogoe. Sedaj je jasno, da komercialne težnje dušijo nekaj, brez česar niti same ne morejo živeti. V Ameriki znanost služi izključno industrijskim namenom, industrija pa je ostala pod kontrolo ljudi, katerih glavno gibalo ie — zaslužek — profit. Zaradi tega je nui-nr. da pride do velikanskih nesoglasij, kajti sam nagib po profitu slej ko prej nujno zapre vrata znanstveni misli in odseka krila znanstvenemu polelu. znanstveni svobodi ;n to ne glede na velikanske tehnične možnosti, s katerimi A-merika razpolaga. Do tega prepričanja so prišli že Američani sami- Ko slišite v ZDA — posebno v zadnjih dneh — da se toliko govori o pomanjkanju materialnih sredstev za znanstveno dejavnost, kar nai bi hilo vzrok za ameriško »zaostajanje zn ZSSR«, se to na prvi pogled zdi nemogoče. Res, znanost je danes zelo draga in vehki -podvigi so možni le v velikih, bogatih državah. Tod* ali ni Amerika naiboD bogati država na svetu? .Ie. toda v zrr-ara.-i krog družbenih o-vnrav to nas ponovno zavaja vir. V absolutnih številkah ZDA verjetno vladajo največ .sredstev za potrebe znanstveno dejavnosti, / tem so 7.DA napravile revolucionarne skoke. Danes trošim v ta namen najmanj 20-krat več kot pred zadnjo vojno. Toda kako? Večino sredstev daje industrija. Toda i* vlaga zgrajena iz. papirja, in to vsa-.j sredstva le tem. kjer se ji knkrat, ko ji prakrično zivlje-1 tekme investicije izplačajo kot element za razširjenje proiz- nje zala ve-ji sunek. Vzroki ; »miselne dremavosti« se lahko razlftgnjp s tol-mačenlem sledečih dveh vid -kov: V prvem primrru gre za enlo-oi položni znanosti in »velikih zamisli« v sedanji stopnji njihovega razvoja v m MMUliiitiMiiuuiuHiliMiiHMMHiiiiHuHOiiiiiitimiMiHii onim imtmiiiiiiiiii mmom min umni iiitmmmiMitiiimmitmiuMmMMmimimiiimiimiMmtiHitMHiiMimimiiiiHHimHimiHiii se biološki procesi (staranje pa | no premaga težnost. Pri tani nič drugega kot biološki j j;cm povečevanju hitrosti je proces), razvijajo boli počasi | človeško telo štirikrat težje, samo zato. ker se neko bitje] Človek more sicer vzdržati kakršnokoli hitrost, če je leta konstantna; toda stalno po- premika hitreje. Ko se je nedavni prepir o-krog vsemirskih dvojčkov ponovno vnel na pobudo nekega angleškega naravoslovc*. ,e fizik Frank S. Cr?w'o-l i/.ja vil. da so dokaz za Einsteinu vo trditev že -davno nas! , čeravno ne na človeku. SPREHODI PO TRŽAŠKI OKOLICI IZ GROCANE V DRAGO Določena vrsta atomskih de’cev «živ-!» v nepremičnem stanju samo nekoliko milijonink sekunde; a isti atomski delci žive ovajsetkr-t dlje, če se premikajo z ogromno hitrostjo v ciklotronu ali drve iz vsemirja v našo atmosfero. Iz tega je moč z računom dokazati — ie poudaril fizik — da bi se eden od dvojč-ev, če bi sedaj odletel v vse mirje in ostal na potovanju r0 let, vrnil sele leta 3000! Zanj se je torej 1000 let kondenzira- spe.,evanje. ki je potrebno, da bi letalo dosvglo določeno hitrost, je človeškemu o.gani-j mu nevarno. To so že preizkusili piloti letal na reakcijski pogon. Pri tem me-ejo celo izgubiti zavest, ker jim po-spešenie hitrosti potiska kri v spodnje dele organizma. Težak jn do sedaj še nerešen problem je pomanjkanje težnosti v vsemirski ladji, ki ss je osvobodila privlačne sile Zemlje. Stvari in telesa nimajo tedaj več teže. Pri prvem koraku bi človek obvisel v zraku. Vsemirski poč-ome ijeni l se more gibati v svoji kabini samo tako, da se zagrabi za neko stvar. Pojmi gori in doli povsem izginejo — razen za oko — in človek nima nobene kontrole ali »stoji« na 2 I Jacqueline Sassard, ki se Je uveljavila v Lattuadovem filmi: »Gtiendalina«, snema sedaj »Kojena v marcu«, ki ga režira Antonio Pielrangeli. Jacquetlne je rojena v Kamerunu. Na «liki Pietrangcll nadzoruje njeno šminkanje Pot iz Gročane v Drago gre najprej po ravnem in naravnost do Peska, od tam pa strmo navzdol in v krivuljah do doline pod Drago. Preden se pa spustiš proti dolini, te na robu planote ustavi veličastna in raznolika pokrajinska slika, ki te vsega obvlada Kakih 150 m globoko pred teboj te vabi v svoje zeleno r.aročje prijazna draška draga, tc je tesna podolgasta dolinica, ki je dala ime vasici tam nasproti, v podnožju Velike stene, ki pa na vzhodni strani, kjer leži Draga, ni prav nič »stena«, ampak je lepo položna; stena je le na jugozapadni strani', kjer jo je potok Botač v številnih tisočletjih izmil in izdolbel. Sicer pa tudi velika ni, ker je njen vrh še nekaj nižji od Peska. Domačini je tudi ne imenujejo tako. ampak ji pravijo Griža, ker pa ie tam okoli vse polno Griž, recimo ji Draška Griža, ali .še bolje Gola Griža, ki oa je kljub svoji goljavi pašnik za govedo 23 jusarjev j,7. Drage in Botača. Dolina pod Peskom je podobna ogromni, zelo valoviti skledi, ker je krog in krog zaprta s hribi; tako se vsaj zdi, če J° ffledamo s Peska. V resnici pa se pod železnico, kjer ta iz botaške doline zavije proti Dragi skozi Jcratko sotesko, združi z dolino Botača »h Klinžčice. Iz tega. da je dolina krog in krog obdana s hribi, z enim samim izdolbenim izhodom, se da sklepati, da je bila vsa doli-na v davni preteklosti obširno jezero, ki si je izklesalo pot »kozi pečine proti morju Sama divje romantična »o tesika Botača se s Peska n« vidi; zakriva j° Gola Griž« (Velika stena). Preko te Griže pa so vidni vrhovi malega Krasa, kateremu sledi južno 0(1 Petrinje, ki je na cest' Klanec-Cviii *al. Cesarski Kras ter vzhodno in jugo-i vzhodno od njega uajvišje go- rovje severozapadne Istre s 1029 metrov visokim Slavnikom. Proti zapadu m jugoza-padu pa so se vrhovi nekoliko potuhnili, da ti ne molijo razgleda na Miljski in Koprski zaliv. Kolikokrat sem ze gledal to pokrajinsko sliko a vendar jo moram vsakikrat. zborom, je zdaj prazen, gol prostor Borba človeka s prirodo: priroda ljubi slikovitost, človek pa udobnost. Okoli Drage je nakopičenega mnogo sena. Te mnogoštevilne kopice sena so zelo zna- ! čilne za Drago. V nobeni dru- „ , : gj vasi jih nisem videl toliko, ko pridem na Pesek, na nove , . , , . , ’ . . iln mend* m nevarnosti, Oa občudovati, kakor da bi je n- bil videl še nikoli. Pot s Peska navzdol gie v začetku po goljavi ali prav h; tro se skrije v gozd. Pred 1* ti ti je vso poezijo gozda pokvarila skoraj nemogoča pot. vsa v skalah in luknjah, dokler se nisi odločil, da jo za pustiš in jo ubereš ob strani, po travi in skozi grmičje v dolino. Zdaj pa je pot lepo popravljena, gladka in ravna Ko sem se najbolj veselil lepega dne in sprehoda po ti liem gozdu, sem zagledal skozi vejevje dreves železniško progo, ki me je neprijetno iz-nenadila in me nevljudno o-pozorila, da je že končan moj sprehod po gozdu. Zakaj nas vendar gozdovi takp privlačujejo? Ali niso bili morda naši davni, zelo davni pradedi gozdni prebivalci? Sicer je prav prijazna tudi pot od železnice do vasi, po polju, med travniki, sadnim drevjem in vinogradi (ni jih mnogo, ali vendar so), toda v gozdu se počutiš varnega pred sovražnim svetom; ko ga zapustiš, te zopet zgrabi življenje v svoje klešče. Ko sem prišel pred Drago, sem v njeni pokrajinski sliki nekaj pogrešal. Kaj vendar? Ah, da, Domovina žab je izginila. Kala. ki je bil vedno pokrit z zeleno odejo alg, ni več v Dragi, zato pa je tam namesto njega moderno napajališče. Tudi praga je dobila vodovod, po katerem so, ko sem bil zadnjič tam, toliko vzdihovali. Tam, k.ier je bila prej zelena luža z žabjim pevskim i bi kmalu izginile, ker bi Draga ne mogla živeti brez živinoreje. Ne samo krave, tudi voli so tu potrebni. Nobena kmetija ni brez vola, ker so zelo strmp i oti in strmo le- žeče zemljišče za motorna vozila neprimerna. Bil je delavnik, ko sem bil v Dragi. V edini gostilni sta sedela na vrtu dva starejša meščana, mož ir, žena. Od domačinov ni bi-io nobenega, da bi mi kaj povedal. Ko sem prekrižal vso vas, nisem nikogar srečal razen nekaj otrok. Vas ni- lepa ln hiše so. vsaj od zunaj, še precej oguljene in sploh ta- ke, kakršne so bile gotovo še v prejšnjem stoletju. In vendar mi je hilo težko, ko sem moral zvečer zapustiti to skromno vasico in se povrniti v oholo mesto. S čim se mi je Draga tako prikupila? Ko sem o tem razmišljal, »o se mi začele v spominu kar same od sebe pojavljati sliko naših nekdanjih vasi, ne le bolj daleč na deželi, ampak tudi neposredno okoli mesta. A, to je tisto, sem si mislil; vse naše nekdanje vasi so bi-1“ podobne današnji Dimu, skromne, a vendar so se ljudje počutili v njih mnogo boo srečnp. nego danes. Vsa vas ena sama družina, vsa vas ves svet. Nekaj pa me je vendaik motilo. Med tednom je Dra gl za tujca preveč dolgočasna in otožna in zato sem sklenil, da jo pridem obiskat v nedeljo DRAGO GODINA ■ iiiiiiiimiiiiiHii m iiiiiii tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiHiiitiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiit m tiiiitiiiiiiiiitiHinii —- Spiš?... Kakšen mir, kaj ne?.., Cudovitol vodnje in zaslužka. Ali pa dela to skupno 7. vladnimi us‘it-novami. seveda ko gre za vo-laško proizvodnjo. Dejansko požira levji deJež. skladov /a anastveno raziskovalno dejavnost ameriški vojaški stroj, kar je posamezne vrhov* znanstvene Amerike ze davno ored sedanjo «krizo» privedlo do lega. da so vse 'o ocenili kot »milbarizacijo znanost'«, ki nevarno ogrnža svobodni razvoj znanstvene misli. Drugi videz #krize» — kot jo tu imenujejo — ni prav gotovo nič manj važen. Govori se. da v ZDA kljub velikanskim uspehom uporabnih w>p-nosti in splošnemu bnhotenj'1 tehnologije osnovna znanstva na misel žrtev velikih ovir, kajti tako država kot industrija se nasproti niej obnašat* kot mačeha. Nekaj številk: Od okoli dveh milijard do larjev. ki so jih na pr. 1. 1945 uporabili za znanstveno raziskovalna dela, so za osnov.n* znanstvene panoge določili komaj 120 milijonov dolarjev, L j. komaj u odstotkov. Znano pa je, da so te osnovne, pa če-pj-av trenulno nerentabilni panoge vir vseh poznejših u-spehov. Možnost razmaha o»-■novnih znanosti pa je še manjša, če vzamemo v poštev, d* je od teh 120 milijonov dolarjev šlo kar Ufi odstotkov t* ključno za vojaške laboratorije n vojno tehnologijo. Letošnji odnos ie približno isti. Celotna vsot* pubvemcij se j* dvignila na 2 milijardi 900 milijonov dolarjev, toda za »čisto znanost« je bilo predvidenih le 9 odstotkov. Vse ostalo je šlo v vojaške in druge namene, ki nimajo nikaksne zveze s potrebami te znanosti. Čeprav bo ameriška znanost pod pritiskom utripov psička »I.ajke«, ki jih beležijo v rai-nih opazovalnicah, dobila * hodoče mnogo več sredstev, je gotovo, da bo tuli v napaej šel velik del sredstev v vojaške namrne, pač v duhu *mi-litanz.irane znano«'!*. Kljub temu bomo to oceno zaključili z mnenjem enega od vadil-nih ameriških znanstvenikov, ki ie rekel: ■Zelo verjetno je, d* ne komo nikoli doživeli vojne, na katero se tako mrzlično pripravljamo. Lahko pa bi *e nam zgodilo, da bomo v tem izgubili bitko, ki se vodi tedaj. Zdi se, da mi nismo niti pripravljeni se nanjo pripraviti. To je bitka uma, v kateri predstavljajo njeno vojske ljudje visoke znanosti, hkrati pa tudi glasita Javnega mae-nja«. €!oriško-beneški dnevnik Tiskovna konferenca poslanca Marangona (PSI) Avtonomija naj odpravi gospodarska protislovja Poslanec PSI prof. Vittorio Marangone je imel sinoči v restavraciji »Al Corso« tiskovno, konferenco, ki jo je otvoril pokrajinski tajnik PSI Vittorio Semola, na kateri je poročal o poteku diskusije o zakonskem osnutku za prosto cono v Gorici. Prečital je glavne dele poročila senatorja Rizzattija, predlagatelja zakonskega osnutka za prosto cono pred senatno komisijo in prikazal sedanji položaj g o riške pokrajine in mesta po raizmejitvi. Rekel je, da je bila prosta cona dana Gorici z namenom, da se prepreči izseljevanje industrijskih obratov vz našega mesta v varnejša kraje. S' prosto cono je bilo ustanovljenih 45 novih podjetij, v katerih je zaposlenih kakšnih 1.200 delavcev. Za stroje v tovarnah proste cone so potrošili okoli 7 milijard lir. Diskusija pred senatom je bila zelo burna, saj se je demokristjan Tome vzdržal glasovanja zaradi nasprotovanja sprejemu zakona. V poslanski komisiji, kjer je bil osnutek sprejet prejšnji teden, so osnutku nasprotovali demokristjani iz videm. »ke pokrajine, ki so zahtevali, naj se zakonski osnutek odpravi in se na vse pasivne kraje razširi vladna pomoč za Jug. poslanec prof. Marangone je v poslanski komisiji predlagal, naj bi se zaradi številnih pritožb razširil upravni pabor proste cone z novimi predstavniki prebivalstva, da bi blo zajamčeno njegovo demokratično delovanje v skladu z načeli, ki veljajo v naši državi, O pritožbah glede delovanja proste cone je poslanec pisal ministru Andreottiju, ki pa mu je v dolgem tr1 strani obsegajočem odgovoru odpisal, da njemu ni nič znanega o kakšnih pritožbah in nepravilnosti v delovanju omenjene ustanove Zavzel se je tudi za sovo-denjsko občino, katera naj bi pc predloženem zakonskem osnutku, ki govori samo o občini Gorici, »zgubila pravico do blaga, ki jo ima sedaj. Minister Andreotti Je v diskusiji o tem vprašanju rekel, da ne podcenjuje stališča videmskih poslancev, ki zahtevajo ukrepe v korist pasivnih krajev Furlanije, vendar je poudaril, da bo ureditev tega vprašanja veliko lažje v okviru avtonomne dežele, ki naj bi se po njegovih željah uresničila čimprej. Poslanec Marangone je na včerajšnji tiskovni konferenci pripomnil, da sedanja zakonodaja o tem vprašanju ne bo razpravljala. Sledila je obsežna diskusija, v katero so posegli številni prisotni predstavniki upravnega, političnega in gospodar, skega življenja Gorice. Med drugim je pokrajinski svetovalec Poletto na podlagi govoric, po katerih naj bi neki goriški industrialec z zaslužki proste cone kupil pri Kr-minu zemljišče za 40 milijonov lir, predlagal demokratizacijo delovanja upravnega odbora. Danes seja občinskega sveta Danes ob 18. uri bo seja občinskega sveta v Gorjci. Vse kaže, da bo vsa današnja seja posvečena razpravi o občin, skem obračunu za leto 1956, Ostale točke dnevnega reda so ratifikacija pristopa občine k zvezi občin Evrope, objava monografij umrlega prof. Bozzija iz Gradiš! t o gori-Škem gradu in treu goriških trgih, sprememba občinskega | sklepa o gradnji vzpenjače na Kalvarijo, zboljšanje pokojnin občinskim upokojencem, razprava o obrambi pred točo, povišek takse na občinskih otroških vrtcih itd. ——»»----- Pogozdovafno središče v bližini Gorice Ker bo v kratkem odprt po-gozdovalni center v bližini Gorice je pokrajinski urad za delo sporočil, da že sedaj sprejema prošnje brezposelnih od 18. co 60. leta starosti, ki bi se v njem želeli zaposliti. V inovem pogozdovalnem centru bo zaposlenih začasno 15 delavcev, ki bodo prejemali dnevno po 560 lir. «»------ Nabiralna akcija za stavkajoče v Rablju V odstvo Delavske zbornice iz Vidma je sklenilo poslati vsem sindikalnim organizacijam v industriji poziv, da s prostovoljnimi prispevki delavcev priskočijo tudi materialno na pomoč stavkajočim rudarjem v Rablju. Obenem pa se bo Delavska zbornica obrnila s podobnim proglasom tudi na sindikat spolovinarjev, ki bo nudil rudarskim družinam v Rablju pomoč v živežu. Maša za padle v odporniškem gibanju Tajništvo goriške sekcije ANFIM sporoča, da bo v četrtek zjutraj ob 9. uri v goriški stolnici sv. maša za padlimi žrtvami v odporniškem gibanju. Msgr. Ivanu Trinku bodo postavili spomenik Odbor prosvetnega društva • Ivan Trinkoa je na svoji zadnji seji dne 27. oktobra sklenil, da bo s pomočjo vseh slovenskih kulturnih organizacij ter tukaj in v tujini živečih Slovencev postavil v Trčmunu nagrobni spomenik buditelju beneških Slovencev in pesniku msgr. Ivanu Trinku. V ta namen namerava društvo «Ivan Trinkoa začeti nabiralno akcijo. Vsi tisti, ki bi se radi oddolžili človeku, ki je toliko storil za obstoj slovenske besede v naši deželi, naj pošljejo svoj prispevek na naslov: Prosvetno društvo »Ivan Trinkoa, Via Vittorio Veneto 32 — Udine. PRISPEVAJTE AA DIJAŠKO MATICO! Po stopnicah je padla Včeraj popoldne so z avtomobilom Zelenega kriza pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 32-letno Antonijo Furti-čič iz Št. Mavra, ki se je pri padcu po stopnicah precej hudo ponesrečila. V bolnišnici so jo sprejeli na ortopedski oddelek, ker domnevajo, da si je zlomila levo rebro. Izpred kazenskega sodišča v Gorici Prebrisan trgovski potnik prekupčeval s prodanim blagom Šp ortmi dnevnih: Pri starih odjemalkah si je izposojal že pro. dano blago, v zameno pa je puščal potvorjene menice - Sedel bo eno leto in pol Na včerajšnjem dopoldan skem zasedanju goriskega kazenskega sodišča se je moral zagovarjati 30-letni trgovski potnik Renato Parigi iz Florence, Ul. Sette Santi 69, ki je od aprila pa do maja 1956 zagrešil v Gradežu vrsto poneverb in drugih krivičnih dejanj, zaradi kateri je bil tudi doslej priprt v goriških zaporih. Mladi Parigi je začel svojo trgovsko kariero pri tekstilnem grosističnem podjetju Marija Salvatica v Grossetu; bil je dober trgovski potnik in delodajalec mu je zaupal večje število kupčij v severni Italiji. Tako je Parigi spomladi 1955. leta obiskal tudi Gradež, kjer je številnim družinam, pa tudi mnogim nevestam prodal več dragocenih posteljnih pregrinjal, brisač, namiznih prtov iiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMaitmitimiii.imiiiiiiiiilmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* Dve strani obmejnega prometa * Mesarji se pritožujejo, trgovci s tekstilom szado voljni Če bi se mesarjem olajšal nakup živine, bi se cena mesa v mesnicah prav gotovo znižala Obmejni promet je v precejšnji meri spremenil ustaljene povojne oblike goriške trgovine. S pojavom velikih količin mesa, ki ga lastniki jugoslovanskih prepustnic, ali pa tudi prebivalci z naše strani meje spravljajo na goriški trg, so se goriški mesarji znašli v zelo kočljivem položaju, ki resno ogroža njihove gospodarsko podlago. Marsikdo. 'ki ne more plačati mesa po izredno visokih cenah pri goriških mesarjih, si na tihem mane roke, češ, sedaj so vas pa ugnali. Toda vprašanje ni tako lahko. Po našem mnenju bi se moralo u-rfcditi vprašanje tako, da bi imeli od njega koristi potrošniki in prodajalci. Cene mesa v mesnicah so neizpodbitno zelo visoke, višje kot v ostalih krajih gori- llllllllimilUIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIimillllllllllllllllllllllllfllllllltlllllllltllinillltllHIIIIIIIMIIIIIHMII V šolah je bilo odsotnih 30% dijakov V otrnšliih vrtcih je manjkala celo 711% olrnk - V Villessn šale zaprte da 11. novembra Po enotedenski prekinitvi šolskega pouka so se goriški srednješolci in učenci osnovnih šol včeraj ponovno vrnili v razrede. Vendar niso prišli vsi, saj jih še mnogo boluje za azijsko gripo, ki nikakor noče od nas, marveč išče vedno novih žrtev. Pokrajinski zdravnik je prejel poročilo, da je bilo včeraj aopoldne v osnovnih in srednjih šolah odsotnih približno 30 odst. vseh dijakov in učencev, stanje v otroških vrtcih našega mesta pa je bilo še bolj porazno, saj je ostalo doma na zdravljenju, ali pri skrbni negi matere 70 odst. od vseh vpisanih otrok. Verjetno se matere boje pošiljati otroke v otroške vrtce, da se tamkaj ne bi nalezli bolezni od vrstnikov, ki so isto morda komaj preboleli. V Villessu je bilo ze v ponedeljek zdravstveno stanje otrok takšno, da so tamkajšnj zdravstveni organi sklenili se nadalje prekiniti pouk do ponedeljka 11. novembra. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. - KINO ~ CORSO, 16. in 20.3U: »Voj- na in mir», A. Hepburn, M. Ferrer, vistavision in v barvah. VERDI. 16.30 in zadnja predstava ob 21.30: varietč z Albertom Sorentinom ter film: «Hči Mate Hari» v barvah. VITTORIA. 17.15: #Nasvidenje Dimas», R. Basehart. CENTRALE. 17.00: (Anastazi- ja, zadnja carjeva hči», Lili! Paimer in Ivan Desny. MODERNO, 17.00; «Pustinjski orel*. šfce pokrajine, čeprav smo pri nas na boljšem, ker uvažamo živino iz Jugoslavije po ugodnih cenah. Ce predajajo goriški mesarji meso po visokih cenah in se pritožujejo, da jih ne morejo znižati, ne da bi se odrekli zaslužku, tedaj mora pri prodaji mesa nekdo dobro zaslužiti. Govori se, da pri prekupčevanju z mesom dobro zaslužijo nekateri posamezniki, ki imajo monopol nad trgovino z mesom med Jugoslavijo in Italijo. Ce oblast tem ljudem ne bo stopila na prste in jim preprečila velike zaslužke pri prekupčevanju, predvsem pa, če bo podpirala monopol nad uvozom mesa, tedaj ne moremo pričakovati izboljšanja. Mesarji bodo vedno prodajali blago po visokih cenah, ljudje pa se bodo nad njimi pritoževali, ker postanejo razumljiva tarča njihovega nezadovoljstva. Pojavljajo se tudi govorice, da bi s strogimi ukrepi prepovedali osebam, ki hodijo čez mejo, prenašanje mesa v Gorico. S tem temeljitim u-krepom bi bili goriški mesarji nedvomno izredno zadovoljni. Toda s tem bi napravili neprecenljivo škodo lastnikom trgovin s tekstilnim blagom, s predmeti široke potrošnje itd., za katere je bil obmejni promet rešitev pred polomom. Da bi se vprašanje ugodno rešilo, bi morala oblast nuditi svoje posredovanje, vendar bi moralo to posredovanje težiti za tem, da se pomaga mesarjem, ne da bi se pri tem oškodovale trgovine s tekstilom, predvsem pa se ne bi oškodovali prebivalci, ki imajo od obmejnega prometa velike gospodarske koristi. Gospodarski organizmi naj po našem mnenju zahtevajo uvoz večjih količin goveje živine po ugodnih cenah iz Jugoslavije, obenem pa naj izdajo večje število uvoznih dovoljenj, tako da bo tudi med uvozniki prišlo do konkurence, ki je sedaj skoraj ni, in da bi se tudi mesarjem olajšal uvoz živine. Samo v tem je po našem mnenju izhod iz položaja, ki je nastal v zadnjih letih z obmejnim prometom. vseh vrst, desetine metrov platna za rjuhe in še drugo perilo. Skoro vsaki odjemalki mu je uspelo vriniti svoje blago za približno 50.000 lir vrednosti. Ženske so mu podpisale menice po 5.000 ali tudi več lir in redno plačevale mesečne obroke. Z blagom je bila večina zadovoljna, zato so Parigija naslednje leto 1956 ko se je v Gradežu ponovno oglasil lepo sprejele. Parigi se je med drugim o-glasil tudi pri Antoniji Scuz, ki je predlanskim od njega nakupila za približno 41.000 lir biaga od posteljnega »ogrinjala pa do brisač Ud. Plačevala je blago v obrokih, kakor druge gospodinje m to zelo redno. Ko jo je trgovski potnik naprosil, naj mu za nekaj ur posodi namizno garnituro za 12 oseb, pogrinjalo ter večje število brisač, ker bi te predmete rad pokazal neki klientki, kateri bi rad ustregel, čeprav je doma pozabil potrebne vzorce, ni Scuzova -niti malo pomišljala. Dobro znanemu potniku je izročila omenjeno blago, on pa ji je kot Kavcijo izročil 9 menic po 10.000 lir na ime Rine Libilis teT star dežni plašč. Ker se Parigi v dogovorjenem času m oglasil je pričalo Scuzovo skrbeti in to toliko bolj. ker je bila tik pred poroko. Cez nekaj časa se je Parigi oglasi! z dopisnico, da ji bo blago vrnil m naj mu ne zameri, toda tudi te obljube ni držal. Ženska se je čakanja naveličala in odšla na policijski sedež, kjer je presenečena ugotovila, da n: edina oseba, pri kateri si je Parigi izposodil že prodano blago z izgovorom, da ga potrebuje kot vzorec, katerega pa ni nikoli Več vrnil. V njegovo umazano igro je pripeljal še Antonietto Gaio, Marijo Tognon in Giovanno De-grassi. Vsem tem ženam in dekletom je kot kavcijo položil bančne menice, na ime oseb, ki ga sploh niso poznale, ali pa odjemalk, katerim je prodal blago, ki ga je gospodarju zakril. Na včerajšnjem zaslišanju je Parigi priznal, da je Gaijevi odnesel za 40.000 lir blaga, To-gnonovi za 59.000 lir, Degras-sijevi za 12.000 in Scuzovi za 35.000 lir. Izjavil je, da je nameraval blago vrniti pošteno, toda ker je bil v te žavnih vodah, tega ni utegivl in so ga poprej prijeli in zaprli. Zanikal je nadalje, da bi podpisal menice z izmišljenimi imeni ali imeni oseb, ki ga niso poznale ter napisal kakršnokoli obračunsko polico na ime Fini Vecchie. Sodišče, k: mu je predsedoval dr. Suich je Parigija spoznalo za krivega prve točke obtožnice, ki govori o ponavljajočih se poneverbah, delno ga je oprostilo druge, v kateri ga obtožujejo nedovoljenega podpisovanja tujih menic in ga popolnoma oprostilo tretje obtožbe. Prisodilo mu je eno leto in 5 mesecev zapora, 6.000 lir globe, poleg tega pa bo moral Parigi plačati vse sodne stroške in takse. Odbilo je tudi njegovo prošnjo za izpustitev na začasno svobodo. Italijansko košarkarsko prvenstvo Prva letošnja zmaga tržaške ekipe Stock Virtus in Simmenthal še neporažena - V ženski A seriji ekipa Stock premagala Videmcanke Miklavževanje ASK Gregorčič ASK Simon Gregorčič namerava organizirati prve dni decembra miklavževanje. Podrobnosti bomo sporočili naknadno. Zdi se, da v prvi seriji italijanskega košarkarskega prvenstva sploh ne more priti do presenečenj. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi bili favoriti posameznih srečanj in tudi zadnje, 4. kolo (vključno z obema zakasnelima tekmama) je ostalo zvesto temu dejstvu. Tako imamo v zgornji polovici lestvice zbrano že vso smetano, posnetek pa na dhu. Prav na vrhu sta stara konkurenta in rivala Virtus in Simmenthal, tesno za njima pa Benelli, Gira in Oransoda. Nekoliko neprepričljivo zveni na tako visokem mestu ime Be-nelli, toda kdor je sledil pripravam moštev, je lahko že prej ugotovil, da misli ekipa iz Pesara letos resno poseči v borbo za najboljša mesta. V srednji del lestvice se je z minulo nedeljo vključila tudi tržaška ekipa Stock, ki se je po treh zaporednih porazih končno le dokopala do zmage. Njena prva žrtev je bila rimska Roma z rezultatom 59:48. Tržačani so zmago povsem zaslužili. V odsotnosti Montgo-meryja (ki pa je ni bilo prav nič čutiti) se je z izvrstno igre uveljavil novinec Cescutti, Ki je sam dosegel 25 košev. Poleg njega se je z inteligentno in morda celo preveč impulzivno igro odlikoval mladi Bian-co. velik delež za zmago pa pripada seveda tudi preciznemu in hladnokrvnemu Damia-mju. Srečanje je biio pravzaprav brez kronike, Ker je bilo tržaško moštvo konstantno v napadu in bi bil z večjo preciznostjo pri strelih v koš, rezultat lahko še ugodnejši za domače, ki so igrali v naslednji formaciji: Damiani F, Salich 1. Jurman, Cavazzon 10, Natali 4. Cescutti 25, Porcelli 5, DTorio 6, Bianco 2, Perissinotto. Ostali rezultati: Simmenthal- iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiMimiiMiMMniiiiimiiii Rojstva, smrti in poroke Od 27. oktobra do 2. novembra je bilo 10 rojstev, 14 smrti, 8 Oklicev in 6 porok. Rojstva,- Maurizio Casagran. de, Elisabetta Trevisani, Andrej Nanut, Piergiorgio Silvestri, Lidia Devetti, Marko Jarc, Luciano Marussi, Raf-faela Macuz, Fabio Breganti, Vittorio Berin. Smrti; 72-letnj Cirilo Benet-toni, 59-letni kmet Eduardo Pian, 42-letni mehanik Arni ando Furlan, 70-letna slugi-nja Elisabetta Delpin, 70-let-n, Ferdinando Toffoli, 72-let-na Rosalia Sigmund, vd. Mu-cic, 75-letna Leonilda Della Mora ,por. Hes, 54-letni zidar Eugenio Clancis, 69-letna Rosa Lorenzut, vd. Zorzenon, 81-letna Josipina Skočir, vd. Danielis, 76-letni duhovnik Josip Franc Brešan, 78-letna Carolina Pan, vd, Di Bras, 71-letni posestnik - baron Vin. ciguerra Rormeotini, 76-letni Luigi Racolin in 65-letni A-driano Fonda in 75-letni upokojenec Curzio Faleschini. Oklici: agent javne varnosti Amleto Toniutti in Adalgisa Muzzin, uradnik Renato Ze-narro in Ines Bastiani, uradnik Giancarlo Vitali in Car-men Barazzetti, podoficir letalstva Adalberto Magnarin in Ornella Dorigo, delavec Eugenio Maniacco in Maria Giu-sto, kemik dr. Silvano Piok in uradnica Lauretta Arosio, a-gent javne varnosti Lieto Angelin učiteljica Klaudia Birsa, agent javne varnosti Nel-lo Tolazzi in Luigia Montina. Poroke: financar Tonino Nitti in Liliana Tami, Danilo Cappellozza in Edda Cicuti, pek Giobatta Pigin in Luciana Cravos, delavec Ettore Pe-solin in Ana Primožič, kmet Hilarij Vogrič in Maria Sau-rin, orožnik Nino Morgillo in AJma Oropesa. Ignis 81:47. Stella Azzurra Oransoda 80:78, Santipasta -Livorno 67:56, Motomorini Benelli 56:57, Virtus - Pavia 72:38. Lestvica: Virtus Ming. 4 4 0 291 189 8 Simmenthal 4 4 0 2.90 195 8 Benelli 4 3 1 245 217 7 Gira 4 3 1 271 218 7 Or; isoda 4 3 1 306 292 1 Ignis 4 2 2 256 284 6 Roma 4 1 3 208 246 5 Motomorini 4 1 3 220 243 5 Stock 4 1 3 243 268 5 Stella Azzurra 4 1 3 249 285 5 Pavia 4 1 3 206 340 5 Livorno 4 0 4 168 268 4 V ženski A seriji so po drugem kolu na vrhu lestvice z dvema zmagama ekipe Fiat iz Torina, Stock iz Trsta in Omsa iz Faenze. Zaradi boljšega količnika v koših vodi Fiat, toda Tržačanke se lahko zaenkrat ponašajo z največjim številom doseženih košev. V drugem kolu so imels Tržačanke za nasprotnice ekipo iz Vidma in jo premagale z rezultatom 94:47. Domačinke so začele dokaj nervozno, po desetih minutah igre pa so uredile svoje vrste in poslej zmaga ni bila več problem. Najbolje so igrale Taraboc-chia, Magrisova, Vascotto, Prenunshi in Nunzijeva. Pri Videmčankah sta se odlikovali Bradamante in Vendrame. Rezultati: Chlorodont - Stan. da 37:30, Omsa - C.M.M. (Trst) 37:19, Autonomi . Fari Manto- 2 2 0 97 55 4 2 2 0 105 80 4 2 2 0 68 62 4 2 1 1 56 32 3 2 1 1 93 88 3 2 1 1 71 70 3 2 1 1 71 76 •i 2 0 2 81 98 2 2 0 2 46 78 2 » va 37:19, Fiat - Messina 55:17, Stook - Udinese 54:47. Lestvica: Fiat Stook Omsa Autonomi Udinese Chlorodont Standa C.M.M Fari Mantova ZENSKA A SERIJA C.M.M. - Messina 52:36 V anticipirani tekmi ženske košarkarske A serije so tržaške košarkarice C.M.M. (Krožek trgovske mornarice) premagale ekipo Messine z rezultatom 52:36 (23:17), Gostinje so nastopile z mnogimi rezervnimi igralkami, ki pa so se odlično borile in bile vse do zaključne faze Tržačankam skoraj enakovredne. Pri domačih so igrale dokaj izpod svoje normalne zmožnosti Baitz, Rohregger in Moro, mlada Lacchini je bilk le malo zaposlena, delno izboljšanje forme pa so pokazale Bi-sacco, Lah in Balbi ter posebno še Della Pietra, ki je bila odlična realizatorka. Postava C.M.M.: Baitz 5. Mo-ro 18, Della Pietra 16, Rohregger 4, Lah 1, Lacchini 2, Bi-sacco 4, Mori, Balbi 2, Regan-zin. iiHiiimiiiimiilliiiiiiiitiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiimmiiliHtiiiiiiiiii Danes ponoči v Los Angelesu Halimi-Macias za svetovno prvenstvo Oba boksarja sta bila v svoji dosedanji karieri samo enkrat poražena LOS ANGELES, 5. — Na odprtem stadionu Wrigley v Los Angelesu se bosta jutri pomerila v borbi za absolutno svetovno prvenstvo peteli-nje kategorije Francoz Al-phonse Halimi in Mehikanec Raul Raton Macias. Kot znano priznava amerišKa boksarska zveza od 19. marca letos za svetovnega prvaka Macia-sa, drugi mednarodni boksarski forumi pa so ta naslov pripisovali zapovrstjo Francozu Cohenu, Italijanu D’Agati in sedaj Halimiju, ki je nedavno premagal D’Agato. Jutrišnji dvoooj bo ta nesporazum dokončno razčistil in prvič po dveh letih bo znan nesporni svetovni prvak. Dvoboj se bo začel ob 19. uri po lokalnem času. oz. ob 03.00 po našem času. Predvidevajo, da bo inkaso znašal okrog 200.000 dolarjev, oz. 120 milijonov lir, kar bi biio dvakrat toliko kot inkaso srečanja med Halimi jem in D’Agato v Parizu. Računajo, da bi prišlo v Los Angeles tudi kakih 6000 Mehikancev, ki bodo bodrili svojega prvaka. Od 21 borb odkar je profesionalec, jih je Halimi odloči1 v svojo korist 20 m od teh 16 s k. o., izgubil pa je samo enkrat zaradi prekinitve dvoboja zaradi rane, ki mu jo je povzročil skoraj neznani Irec Jimmy Carson. 23-letni' Macias se je Kot profesionalec doslej boril 37-krat. Zmagal je 36-krat in samo en krat s k. o. Premagal ga je samo Billy Peacock s k. o. Po dvoboju Ferrer—Marconi Francoski tisk obsoja pristranost sodnikov PARIZ, 5. — V zvezi z dvobojem med Ferrerom m Marconijem, ki je bil včeraj zvečer v Parizu, ves pariški tisk soglasno ugotavlja, da so Marconija premagali... sodniki, ki so proglasili Ferrara za zmagovalca. «Aurore» piše pod naslovom »Marconi je premagal Ferrera, sodniki pa so videli obratno,« da je boks doživel včeraj nov grob atentat in da predstavlja odločitev sodnikov bolj kot škandal napram gostu, dejanski nesmisel, ki izdaja najosnovnejše principe boksa... »Liberation« piše, da je bil dvoboj na nizki ravni, da Marconi ni pokazal kdo ve kaj, Ferrer pa sploh nič. »Humanite« ugotavlja, da so sodniki primorani k akrobacijam, kadar hočejo doseči zmago za vsako ceno. Stvari so bile občinstvu tako jasne, da se je vsemu temu, spričo slabega boksa, samo še sme jalo... (Franc-Tireur« pa pravi, da je Marconi pokazal mnogo po-polpnejši boks kot Ferrer, kateri vsekakor ni zaslužil prisojenemu mu zmage. (Le Parisien libere« se vsem tem izjavam pridružuje in dodaja. da je Ferreru le redko uspelo zadeti svojega nasprotnika drugam kot v roke. Se najboljši komentar pa je dal po proglasitvi rezultata Marconi sam, ki je cinično pripomnil, da ni v vseh desetih rundah prejel niti enega resnega udarca in da zaradi lega sploh ničesar ne razume. ATLETIKA HONG KONG, 5. — 20-letna kitajska atletinja Cheng Feng-Jung je postavila drugi najboljši rezultat na svetu v skoku v višino. Na mitingu v Pekingu je preskočila 1.70 m, nato pa je zaman neskokovala višino 1,77, ki bi pomenila nov svetovni rekord. Dosedanji rekord brani Američanka Mil-dred Mc Daniel z višino 1,76. NOGOMET BOLOGNA, 5. — Novi trener Bologne dr. Giorgio Sa-rosi, je danes uradno nastopil službo Nogomet v Jugoslaviji LJUBLJANA, 4. — V 8. kolu I. conske lige so slovenski predstavniKi dosegli dve zma" gi m en poraz. Zmagala sta Odred in Branik, poražena pa je bila Ljubljana. Pomembna je zmaga Branika, ki je *,'?T lo dobro igro prinesel obe točki iz Zagreba, kjer je odpravil Metalca z 2:0. odrefK^ na svojem igrišču odpravil Se-gesto z rezultatom 3:0. Vse tri gole je dosegel v prvi polovici prvega polčasa. Igra je bila mlačna, vendar pa se je Odred v zadnjih tekmah znatno popravil in njegov trenutni položaj na lestvici odgovarja njegovi kvaliteti. Ljubljano je tokrat Pre™f^ gal Jadran iz Kastelca s »•-potem ko so Ljubljančani P° prvem polčasu vodili z 2:1. , Ostali rezultati: Elektrostroj-Orient 0:1, Rijeka - TrešnjeV* ka 2:2, Šibenik - Lokomotiva 1:3, Tekstilac - Uljanik 1:1» Lestvica: Lokomotiva Tekstilac Rijeka Odred Trešnjevka Šibenik Elektrostroj Ljubljana Branik Orient Metalac Uljanik Segesta Jadran 8 7 10 23:4 15 8 5 2 1 22:8 J« 8 4 2 2 21:9 10 8 4 13 15:10 9 8 4 13 12:9 » 8 3 2 3 11:8 J 8 3 2 3 12:13 » 8 4 0 4 20:21 » 8 3 14 21:16 S 8 3 14 10:19 8 2 2 4 7:19 8 2 15 4:20 8 2 0 6 7:16 8 2 0 6 7:19 Rezultati tekem v ljubljan-sko-primorski ligi: ’ Izola 7:2, Krim - Tržič 5:0, Slo-ban - Rudar 2:1. Triglav - G«' fičar 4:0, Nova Gorica - I"0' ja 4:3. Lestvica: Krim Triglav Nova Gorica Jesenice Grafičar Slovan Izola Rudar Tržič Ilirija 9 7 2 0 23:8 16 9 7 0 2 30:10 14 9 5 13 22:18 11 9 4 1 4 23:16 9 8 4 0 4 18:18 8 9 4 0 5 19:21 » 8 3 14 14:20 ? 9 2 2 5 13:20 ° 7 2 1 4 11:28 5 9 1 0 8 12:27 - NOGOMET Tudi Rava razrešen... PALERMO. 5. — Piero va. trener Palerma, je bil nocoj razrešen svoje funkcije. Začasno je trenerske P®“® prevzel pomožni trener Kos-sovel, ki je tudi že lani_ nekaj časa treniral prvo moštvo. Kot vzrok za Ravovo odstranitev navajajo slab položaj Palerma v 8 ligi in nizek t*“* nični nivo njegove igre. * * * MILANO, 5. — Član Aleksandrije Roger Vonlanthen j® danes odpotoval z letalom v Glasgow, kjer bo nastopil ** švicarsko reprezentanco pro'1 škotski v srečanju, Ki bo ve" ljalo za svetovno prvenstvo. Tekma bo jutri. * * * DUNAJ. 5. — Na konferenci predstavnikov nogometnih klubov avstrijske A lige so sklenili, da se Avstrija letos ne bo udeležila nogometnega movanja za srednjeevropski pokal. To odločitev bodo sporočili na zasedanju izvršnega odbora za srednjeevropski P°“ kal. ki bo 17. nov. v Beogradu. onioTorni oreannt STANISLAV RENKO rtilia TlskarsV" zavod ZTT • Tr** KINO SKEDENJ predvaja danes 6. t. m-zabavni film! .Muft! 2n tifUiebeti KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 19.30 uri VVarner Bros film: Igra RUTH ROMAN LOJZ f KRAIGHER i KONTROLOR) ŠKR 1 Roman Poljubi me In me potreplje po licu. Tako poljubi mati sina in ga pokriža, ko odhaja na nevarno pot. Strah jo je zanj; vendar ga ne zadržuje, ker spoštuje silo hrepenenja... Ali je nevarna moja pot? Veselo se nasmehnem; Cilika mi ni nevarna. Iz objestnosti se ji odzovem. Popoldan je bil prost; davkar je bil odredil snaženje v uradu. Lep dan je bil, suh in mrzel. Pokrajina je bleščala v soncu. Snega je bilo malo; kakor bi prijel s perisčem zdrobljenega sladkorja in ga posul po njivah in po travnikih. V senci je bilo drevje belo, veje so bile z ivjem prevlečene. Na soncu Je kšpalo od dreves, žarki so se lomili v pestrih barvah. Pod bregom rečem Rupniku: «Ti greš po cesti, jaz pa pojdem tu okoli po romarskih stopnicah. Mimo Kosarjevih ne maram...« «Ti — hoho... Kakšna lumparija je zopet to? Jaz pojdem ‘s teboj.« «Preveč stopnic je; naporno je. Pri Mohoriču se dobiva. Poglej, če ni morda davkar pri Kosarju! Opoldne je bil odšel s puško...» «Ti — prekanjenec — ti imaš sestanek! Zatožim te Filiki...« «Ne, res bi ne srečal rad Loschinskega.« «Saj zahaja tudi k Mohoriču!« »Najprej gre vselej h Kosarju.« «- »O, ti! Naj bo! Saj te že zalotim!« Sprva sem hotel res kar v družbi na sestanek. Naj bi videla deklina, koliko je ura! A zakaj potem sploh sestanek? — Nekaj se mi je smilila; nekaj me je gnala radovednost, kaj da bi rada. Vest mi ni ničesar očitala, če sem se zmislil nanjo, sem se moral nasmejati: Plojeva šolasta! — Ljubil je nisem nikdar. Ljubil sem bil Tiliko, naravnost bolestno ljubil. Milika mi je razvnemala strast. Filika mi je vzbudila resno nagnjenje, celo veselje do zakonskega življenja. Pri Ciliki ni bilo globljih čustev. Ljubimkanje, površno in igravo. Tudi ona ni ljubila ne mene, ne nemškega učitelja. Ljubila bi soproga poročenega. V zakonu ni treba globljih čustev. Stopnice so vegaste in strme: križev pot je star in neokusen. Pri osmi postaji stopi Cilika izza drevja. Nasmehnem se in jo pozdravim, zasopel od napora in malce vroč. Ona je resna in me gleda vprašujoče. «šment — to je križev pot!« Cilika zardi... Ali se tako pozdravljajo zaljubljenci? «Kako je, gospodična?« Ali naj jo vprašam, kaj da mi je hotela? — Obrnem se. «Razgled je krasen...« Pa se zopet zasučem k nji, v zadregi, nekam grešnega se čutim. Ona si grize ustnico in gleda v tla. S peto koplje prst. Bleda je, trepalnice ji švigajo skoraj krčevito. Narahlo se dotaknem njenih prstičev; «Kaj ste hoteli, gospodična?« Pogleda me od spodaj gor — enkrat — dvakrat — in se polagoma umakne: «Nič — gospod kontrolor.« (Zakaj bežite?« Stopila je navzgor; tenak gleženj ji pogleda izpod krila. Zamahne mi z roko: (Oprostite, gospod kontrolor! Hotela sem vas samo videti « (Zakaj?« se prestrašim. Ali je res sposobna za kaj globljega? Ali je to obup?... (Ali niste hoteli nekaj vprašati?« (Saj sem vprašala!« se zasmeje zvonko, a precej prisiljeno. (Kdaj ste vprašali?« (Oči v oči — pa se razumemo... Zbogom, gospod kontrolor!« Dekle Je špekuliralo... Dekleta strašno špekulirajo. Samci smo številke zanje, srečke smo; a vsaka ne zadene žreba — hvaljen bodi bog! — Ubožica, kako bi ti pomagal? — Tvoj oče je zadolžen... In — igrati srečko je ponižujoče. Vsak samec si domišlja, da je sam že včliki dobitek. Pri Mohoriču sede v veseli družbi: nadučitelj Sever z ženo, učiteljica Helena Mavrič, učitelj Škamlec, nadučitelj Piberšek in trgovec Petrič, oba od Sv. Bernarda. Sever se začudi: (Vi tukaj, gospod kontrolor? Ali ne greste na Silvestrovo veselico? Ali niste ud čitalnice?« «Pač. Saj sem. In k Seljaku tudi pojdem. Z Rupnikom sva prišla na izprehod. On je pri Košarju, pa pride sčm.» (Aha, aha... Vi ne smete tja!« mi pomežikne hudomušno in družba se zasmeje. (Mi vse vemo, gospod kontrolor!« se smehlja Helena. (Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito!« se namuzne Severjeva gospa. (Še vse kaj drugega vemo!« Na nesrečno vasovanje s Ciliko namigavajo in — bržkone že tudi na zaroko s Filipino. Ta druga novica je morala ublažiti prvotno zgražanje nad polomijo pri Košarju. Zdi se mi, da so celo veseli onega škandala. (Cilika gre tudi na veselico k Sv. Jed rti,« kima ljubko učiteljica. Zdrznem se... (Ampak — v Schulverein!« konča veselo. Vsi se mi poredno smejejo. (Nic ne recite, gospod kontrolor!« me tolaži Sever. (Zato pa gremo štirje Pomočničani na čitalnični večer.« (Bravo! Torej gremo skupaj!« (Ali ste tudi ud Sokola, gospod kontrolor?« (Ne!» Sram me je in ne upam si pogledati mu v oči. To je cela izpoved! Kaj mi hočejo? — Uradnik na Štajerskem — pa Sokol?! — še dr. Žižek mi tega ne zameri, Sever se nagne k mojemu ušesu; (Saj je še tajnost, ne? Jaz vam čestitam! S to zarok® morda — pade Sv. Jedrt! A la bonne heure, gospod kontrolor! > Meni zabuči v lobanji: — z mojo zaroko pade Sv. Jedrt? — Da bi imela Filipina toliko moči? — Neumnost! Kaj P8, prvi razred? Kaj pa tretji razred? Tam je vendar izključeno-Ali vrag je, da je naenkrat drugi razred najbolj važen! Ti prideš v ogenj, Arnošt! — Neznansko vroče mi postane... Tu mi napije trgovec Petrič: (Midva sva rojaka, gospod kontrolor! Bog vas živi! Lep® je, da nam delate čast, nam Kranjcem!« Pogledam ga pozorneje. Njegovo ime sem slišal zadnje dni prav pogostoma — v uradu. Loschinskv ga je klel, da se J® bliskalo in treskalo. Posegar in Sormann sta se zgražala-Ozirali so se proti meni: (Najzagrizenejši so ti kranjski pritepenci!« Znosili bi se bili radi nad menoj, ali vsaj dosegli, da »e zgražam z njimi. Petrič se je bil pritožil na ravnateljstvo zoper izzivajoče nemškutarjenje našega urada. Kot Slovenec — cel® iz Kranjske! — sem bil seveda soodgovoren za — »ostudnost«-Delal sem se gluhega in se nisem brigal za stvar. (Ah — vi ste? Me veseli! Kaj ste naredili mojemu šefu?« (On je že dobil? — No, poglejte: morda vendar kaj zaleže!« «Pri ravnateljstvu je po naključju neki Slovan; drugače bi tako...« (Razumem! Kajpada! Na videz nekoliko podrezajo...« »Obesili ga ne bodo.« (Kvečjemu vas, imate prav — ker niste grešnik kakor oni Hahaha... Tako je pri nas na Turškem! Kaj hočemo?« (A davkar je vendar strašno divji.« (Veličanstvo je razžaljeno!« pravi Sever. »Vsak nemškutar Je veličanstvo. S samodopadenjem kake knežje milosti vladari nam ponižnim backom in se kaj zazdi, ko vse tako lepo uboga in se ne drzne nihče bevskniti. Dela se navzgor kot vzoren upravitelj, najboljši diplomat...« »...pa pride tak pritlikav Kranjec in mu zmeša štrene. Kaj? Nesramnost!« se smeje Petrič. (Nadaljevanje sledi)