glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij

as\A
"5
) pn
Vil*'
dince'!
.tlerp”
Šiške.
cupnv.
larca"
em pan v
S ^
, imel;; domz*
le<
mjif
,VK>
1
9KMBHBH3HERBGBBHSH
Marec 1986, številka 3, leto xx	________
^snaročenih^rokopisOTin^otografij n! vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMF Glasmk oproščen temeljnega davka od prometa pro.zvodov.
•	---------------- m i ■ ■■■ ■ ■ ■■
g^!E3eaMaMBig»B«BaBBBBaBE33ggaMM I ill i HiiOTTIgBBM—BBtt
Interna banka je lani dobro poslovala
iMP-jeva Interna banka je v letu 1985 dobro poslovala, so se stri-®j*li delegati njenega zbora, ko so zadnjega februarja obravnavali po-®*°vno poročilo in sprejeli zaključni račun. Interna banka je vse leto .,Setti IMP-jevim organizacijam zagotavljala v okviru dogovorjenih ^•ilov, izpeljala je tudi združevanje za investicije in solidarnostno zagotovitev skupne porabe, odigrala je pomembno vlogo pri sanaciji ne-*®terih organizacij in v okviru možnosti je s prelivanjem v IMP-ju zastavljala tudi devizno likvidnost. Če vas pa zanimajo predvsem Štefke, povejmo že na začetku, da je Interna banka ustvarila skoraj milijona skupnega dohodka, od katerega bo po sklepu Zbora ®kazano na žiro račune tozdov 157 milijonov najkasneje do 15. »»arca 1985.
^oglejmo nekaj pomembnih P°datkov iz Poslovnega poročila
Jntei
rne banke, ki kažejo značil-
oRlf,
PR#
°sti finančnega poslovanja v P°slovnem sistemu IMP!
. Splošna likvidnost poslovnega 'Sterna IMP je bila lani nadpov-reena. Ne samo, da Interni i ?nki vse leto ni bilo potrebno ^ati nobenih dodatnih sredstev 3 vzdrževanje likvidnosti, pač vjie imela celo občasne pre-tz*e denarja, ki ga je angažirala
odkup menic ozdom zunaj D in ' '
Mp-ja in tako povečevala kuPni dohodek. Seveda je tudi rs®m članicam IMP-ja eskonti-*a menice v neomejenem obse-
Ob visoki splošni likvidnosti Pa imamo v IMP-ju organizacije,
^ s° imele premalo denarja.
m
■t let P
ieK
1
I;1::!!;
I
:s
,s<*6
: ajhujše likvidnostne težave sta e'a lani Panonijina kmetijska ehanizacijain Ten-Energetika, a tudi Skip, Livarjeva Tavama Rjatur in Elektrokovinar. r' kratkoročnem združevanju . edstev smo lani doživeli dolo-^o spremembo. Tradicija je že, z vS° montažni tozdi vlagatelji s^casno prostih sredstev, a lani v -?.e Pojavile kot vlagateljice cJ'h sredstev tudi nekatere oizvodne organizacije — zlasti je 'S3*0’ Ten-Telekomunikaci-t ’ /s mat 'n Trata Avtomatika ta- črpalke. Tozd Elektromon-Va[3 Je še vedno največji združe-let ec; a njegov delež pada: Še vi0„ je znašal skoro polo-roč -uSeh razPoložljivih kratko-p ,n,“ sredstev, leta 1984 je ti O na 30 odstotkov in lani je °dst t^)m°ntaža prispevala 23,5 Sr v0tka vsega denarja. To na jp c° ne pomeni, da bi Elektro-pa-nta^|na uspešnost padala, Pa Je njen delež manjši, ker jev3,tudi vse več drugih IMP-v0v 0rganizacij presežke pri lije jnad odlivi, pa tudi zato, ker da j0 t?na banka posredovala, pei, e. Tlektromontaža plasirala j 3J denarja zunaj IMP-ja.
2q oHerna banka združuje tudi IMP- Stotkov rezervnih sredstev Podn'^eVl^ tozd°v, s katerimi bilo t*ra sanac'je. Konec leta je dinare^3 ^enarja 183,3 milijona ipen [ev ln še dodatnih 27,7 našteli ° združenih rezervnih tegfl ey.namensko za Tio. Od v sanif	milijon angažiran
SanaOjskih kreditih, ki jih ko-
ristijo Blisk, ElektrokovinafjTio, Dvigalo in Panonija. Prosta rezervna sredstva uporablja Interna banka za vzdrževanje likvidnosti.
Novost v lanskem letu je uvedba dolgoročnega združevanja po Pravilniku o združevanju sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. Po tem pravilniku je bilo združenih 166,5 milijona dinarjev na dohodkovni in skoraj 167,4 milijona na kreditni osnovi. S tem denarjem je sozd podprl rekonstrukcijo in razširitev livarne sive in nodulame litine v Ivančni gorici. Lani so za ta veliki projekt angažirali vsa ria dohodkovni osnovi združena sredstva, medtem ko je 77,9 milijona dinarjev na kreditni osnovi združenih sredstev ostalo in jih je Interna banka začasno uporabljala za kratkoročne namene.
Interna banka je opravila tudi združevanje dela sredstev skupne porabe, s čemer v IMP-ju omogočamo, da tudi tozdi z izgubo izplačujejo delavcem regrese za dopust (60 odstotkov višine, dogovorjene v sozdu), jubilejne nagrade in odpravnine. IMP-jevi tozdi so za to solidarnosti lani združili skoraj 11,5 milijona dinarjev, ki so jih koristili v Tiu in Panoniji.
Podatki o deviznih prilivih, kažejo, da so bila plačila za neblagovni izvoz prvič po nekaj letih večja od blagovnega izvoza, če ne upoštevamo tudi kooperacij. Tako je, ker smo zaradi zaključka večine del v Iraku izvažali le malo materiala, prejemali pa smo plačila za storitve.
In na koncu kratek prikaz poslovnega rezultata Interne banke:
To pomeni, da je bil dohodek po plačani realizaciji 310,4 milijona dinarjev — kar 609 odstotkov več kot v letu 1984.
Neplačane realizacije je imela Interna banka 58 milijonov dinarjev — skromnih 30 odstotkov več kot v letu 1984.
V skladu s samoupravnimi . akti je Interna banka skupni prihodek v višini 310,4 milijona dinarjev razdelila vlagateljem. Direktno je tozdom vrnila 157 milijonov dinarjev, ostalo pa so zadržali za poslovanje Interne banke in sicer 29,2 milijona za rezervni sklad (ki ga Interna banka ob tako obsežnem poslovanju zmore okrepiti), nekaj manj kot 124,2 milijona pa v skladu osnovnih sredstev. To dokaj visoko v vlaganje v sklad osnovnih sredstev je zbor odobril, da bi Interna banka lahko odkupila prostore na Titovi 37 (ki jih sicer uporablja, a niso njena last) in da bi lahko nabavila računalniško opremo, ki je potrebna za uvedbo hranilniške službe, kar je v njenem delovnem načrtu za letos. Vloge tozdov v oba sklada se evidentirajo, čeprav z njimi upravlja Interna banka.
In še o stroških delovne skupnosti Interne banke: Znašali so nekaj pod 54,6 milijona dinarjev — 105 odstotkov več kot v letu 1984. V teh stroških so se nadpovprečno (za. 149,2 odstotka) povečale izločitve iz dohodka — to so davki in prispevki, ki so presegle 8 milijonov dinarjev.
Za osebne dohodke so v masi porabili skoraj 40 milijonov dinarjev, kar je J 00 odstotkov več kot v letu 1984. Toda to je povečanje mase, medtem ko so osebni dohodek na zaposlenega povečali za 90 odstotkov, kar je manj od povprečja slovenskega gospodarstva (ki znaša 96 odstotkov), pa tudi manj od povprečnega povečanja osebnih dohodkov v IMP-ju.
LOJZE JAVORNIK

S
n pog
. .
za novi
sistem OD!
Konec februarja so bili izpolnjeni pogoji, da stopijo v veljavo novi sozdovi akti o osebnih dohodkih. Ker terja izvedba novega sistema osebnih dohodkov še precej dela, bodo osebni dohodki prvič izplačani po novem maja (to je za april) — seveda samo v tistih organizacijah, ki so nove akte sprejele.
Z reorganizacijo Promonta v tri enovite delovne organizacije imamo v IMP-ju zdaj šestnajst delovnih organizacij.
Ker Samoupravni sporazum določa, da začne veljati, ko ga sprejme več kot polovica IMP-jevih delovnih organizacij, ga je moralo sprejeti vsaj devet organizacij. Do konca februarja so ga na referendumih sprejeli delavci v desetih delovnih organizacijah in sicer: V O V-ju, Klimi Montaži, Montaži Koper, PMI-ju, Tenu, Telekomu, Dvigalu, Isu, Klimatu in Izipu.
Seveda pa za uveljavitev novega sistema osebnih do-
se
hodkov ni dovolj, da sprejme sozdov Sporazum, pač pa morajo v delovnih organizacijah z več tozdi sprejeti tudi sporazum na ravni DO, v vseh enovitih delovnih organizacijah, tozdih in delovnih skupnostih pa tudi pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. V
mnogih okoljih so postopek peljali hkrati, tisti, ki ga pa
niso, bodo morali svoje pravilnike sprejeti do sredine aprila, da bi lahko maja začeli z izplačili po novem. L. J.
V tej številki Glasnika vam na 6. in 7. strani predstavljamo razvojne načrte tozda Črpalke. S tem nadaljujemo prakso iz prejšnje številke, kjer smo predstavili razvojne usmeritve tozda Avtomatika.
Oba navedena tozda sta proizvodno tesno povezana z drugimi IMP-jevimi tozdi, zlasti montažnimi, pa je zato pomembno tudi v našem časopisu predstaviti, kaj načrtujeta v obdobju 1986—1990. Tozda Črpalke je v zadnjih letih zelo naglo povečeval obseg svoje proizvodnje, prav tako tudi tozd Avtomatika, s katerim si deli proizvodne prostore na trati.
Na sliki: Pogled v del hale na Trati, kjer teče proizvodnja črpalk. (Foto: L. J.)
Vsi prihodki so bili nekaj čez 1,2 milijarde dinarjev in so bili za 171 odstotkov večji kot v letu 1984. Od tega je imela Interna banka 56,3 milijona dinarjev prihodkov od svobodne menjave dela (77 odstotkov več kot 1984) ostalo pa so prihodki od obresti, ki so v primerjavi z letom 1984 poskočile kar za 179 -odstotkov.
Odhodkov je imela Interna banka 901,7 milijona dinarjev, kar je 124 odstotkov več kot 1984.
Devize bodo, če bo izvoz tekel po planih
ODLOČITEV O TEMELJIH PLANA NA ZBORIH
Pravila o novem deviznem poslovanju se počasi jasnijo. Kot je poročal Silvo Zaman na poslovnem odboru in zboru Interne banke, IMP v letu 1986 ne bo imel prevelikih težav z uvozom — seveda če bodo tozdi uresničili svoje izvozne načrte.
;y-; ,
prej^

V*
)V° .
m
Vsem bralkam stitamo za 8. marec!
11
•mmi
Po doslej znanih stališčih, ki pa žal še niso dokončno potrjena, bo imel IMP ca 40 odstotkov družbeno priznanih reprodukcijskih potreb, če bo dosegel lanski izvoz. Če bomo lanski izvoz presegli, se nam bodo naše devizne pravice za to vsoto povečale, če ga ne bomo dosegli, se bodo zmanjšale. IMP-jevi lanski izvoz, ki je hkrati naša letošnja izvozna obveznost, je bil 11,5 milijonov dolarjev. Letos pričakujemo, da bomo to številko precej presegli, saj so tozdi v svoje plane napisali, da bodo izvozili za 15,3 milijona dolarjev. Če bo ta plan dosežen, bo torej dovolj deviz za uvoz potrebnega repromateriala.
Res pa je IMP v začetku leta prišel v težave, saj se od letošnjih deviznih pravic odštevajo tudi že lani začeti uvozni posli: npr., če smo blago lani že plačali, a ga peljali čez carino letos, se tudi šteje za izkoriščeno devizno pravico 1. 1986. IMP je imel precejšen obseg teh poslov in smo zato devizne pravice za prvi kvartal izkoristili že v prvi polovici februarja.
Toda na osnovi pričakovanih prilivov v Interni banki pričakujejo, da nam bo za marec odobreno povečanje družbeno priznanih reprodukcijskih potreb in se bo poslovanje lahko odvijalo brez večjih motenj.
Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose je 11. marca po sklepu Sozdovega delavskega sveta pregledala stanje pri sprejemanju Skupnih temeljev plana sozda IMP za obdobje 1986—1990 in zavzela stališče, da je treba izpeljati odločanje na zborih delavcev v tozdih, kjer Temeljev še niso obravnavali, oziroma odločanje ponoviti v tozdih, ki so Temelje sprejeli s pogoji ali dopolnitvami. To stališče bo komisija predložila sozdovemu delavskemu svetu, ki bo nato odločil, kako se bo postopek nadaljeval.
Komisija je ugotovila, da je precejšnja večina IMP-jevih tozdov in enovitih delovnih organizacij Skupne temelje že sprejela. Nekatere organizacije so pri tem sprejele tudi pripombe, vendar je stališče Komisije, da smatra, da je v tem primeru odločitev pozitivna. Vse pripombe bodo upoštevali pri obfikovanju sozdovega srednjeročnega plana. Druga zadeva je, če so delavci glasovali za Temelje, vendar s pogoji, oziroma, če so na zboru sprejeli povsem konkretne 'dopolnitve. To pomeni, da predloženih Temeljev niso sprejeli, zato je stališče komisije, naj te organizacije odločanje ponovijo.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj Komisija ni predlagala ponovnega usklajevanja. To ni mogoče, saj je večina organizacij Skupne temelje že »rejela v obliki, kakor so biU objavljeni v prilogi oktobrske številke Glasnika. Če bi besedilo zdaj spreminjali, bi morali o njem ponovno odločati tudi vsi tisti, Id so ga že sprejeli. To se je, pa ne prvič, pokazalo, da organizatorji javnih razprav v IMP-ju slabo vodijo postopke.
Čas za oblikovanje in usklajevanje pripomb je namreč obravnava osnutka določenega dokumenta, ko pa delavski svet določi predlog mora biti odločitev nedvoumna: da ali ne, saj mora biti dokument, kot so skupni temelp plana, sprejet v enakem besedilu.
Poseben problem je v PMI-ju kjer na zborih delavcev skupnih sozdov* temeljev sploh še niso obravnavali. Stališče Komisije je, da je treba realizirati sklep sozdovega delavskega sveta, td je predložiti skupne temelje v obravnavo in odločanje na zbore delavcev.	L. J.
Delavski svet sprejel sozdov plan za leto 1986
Cilji usklajeni
Sozdov delavski svet je na seji 20. februarja 1986 sprejel predlog Sozdovega plana za leto 1986. O glavnih planskih ciljih smo podrobneje že pisali v januarski številki, zato jih tokrat ne bomo ponavljali. Povejmo le, da obravnave osnutka niso dale nekih bistvenih pripomb, kot je ugotovila Komisija za planiranje, ko je opravila usklajevanje.
V tekst so vnesli dopolnitve, ki precizirajo obveznosti Inženiringa in mu nalagajo, da mora pridobiti določeno količino dela za projektante, to je za ljubljanski Projektivni biro in Projek-tivo.
Nekatere pripombe na Marketingov plan in financiranje bodo
morali reševati prizadeti tozdi v neposrednih pogovorih z Marketingom.
Komisija za planiranje in tudi Delavski svet sta zavrnila le zahtevo Ika, naj bi v Plan vključili tudi investicijo tozda Trata Črpalke. Ta investicija je povezana z gradnjo nove tovarne za proi-
Sklepi 10. redne seje Sozdovega delavskega sveta
Na 10. redni seji Sozdovega delavskega sveta 20. februarja 1986 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Potrdi se sklepe 9. redne seje Delavskega sveta z dne 16. 12. 1985 in poročilo o izvajanju sklepov s tem, da se pripombe O V, IKO inPMI, ki zadevajo »Skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov SOZD IMP 1986 —1990« posreduje Komisiji za planiranje in samoupravljanje, da do njih zavzame stališče.
2.	S 1. 1. 1986 se določi nova višina enote najenostavnejšega dela RR = 1 za delavce na delovišču v tujini in sicer 21.800 din neto.
3.	Delavski svet SOZD IMP razpisuje volitve po besedilu sklepa, kije bil posredovan z vabilom in ki je bil objavljen v februarski številki IMP Glasnika.
4.	Delavski svet je sprejel sklep o prevzemu ustanoviteljstva IMP Metal-la, v katerem so tudi podrobneje določeni okviri poslovanja te mešane družbe.
5.	Delavski svet SOZD določa osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v mešano podjetje IMP Metali po predloženem besedilu skupaj s prilogo k navedenemu sporazumu. Pri izdelavi predloga naj
se upošteva pripomba iz tozda Zastopstva, da se v sporazumu navede, kdo so prvotni ustanovitelji podjetja IMP Metali. Poprejšnja obravnava
osnutka v tozdih, ki so združili sredstva za ustanovno vlogo, traja do 15.3. 1986.
6.	Delavski svet SOZD imenuje za predstavnika IMP v IMP Metali tov. Janeza Stanovnika, dipl. prav. — namestnika generalnega direktorja.
7.	Delavski svet SOZD sprejema predlog plana SOZD IMP za leto 1986 s spremembami, ki so bile predlagane.
Zaradi samoupravne reorganizacije DO Emond je bil sprejet sklep:
8.	Delavski svet SOZD potrjuje združitev
1.	IMP — ELEKTROMONTER, p. o., Ljubljana
2.	IMP — DVIGALO — Industrija dvigalnih naprav, p. o. Ljubljana
3.	IMP — ISO — Industrija stikalne opreme, p. o., Slovenske Konjice
4.	IMP — TEN — Tovarna elektroenergetskih naprav, p. o., Ljubljana
5.	IMP — TELEKOM — Tovarna telekomunikacijskih naprav, p. o., Ljubljana
sestavljeno organizacijo IMP — Industrijska montažna podjetja, o.
sol. o., Ljubljana, Titova 37 Delavski svet je tudi obravnaval informacijo o uresničevanju celostne grafične podobe in v zvezi s tem sprejel sklep:
9. Delavski svet sprejema informacijo o uresničevanju celostne grafične podobe. Direktorje enovitih DO in DO, ki združujejo tozde pa se zadolži, da do 30. 6. 1986 realizirajo zahteve Pravilnika in Priročnika celotne grafične podobe.
Ob poročilu Odbora za obveščanje je bil sprejet sklep:
9. Delavski svet sprejema poročilo Odbora za obveščanje o delu za leto
1985.
Sklepi 1. redne seje Koordinacijskega sindikata
(Kosa)
Koordinacijski odbor sindikata sozda IMP je na l. redni seji 4. februarja 1986 sprejel naslednje sklepd:
V zvezi z zimskimi igrami IMP je bilo sklenjeno:
1.	Kos se strinja, da so 8. IMP-jeve zimske igre v Kranjski gori 22. februarja po programu, ki ga je pripravil organizacijski odbor.
2.	Predračun za IMP-jeve igre je treba povečati. Komisija za šport v sodelovanju s tov. Zamanom naj pripravi predlog in preveri možnost angažiranja propagandnih sredstev.
3.	Topli obrok za udeležence iger v Kranjski gori se obračuna in nameni za plačilo malice.
4.	Kos bo ustanovil komisijo za šport in rekreacijo. Do naslednje seje bodo sindikalne konference vseh IMP-jevih DO imenovale svoje delegate za to Komisijo. Za predsednika Komisije predlaga Kos Rajka Primca iz DO Iko, ker bo ta DO organizirala letne igre.
5.	Komisija za šport in rekreacijo bo pripravila program dela na svojem področju, v katerem naj upošteva tudi:
1.	Izpopolnitev pravilnika o športnih igrah IMP — tov. Štrus naj vsaki sindikalni konferenci pošlje po en izvod sedanjega pravilnika.
2.	Razčistitev financiranja letošnjih letnih iger in dolgoročen sistem financiranja IMP-jevih iger, kjer je treba angažirati tudi propagandna sredstva.
3.	Nabavo štartnih številk in dresov za kolesarje — rekreativce.
Po obravnavi Poročila Odbora za obveščanje in Vsebinske zasnove IMP Glasnika so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Kos soglaša s poročilom Odbora za obveščanje in z Vsebinsko zasnovo IMP Glasnika za leto 1986.
2.	Delegati bodo razpravo s Kosa prenesli v svoje sredine in posebej opozorili na vprašanje IMP-jevega ugleda v javnosti. Sindikalne organizacije morajo opredeliti naloge za kvalitetnejše delo. V sklopu prizadevanj za uspešnejšo proizvodnjo in boljše gospodarjenje je tudi ugled IMP-ja v javnosti zelo pomemben element, zato je treba opozarjati na vše napake, ki jih opažamo, in jih odpravljati.
3.	Sindikalne organizacije bodo poslale svoje predstavnike na seminar o obveščanju, ki ga bo organiziral Odbor za obveščanje v torek, 18. februarja v Ljubljani.
4.	Na naslednji seji bo Kos podrobno obravnaval uvajanje novega, enotnega sistema OD v sozdu.
Ob poročilu o problematiki letovanj je bil sprejet sklep:
Sindikalne organizacije bodo sprožile razpravo o problematiki letovanj, da bi lahko delegati sveta Počitniške skupnosti o teh zadevah odločali na osnovi mnenj sodelavcev.
Delegati so razpravljali tudi o kraju sej, da bi zagotovili čim boljšo udeležbo, in sprejeli sklep:
Do nadaljnjega bodo seje Kosa v Ljubljani. Sami delegati bodo predlagali, kdaj bi bilo primerno sklicati sejo Kosa,v kateri od IMP-jevih organizacij (na primer ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov ipd.)
Kos je tudi imenoval delegate v komisije Sindikata gradbenik delavcev Slovenije — in sicer:
—	V Komisijo za samoupravljanje in družbenoekonomske odnose Nevenko Goreč, IMP Livar, Viktor Koleša.
—	V Komisijo za delitev dohodka in osebnih dohodkov Vlasto Kodelo IMP, Delovna skupnost sozda.
—	V komisijo za dela v tujini Bogdana Bitenca, IMP Inženiring.
—	V Komisijo za inovacije Antona Repasa, IMP Klimat.
—	V Komisijo za socialo, standard, oddih in varstvo pri delu Jožeta Hrovata IMP-OV.
—	Želimo tudi, da se vključi IMP-jev delegat v Komisijo za kulturo — in sicer Draga Milenkovič IMP Klimat.
zvodnjo avtomatike. Tozd Črpalke namerava od tozda Avtomatika odkupiti njegove dosedanje prostore in jih preurediti in opremiti za proizvodnjo črpalk, saj se tudi sam duši v prostorski stiski. Tozd Avtomatika pa bi s tem dobil del potrebnega denarja za gradnjo.
Pomočnik generalnega direktorja Uroš Korže je pojasnil, da investicijski načrt tozda Črpalke ne izpolnjuje pogojev, da bi bil uvrščen v Plan kot prioritetna investicija, saj še ni izdelana pre-dinvesticijska študija. Razen tega je po IMP-jevih aktih možno za eno prioritetno naložbo nameniti iz združenih sredstev največ 20 odstotkov predračunske vrednosti. Povedal je, da se za gradnjo Avtomatikine tovarne pripravlja poseben elaborat, v katerem je treba najti finančno rešitev za tozd Črpalke.
Razmišljanje ob volitvah
Kako dela slab samoupravljalec?
Kar prepogosto slišimo, da tu pa tam niso- bili sklepčni. Celo na zborih delovnih ljudi v tovarni je težko dobiti skupaj večino, čeprav so v delovnem času. Kam se jih torej »skrije« tretjina in tudi več?
Možnosti je več: po garderobah, v delavnicah, pisarnah in še kje, ker ti zelo nizko cenijo svojo vlogo, ki jo imajo v okolju, kjer delajo. Jasno je namreč, da človek ni stroj, ki opravlja samo določene operacije, ampak je tudi subjekt, ki si mora pripraviti delo, sodelovati, torej tudi odločati, kako naj bo. Ker pa ni te zavesti, biti zraven, kjer si poklican, je razumljivo tudi delo slabo opravljeno, se pravi, da ima tak človek slab odnos tudi do svoje dolžnosti. Posledica je, da je učinek njegovega dela komaj imenovati vredno, oziroma ga je treba le zato, da sploh dobi ob mesecu svoj osebni dohodek.
Iz slabega odnosa do skupnih odločanj pa izvirajo tudi mnoge težave. Prav nič se ni potrebno spraševati, zakaj tako, ker točno vemo: KDOR SE NE ZANIMA, TUDI VEDETI NE MORE! To pa je balast našega samoupravljanja
in bi ne smeli kar tako dovoljevati, da obstaja, ali se celo razvija.
Kdor je torej nezainteresiran je lahko le obremenilna številka za kolektiv in je treba iskati rešitev, ker s sredino v kateri živi, gotovo ni zadovoljen in mu je treba omogočiti, da si izbere drugo.
Pa težave niso samo v posameznih tozdih! Tudi razni odbori in telesa imajo težave zaradi slabe, udeležbe na sejah. Recimo kar kratko, delegati ne pridejo ali predčasno odidejo, ne da bi povedali za vrok. To se dogaja tudi v najvišjem telesu sindikata v sozdu.
Na take pojave, ki so kar močno prisotni v kolektivih in na drugih ravneh ne smemo odgovarjati samo s kritiko, ki marsikdaj ruma nobenega uspeha. Doseči moramo, da bo vsak opravljal tiste dolžnosti, ki so tekoče in takorekoč obvezne po liniji samoupravljanja ali delegatski voljeni dolžnosti, kajti odločati o čem, pomeni tudi živeti njim in seveda drugim tudi. Ali ni to torej človeška logika, ki se ji ne moremo upirati?
FRAN VODNIK
Uveljavitev celostne grafične podobe
Do julija zares!
Direktorji tozdov in enovitih delovnih organizacij so dolžni do julija uveljaviti vse elemente celotne grafične podobe. Tak je sklep Sozdovega delavskega sveta. Prvotni rok za uveljavitev celotne grafične podobe je bil konec lanskega leta, zdaj je torej podaljšan za pol leta.
Delavski svet je o uveljavljanju celotne grafične podobe razpravljal 20. februarja. Poročilo je podal vodja Marketingovega Propagandnega oddelka Igor Meliva.
Videli smo lahko, da pri uveljavljanju celotne grafične podobe ni bilo ravno malo narejenega.
Tako na primer vse organizacije že imajo dopisne kuverte in papir po novem CGP-ju. Dvigalo in Telekom, ki imata precejšnje zaloge papirja s staro obliko, kar bosta popravila z nalepkami. Tudi ovitke delajo le po CGP-ju. Lepo število organizacij je tudi naročilo nove žige, žal pa nekateri tega ne morejo, ker še čakajo na sodno registracijo. Propaganda je tudi dala natisniti že 95 raznih poslovnih tiskovin (naročilnice, delovni nalogi ipd.) medtem ko ocenjujejo, da so vsaj 50 tiskovin naročile delovne organizacije kar same.
Se pa pojavljajo tudi problemi. Tako so lahko realizirali nalepke za projekte, težave pa so pri konstrukcijskih risbah, kjer obstajajo pravila Jusa, ki so »močnejša« od CGP-ja in se jih je treba držati.
Poseben problem so razpoznavne in usmerjevalne table ob vhodih in v zgradbah. Propaganda pravi, da teh niso mogli narediti, ker Priročnik o CGP-ju predpisuje prezahtevno in predrago izvedbo. Drug problem je, da imamo zadnji čas precej organizacijskih sprememb, kjer subjekti seveda čakajo, da ne bi naročili neaktualnih napisov. Tako so doslej te table naročili le Klimat, Klima montaža, Elektromonter in Montaža Koper — vendar z enostavnejšim pritrjevanjem, kot ga predpisuje CGP.
Svetlobni znaki so doslej na stavbah Alchroma, Montaže Koper in na Titovi 37.
Avtomobilske nalepke je Propaganda sicer dala narediti, a nekateri iz neznanih razlogov lepijo stare ali pa premajhne.
Nove ploščice za izdelke so preko Propagande doslej nabavili Itak, Livar in Klima montaža. V Propa-
gandi ocenjujejo, da imajo mnogi tozdi še velike zaloge starih ploščic.
Razen propagandni material — od prospektov in reklamnih tabel, do značk in zastavic — realizira Propaganda dosledno po novem CGP-ju.
V razpravi se je oglasil sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše, ki je spomnil, da je bil rok za uveljavitev CGP-ja leto in pol. Marsikaj je bilo že narejenega, na primer pri do-
pisnem papirju ali prospektih, toda pri napisnih tablah se zadeva ne premakne. Zato je generalni direktor menil, da ne smemo več zavlačevati in naj Propaganda zbere vsa naročila, določi obliko, reši odprte probleme ter skuša z večjim naročilom doseči čim ugodnejšo ceno.
In še naš komentar: Zares, zdaj ni več kaj odlašati. Imamo odpisni papir z novim znakom, nove prospekte, značke, zastave —- ali ni videti še kar smešno, da imamo na stavbah in vratih o tem še vedno napise s starim znakom?
LOJZE JAVORNIK
Veliki družini pa res ni potreben stalen SOS.
Ob vpisovanju ljudskega posojila v BiH
Zaposleni, pomagajte brezposelnim!
Lepo je imeti delo, službo. To vendar pomeni življenje, ki ga naj bo vsak človek deležen. Toda, ker je prirastek prebivalstva ponekod kar velik, se pojavlja tudi brezposelnost. V socialistični republiki Bosni in Hercegovini so začeli iskati rešitve za svojih 250.000 brezposelnih in se zatekli tudi k razpisu ljudskega posojila.
Odziv v BIH je bil decembra kar spodbuden, letos pa so ugotovili, da delavci v tujini in drugih republikah niso še nič vpisali tudi zaradi slabše organizacije te akcije. Zato bodo vpisovanje podaljšali tudi preko prvotnega roka — to je konec februarja in pričakujemo, da bodo tudi vsi delavci iz BIH v drugih republikah, torej tudi v IMP-ju vpisali vsaj višino enomesečne plače. Tako je pač postavljena kvota glede na plan.
Priznati je ob tem, da za mnoge to ne bo lahko. Kjer je le eden zaposlen v 4 članski družini, marsikje ne bo mogoče nuditi posojila, a kjer sta zaposlena dva ali morda še več, bosta dva ali trije kar lahko vpisali posojilo za odpravo brezposelnosti v BiH. Res,
vsak ima želje, kam z denarjem, toda brezposelni le možnosti sploh nimajo, pa bi se morali zaposleni zaradi njih odpovedati kakim nepotrebnim izdatkom v korist tistih, ki niso imeli sreče, da bi dobili delo. Na desettisoče iz omenjene republike v Sloveniji zaposlenih lahko izdatno pomaga svojim sosedom, morda bratu, ali ... sodržavljanu pač.
In kdo naj bo nosilec take akcije? Predsvsem člani Zveze ko-
Inženiringovo darilo Otroški bolnišnici
Novoletno
presenečenje
Kdor čaka, dočaka
Marketing vpisan v sodni register
Februarja je Sozdov a pravna služba dobila odpravek sklepa, da je Temeljno sodišče — Enota Ljubljana 30. decembra 1985 vpisalo tozd Marketing v sodni register organizacij združenega dela. To pomeni, da zdaj Marketing lahko v celoti samostojno posluje navzven.
Tudi v Glasniku smo že večkrat pisali, da se registracija tozda Marketing zelo dolgo vleče in mu otežuje poslovanje. Postopek je bil tako dolgotrajen, je povedal pomočnik sozdovega generalnega direktorja za pravno-samoupravno področje Tone Marolt, ker je bila Mar-ketingova registracija sestavni del nekaterih drugih statusnih sprememb v sozdu, kjer je zlasti pomemben prenos opravljanja zunanjetrgovinskega prometa na sozd, kar je terjalo določene spremembe tudi v Inženiringu in Tehnomontu, vse to pa je bilo potrebno izpeljati naenkrat.
Dolgotrajen postopek Marketingovega vpisa v sodni register je torej posledica zlasti treh zadev:
1.	) Zamude pri sprejemanju Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med tozdom Marketing in uporabniki njegovih storitev.
2.	) Ponavljanja referendumov o sozdovih aktih (Samoupravni sporazum o združevanju v sozd).
3.	) Poleg zgornjih dveh, to je naših notranjih vzrokov, pa so bile te-
žave tudi, ker so se v tem času spremenili nekateri predpisi — zlasti Uredba o vpisu v sodni register.	L. J.
%
POi
191
din
K
ustv
din:
22
P
kaž
daj;
gos
iefc
jev
kot
P
har
njii
fak
hvi
vse
'k
Pot
19!
zil;
Pri
1
Kn
dei
koi
so
leti
ko.
ski
Pri
Pri
za
de
to
0(
Pi
sc
munistov bi morali biti zgle* ostalim in to seveda povsod, tud1 v sozdu. Zato bi kadrovske službf morale narediti spiske delavcev <z Bosne in Hercegovine ter priprt*' viti Vič ostalo, da bi lahko pos°' jilo čim prej vpisali. Podobno <k cijo pripravljajo tudi na Kosov*1’ kasneje še drugje, vendar je B™ prva sprožila to zaskrbljenost1,1 reševanje zaposlovanja, torej rt*0' ramo tudi podpreti.
FR a N VODSlb
šk
ša
Inženiringov! delavci so ob koncu lanskega leta podarili otrokom v otroški bolnišnici na Ulici stare pravde barvni televizor. Le tabo malim«0"^ kom zelo prav prišel za spremljanje vzgojnih izobraževalnih in otroškihte zijskih programov. Ob njem se bodo bolni otroci počutili bolj domače v ■ ^ neprijetnem okolju bolnišnice. Prav bo pa prišel tudi zdravnikom, ki )x krajšal večerne in nočne ure dežurstva, ko bodo njihovi pacienti posp^ * ^ Darilo so v bolnišnici izročili iz tozda Inženiring predsednik IO sin0‘zdf Niko Rože j, član IO sindikata Gregor Kenig ter pomočnik direktorja Dušan Hočevar.	. ofjav
Otroci pa so predstavnikom Inženiringa ob podaritvi barvnega televiz zahvalo priredili novoletni program.	0iW
4. februarja pa je v Inženiring prispelo pismo direktorice Mestne o ^p bolnišnice primarija doktor Dragice Vendramin z naslednjo vsebino- .^r novo leto 1986 je vaš kolektiv poklonil našim malim bolnikom barvni tet ^ in s tem dokazal, da razume počutje in potrebe otrok, ki so prizadeti žara
ivanje v bolmšniO-ujK
*
lezni in ločitve od doma in staršev in jim skuša olajšati bivanje se še enkrat zahvaljujemo za vaše darilo, v spomin na vaš obisk pri naš) varovancih pa vam pošiljamo nekaj fotografij.«
Eno od njih tudi objavljamo.
m
ii
*
ir
Naključni račun Panonijine Kmetijske mehanizacije
Pričakovana izguba
^ Panonijinih gospodarskih težavah in o sanacijskem programu tozda Kmečka mehanizacija smo v IMP Glasniku že mnogo pisali, zato tokrat na kratko ^vzemamo podatke iz zaključnega računa, oziroma analize poslovanja za leto “85. V zaključnem računu je tozd Kmetijska mehanizacija izkazal 617.949 “'"arjev izgube.
►
; tud1 lužbf cev d -ipr“' vos°' <0td1'
s0yll,
BiH
ost d
jm°'
kmetijska mehanizacija je lani parila približno 2 milijardi in četrt “'narjev celotnega prihodka, to je za a odstotkov več kot v letu 1984.
, pregled fakturirane realizacije po-,aze, kako močno se je ustavila pro-fla)a kmetijske mehanizacije na jugoslovanskem trgu: njena vrednost ■e °ila nekaj nad 1.2 milijarde dinar-!ev — kar je devet odstotkov manj °pV lanskem letu.
, “recej močno pa je Kmetijska mesarija lani povečala izvoz, saj je z flm dosegla 456,5 milijona dinarjev .Aturirane realizacije. Vrednost v°za je tako celo nekaj nad petino -$e fakturirane realizacije. Povejmo ’ da je Kmetijska mehanizacija lani ^Večala izvoz v primerjavi z letom . °4 kar za 554 odstotkov in je izvoda tudi za 18 odstotkov več, kot je pdvidel sanacijski načrt! v “regled delitve pokaže, da so v .^etijski mehanizaciji porabili več ,enarja (2,285 milijarde dinarjev), so VS° 8a iztržili- Porabljena sredstva . bila za 77 odstotkov višja kot v k u 1984. Bila so tudi za 14 odstot-ov višja, kot je predvideval sanacij-J načrt, medtem ko so pri celotnem Phhodku cilj sanacijskega načrta "^egli za 12 odstotkov.
Nadalje je Kmetijska mehaniza-,la Plačala približno četrt milijarde ^ajatev iz dohodka (za 23 odst. več, ot so predvidevali v planu), za sebne dohodke pa so izplačali 350 dijonov dinarjev, kar je le skro-I 38 odstotkov več kot v letu v ®4. Ker pa se je v tem času zmanj-a° število zaposlenih (konec de-®ntbra je bilo v tozdu 599 zaposle-'T od tega 190 v režiji), je bil pov-P ®cni mesečni bruto osebni doho-,, °a zaposlenega lani za 70 odjekov večji kot v letu 1984 — in Cer 46.908 dinarjev.
'zguba v tozdu Kmetijska mehaniki3 je bila pričakovana in predvi-t yal jo je tudi sanacijski program, Q. a v resnici je bila za 20 odst. večja pr P^dvidene. To se je zgodilo, če-s dv le tozd v zadnjem kvartalu pre-®e* načrt fakturirane realizacije. Zat Kanoniji so seveda analizirali, j *aj je prišlo do tega, in pravijo. . so okrog 50 milijonov dinarjev y. aie stroške za obresti, kot so pred-eli v sanacijskem programu; imeli ■ za okrog 25 milijonov več stroškov . radi odpisa drobnega inventarja; arketingova provizija je bila za 15
^!phromovi noviteti
milijonov višja kot po sanacijskem programu; tudi fiksni stroški so bili višji (za 81 milijonov dinarjev) in prav tako prispevek za Panonijino delovno skupnost (za 28,4 milijona dinarjev) in tudi izplačali so za približno 15,8 milijona dinarjev za osebne dohodke več, ■ kot je bilo predvideno v sanacijskem programu.
Tudi drugi Panonijin tozd— Blisk, je končal poslovno leto slabo — s praznim poslovnim skladom. Tozd Blisk je dosegel nekaj pod milijardo
dinarjev celotnega prihodka (za planom je zaostal za 3 odstotke, povišanje na prejšnje leto znaša 84 odstotkov). Pri porabljenih sredstvih so se obnašali varčno — 7 odstotkov manj denarja so porabili, kot so načrtovali, toda še vedno kar sto odstotkov več kot v letu 1984. Tako so dosegli 307,8 milijona dinarjev dohodka, kar je za 5 odstotkov več kot so planirali. Za osebne dohodke so izplačali 178,6- milijona dinarjev — 10 odstotkov preko plana in 73 odstotkov več kot v letu 1984. Povprečni mesečni netto osebni dohodek na zapo-. slenega v Blisku je bil lani 37.975 dinarjev (84 odstotkov večji kot v letu
1984>-	L. J.
Panonija
Režijci v proizvodnji
V Panoniji in Kmetijski mehanizaciji so imeli v soboto in nedeljo, 22. in 23. februarja delovno akcijo, da so pravočasno dokončati stroje za Beckerja. Ker je bilo dela veliko, so proizvodnim delavcem priskočile na pomoč tudi delavke in delavci iz Panonijinih skupnih služb.
Na levi: Posnetek z delovne akcije, (foto: Frku)
Podpora razvojnim načrtom
Šišenski Izvršni svet v Iku
Nova sejalnica iz Panonije
Delovna organizacija Iko lepo sodeluje z Izvršnim svetom občinske skupščine Šiška. V torek, 18. februarja je imel šišenski Izvršni svet svojo redno sejo v Ikovih prostorih.
Sejala bo že to jesen
Panonija je v okviru dolgoročnega sodelovanja s Pegorarom in ob pomoči italijanskih sodelavcev žitno sejalnico (o njej je v decembrski številki Glasnika pisal Frku), ki je primemo predvsem za zahodno evropsko tržišče — za nekatere afriške države in za domači trg. Prvi prototipi sejalnice so že izdelani in jih bodo pokazali na letošnjih mednarodnih spomladanskih sejmih: S.I.M.A. v Parizu in E.I.M.A. v Veroni. V redno proizvodnjo jih bpdo dali že za letošnjo jesensko setev.
Od tega izdelka Panonija veliko pričakuje, saj je to sedaj najmodernejša tehnologija na domačem tržišču. Zaradi funkcionalnosti in enostavnosti je stroj primeren za zasebni in družbeni sektor. Izdelan je iz domačih materialov, uvožen je (iz Italije) le menjalnik. Sejalnica bo za izvoz po želji kupcev opremljena z dodatno opremo — to jez diskastim hidravličnim merkerjerjem in z napravo za trasiranje poti, ki je kasneje namenjena za škropljenje, z dozatorjem za insekticide, z mehanskim števcem hektarjev, pa z brano za prekrivanje semena.
M.P.
Poleg rednih točk dnevnega reda so se seznanili tudi z oceno poslovanja delovne organizacije Iko v letu 1985, z razvojnimi usmeritvami Ikovih tozdov ter z načrtovano gradnjo nove tovarne tozda Avtomatiko. Člani Izvršnega sveta so dobili pisno gradivo, kratek uvod o teh temah pa je na seji podal Ikov glavni direktor Rudi Bukovac.
Povedal je, da so Ikovi tozdi lani ustvarili 7 milijard dinarjev celotnega prihodka (126 odst. več kot v letu 1984), da je bil dohodek 2,57 milijarde (103-odstotno povečanje), akumulacija pa milijardo dinarjev, kar je za 135 odst. več kot v letu 1984. Na zaposlenega pa so povečali akumulacijo kar za 252 odstotkov.
Nato je Rudi Bukovac na kratko predstavil razvojne usmeritve Ikovih tozdov za obdobje 1986-1990 ter nove programe, ki jih snujejo in na podlagi katerih si obetajo, da bodo še naprej tako hitro povečevali fizični obseg proizvodnje, kot so ga v zadnjem obdobju. Predvsem tozda Avtomatika in Črpalke namreč od leta 1983 povečujeta fizični obseg svoje proizvodnje kar za 30 do 40 odstotkov letno. Ker oba tozda poslujeta v istih, že danes utesnjenih prostorih, ugotavljajo, da v njih nimajo več možnosti za nadaljnji razvoj.
Zato so pripravili načrt za novo tovarno avtomatike, v kateri bo tozd Avtomatika pridobil približno 9300 kv. metrov površin — in sicer okrog 6200 za proizvodnjo, ostalo pa za razvojne in tehnološke službe. Seveda pri tem načrtu ne gre le za novo stavbo, pač je v investiciji zajeta tudi tehnološka oprema, ki jo tozd Avtomatika nujno potrebuje za uresničitev svojih ambicioznih razvojnih načrtov. (Sicer pa smo Avtomatikin inve-
sticijski program že obsežno predstavili v prejšnji številki Glasnika.)
Avtomatikina investicija je tudi v srednjeročnem planu delovne organizacije Iko, pa tudi občine Šiška in Ljubljane. Po selitvi tozda Avtomatika v nove prostore, bo tozd Črpalke
lahko odkupil 4000 kv. metrov prostorov, kijih zdaj uporablja Avtomatika. Vrednost teh prostorov cenijo na okrog 500 milijonov dinarjev.
Člani šišenskega Izvršnega sveta so v celoti podprli razvojne usmeritve delovne organizacije Iko in še posebej tudi opisani investicijski program.
L. J.
Bobnasti filter in aparat za dodelavo medu
šk^U*k‘ Alchrom je izdelal dva bobnasta filtra za filtriranje tehnolo-. 'otie v papirni industriji in dva aparata za vakumsko kuhanje, me-Je in dodelavo medu ter ostalih izdelkov na osnovi medu.
Bobnasti filter, ki ga je tozd pirja Sladkogorska Sladki vrh, se lchrom izdelal za Tovarno pa- uporablja za ločitev celuloznih
»tr%
.)evi^(
S
^ ______
dodelavo^8 j ®*ter, spodaj aparat za vakumsko kuhanje, mešanje
vlaken (ki bi drugače propadla) od tehnološke vode. Pri tem je dosežen dvojni namen:
—- večji izkoristek celulozne surovine,
— čistejša odpadna tehnološka voda.
To napravo je naš ruški tozd razvil skupaj z razvojno službo Sladkogorske.
Prvi filter je tozd izdelal konec leta 1984 in je začel v Tovarni Sladkogorske poskusno obratovati v prvi polovici lanskega leta.
Prvi Sladkogorski filter se je v poskusnem obratovanju dobro obnesel kljub manjšim pomanjkljivostim. Po mnenju Sladkogorskih strokovnjakov funkcionalnost in kvaliteta izdelkov ne zaostajata za podobnimi izdelki zahodnoevropskih firm. Zato se je Sladkogorska odločila še za drug enak stroj, ki ga je Alchrom že izdelal in ga januarja letos predal Sladkogorski. Pri tem drugem je Alchrom odpravil pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izdelavi prvega filtra.
Izdelava takega stroja je precej zahtevna, zato so stroj delali okoli pol leta. Stroj je izdelan delno iz domačih, delno pa iz uvoženih nerjavnih materialov
—	uvoženo je posebno plastično sito, ki ga je uvozil kupec — to je kupčev potrošni material, ki se uporablja pri obratovanju tega filtra.
Današnja vrednost enega filtra, ki ga potrebujejo tovarne papirja — uporablja pa se redko
—	je približna 35 milijonovdi-narjev.
Prek Združene papirne industrije Alchrorr^ Alchrom animira še druge potencialne kupce za nabavo takega stroja.
Aparat za vakumsko kuhanje, mešanje in dodelavo medu ter drugih izdelkov na osnovi medu (izdelal je dva aparata) je Alc-
Saj smo dobri, toda...
Lahko bi bili boljši
Ni navada, pa bi lahko bila, da bi si zaploskali, ko je letni plan proizvodnje dosežen in presežen. Čeprav si tudi ne privoščimo razmišljanj, kako smo kaj dosegli, uspeli, pa tudi premalo angažirano kje delovali in seveda tudi —grešili, kateri pa celo lenarili, delali daleč pod možnostjo, objektivno in subjektivno so vzroki po logiki nekih, kar me porinejo, toliko bom stopil, nič samoiniciativno.
Ko takole mečemo oči po številkah realizacije plana v letu 1985, se kje lahko smejemo visokoodstotnim uspehom. Imamo jih celo bolj za statistične kot realne. V podkrepitev naključje morda, da so na Trati trije tozdi dosegli indeks izvršitve 1984—I 985 po —240 odstotkov —kot bratje so se enako trudili. Pri izpolnitvi letnega plana pa imajo 29 odstotkov in 10 odstotkov razlike. Cela družina DO Iko pa se izkazuje od 120 odstotkov tam do 163 s četrtim tozdom in na prvi (najvišji) stopnički v sozdu IMP ima v sebi še kaj drugega kot uspeh.
Velja si torej ogledati fakturirano realizacijo za leto 1985 tistih enajstih, ki so ostali s plani precej globoko pod stotimi odstotki. To je dokaz različnih sposobnosti in pogojev dela, laično rečeno, ekonomist bi to drugače ocenil, a dokler ne, naj bo vsaj nekaj zapisano.	>
Kdor se malo obrne v svojem delovnem okolju, bi marsikaj odkril, kar bi sam drugače »organiziral«. Znano je, kar naredimo, je skoraj dolžnost, a kar ne, a bi morali, pa tudi zmogli, ob teh zadevah se moramo še vedno zamišlfati, ker še ni dosežena raven storilnosti dela, ki jo poznamo iz sveta.
Ob dosegu letnega plana in dosti čez (za 153 odstotkov) v tozdu Avtomatika je potrebno, posebno letos in še pozneje videti dosti boljšo delovno učinkovitost z vsemi elementi, za katere kratko rečemo —uspeh na vseh nivojih. Ko se zagledamo v ambicijo, dobiti v dveh letih novo tovarno, ki ima predračunsko vrednost 4.960,000.000 dinarjev, kar je nekaj manj od plana celotnega prihodka v letu 1986, kar pa ni tolažba, saj bo treba investicijsko naložbo odplačevati desetletje (!) in več, a podražitve niti niso zajete. Torej se ne bomo veselo držali, ko bodo gradili tovarno, ker bi morda zdaj še ne predvidljivo finančno breme za tozd, posebno še, če bi se v sozdu ne združevala sredstva po planu.
In kako se naj bi obremenitve z novo tovarno premagovale? Odkrito si lahko rečemo, da imamo še vsaj 20 in več odstotkov organizacijskih in delovnih rezerv, ki jih je možno aktivirati, ne samo na delovnem mestu po zadolžitvi, ampak tudi s premeščanjem na druga dela, da se ne bi stalo in čakaje na delo zapravljalo čas. Čas bo zahteval tudi take prijeme, med nami pa še posebno, če hočemo imeti tisto, kar potrebujemo —NOVO TOVARNO. K uresničitvi bi lahko vsak pomagal, če bo vedel, koliko je dnevno res dolžan delati, ker je danes za marsikoga še pomembno biti 8 ur na delovnem mestu, a ne tudi delati.
FRAN VODNIK
hrom izdelal po tehničnih in konstrukcijskih rešitvah, ki jih je pripravila skupina za procesno opremo v Metalprim Inženiringu Maribor. Alchrom je izdelal ves nerjavni del za oba aparata in izvedel montažo. Mešala, nosilno konstrukcijo in regulacijo pa so izdelali Metalprimovi kooperanti. Aparata sta narejena kot prototipa. Alchrom ju je začel delati v lanskem poletju, januarja pa jih je izročil kupcu Metalprimu. Aparat je prvi izdelek na domačem tržišču in predstavlja razvojno nalogo Metalprim Inženiringa.
MARIJA PRIMC
Brez standardizacije tehničnih izrazov razvoj ni mogoč
V isti hiši govorimo različne jezike
Nova znanja zaobsegajo novo moč in z novo močjo prihaja več odgovornosti. Raziskovalno delo pri tem nikoli ne prinaša svobodnih vrednot in razvoj novih sredstev in tehnologij se ne bo nikoli mogel odreči odgovornostim. Predvsem se je potrebno zavedati, da vključevanje v sodobne tokove ni stvar subjektivnih želja, ampak objektivnih pogojev, ki nam nudijo določene možnosti in priložnosti.
Za naše razmere so značilne pri tem predvsem naslednje okoliščine:
—	smo razdrobljeni,
—	ne povezujemo zmogljivosti,
—	premalo smo miselno in ustvarjalno usposobljeni,
—	parcialno obravnavamo spremembe,
—- ne poglabljamo se v bistvo problemov.
Uvajanje računalnikov in še posebno intelegentnih grafičnih postaj pa terja:
—	institucionalna prestrukturiranja,
—	organizacijska prestrukturiranja,
—	materialna prestrukturiranja,
—	kadrovska prestrukturiranja.
Ugotovitve, da so proizvodi na
trgu, projekti in sejmi glavni vir znanja velja le še za zelo majhne in slabe delovne organizacije. Hkrati s tehnologijo bi se morala uveljavljati tudi terminologija znanja o podatkih, o
strukturiranem programiranju, o grafiki, itd.
Dejstvo je, da potrebujemo poenoteno terminologijo. Vsi tisti, ki že pospešeno vzpostavljajo svoje banke podatkov, se namreč otepajo s temeljnim problemom neusklajene in nepoenotene terminologije, brez katere računalniška obdelava ni mogoča. Če pogoji za to niso izpolnjeni, seveda ni mogoče zgraditi interdisciplinarnega in integralnega informacijskega sistema. Posledice neusklajene terminologije so v vseh nosilnih strokah veliko daljnosežnejše, kot so videti na prvi pogled.
Številne panoge danes že uporabljajo lastne interne slovarje, ki nastajajo predvsem po»paberkovalni metodi«. Korak naprej pa je dogovarjanje o dorečeni terminologiji v širšem okviru, ne znotraj panoge, temveč vsaj na ravni DO, če že ne na ravni sozda. V naši praksi je položaj, žal, drugačen in dogaja se, da obsta-
jajo različni izrazi za iste stvari celo znotraj tozda.
V	takem neredu se bo, če ne prej, pri računalniških popisih, pokazala velika zmeda, v kateri se bo pač skušal vsak znajti po svoje in se tudi prepustil v končni fazi stihiji. To je izredno negativen pojav pri nas, spričo katerega še bolj zaostajamo za razvitim svetom, v nekaterih primerih pa celo za drugimi jugoslovanskimi republikami. Znano je, da ima bosanski Energoinvest zaposlenih več kot 150 prevajalcev, da ima terminološko banko in da je včlanjen v mednarodno organizacijo AILE s sedežem na Dunaju.
V	standardizaciji tehničnih izrazov moramo končno uvideti prerišem naslednje kriterije:
—	gospodarsko učinkovitost,
—	pravičnost v odposih vseh uporabnikov,
—	doslednost.
Seveda pa problematika ne bo rešena, dokler ne bodo tvorci razno raznih izrazov nehali kovati te izraze kar sproti po lastni, jezikovno premalo podkovani, presoji in, kar je še huje, brez poznavanja temeljnih znanj o stroki.
DRAGO GOL;
Pogovor s pomočnikom sozdovega generalnega direktorja Tonetom Maroltom
Delegat naj ne bo kot navaden kurir!
Izjeklo se je spet eno mandatno obdobje naših samoupravnih organov. To je priložnost, da strnemo nekaj ugotovitev o delovanju samoupravljanja v sozdu IMP. O tem govorimo v času, ko naša družba še išče poti iz gospodarske krize in ko je tudi zelo intenzivno razmišljanje, kako doseči učinkovitejše samoupravno delovanje na osnovi Kritične analize delovanja političnega sistema. Tokrat sem po njegovem mnenju o stanju samoupravnih odnosov v sozdu in družbi nasploh spraševal pomočnika sozdovega generalnega direktorja za pravno-samoupravno področje Toneta Marolta.
Po moji sodbi sta za delo sozdovih samoupravnih organov — zlasti njegovega Delavskega sveta —• v zadnjem obdobju pomembni zlasti dve značilnosti. Na eni strani smo slišali poudarjene očitke, da se v sozdu krši pravila delegatskega delovanja (krivdo se običajno vali predlagateljem raznih aktov), na drugi strani pa opažamo že kar množično kršenje sklepov Sozdovega delavskega sveta: na primer pri neupoštevanju rokov za razne javne razprave ali referendume. Kako pa vi gledate na uspešnost dela Sozdovega delavskega sveta?
»Kolikor sem sodeloval pri sprejemanju in oblikovanju sozdovih samoupravnih splošnih aktov (Samoupravni sporazum o združevanju v sozd, Sozdov statut, vsi akti za osebne dohodke, sprejemanje Planskih temeljev 1986—1990), bi rekel, da pri sprejemanju v mnogih okoljih taktizirajo.
Predvsem opažam dvoje:
1.	) Zelo slaba je povezava med odločitvami na Delavskem svetu in izvedbo v delovnih organizacijah. Očitno je, da ene strukture sprejemajo sklepe, druge strukture pa razpolagajo z izvedbo. Čeprav v sozdu pri vseh pomembnih akcijah najprej tudi po strokovni plati usklajujemo zadeve in se dogovarjamo za roke, ki jih potem predložimo v potrditev Delavskemu svetu, se nam pogosto zgodi, da v mnogih okoljih teh sklepov ne uresničijo.
2.	) Tudi javne obravnave pri naš ne tečejo, kot bi morale. V sistemu z mnogimi enotami je popolnoma jasno, da se pojavljajo različna mnenja. V IMP-ju tudi imamo organe, katerih naloga je usklajevanje različnih mnenj in oblikovanje predlogov za Sozdov delavski svet: To sta zlasti Komisija za samoupravljanje in Komisija za planiranje in družbenoekonomskih odnosih. Po svoje je zanimivo, da ti komisiji zadnje čase kar pogosto sprejemata stališča s preglasovanjem. To namreč kaže, da se pri nas ne upošteva osnovnega načela za sožitje v skupnosti: Namreč da je treba najti skupen jezik. Ko nato Delavski svet določi enoten predlog, pa čeprav s preglasovanjem, se začne sprejemanje v tozdih, kjer imamo primere, da v določenih tozdih nekaterih aktov niso sprejeli. Toda ko smo analizirali vzroke, smo kar dostikrat ugotovili, da so nekateri zavrnili sprejem posameznih aktov iz vzrokov, ki niso imeli prav nič skup-
nega s tematiko, ki so jo ti akti urejali. Tot
> pa je seveda vzrok, zakaj se postopki tako dolgo vlečejo. Zelo značilen primer je sprejemanje sozdovih aktov, kajti tu je bila velika večina predlaganih sprememb le Uskladitev s spremenjeno zakonodajo, pa je bilo vendarle treba ponekod celo ponavljati referendume.
Dosti je očitkov, da mi, to je soz-dove strokovne službe, preko Komisij vsiljujemo neke svoje rešitve. To sploh ni res! Res sozdove strokovne službe pripravljajo teze za samoupravne akte, toda to ne pomeni, da nočejo na vsak način vsiliti svoje mnenje. V razpravi bi moral vsak iskati nove kvalitetnejše predloge, ne pa da trmasto vztraja pri svojem, ali da potem nekega akta sploh ne sprejema. V takšnem obnašanju se vidi, da se delovne organizacije ne zavedajo svoje odgovornosti, da so dolžne usklajevati stališča in dajati predloge, saj so one subjekt združevanja v sozdu.
Poleg tega pa se nam tudi dogaja, da lahko ena mala enota zavre hotenja vseh ostalih. V takem primeru se zaradi odločanja po načelu konsenza demokracija sprevrže v svoje nasprotje.«
Ali ne vpliva na zavlačevanje postopkov tudi to, da ne znamo zadev presekati? Na primer: Neka pripomba se pojavi že v fazi osnutka, zavzeto je stališče, oblikovan je predlog — a spet se pojavi ista pripomba, ki se potem še kar naprej ponavlja, čepray je bila že večkrat usklajena?
»Da, res je. Če je neka pripomba usklajena, bi jo morali spraviti z dnevnega reda. Toda pri nas je tako, čim pridejo na nek akt nove pripombe, nekateri odpro tudi vse stare: To je povsem nelogično, neracionalno in neusklajeno.«
Rekla sva nekaj kritičnih besed o samoupravljanju v IMP-ju, a ne bi želel, da bi izzvenelo, kot da smo pri nas samoupravno zaostalo okolje. Prepričan sem, da se večina slabosti, ki jih opažamo v IMP-ju pojavlja tudi v drugih delovnih organizacijah. Splošna ugotovitev v naši družbi je, da ie*razvoj samoupravljanja v določeni krizi, saj sicer najbrž ne bi s Kritično analizo delovanja političnega
sistema iskali poti za dograjevanje družbenoekonomskega in političnega sistema. Kako vi vidite povezavo med problemi, ki jih opažate v IMP-ju in med problemi v širši družbi?
»V okviru razprav o političnem sistemu je spomladi lani Gospodarska zbornica Slovenije organizirala posvet o sozdih, na katerem se je pokazalo, da ima gospodarstvo precej enake probleme in tudi precej enotna stališča, kako bi morali zadeve urejati.
Predstavniki sozdov so na tistem posvetu opozorili predvsem na tri zadeve:
1.	) Pri urejanju razmerij v sozdih je mnogo prepogosto obvezno načelo soglasja, kar v praksi pogosto^ sprevrača demokratično odločanje v njegovo nasprotje. Stališče je bilo, naj se soglasje omeji le na temeljne akte, to je na samoupravni sporazum o združitvi in na temeljne plane akte. Ko so s temi akti podani temelji skupnega delovanja, pa naj se omogoči večinsko odločanje, pri čemer naj bo čim več pristojnosti prenešenih na delavski svet. V teh temeljnih aktih bi moralo biti natančno določeno, katere zadeve delovne organizacije prenašajo na sestavljeno organizacijo in potem naj bi o teh zadevah tudi odločali sozdovi organi, ne da bi bili vezani na tozde in delovne organizacije. Z drugimi besedami, pristojnosti naj se ne ponavljajo, naj ne bodo na različnih ravneh — vsaka zadeva naj se ureja le na eni ravni.
2.	) V okviru samoupravne funkcije je treba bolj jasno določiti, kaj je poslovodna funkcija. Vse pristojnosti poslovodnih organov na sozdovi ravni so v glavnem omejene na koordiniranje — ali z drugimi besedami, ti poslovodni organi nimajo nobenih pravih pristojnosti. Zato je bilo stališče povsem enotno: Če se od nekoga zahteva odgovornost, mu je najprej treba dati pooblastila. Z drugimi besedami: Poslovodnim organom na sozdovi ravni je treba dati določene pristojnosti, zlasti možnost vpliva na kadrovsko politiko v sozdu-1 s tem, da da mnenje ali celo soglasje k imenovanju direktorjev delovnih organizacij. Poleg tega mora imeti sozdov poslovodni organ pooblastilo, da prepreči izvajanje ukrepov delovnih organizacij ali tozdov, kadar so ti v nasprotju s skupno opredeljenimi razmerji: zlasti na primer pri izvajanju planov in programov.
3.	) Splošno stališče, ki ne velja le za sozde, pa je, da je potrebno urejanje družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu močno poenostaviti, se pravi zelo zmanjšati število samoupravnih aktov, ki urejajo te odnose. Pri oblikovanju aktov je treba dati ozdom, se pravi gospodarskim subjektom, možnost, da se organizirajo
, po svoje, se pravi, naj bo čim manj togo predpisanih oblik organizaira-nja.«
Govorili ste o pristojnostih poslovodnih organov, o vsebini in številu posameznih samoupravnih aktov in podobnem, nič pa niste rekli o vlogi samoupravljalca in delegata. In tudi v Kritični analizi je o njem kaj malo govora. Ali ni to čudno?
»Ne, ni čudno, pač pa je le odraz tega, kje imamo največje težave. Pred skoraj desetimi leti smo sprejeli Zakon o združenem delu, in na nje-
govi osnovi smo razvijali samoupravljanje. Toda to, kar mi imenujemo samoupravljanje, se dostikrat uporablja kot zastor, ki naj prikriva • razne samovoljne oblike odločanja. Razloga za to sta pa dva:
1.	) Že Zakon ni ostro ločil meje med strokovnim in samoupravnim odločanjem. Tako imamo zdaj kar pogosto prakso, da se neki zadevi, ki strokovno ni čista, kot zaščitni znak pritisne samoupravni pečat in se jo skuša uveljaviti na ta način. Tako ljudje dobivajo občutek, da lahko gredo s samoupravnimi odločitvami preko ali mimo stroke. Torej je povsem logičen napor, da potegnemo natančno ločnico: Stroka je orodje, samoupravljanje pa pot za odločanje.
2.	) Delo samoupravnih organov na sozdovi ravni je v nekem smislu problematično, sa je delegat vedno vezan na smernice ali odločitve v delovni organizaciji ali gozdu. Tako je praktično le prenašalec: bolj je kurir kot aktiven subjekt. S spremembami političnega sistema, ki se pripravljajo, naj bi ta delegat dobil pravo vlogo. To bi dosegli tako, da bi vsako funkcijo odločanja porazdelili na pravi nivo, kar bi opredelili s samoupravnimi akti in potem bi delegati odločali v okviru teh določil — toda o vsaki zadevj samo na enem nivoju. Sozdov delavski svet bi tako imel pred seboj le tiste zadeve, ki so inte-
res sozda in delegat ne bi bil obvezno vezan na mnenje baze.«
Rekli ste, da je delegat le poštar, da ne sme odločati po svoje. Jaz pa mislim, da mnogi delegati niti nočejo odločati po svoje in da ravnajo tako po najboljšem hotenju, ker pač želijo zastopati mnenje okolja, ki jih je delegiralo v nek organ. Tako sem opazil, da se delegati včasih vzdržijo, ker o kaki kočljivi odločitvi niso dobili v svojem okolju napotka, kako naj se opredelijo. In kaj je slabega v tem, če delegat zastopa stališče svojega okolja? Le zakaj naj bi ga odvezali te obveznosti?
»Jaz pa vprašam, zakaj pa ne bi delegati odločali po pameti? Predvsem pa soloh ne gre za to, da bi delegata odvezali njegove odgovornosti do svoje baze. Treba je le vedeti, da se odloča na različnih ravneh. Če se od-• loča v tozdu, je logično, da se ima pred očmi tozdove interese. Če pa se odloča v sozdu, je pač treba opredeliti sozdove interese. V praksi pa to zelo pogosto pomeni, da se mora delegat usklajevati z delegati drugih sozdovih enot. Seveda mora odločati v interesu enote, ki ga delegira, imeti pa mora tudi možnost, da se usklajuje z drugimi. Saj tako stvari tečejo že zdaj, čeprav na ekstenziven način. Če pride do različnih mnenj, se seja prekine, delegati se posvetujejo, potem se zadeve usklajujejo, predlogi se sprejmejo s preglasovanjem,
ali pa se zadeve vlečejo. Topa seveda ni učinkovito.«
Govorila sva o razmerjih med samoupravo in stroko, za konec pa
bi se rad dotaknil še enega vprašanja: Namreč strokovne službe morajo tudi podpirati delo samoupravnih organov. Tu pa se mi zdi, da so v našem sozdu še določeni prazni prostori. Kako se na primer lahko zgodi, da se Sozdov odbor samoupravne delavske kontrole v minulem mandatnem obdobju sploh ni konstituiral?
»Delavsko kontrolo sta sicer predpisala Ustava in Zakon o združenem delu kot eno temeljnih delavčevih pravic. Vsekakor menim, da je neposredna delavska kontrola lahko zelo učinkovita. Vprašanje je, kako zagotoviti uspešno delo odbora delavske kontrole. To je praksa tudi pokazala. Kontrola je namreč vedno strokovna zadeva. Če jo hočemo postaviti, kot jo poskušamo, se zgodi tako, da najpej odbor samoupravne delavske kontrole čaka na strokovne službe, da mu bodo našle problem in nato mu strokovne službe najdejo tudi predlog rešitve. Povsod je tako, da za delo odborov delavske kontrole skrbijo neki strokovni organi. Toda ravno to so organi, ki naj bi se jih kontroliralo. Zato je po mojem mnenju mnogo bolj smiselna stalna strokovna kontrola.«
Hvala lepa za pogovor!
LOJEZ JAVORNIK
Poročilo o delu sindikalne organizacije v Iraku
11. kongres ZSS
Poudarek samoupravljanju in znanju
21. in 22. marca bo v Ljubljani 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Osnutek kongresne resolucije nosi naslov »Socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo — najvišji vrednoti življenja in temelj našega napredka«) ki jasno nakazuje, na katerih nalogah naj bi bil poudarek sindikalnega dela v prihodnje: to je na razvoju socialističnih samoupravnih odnosov ter uveljavljanju znanja, znanosti in ustvarjalnosti naši proizvodnji in življenju nasploh. Delegati se bodo na kongresu izrekli tudi o pred' logu sprememb in dopolnitev Statuta, katerih cilj je narediti sindikat učinkovitejši pri uveljavljanju delavskih mnenj.
Zvezni, to je 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, pa bo konec maja.
Manj politike, več življenjskih reči
Glede na velikost projektov in lokacijskih razvrstitev so se delavci v preteklih letih v Delovni enoti Irak združevali v tri osnovne organizacije, sindikata in sicer DOS P-202-D, KOL-7 in OOS baghdadskih projektov, ki se nahajajo v Baghdadu ali njegivi bližnji okolici. Ker pa so se v letu 1984 dela na P-202-d in KOL-7 skoraj zaključila, deluje od leta 1985 le ena osnovna organizacija enotno za vse projekte.
Delovni program sindikalne organizacije v DE Irak
Delavci, ki se nahajajo na začasnem delu v Iraku delajo v drugače razporejenem delovnem času, drugačnih družbenih in klimatskih pogojih kot doma. Interes delavcev v okviru splošnih interesov in specifičnega položaja, ki ga ima delo na gradbišču je dokaj drugačen in športno udejstvovanje se bistveno razlikuje od udejstvovanja v domovini.
Zaradi navedenega dela tukajšnjega sindikata ni enako delu sindikata doma. Obseg delovanja je ožji, kar zadeva upravno in politično aktivnost. Večja pozornost se daje neposrednim stikom z delavci še posebej po delovnem času.
Sindikalna organizacija je svoje delovanje usmerila posebej na:
1.	Spremljanje rezultatov poslovanja in doseganja planiranih rezultatov na posameznih projektih tako, da je predstavnik TO obvezno prisoten na mesečnih sejah sveta projektov, na katerih se obravnava obdobno delo na projektih in njihov finančni rezultat.
Organizacija sindikata sodeluje tudi z ZK tako, da se udeležuje njihovih sej.
2.	Delavci na začasnem delu v Iraku so zaradi oddaljenosti posameznih projektov izpostavljeni posebnim nevarnostim, predvsem prometnim nesrečam. Večkrat so prisiljeni, da morajo na licu mesta, v primeru prometne nesreče, izplačati določeno vsoto denarja, da bi se lahko izognili neprijetnostim, ali da si lahko zagotovijo prostost. Dostikrat morajo nadoknaditi škodo ne glede,
ali so krivi za nesrečo, oziroma prekršek ali ne. V ta namen smo ponovno formirali sklad prostovoljnega solidarnostnega prispevka vseh delavcev IMP DE Irak.
3 Zaradi oddaljenosti delavci ne morejo dnevno spremljati dogajanja v domovini. V ta namen Ambasada SFRJ v Baghdadu dvakrat tedensko izdaja list Bilten, v katerem posreduje najnovejše dogodke iz domovine in Iraka. Enkrat tedensko se zagotovi delavcem informiranje z dostavo dnevnih časopisov ter tedenske in mesečne publikacije iz domovine.
4.	Poseben poudarek pa daje sindikalna organizacija pri organiziranju proslav in športnih srečanj. Proslave so organizirane predvsem v po-
častitev praznikov: 1. maja, 4. in 22. julija, 29. novembra in dneva žena. Pri izvajanju programa, razen naših delavcev sodelujejo tudi otroci naših delavcev, ki začasno živijo v Iraku.
Kot vsako leto smo tudi letos organizirali silvestrski večer, vendar nekoliko drugače kot prejšnja leta. Novoletni program smo popestrili z bogatim srečelovom in licitacijo, dedek Mraz pa je obdaroval otroke naših delavcev. Poseben čar silvestrovanja je bil ta, da smo novo leto dočakali v novem klubu, ki je bil narejen z velikim trudom naših delav-
Tekme se igrajo na našem igrišču n® Abu Grebu oziroma na terenu nasprotujoče ekipe, in sicer v dveh terminih, spomladanskem in jesenskem. V preteklem letu je IMP-jeva ekipa zasedla mesto v srednjem delu tabele.
V letu 85 pa so se naši delavci pri' čeli aktivneje ukvarjati še z balinanjem, tenisom in odbojko. V f® namen so na Abu Greibu uredil' stezo za balinanje, sedaj pa prevre-
Zaradi občutnega zmanjšanja šte- • vila delavcev na začasnem delu v Iraku je osnovna organizacija v preteklem letu organizirala le eno športno srečanje. Tekmovanje se je organiziralo za sledeče ekipe: mali nogomet, balinanje in vlečenje vrvi.
Ekipa malega nogometa, pa je poleg tega aktivna še v YU-ligi.
Sindikat naj naredi kaj oprijemljivega!
Podaljšanje tovarištva v sozdu
Od vseh organizacijskih tvorb in oblik, ki nastajajo in tvorijo sozd IMP, sta dobri (najboljši) dve in to sta: moški pevski zbor (ženskega še nisem slišala) in planinsko društvo IMP. Žetimi si lahko le, da bi bilo tudi poslovanje znotraj sozda tako ubrano, da bi bili odnosi med službami in oddelki tako enotni, da bi bili nastopi IMP na domačem in tujem tržišču tako skladni in odmevni, kot je pesem IMP moškega zbora.
Namesto veselice ob dnevu žena
Koristno
predavanje
V sodelovanju z Obratno ambulanto IMP, ki se je, skupaj s Centralno kuhinjo pred kratkim priključila delovni skupnosti sozda in Interne banke, je sindikat sozda in Interne banke organiziral ob praznovanju dneva žena predavanje o raku na dojki. Tako smo v tednu boja proti raku združili izobraževalno akcijo s praznikom žena.
Uro in pol trajajoče predavanje je vodila višja medicinska sestra Tatjana Kumar s Centra za bolezni dojk pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O raku kot bolezni našega časa je zmeraj veliko govora. Mnoge splošne stvari s tem v zvezi že poznamo, vendar je bila marsikatera udeleženka predavanja presenečena, ko se je seznanila z zgodovino te bolezni, z razvojem bolezni od prvih zasevkov pa do zadnjega stadija in s posledicami, če, kot je dejala predavateljica, »ženska ne zna biti sama sebi največji zdravnik in opazovalec svojega telesa«. Tov. Kumar nam je pokazala tudi mnogo diapozitivov.
Akcija je v vseh pogledih zelo uspela in sodelavke, ki so se udeležile predavanja, so bile zadovoljne, saj sedaj natančno vedo, kako ravnati, ko se pojavijo sumljivi znaki bolezni.
Vendar pa to ni edina akcija, ki jo je naš sindikat organiziral v skrbi za delavčevo zdravje. Organizirani so tudi preventivni zdravstveni pregledi za delavce sozda in Interne banke, ki že potekajo, in tudi za v bodoče se bomo trudili, da bi Mio sodelovanje z našimi sodelavci iz ambulante čim tesnejše.	METKA BAJDA
Ob koncu leta je IMP podelil delovna priznanja delavcem sozda IMP. Kot vsako leto so se dobitniki priznanj ter povabljeni gostje zbrali na slovesnosti v Promontu v njihovi jedilnici.
Besede, ki so bile izrečene ob tej priliki, so bile lepe, prisrčne, pohvalne pa tudi grajalne. Toda najlepše so bile pesmi, kot vem, tako tudi gotovo verjetno večini poslušalcev bo ostal na dan nepozaben: poslušati tako lepe glasove, ki človeka nehote zazibljejo v rahlo omamljenost, je razkošje, ki ga imamo le redko kdaj na razpolago. Verjetno se staram, kajti kot kaže, je lastnost starejših oseb ljubezen do glasbe, ki ni popačena z grobimi, težkimi in glasnimi toni, katerih rezultat sta oglušelost in glavobol.
Velika škoda je, da ne znamo organizirati več internih prireditev, ki bi jih obogatili z zbori, ki imajo domovinsko pravico v sozdu, pevci pa so naši delavci. Toda niše konec vseh dni in v tem letu, v katerega smo stopili, lahko reorganiziramo cel sistem raznih srečanj delavcev sozda po posameznih organizacijskih tvorbah. Morda bi bilo pametno, da več organizacijskih tvorb organizira srečanja skupno, da sindikati ne delujejo samo v zaključenem krogu znotraj ene organizacijske tvorbe, temveč združijo ideje in delovno moč in skupno organizirajo občne zbore, podelitve priznanj jubilantom, novoletna srečanja, obdaritev otrok za novo leto, strokovne izlete itd.
Največji učinek bi bil psihološki: spoznali bi, da le tvorimo en sozd, delavci bi se spoznali med seboj, med šalo in plesom bi se mimogrede rešil
marsikateri »težak primer«, ki je včasih odvisen le od dobre volje in elastičnosti vseh nas posameznikov.
Vloga sindikata naj bi bila v našem sistemu pomembna. Boril naj bi se za pravice delavcev (kako, če je vse last nas delavcev?), že leta se bori za nov sistem vrednotenja dela in nalog (preko družbenega dogovora in panožnih sporazumov).
V končni fazi pa so rezultati samo neštete izgubljene ure in iluzije ter kupi popisanega, potiskanega papirja, ki roma v koš; če ga ni dočakala ta usoda, pa se valja po predalih. Sindikat sodeluje* pri vseh pomembnih družbenih problemih, bolj ali manj uspešno zastopa delavce — kakor kje. Verjetno se niti ne zavedamo, da navsezadnje le potrebujemo tako institucijo: vsaj nekdo opozarja družbo na' nepravilnosti.
Kaj pa je vloga nas članov sindikata po organizacijah? Da kimamo in se strinjamo z ugotovitvami, da probleme rešujemo po »šimelnih«, ki so nam na razpolago od zgoraj navzdol. Seveda ne to. Vendar imamo še druge možnosti, ki sicer niso na liniji, so pa v pomoč pri urejanju pomembnih tekočih problemov vsakodnevnika nas delavcev.
Pa malo poglejmo, kaj bi to bilo! V sedanjem času energetske krize je največji problem priti do premoga. Nima vsak take sreče, da bi imel sorodnika upokojenca, ki bi se mu dalo čakati ure in ure v vrsti za dve toni premoga. Če pa delavec nima te sreče, mora pač v vrsto in izgubiti dan dopusta (če ni to majhen skok z delovnega mesta). No, lahko bi se dogovorili z organizacijo, ki prodaja
*
Ce
IM
°«1
Sai
bl(
de
Zli
cij
mi
Ve
tUi
dr
da
de
premog ter posredovali seznam kup" cev, ter po obrokih odtegnili od pl®* za nakup premoga. Naslednja akdr bi bila nabava ozimnice. Lahko bi®e nab®vl
im
čil
ni
Pt
nc
Pi
Ša
ke
R
hi
ol
ki
°!
Pi
°1
gi
sv
jajo igrišče, na katerem se boj*" lahko odvijale športne aktivnosti malem nogometu, odbojki, košari® ter tenisu.
Posebno pozornost je organizacij® posvetila otrokom naših delavcev. ’
družinskem Buildingu smo zanj® preuredili prostor, ki že dlje časa n' bil koriščen. V tem prostoru od l®n'
skega oktobra poteka dodaten po®
v slovenskem jeziku za vse šoloo® vezne otroke IMP-jevih delavce • Predsednica IO OOS IMP DE IRM NATALIJA VICI®
dogovorili s tovarno Rog o koles, pa še kaj bi se našlo.
Tako bi postal sindikat bolj opri' jemljiva tvorba, last nas vseh del®* * * * v' cev. Pomagaj drug drugemu in P°" magal boš sam sebi! V današnje®1 času je to drugačna oblika materi®1' nega tovarištva.
Zelo delovna in tovariška je org®' nizacija, ki že leta in leta zel uspešno deluje v sozdu. To je n®s planinsko društvo. Člani planinskeg® društva so iz vseh tozdov oz. DS sozdu. Ti planinci, ki se večkrat ud®' ležijo raznih izletov, so tudi izven delovanja planinskega društva veli® tovariši.
V začetku, ko se je ustanovilo p1®' ninsko društvo, so organizirali n®' bavo raznih planinskih potrebščin-gojzerjev, trenerk itd. Članstvo seJ pomladilo, zato bi sedaj lahko pon®' vili isto akcijo. V zadnjih novoletni praznikih sem v Mislinju (po mesl nem pojmovanju je to zakoten kr®J' na oglasni deski športnega društv prebrala sporočilo, da vsak član, V poravna članarino, lahko dobi tre nerko za 5000 dinarjev. Podobna a® cij a tudi pri nas ne bi bila odv®®^ Lahko se dogovorimo za en°tnz barvo, barvo IMP, morda celo manjšim emblemom. Elkroj — * tovo Velenje izdeluje predvsem 1 tujino planinske hlače — morda bi ® lahko dogovorili, da izdela po iste^ kroju hlače tudi za naše planin® _ Marsikdo bi bil vesel, da bi prišel d njih.	.
Kljub tem manjšim pripombam P vsa čast našim planinskim vodnik0' in upravnemu odboru planinske® društva za vso množično udeležb0 raznih tradicionalnih planinskih P : hodih. Pa da bi bilo v prihodnje vS tako dobro, če ne še boljše. » VLASTA KODEIN
š ŠS
Seminar o sodobnih načinih obveščanja
ta
dili
Kdor ima informacije, ima moč
18. februarja se nas je dvajset IMP-jevcev zbralo na seminarju o obveščanju, Itjer smo se pogovarjali o sodobnih načinih obveščanja. Predavala sta vodja Centra za razvoj obveščanja pri Delavski enotnosti Dušan Rebolj in vodja lMp,jeve Službe za elektronsko obdelavo podatkov Gabriel Erzin. Seminar je 0l$aniziral Odbor za obveščanje.
Nekateri mislijo, da je sodobno obveščanje le elektronika in video, *°da po mojem bo še naprej pomembna tudi pristna govorjena be-?eda in razne oblike pisnega sporo-fmtja, je začel Dušan Rebolj. Problem sodobnega obveščanja je opremil kot veščino, kako povezati ra-zjične obrtne spretnosti in informa-^jska sredstva v proces, ki ustvarja med delavci miselno in čustveno povezavo ne le za dobro delo, pač pa *udi za dobro gospodarjenje in za družbeno učinkovitost, kar pomeni, ne smejo ostati zaprti na svojem delovnem mestu ali v svoj tozd.
. V procesu obveščanja prenašamo mformacije. Informacija pa je sporor Cl,'°, ki ti pove nekaj novega. Posred-blk informacij mora imeti vedno Pred očmi, komu in s kakšnim name-n°m nekaj sporoča, kajti le če bo ob Pripravi informacije upošteval ti vpra-Sanji, bo informacija učinkovita.
Kako važen je način uporabe ne-Jmga informacijskega sredstva, je Rebolj pokazal na primeru iz naše “•še. Opazil je, da na oglasne deske obešamo cele samoupravne akte. »Ja Pd° pa ima voljo in čas stati pred °8lasno desko ter prelistavati debele Pvavilnike?« nas je vprašal in nas °Pozoril: »Če nek medij uvedemo, uporabljamo tako, da bo odigral sv°jo vlogo!
verjati učinkovitost obveščanja: So informacije objektivne, celovite, pravočasne in koristne?
Ob koncu je Dušan Rebolj še rekel: »Naša slabost je tudi, da se znamo mnogo bolj sklicavati na pravico biti obveščen; manj pa na dolžnost obveščati. Žal govorim to tistim, ki jih ni na tem seminarju. Toda še vedno je prevečkrat tako, da informacijo tisti, ki jo ima, drži zase. Biti informiran pomeni, da ima človek določeno stopnjo vednosti in se lahko iztrga iz oblasti tistega, ki ima še več informacij. Imeti informacije namreč pomeni imeti družbeno
moč.«	...
Gabriel Erzin je nato opisal računalniško podprti informacijski sistem, ki ga gradimo v IMF-ju. Trenutno lahko v računalniški spomin shranimo 1,5 milijarde znakov. Ko bo sistem dograjen, je predvidenih 6 milijard znakov. Do konca letošnjega leta bo v IMP-jev računalniški sistem povezanih 140 terminalov in vsak tozd bo imel neposredno zvezo s centralnim računalnikom. Toda s tem se razvoj mreže na sme ustaviti, saj bomo potrebovali vsaj 400 terminalov, če bomo hoteli izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi računalnik.
Nato je Erzin razmišljal o vprašanju, kako uporabiti računalnik za
Ko bomo povsod imeli vse poslovne informacije v računalniškem sistemu, sploh ne bo problema, ki bi nam to preprečeval. Računalniška tehnologija to omogoča. Treba pa bo reševati druga vprašanja: Katere podatke izbrati, kako jih obdelovati, kako izkazovati. Seveda bo zato ' treba narediti računalniške obdelave — toda najprej moramo vedeti, kaj hočemo.
Erzin je tudi opisal probleme, s katerimi se srečujejo pri uvajanju računalniških obdelav. Poudaril je tudi, da je IMP v svoji branži pri uvajanju
računalniškega poslovanja nedvomno med tistimi slovenskimi organizacijami, ki so prišle najdlje. Konec leta bodo imeli vsi proizvodni tozdi celotno poslovanje na računalniku, montažni tozdi, kjer so problemi večji, pa bodo tudi takrat začeli z računalniškim obdelovanjem delovne dokumentacije. To bo velik korak in uvrstili se bomo ob bok Tamu, ki računalniško informatiko že dolgo razvija. Toda glede na svetovne trende se bo s tem računalniško delo šele nrav. začelo, je takoj opozoril Erzin.
LOJZE JAVORNIK
—ujo vlogo!«	obveščanje delavcev. Računalnik se-
lorej pri obveščanju opravljamo veda dela s podatki, ki jih zajema in aakako štiri naloge:	nato tudi prireja v informacije, ki so
‘) Najprej selekcijo podatkov, kajti bolj kompleksno obdelani podatki. > vsi bistveni, niti ne vsem razum- Toda informacije, ki jih lahko zdaj
daje naš računalniški sistem, so na-
S seje sozdovega delavskega sveta
Poročilo Odbora za obveščanje
Sozdov delavski svet je na februarski seji obravnaval tudi poročilo Odbora za obveščanje in delu Odbora, kot ga je predstavil njegov predsednik Jože
Kovač, dal podporo.	.	..
Jože Kovač je najprej poudaril, da se je v tem mandatnem obdobju prejšnji Uredniški odbor IMP Glasnika prelevil v Odbor za obveščanje in temu primerno se je tudi razširilo njegovo delovno področje, ki zdaj obsega vsa vprašanja obveščanja: Od obveščanja javnosti s ciljem ustrezno predstaviti IMP-jevo dejavnost, preko izgradnje in usmerjanje celotnega informacijskega sistema, pa do sistematičnega zbiranja in hranjenja pričevanj o IMP-jevem pričevanju in morda še česa.
Urejanje IMP Glasnika je le eden od elementov informacijskega sistema v našem sozdu. Odbor za obveščanje doslej še ni dovolj vsebinsko posegel na druga področja in zato se je Kovač zavzel, da bi ob bližnjem imenovanju tega organa za novo mandatno obdobje, pomislili tudi na kadrovsko sestavo namreč, da bi vanj imenovali takšne delegate, da bi lahko pokrili vsa področja obveščanja.
Potem je podrobneje predstavil vsebinsko zasnovo našega Glasnika. Povedal je, da je Odbor postavil smernice uredniške politike, da za vsako številko posebej naredi program in nato po izidu časopisa tudi ocenjuje izvedbo.
Od vsebine je posebej poudaril, da je osnovno načelo, naj bi pisali analitično in zasledovali določen problem, še zlasti, kadar gre za konfliktne situacije. Posebno pozornost je Odbor posvečal delu organizacij in služb skupnega pomena in je skušal doseči, da bi te organizacije v Glasniku občasno poročale o svojem Hči,. « rpmer sp tnrii kaže niihova odgovornost do ustanoviteljev. Glasnik tudi
_ -01 Ulalvclll mu llc ysclll 1<MU11,_	____________j_, __ J	„ m je skušal doseči, da m te organizacije v viasniKu uucasnu puiuiais. u »vvjvm
Ijivj,	’	daje naš računalniški sistem, so na-	deiu, s čemer se tudi kaže njihova odgovornost do ustanoviteljev. Glasnik tudi
. 2) Nato je treba podatke prirediti	menjene vodenju posameznih po-	redno in obširno poroča o delu sozdovih organov — še posebej Delavskega
"} Pri tem upoštevati prenosnost me-	slovnih funkcij (finančno-računo-	sveta in Sindikalnega koordinacijskega odbora. Poseben pomen pripisujemo
%, ki ga uporabljamo.	vodske, proizvodne, prodajne, na-	tudi popularizaciji skupnih vrednot v IMP-ju, kot so nakazane v Skupnih teme-
3) Prenešene podatke moramo	bavne in kadrovske). Te informacije	ljih sozdovega plana za leto 1986—1990 in ki jih želimo še podrobneje razde-
bi morali za višji nivo, to je za uprav-	lati.
Ijanje tozda, dodatno preoblikovati
-y rrenesene pooatKe moramo . udi shraniti, oziroma si jih zapomniti ^naslednjič upoštevati, kar smo že r°vedali ali napisali. Kdo pa bo bral ?as°pis, ki o neki zadevi prinese en-rat take, drugič pa povsem dru-8acne podatke.
4) In na koncu je treba stalno pre-
IMP-jevci, sodelujte!
Natečaj za propagandna gesla
Ko smo v prejšnji številki razpisali natečaj za BMP-jeva propagandna gesla, priznam, se nismo prav nič bali, da nas bodo poštarji zasuli z vašimi predlogi. Konec koncev nagrada 1.500 dinarjev ob današnji ceni dinarja ni nek močan magnet. In vedeli smo tudi, da nima ravno vsak dobrih idej. Toda da bomo kar dva tedna čakali na prvo pismo, pa res nismo pričakovali.
No, kdor čaka, dočaka. Zadnji dan februarja smo doživeli res lepo presenečenje. Prišla je pošta —- iz Iraka in v njej nam je Marko Štkalja poslal kar enajst predlogov. Ali ni zanimivo, da so si ravno naši sodelavci v Iraku prvi vzeli čas za razmislek o tem, kako propagirati IMP!?
Marko, hvala lepa za pošto, pa prav tako lepa hvala vsem, ki so ti pomagali — kajti sklepam, da si imel nekaj pomoči v Delovni enoti. Če pa je vseh enajst predlogov tvojih, potem ti zares prisrčno čestitam!
Da bi morda spodbudil k pisanju še koga, bom objavil štiri tvoja gesla.
Prav prisrčno smo se nasmejali ob temle:
IMEJ MALO POTRPLJENJA!
— IMP te prosi, nismo krivi za zamudo, krivi so uvozni kosi.
Pa tudi naslednji predlogi niso slabi:
Grelce, kotle in cevi, vse to delamo vam mi ■
-IMP!
Kdor naprej s časom gre, ta že ve za IMP!
U zimi vas IMP grije, u Ijeti vas IMP hladi i kad ste u sobi i kad ste u kadi.
Ko objavljam ta tvoja gesla, Marko, upam, da bomo še koga spodbudili k razmišljanju. Da ponovim: Gesla pošljite na naslov: Uredništvo IMP Glasnika, Likozar jeva 6, 61000 Ljubljana.
Pohitite, saj je zadnji rok 20. marec! Na marčni seji bo Odbor za obveščanje pregledal prispela gesla in tri najboljša nagradil s po 1.500 dinarji.
In še nekaj: Avtorji vseh gesel, ki bodo kasneje uporabljena v IMP-jevih propagandnih akcijah, bodo dobili še posebej avtorski honorar.
LOJZE JAVORNIK
Problemska Konferenca fK o razvoju jgmega obveščanja
Le kdor je obveščen lahko odloča
, ^ začetku februarja je bila pro-,etnaka konferenca ZK o javnem bi)Ve^aniu ‘n komuniciranju. Tu so r e sPrejete usmeritve za nadaljnji !i^v°i te dejavnosti. Osnovno sta-. ce je, da je razvoj javnega obveš-,j.nla pogoj za razvoj družbenopoli-,,.?ega sistema samoupravne sociali-st*čne demokracije, j °V.sem jasno: Samo človek, ki zv 3 "*tre *n popolne informacije, ki n t Vse argumente za in tudi proti te *etnu Predlogu, lahko odloča. Iz Cega Pa sledijo daljnosežne posledi-
ie več razpravljalcev opozo-Ve« ’ t*a Podružbljanja sredstev ob-u canja ne smemo zreducirati le na D anav)janje uredniških odborov in Doh° .	družbenih organov. Cilj
Sr Pobijanja je doseči tako vsebino jju ,stev javnega obveščanja, ki bo lov em omog°čala samoupravno de-Do anJe- Družbeni organi pri tem
naredY ^°’ 310 n*edino’ kar je treba
ra^e*° j^sno je tudi stališče, da moji^.0 blti Pri razvoju javnega obveš-lt n a Povezani s svetom in prenašati 0bva?} sodobna sredstva in načine temescanja. Seveda je potrebno pri razv ' edovati temeljni cilj — to je k0 °J samoupravljanja, kajti razvoj I1ibaUni*cacijske tehnologije v svetu Lahv ®ec* dvema skrajnostima: tnnov?]e zlorabljen za manipuliranje om lc;na drugi strani pa nedvomno goca demokratizacijo družbe. h'eb»mem*)n? Ie tudi stališče, da je o s: . P°spešiti uveljavljanje Zakona Sore;6?11 družbenega informiranja, racinn i-S™° z velikimi obeti, da bo tozdi ,allz'ra* zbiranje podatkov in tako nt,r ^u®.subjekti ne bodo več raznih ^menieni z izpolnjevanjem ’nfonnar^acCev in ^uglh podatkov, SDK itHi'S^e službe (Statistika, Ijiveit nam bodo dajale razum-trejše n’ bPorabnejše in predvsem hitih tovfi atke’ T°da pri reorganizacij služb je bilo kaj malo nareje-Primpr^3 Imamo še vedno mnogo c*atkov°V Putuleleluega zbiranja po-
LOJZE JAVORNIK
Povejmo, kaj znamo in zmoremo!
Stopimo v stik z javnostjo
Rdmagali bomo urediti v /Trubarjevo spominsko '° /	hišo
u, / Zaključujejo
)\ J bi IMP prispevi..------—-
„u\. / ureditev mlina na Raščici pri Ve- ntfiru i za hko/ likih Laščah, kjer se je rodil Pri- Šloven -'no/ mož Trubar, čigar 400 letnica. ak9 smrti bomo obeležili v letu 1986.

\grjdon-. Jem pon • osnovna > »w	slbnitcv g
se dogovori,	da	\cttdar p;
icval del sredstev	za	alimripra
Prostovoljne prispevke tanno žiro račun št. 5flU4HlWr ‘cc oznako: z^Prtibaijevo i
•dt Naši monterji naj bi v objekte I nl vgradili ustrezne instalacije, kar , sjJ, naj bi financirale vse Imp-jeve icn; organizacije, izvedla pa tozd OV rja-\ m tozd Elektromontaža. Vred-
racntov, Rcpubliš je dal Lit
objektov
Gco^tski zavod SRS, ki jc pij pUfVil projekt in izvaja nadzg), ih IMP Ljubljana, ki bo napdjal /električno in vodovodno inhalacijo — ne bo prispevala/da tak ali drugačen način maitfKot 300 tisoč dinarjcv^jioktlterc pa bodo S^JdaBJ-MvTfTatcrialorn prispevale po nekaj milijonov dinarirv
V januarski številki Glasnika smo lahko na tretji strani prebrali zgornjo notico. Vest je razveseljiva, ni kaj. Človek (IMP-jevec) bi moral biti iz kamna, da ne bi bil ponosen ob dejstvu, da bo organizacija kjer je zaposlen (posredno torej tudi vsak izmed nas) prispevala svoj delež pri taki humano-kulturni akciji, kot je ureditev Trubarjevega muzeja.
6. februarja je bil v »DELU« objavljen članek, iz katerega smo lahko izvedeli, da pri obnovi Temkovega mlina in žage oziroma Trubarjeve domačije na Rašici pri Velikih Laščah, kjer bo do letošnjega junija urejena Trubarjeva spominska zbirka, z delom in materialom sodeluje že skoraj dvajset delovnih organizacij. Doslej so v ta namen izbrali okrog 10 milijonov dinarjev v gotovini, za okrog 20 milijonov dinarjev pa so ozdi prispevali v delu in materialu.
Dobro, boste rekli. Čemu ta uvod, ko vendar oba članka govorita o istem dogodku — prenovi Trubarjeve domačije? Res je, pa vendar še o nečem: v (pri) obeh nismo v zadostni meri izkoristili vseh možnosti in učinkov, ki jih nudi sistem stikov z javnostjo vsakemu pošiljatelju sporočila.
Kaj sploh so stiki z javnostjo? Preprosto rečeno je to proces komuniciranja, ki je usmerjen k javnosti, ljudem oziroma skupinam ljudi, in to a) znotraj organizacije in b) zunaj nje.
In kakšno zvezo ima to s Trubarjem?
Če se gospodarske organizacije pridružijo kaki kultumohumani akciji, kot je to v tem primeru prenova Trubarjeve domačije, kar izgleda na prvi pogled skrajno altruistično, to store zaradi koristi (ekonomske ali neekonomske), ki jih bodo zaradi takega ali drugačnega razloga imele iz tega. Nobena gospodarska organiazcija ne vlaga sredstev v stike z javnostjo zaradi svojega »dobrega srca«.
Se v IMP-ju zavedamo teh koristi, jih poizkušamo do kraja izkoristiti? Trdim, da v mnogo premajhni meri.
Stiki z javnostjo so stalno prisotni, pa čeprav niso organizirani kot samostojna dejavnost ali služba (v okviru organizacije združenega dela). Ti stiki obstajajo in sporočila odhajajo v javnost neodvisno od
fša kratko si poglejmo, kako smo izkoristili priložnosti v tem primeru:
a)	Znotraj IMP-ja so zaposleni (vključno z družinami in prijatelji) izhodiščna točka, osnova za ustvarjanje sodobnih stikov z javnostjo. Obvestiti nas o taki akciji v parih vrsticah na tretji strani Glasnika je premalo. Temu ustrezno majhne bodo koristi. Povejmo to širše, jasno in glasno! Zaradi povečanja občutka pripadnosti kolektivu, ustvarjanja ugodne delovne atmosfere, pozitivnih medsebojnih odnosov, dvigovanja kulturnega nivoja, ... Vsega tega pa nimamo v izobilju.
b)	Kako so to storile ostale organizacije, mi ni znano. Citirani članek
v »Delu« je napisal nekdo drug, na katerega pač nimamo vpliva (ah pa tudi). Zato pa bi lahko sami objavili poleg tega npr. oglas s splošno znano reprodukcijo Trubarjevega lika v ovalu in z značilnim pokrivalom (kateri osnovnošolček je ne pozna?) s pripisom v smislu: pri obnovi njegove domačije sodelujemo z instalacijskimi deli in strokovno pomočjo — IMP. Pa ne gre za to, da bi nas moral poznati vsak šolar. Spoznavala nas bo javnost. To pa so naši potrošniki, dobavitelji, konkuren-ca, banke, investitorji, mediji, družbenopolitične skupnosti, humani-tame in druge institucije,...	ZDRAVKO KAFOL
Več glav več ve!
Kako napisati IMP-jevo geslo
Tu objavljamo še en prispevek, s katerim vas želimo spodbuditi k razmišljanju o geslih za propagiranje IMP-jeve dejavnosti. Avtor tega prispevka, Zdravko Kafol, je grafično prikazal potek razmišljanja pri
°b Učinkovito propagandno geslo mora biti seveda privlačno, po možnosti kratko, obenem pa mora biti dobro premišljeno, da bo v bralcu ali poslušalcu, ki o nas ne ve nič, ustvarilo zaželjeno predstavo. Kako o doseči? Zdravko Kafol je na spodnji shemi orisal enega od možnih načinov:
Na levi strani imamo IMP in zraven navedene glavne dejavnosti našega sozda. Te moramo pri oblikovanju propagandnih gesel vsekakor upoštevati. Od tu naprej so seveda možne različne P^1 razmišljanja. Avtor je izhajal iz dejstva, da se IMP-jev program veže na naravne elemente: ZRAK, VODA, HKANfc, (zemlja), SONCE (ogenj) — mimogrede, to je shema naravnih elementov, ki so jo opredelili ze stan Grki. Na desni strani pa je razmišljal, kaj IMP dela s temi naravnimi elementi, oziroma kaj dela v okviru svojih glavnih proizvodnih usmeritev. Tako je dobil elemente, iz katerih je možno tvoriti razna sporočila—kaj pa
j£ UptmM^vas bo ta shema spodbudila k razmisleku, da bi morda tudi vi skušali skovati geslo za IMP. Seveda se vam ni treba držati modela, ki ga je naredil Zdravko Kafol, kajti o IMP-ju je možno razmišljati tudi drugače. Vsekakor pa želimo, da bi se na natečaj za IMP-jevo propagandno geslo odzvalo cim vec bralcev, kajti gotovo je res, kar pravi tudi ljudski pregovor: »Več glav več ve!«
				snujemo soočamo se obvladujemo usmerjamo ustvarjamo kreiramo utiramo poti krotimo	odgovor način za (do) pot za (do) mostovi • z znanjem
				ustvarjalno nalagamo prilagajamo rešujemo odgovarjamo	od zamisli problemi smeri energetski izziv(i)
					elementarne sile
IMP	energija ekologija	ZRAK VODA	ENERGIJA	gradimo komuniciramo	energetska prvina fluid
	hrana informatika robotizacija	SONCE		izdelujemo zagotavljamo	
				iščemo	
				pomagamo	
IMP-
fluid energetskih izzivov soočanje z energetskimi izzivi obvladovanje energetskih izzivov energija in njeni izzivi fluid energetskih prvin mediji energetskih izzivov elementarne sile fizičnega sveta usmerjamo energijo za napredek pomagamo energiji do cilja mostovi za energetske izzive za čisto energijo po pravi poti do energije na pravi način do energije ustvarjamo poti do energije v korak z energetskimi izzivi
IMP-
z nami do energije
z znanjem do energije
od zamisli do energije
utiramo poti do energije
gradimo energetske poti
gradimo mostove za energijo
na poti do energije
novo pojmovanje energetskih izzivov
odgovor energiji in njenim izzivom
energiji prosto pot
odgovor energetskim izzivom
odgovor na energetske izzive!
IMP-
odgovor na energetske izzive
PREDSTAVLJAMO VAM IMP-METALL
Stavba IMP Metalla. Na desni pogled v notranjost novega prizidka.
M	^'3S8888k38888888888888S^S88888888S88888888S?^ mmtmi____________________
Na sosednji strani dva posnetka iz proizvodnje.
Akti, ki opredeljujejo odnose
z IMP Metallom
Sozdov delavski svet je na februarski seji sprejel nekaj sklepov v zvezi z IMP Metallom, našim mešanim podjetjem na avstrijskem Koroškem. Najpomembnejši je sklep, da je ustanovitelj IMP Metalla sestavljena organizacija. Delavski svet je tudi določil predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v mešano podjetje IMP Metali. Ta Sporazum ne bo tozdom predpisal novih finančnih obveznosti, pomemben je, ker med drugim določa, na kakšen način tozdi, ki združujejo denar za Metallov kapital, upravljajo s svojimi sredstvi, oziroma, kako lahko vplivajo na Metallovo poslovanje.
Povod za sprejem sklepa o ustanoviteljstvu IMP Metalla je bila sprememba sozdovih aktov, s katero smo določili, da je nosilec IMP- jevega zunanjetrgovinskega prometa sozd.
Vendar pa sprememba ni le formalna, pač pa tudi vsebinska, saj je v skladu z dejstvom, da je IMP Metali vse bolj vključen v celotno IMP-jevo poslovanje, po drugi strani pa za Metallom stoji celoten sozd. To se je konkretno pokazalo že lani, ko je bila sprejeta odločitev, da vsi tozdi združujejo denar, da je IMP povečal svojo ustanovno vlogo v IMP Metallu in mu s tem zagotovil nujno potreben poslovni kapital. Ocenjeno je namreč bilo, da Metali brez lastnega kapitala ne more poslovati, saj so ga preveč bremenile obresti.
V že omenjenem osnutku Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za IMP Metali je vključeno lani že izvršeno združevanje ter anuitete od kredita, ki je bil najet za povečanje Metallovega poslovnega sklada. To torej ni nova obveznost.
Osnutek Sporazuma pa tudi natančno določa, kako tozdi, ki so združevali sredstva za IMP Metali, vplivajo na poslovanje mešanega podjetja. Ta vpliv se v praksi izvaja preko predstavnika IMP-ja v skupščini IMP Metalla. Metali ima namreč skupščino, katere člani imajo vpliv v sorazmerju z vloženim kapitalom. Ker ima IMP v Metallovi ustanovni vlogi 97-odstotni delež, mu je torej tudi zagotovljen prevladujoč vpliv. Za IMP-jevega predstavnika v skupščino IMP Metalla je Delavski svet imenoval namestnika sozdovega generalnega direktorja Janeza Stanovnika.
Pri flvojem delu mora predstavnik v Metallovi skupščini upoštevati smernice sozdovega Delavskega sveta in Strokovnega kolegija. Osnutek Sporazuma o združevanju sredstev za IMP Metali natančno določa, da mora sozdov Delavski svet obravnavati vse za poslovanje pomembne zadeve, zlasti povečanje ali zmanjšanje deleža v osnovnem kapitalu, investicijske odločitve, temeljne akte, za vsako leto pa tudi določi smernice poslovanja. Strokovni kolegij pa obravnava Metallovo poslovanje še podrobneje.
Pomembno je tudi, da vsak tozd ohrani pravico do sredstev, ki jih je vložil v Metallov kapital. V skladu z vloženimi sredstvi mu bo tudi pripadal delež dobička. Če pa bi IMP Metali kdaj morebiti spremenil lastništvo ali prenehal poslovati, bi tozdom pripadli sorazmerni deleži premoženja. Pomembno je, da vloge tozdov v Metallovem kapitalu niso statične, saj lahko tozd glede na svoj interes svojo vlogo poveča.
To je torej nekaj osnovnih določil Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v mešano podjetje IMP Metali, ki je po sklepu Sozdovega delavskega sveta v poprejšnji obravnavi do 15. marca.
IM P-jeva vrata v svet
-dic
Ks
hjskir
P*«
S*
Inž. Rudi Ceršak, poslovodja IMP Metalla, je človek, ki ne okoliši, pač pa pove bistveno naravnost. Tako je v najinem pogovoru najprej poudaril, da je IMP Metali lani posloval pozitivno. V času, ko sva se pogovarjala, bilanca še ni bila narejena in potrjena, zato je postregel z ocenami: Da je bil Metallov celotni prihodek v letu 1985 205 do 210 milijonov šilingov, dobiček pa ocenjuje na 4 milijone šilingov. Od tega bo približno dva milijona šilingov namenjenih za pokritje izgube iz preteklih let, s čemer bo ta dokončno pokrita.
tak obseg dela potrebovali v Ljubljani vsaj trideset ljudi,« je ne brez
Skratka, primejo za vsako delo, ki j6 !?e H
Ne
ponosa povedala Nataša Peternel.
O razporeditvi preostalih dveh milijonov šilingov dobička bo razpravljala skupščina IMP Metalla. Inž. Rudi Ceršak namerava predlagati, da bi preostali dobiček vložili v osnovni kapital. IMP Metali ima namreč od Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino odobreno višino osnovnega kapitala 8,6 milijona avstrijskih šilingov, a v resnici znaša njegov kapital 6,6 milijona šilingov, torej bi lahko s lani ustvarjenim dobičkom dosegli poslovna sredstva v dovoljeni višini.
Če pogledamo Metallovo poslovanje podrobneje, vidimo, da predstavlja trgovsko poslovanje levji delež. Za uvedbo sanacijskih ukrepov je njegov obseg skokovito narasel. Leta 1983 so s trgovino ustvarili 65 milijonov šilingov fakturirane realizacije, leta 1984 160 in lani 200 milijonov šilingov.
Toda Nataša Peternel, ki že od leta 1980 vodi komercialo v IMP Metallu pravi, da je v lanskem povečanju mnogo več truda, kot v rasti prejšnjih let. Prej je Metali levji delež prometa ustvaril s tranzitom za Irak, ko je posredoval za naše montažne tozde uvozno opremo, ki so jo potrebovali, pri izvajanju investicijskih del. V letu 1985 so ta naročila usahnila, pa je bilo treba iskati nove posle. Zdaj IMP ni več edini Metallov partner, pač pa sodelujejo tudi z nekaterimi drugimi slovenskimi organizacijami, zlasti s Polikemom.
Morda bo zanimivo pogledati ekipo, ki izvaja ta dokaj obsežen posel. Poleg Nataše Peternel, ki je bila prva štiri leta povsem sama, dela na komerciali še gospa Heidi Branž (od julija 1984), gospa Danica Let-schert (od septembra 1985), pri administrativnih poslih tako za komercialo kot za proizvodnjo pa pomaga gospa Marija Schellander (v
Metallu je od januarja 1981). Kadar pa dekleta potrebujejo odgovore na tehnična vprašanja, jim priskoči na pomoč Walter Gentillini, ki je v IMP Metallu vodja proizvodnje.
»Janez Miklavc je rekel, da bi za
je treba povedati, da Janez Miklavc poslovanje IMP Metalla pozna do podrobnosti, saj je prevzel poslovodske naloge v času, ko je bilo treba narediti in izpeljati sanacijski program.
Metallova dekleta se zavedajo, da firma ne more povečati režije, pa delavkam, ki so sicer zadolžene za komercialo, ni noben problem nabaviti milo za fante v delavnici ali čistila.
pač potrebno. .	hb _
Toliko o načinu, kako se v Šent Ja- ,v/*ve kobu dela. A pravzaprav to ni naj' L®b( pomembnejša stvar. Osnovno j6,
kakšne prednosti imajo lahko IMP' K jevi tozdi, če poslujejo preko lM” j^t
Metalla. Nataša Peternel pravi, ogromne, zlasti še ob možnosti, ki ji*1 | Pr ponuja kooperacijski način sodel°" vanja.	, L r
Zvezni komite za industrijo i” p Pf energetiko je namreč v začetku , ob
marca potrdil kooperacijsko p°' ja, ^ -- -- - .quer
godbo med IMP-jem in IMP Metal
lom. Zunanjetrgovinska menjava p° je 0< tej pogodbi vključuje velik del IMP' 1 'lv
jevega proizvodnega programa- ^
Pomen te pogodbe je za IMP zel°
"lo iBi|o
velik, saj nam bo omogočala stabiln0 zunanjetrgovinsko poslovanje — t0 iob je izvoz in uvoz nujnega repromat6' riala.	. i«
Poleg tega je prednost poslovanj3 Lj’ preko IMP Metalla tudi ta, da je na13 i jj^ način možno hitreje urejati plačili'®’ r0g,. kreditne, garancijske in druge fr jy
nančne aranžmaje (na primer vlaga- ^
IMP-jeve tozde m ij
ak
nje kapitala v
podobno).	fed'
Ko sva govorila o finančnem p0- Iroj slovanju, me je presenetila izjava |teje Nataše Peternel, da tudi v Avstrijj jVeni plačilna morala šepa. Tako ima IM1 L
Metali približno 10 odst. neplačan6, L^j1' realizacije od avstrijskih kupcev, * L
jo izterjujejo z opomini.
ko i
Tožb6' « ’ k
-	v "nac
pravi, niso učinkovite, saj se tud1 ta_, Avstriji pifstopki pred sodiščem vi6' [pa 1’
čejo vse predolgo. Edini način r ^ spremljati kupca in ne prodajati ®' stim, za katere nisi prepričan, °a >oda bodo plačali.	,	0d,
Sam IMP Metali pa je reden plaC' -nik in ena redkih firm, ki dosega p°' Cer I
puste na račun takojšnjega plačila, j6 (edp s ponosom povedala Nataša Pet°r' nel, saj tudi to dejstvo govori o lik' lli r vidnosti in sploh moči firme.
,‘Pl ;vstr
Zelo pomembno za poslovanj6 hov IMP Metalla je tudi, da je letos dobil d
avstrijsko registracijo za razširit6'1
Zgoraj Rudi Geršak, spodaj Walter Gentillini.
poslovanja in sicer za projektiranj6, °Ve<; konzalting, inženiring in montaž0- Eliki To nam in celotnemu IMP-ju odpba '°jo nove poslovne možnosti, je rekel inž
RAZVOJNI NAČRTI TOZDA ČRPALKE

Povečanje prostorov pogoj za razvoj
V	prejšnji številki smo pisali o razvojnih usmeritvah in načrtovani gradnji tozda Avtomatika, tokrat pišemo o razvojnih načrtih tozda Črpalke. Oba imenovana Ikova tozda zadnja leta naglo širita obseg proizvodnje ter uvajata nove izdelke oziroma programe. Oba sta se tudi znašla pred nujo, da povečata svoje proizvodne prostore, zato je tozd Avtomatika pripravil investicijski program za gradnjo nove tovarne, tozd Črpalke pa bo odkupil Avtomatikme sedanje prostore in jih preuredil za proizvodnjo črpalk.
O treh načrtih je Ikov glavni direktor Rudi Bukovac povedal naslednje:
Idejna zasnova za izgradnjo Trate je bila izdelana že v letu 1979 oziroma 1980. Takrat smo tudi kupili zemljišče, veliko približno 36.000 kv. metrov. Na tem zemljišču je zgradil svoje proizvodne prostore tozd Itak, druga polovica pa je ostala rezervirana za proizvodnjo avtomatike in črpalk.
V	letu 1980 je program takrat skupne Trate životaril. Tozd je moral odgovoriti na vprašanje,, kako se razvijati naprej. Sledila je reorganizacija po proizvodnih programih, ki je vsakemu od novonastalih tozdov omogočila specializacijo, okrepili so razvojne službe — in oba tozda sta začela osvajati nove proizvodne programe. Vlaganja v razvoj so bila precejšnja, saj Avtomatika in Črpalke namenita zanj približno 10 odstotkov celotnega prihodka.
V	letu 1982 je bila zgrajena tovarna termičnih aparatov. Ko se je tozd Itak preselil v novo tovarno, se je sprostila možnost za večjo proizvodnjo avtomatike in črpalk. In res, tozda. Avtomatika in Črpalke od leta 1983 povečujeta fizični obseg svoje proizvodnje za 30 do 40 odstotkov letno. Tako se je proizvodnja na Trati že začela dušiti. Zato je tozd Avtomatika naredil študijo in nato elaborat ekonomski upravičenosti gradnje tovarne avtomatike, ki smo ga podrobneje predstavili že v prejšnjem Glasniku.
Ko se bo tozd Avtomatika preselil v novo tovarno, bo tozd Črpalke pridobil 4.000 kv. metrov prostora, ki ga namerava preurediti za svojo proizvodnjo. V novopridobljenih prostorih bo tozd Črpalke razvil naslednje dejavnosti:
—	orodjarstvo (s tem se bo sprostila Titova 126, kjer bi lahko prostore uporabili za nadaljnji razvoj IMP-jevega atestnega laboratorija);
—	proizvodnjo drsnih tesnil (zdaj se stiska v prostorih, ki merijo le 30 kv. metrov);
—	proizvodnjo vseh družin potopnih črpalk in prečrpovalnih agregatov;
— druge vzporedne programe.
Tako bo omogočen razvoj programov črpalk za naslednje srednjeročno obdobje. Za nadaljnji razvoj tozdov Avtomatika in Črpalke je nujno začeti načrtovano investicijo v letošnjem letu, je poudaril Rudi Bukovac in dodal: Tudi za celoten IMP je potreben intenzivnejši razvoj elementov energetske opreme, ker bo tako imela tudi naša montažna dejavnost možnost, da bo vgrajevala te programe (oziroma posamezne elemente) na proizvodnih, poslovnih in stanovanjskih objektih. Ob tem je opozoril, da se oprema za ogrevanje, klimatizacijo in prezračevanje v svetu izredno hitro razvija, kar sili tudi nas, da gremo v korak s svetovnim razvojem.
L. J.
Črpalke za nova področja uporabe
Perspektivno srednjeročno obdobje proizvodnje črpalk bo zelo dinamično tako razvojno kot proizvodno. Smernice razvoja in postavljeni cilji, ki predstavljajo temelje srednjeročnega plana, opredeljujejo razširitev črpalčnega programa kot tudi visoko kakovost izdelkov.
V skupnih temeljih plana IMP 1986 — 90 je TOZD Črpalke zastopan v programih kot so:
—	črpalke,
—	naprave za izkoriščanje sekundarnih in povratnih virov izkoriščanja energije,
—	vgradni elektromotorji,
—	orodja,
—	črpalcna postrojenja,
—	drsna tesnila.
Navedeni proizvodni programi se skladno vključujejo v programsko
področje črpalk in tvorijo zaključeno celoto črpalk in črpalčnih agregatov. Proizvodnja črpalk bo tudi v perspektivnem obdobju lahko rečemo, do leta 2000 temelj proizvodnega programa. Obstoječa družina črpalk pa izhodišče novih tipov črpalk z vgrajeno funkcijsko regulacijo, kvalitetnimi materiali in moderno obliko. Program se bo razvijal v smislu širše uporabnosti črpalk: s področja ogrevanja klimatizacije, hlajenja in solarnih sistemov namreč stopamo na področja ladjedelništva, petrokemije, oskrbovanje potrošne tople in hladne vode, pretoka odpadnih in fekalnih voda in črpalk za bazenske sisteme.
Navedena področja bomo pokrivali z naslednjimi programi:
Brezšumne obtočne črpalke GHN,
ki so zasnovane po modemih konstrukcijskih konceptih s širokim hidravličnim področjem, bodo v celoti pokrivale področja majhnih in srednjih pretokov ter srednjih dvižnih višin. Poudariti je treba, da družina črpalk GHN pokriva hidravlično področje črpalk GHR, VA in G programa. S tem je doseženo poenotenje, ki daje ugodne ekonomske pokazatelje tako v proizvodnji kot uporabnikom še posebno glede rezervnih delov in servisiranja.
Linijske centrifugalne črpalke CL, ki se stalno dopolnjujejo tako hidravlično kot tudi konstrukcijsko. Veliko uveljavljenih sprememb in s tem pridobljenih izkušenj že narekuje izdelavo nove dmžine črpalk CL. Pri tem je mišljena razširitev hidravličnega področja po tipih z optimizacijo sestavnih delov. Nadaljna razširitev se nanaša na uporabo. Iz osnovnega programa bodo izdelani programi čipalk za petrokemijo, torej v bronasti in nerjavni izvedbi. Funkcijske spremembe in dopolnitve za izvedbe priključnih napetosti in frekvence (440 V, 60 Hz). Program črpalk CL je s svojo unifikacijo sestavnih delov ugoden za izpeljanke posebnih izvedb s prigrajenimi IEC elektromotorji Ex, Ss in ladijske izvedbe.
Blok centrifugalne črpalke CB izhaja iz linijskih črpalk z enakimi hidravličnimi funkcijami, vendar različno vgradnjo.
Program potopnih črpalk obsega hidravlično področje pretokov do 45
kub. m/h in 18 m dvižne višine. & ačrt, stoječa izvedba črpalk je namenj611, 'Qdr za pretok predvsem neagresivn1 tal | voda. Nadaljni razvoj in raziskav6 s °sti namenjene izdelavi programa P° '>lrK topnih črpalk za pretok fekalnih 1 ■ldr( odpadnih voda, kot tudi drugih m®, 5^1 dijev različnih P-H vrednosti (C1 “olj stilne in pralne naprave).	j . 't:
Črpalčna postrojenja — tekam9 *>ih
so povsem nov program. Obravn3 kij, vajo se kot zaključen sistem prečrp9^ de vanja odpadnih voda. Tesno je pov6 'Cr
zana s potopnimi črpalkami zaht6.v P°v
nejših izvedb in krmilno-regula6*) skimi napravami. Realizacija pr° 10
grama obsega zahtevno razvoj n°"ra_ r®Rl ziskovalno delo in preizkusne m6ra h;,
tve za pridobitev potrebnih atesKfrj !tl° Kakor kažejo razmere v tu)111 fet
(sejmi, število proizvajalcev), je Pr°v °ie> -----	■	• otreben , PL
gram perspektiven in potreoe- ™ ekološkem smislu. Ta proizvodnja 1 st;j
zelo zahtevna, vendar tudi zelo ^ Oj < nosna. Obravnava se kot celota (	6
tipov, kapaciteta, namen).
Program elektromotorjev	^
el0
Namenjeni so za vgradnjo v -	,
čene črpalke VA, A-R in Pot°Pni črpalko P20E. Motorji so enofr jfl h asinhronski z močjo 26W, i' ' . «v tristopenjski (10/20/37 W). h*'3 j. deni elektromotorji kot celota p60 stavljajo sestavni del črpalk v A-R in P20E. Ohišje motorja J oblikovano za direktno prigra0
hoc ide 'dnj° v- !
na ohišja črpalk.	a-
Elektromotorje EWN zdaj u ^ žarno in predstavljajo znaten d6
N
•M
J Ceršak. Predvsem so realne tj:®.051! za navezavo stikov z av-TKimi firmami, ki v tujini izvajajo ;i„stlc>jska dela. Prvi tak posel je že . Lnlen, saj je IMP Metali preko ki ie j^ ilbau pridobil za 6,3 milijona Hba)eV de*a v Iraku (projektiranje, t-Ia' ^e,Ve materiala in montaža), ig;?° tega dela je prevzel tozd In-ln8- Ti posli so v glavnem kre-rP ritek5*’’ za katerimi stojijo nacio-IM' itmk anke in prav zato je tu poda "»na vloga IMP Metalla. Poleg
:i jih | Pravi inž. Geršak, da bodo sku-lelo- [ “dl pridobiti delo za IMP-jeve Ijj erJe na Koroškem, kar bi IMP-ju j iP prineslo določen devizni priliv. e*u y0*lematiko proizvodnje pa mi je P°' L.21* vodja tega oddelka gospod etaI" lila1 Gentillini, ki je-v IMP Me-a p° L °d leta 1980. »Doživel sem vse - RoVe,
ivu t ~,a:e vzpone in padce«, je rekel in ima- ^. koj p0pravii: »Bolje je reči zel° e 'n vzpone, kajti najprej je bil iiln° g|,c-«
- to L 0 je mnogo težav. »IMP Metali :ate-	u$tanovitvi seveda imel začrtan
l>* n**’ 't* Pa se ga n' dalo uresniči-afija |tč[ravi Gentillini. »Morali smo v
131,1 1 saismo imeli stroie’ hal°
ilOe’ topr ’ Potrebovali smo torej nek i fr — tak, da gaje mogoče pro-
aga; Ri
; m ,j . Program pa je bilo težko najti, |ci*,.v Avstriji mnogo majhnih in p°" firm, ki imajo mnogo boljše ;JaV? lteL *9t IMP Metali. Torej ni druge stfiP tVenntiye> kot nasioniti se na IMP-.1 ^Dnt0Zde v Sloveniji in razviti čan^ bje| . Programe. Tako Metali zdaj V; k ko L.le Predvsem s Trato-Avtoma-v 8 bad ?>0rošcem dobavlja izdelke 1 i , tani ini° obdelavo in dokojnple-v . ipa e' Glavni artikel je mešalna n f
ti	Vajg?*s*‘te, da bi se dalo v Avstrijo
’ ^ *°da Lavtomatiko, sem vprašal go-, Odv 'entiHinija.
jlac' Jn,l mi je, da je nova genera-1 P°' ter * ratine avtomatike tehnično la. r tedB a Primernem nivoju, a. tudi če etet' iaij(p Stavljamo, da bi bile pošiljke i lik' ilipren° na primerni ravni, bi mo-
»Če bi hoteli prodajati avtomatiko, bi torej morali investirati v prodajno mrežo in servis, nato pa bi prišli na trg s proizvodom brez imena proti firmam kot so Honeywell in Johson Controls. Nihče nam ne more jamčiti, da bi vloženi denar dobili nazaj,« meni Gentillini.
Od prej omejene vsote okrog 300 milijonov šilifigov, ima IMP približno milijon — toliko je letna vrednost prodanih mešalnih pip. Ker gre za en sam artikel, to sploh ni majhna vsota — imamo 60 odstotni tržni delež, pri tem izdelku. IMP Metali ga seveda ne prodaja direktno, pač pa preko veletrgovcev. V tem uspehu je vloženega ogromno truda: od prvih pogovorov do utečene prodaje so minila dobra tri leta.
Z mešalnimi pipami je IMP v Avstriji dosegel tako velik tržni delež, da bi ga težko še povečali, je rekel gospod Gentillini, lahko pa bi začeli osvajati nove trge, če.. Če ne bi bilo problemov s kvaliteto in roki.
Nadaljevanje na 8. strani.
V pripravi so trije novi programi
IMP Metali je zadnja leta predvsem povečeval obseg trgovskega poslovanja, toda že od vsega začetka je bila usmeritev, da je potrebno povečati tudi obseg proizvodnje, da bi tako okrepili stabilnost firme. Seveda pa priprava proizvodnih programov traja določen čas, kajti nihče ni želel eksperimentirati, da se ne bi ponovno opekli kot na začetku. Zdaj so novi programi izoblikovani, da bi jih uvedli v proizvodnjo, pa so v IMP Metallu tudi sezidali 700kv. m velik prizidek k proizvodni hali.
Glede proizvodne usmeritve je ' Metallov poslovodja inž. Rudi Geršak najprej označil osnovno linijo: V Metallu ne predvidevajo gradnje velikih obratov z mnogo opreme. Iščejo programe, ki bi jih zasnovali na sodelovanju z avstrijskimi firmami in predvsem z IMP-jevimi tozdi, tako da bi v Šentjakobu imeli dodelavo, montažo in kompletiranje artiklov s komponentami, ki bi jih sicer morali v Jugoslavijo uvažati.
Novi programi, ki bodo stekli v le-toščnjem letu, so:
Vitel in hidravlični sekač za hlode. Pri proizvodnji teh dveh izdelkov sodeluje Metali s Tovarno opreme Mežica, ki je po njihovih načrtih že naredila prototipe. Tudi kasneje bodo v
Mežici izdelovali sestavne dele teh strojev, v Metallu pa jih bodo sestavljali in kompletirali z opremo, ki je v Jugoslaviji ni. Metali je prototipa obeh strojev preizkusil — in sicer zelo uspešno. Dokaz: Oba prototipa sta že prodana, naročil pa imajo že za dvesto tovrstnih strojev. Zdaj se v Metallu pripravljajo, da bi ta stroja ponudili tudi v ZR Nemčiji, Italiji in Švici, medtem ko ju bo Tovarna opreme Mežica prodajala v Jugoslaviji in na vzhodnoevropskem trgu.
Drugi od novih proizvodov je re-goterm. Ta program je namenjen izključno za avstrijski trg. To je naprava za izkoriščanje odpadne toplote zrak—zrak, ki jo bodo delali v kooperaciji s švedsko firmo Svenska-
Dosedanji razvoj IMP Metalla
m pj.	jJiniiciiii idviii, ui mu-
vstr, .rnagati ogromne probleme. V n,- >n0vJ!.Roda jo za 250 do 300 triili-jbil ti te8 Sl *ngov avtomatike letno — tev	50-60 milijonov manjših si-
lje,	Za družinske hiše, ostalo pa
&o- eijijJ1 ristemi. Ta trg pokriva sedem >ira 'ojQ SVetovnih firm, ki ima vsaka Prodajno mrežo in servis.
Ko predstavljamo mešano podjetje IMP Metali, poglejmo na kratko njegovo zgodovino! ,
IMP Metali je bil ustanovljen leta 1979, toda zares je začel poslovati v letu 1980, ko je bil tudi izdelan noveliran elaborat o njegovem poslovanju. Ustanovili so ga tozdi Trata in Zastopstva, nosilec registracije pa je bil tozd Inženiring. Trata in Zastopstva sta položila vsak pol kapitala — skupaj 228.000 avstrijskih šilingov, ostalo do 300.000 šilingov, kar je bil po takratnih predpisih najmanjši možni znesek, pa so položili avstrijski partnerji.
IMP Metali je torej začel poslovati skoraj brez lastnega denarja, zato je najel kredite tako za gradnjo.poslovnih prostorov kot za poslovna sredstva. Obresti za te kredite pa so bile hudo breme, še zlasti, ker niti porizvodnja ni stekla po predvidenem elaboratu, pa tudi trgovski promet ne.
Pojavile so se rdeče številke, ki so konec leta 1982 dosegle že skupno 8,6 milijonov avstrijskih šilingov. V letu 1983 so začeli izvajati sanacijski program, ki je dal rezultate, tak da je Metali začel tekoče poslovati brez izgube in tudi ustvarjati dobiček za pokrivanje izgube iz preteklih let. Nobenega dvoma ni vec, da bo z bilanco za leto 1985 dokončno pokrita vsa izguba in bo ustvarjen določen dobiček.
V prvi fazi sanacije je bil poudarek predvsem na trgovski dejavnosti IMP Metalla, ki je vezana na izvoz IMP-jevih izdelkov in na izvoz v Jugoslavijo za potrebe naših
tozdov. Zdaj je IMP Metali pred drugo etapo, ko naj bi začeli širiti tudi proizvodnjo.	/
Pri sanaciji je bilo pomembno tudi sodelovanje z Iskro Delto, ki je v prostorih IMP — Metalla v Šent Jakobu začela s proizvodnjo računalnikov, kar je bilo v tistih časih zelo pomembno, saj je IMP Metali zaradi premajhnega obsega poslovanja težko nosil breme fiksnih stroškov stavbe. S 1. oktobrom lanskega leta je Iskra Delta ustanovila v Avstriji svojo firmo: Iskra Delta Computers, ki ima sicer še vedno v najemu del porstorov IMP Metalla v Šent Jakobu, vendar posluje popolnoma samostojno in strogo ločeno.
IMP Metali ima v Šent jakobu okrog 11.000 kv. metrov zemljišča in 1.800 kv. metrov poslovnih prostorov. Prav zdaj končujejo prizidek k proizvodni hali, kjer bodo uredili 700 kv. metrov novih proizvodnih prostorov. V IMP Metallu je trenutno 12 zaposlenih, z uvedbo novih programov-, pa nameravajo zaposliti še štiri do osem delavcev. Na novo bodo zaposlovali le proizvodne delavce' in nobenega režijca, je povedal Metallov poslovodja inž. Rudi Geršak.
Na avstrijskem Koroškem deluje dvanajst mešanih podjetij, kjer so soudeležene delovne organizacije iz Slovenije. IMP Metali se sicer po velikosti ne more meriti s tovarno celuloze Obir, pa tudi ne s Slovenijalesovo enoto, ki ima tovarno v Žitari vasi in trgovino Intrade v Celovcu, med ostalimi pa je najmočnejši in se je torej v tem delu Koroške uveljavil kot dokaj močan gospodarski subjekt.
lnje t l°zdu Črpalke, zato je osva-e Ob' ačnuer 'zdelava tega motorja, saj 5njeha ,0dnip?° m°čno povečanje proi-isivnifr ta] J c(Palk. Tozd je več let anali-ave s° Osti jn n<ae Porabe in nabavne mož-ia p?' s'n0 J!e.na teh osnovah odločil za Inih fr 3dr0kl01zv°dnjo. Analiza potreb s ih m®' edhod° sPecifikacijo je bila že ti (ci' C>oiB n° Podana v dokumentu . ektro"0cni razvojni plan IMP — tam9*1 in'h B otOTj'<<' Realizacija nave-ravn9' ?kit, ^gramov zahteva poleg vi-ečrp9' Pne p Tkalnih stroškov tudi šte-pov6' ‘er obsš ■sne ‘n testne meritve. ahtey' !)ovi; ^ajo družine črpalk več ulacij' 'o razv*3°tre*)no izdelati komplek-( pro' jo s °]no-tehnično dokumenta-no-r9' rrizku^P?^ajočimi prototipi in meh' kaj t Im* meritvami ter atesti. ;estov: Pio |aL P°meni za tozd? Potrebu-tujinl frettio ;°rat°rij s sodobno tehnično e pf°' 6ječe ('Lm,?čan strokovni tim. Ob-ben v Plod e črpalčni programi Inja i6 !$kih m f16®3 razvoja iz laborato-lo hi 0prerntev na zastareli in skro-
e*°nudr» ^6-90 bo vsekakor £VVN hi del,,, ^ razvojno-raziskoval-obt°' 'ira hurt?ZC^a ^rP3^. Čeprav nas top"0 izničili j Prostorska stiska, smo ofazf' 11 hidrav]i° Spletno željo in posta-'W 111 eMusn^h m ab°ratorij. Izdelava Nat«' ^fa^h merilnih prog je v zak-pre® ’ ustre?n;, en*ne Proge so izdelane VA" Sšče » standardih ISO, kar je rja f 1(iobitvP n.adaljnj0 prizadevanje ■adoj0 v- S tešnim81Straciie atestnih meri-!jhi insy ™ sodelovanjem z zuna-
dS
RAZVOJNI NAČRTI TOZDA ČRPALKE
dardizacijo in JugoregfSter bomo v srednjeročnem obdobju uspeli realizirati zastavljeni cilj. Toda zbrati bo treba precej denarja za nabavo zahtevne opreme, ki je draga in kjer se marsikateri aparat dobi samo iz uvoza. Izpopolniti moramo tudi vrzeli v visokostrokovnem kadru. Pri sodelovanju z zunanjimi institucijami premalo koristimo njihov potencial znanja. Toda to bomo lahko naredili, le če bomo sami imeli ustrezen razvojni kader, ki lahko v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami enakovredno nastopa pri skupnih razvojno-raziskovalnih nalogah. Iz podatkov zadnjih let je razvidno, da IMP koristi največ desetino od skupno vloženih sredstev za Raziskovalno skupnost Slovenije.
Uspešno realizacijo razvojne naloge in končno proizvodnjo izdelka spremljajo poleg temeljitih tržnih ra-
ziskav tudi razvojno-tehnološke raziskave. Zanje pa je neobhodna ustrezna merilna oprema za preizkusne meritve in trajnostne preizkuse.
Z dokončno opremo laboratorija bomo realizirali raziskave in izboljšave šumnosti in vibracije črpalk in agregatov. Meritve in analiza kavi taci j e bodo osnova pri izdelavi optimalnih oblik motorjev črpalk in spiralnih ohišij. Načrtujemo pa tudi raziskave cevnih sistemov in načina vgradnje črpalk, redukcijo vibracij, vpliva hitrosti medija in podobno.
Perspektivna naloga tozda Črpalke je razvoj računalniških programov in računalniški pristop dimenzioniranja vitalnih delov črpalk kot so spiralna ohišja, prostorsko zavite lopatice, kot tudi metoda računalniškega vrednotenja merilnih rezultatov meritev moči izkoristkov kavitacije pretoka in višine.
Perspektive drsnih tesnil
Eno od strateških prednosti pri proizvodnji centrifugalnih črpalk z ločenimi elektromotorji predstavlja osvojitev lastne proizvodnje drsnih tesnil. Že od začetka sedemdesetih let so vse Tratine domače centrifugalne črpalke opremljene z domačimi drsnimi tesnili, kar daje tozdu Črpalke prednost pred jugoslovanskimi konkurenti, saj smo neodvisni od uvoza.
Na osnovi izkušenj, pridobljenih pri večletni eksploataciji tega tehno-
loško zahtevnega proizvoda, je bil ta relativno ozko zastavljeni program v začetku osemdesetih let razširjen tudi na potrebe jugoslovanskega tržišča.
Program drsnih tesnil se v zadnjih letih eksponencialno širi in to na področjih potreb primarne vgradnje pri drugih proizvajalcih črpalk in pri širokem spektru potreb pri vzdrževanju uvožene procesne opreme širom SFRJ. S tem stopa program drsnih tesnil iz svojih sprva relativno
flekt. Švedi jim bodo dobavljali rotor, v Šent Jakobu bodo napravo sestavljali, medtem ko bo trženje v rokah firme Svenskaflekt Austria. Prototip je že izdelan in ga bodo aprila razstavili na dunajskem sejmu Aquaterm. Ker je Svenska-flektova prodaja že začela obdelovati trg, v Metallu kmalu pričakujejo prva naročila.
Največ pa si v Metallu obetajo od proizvodnje adsoiprijski hladilnih agregatov v sodelovanju s firmo Car-rier International Corporation iz Si-racuse, ZDA. Pri tej proizvodnji bo sodeloval tudi ljubljanski tozd Itak.
Kaj je ta agregat, oziroma hladilni kompresor? To je naprava za hlajenje, ki se vgrajuje v klimatizacijske sisteme — zlasti v bolnišnicah, poslovnih stavbah in seveda tudi pri vseh industrijskih procesih, kjer je potrebno hlajenje. Carierjev hladilni kompresor je izdelan tako, da je energetsko skrajno varčen. Pri delovanju je možno uporabiti prav vsako odpadno toploto, ki je na voljo — bodisi kondenzat iz toplarn, odpadno paro, odpadno vročo vodo ali vroče pline.
V Evropi ni proizvajalca takšnih. naprav, Američani pa imajo težave s prevozom: srednje močan hladilni agregat tehta kar sedem do deset ton. Prav zato je prišlo-do pogovorov, da
bi IMP — Itak skupaj z IMP Metal-lo m izdeloval te kompresorje za ce-letno evropsko tržišče — vzhodno in zahodno. Američani so si ogledali Itakove proizvodne prostore in se strinjajo, da bi bilo na Trati možno vpeljati to proizvodnjo. Carrier nam je že dal potrebno dokumentacijo, pokazal tehnologijo in tudi povabil predstavnike na ogled tovarne v mehiškem Montereyu, kjer proizvajajo te kompresorje. V IMP-ju je bil narejen elaborat o možnostih proizvodnje hladilnih kompresorjev, kjer so ugotovili, da bi jih Itak lahko proizvajal z ne več kot 10 odstotki uvoznih komponent. Ker je pričakovan velik obseg izvoza, bi s tem dosegli zelo lepe devizne prilive.
Pogovori s Carrierjem so v fazi, ko v IMP-ju delajo kalkulacijo in če bodo z Američani našli skupni jezik pri cenah, bo prizvodnja kaj kmalu stekla. Če bo stekla, bo večino proizvodnje seveda prevzel tozd Itak. V Metallu bodo sestavljali kompresorje za zahodno tržišče in jih kompletirali z delom opreme: npr. avtomatika, hermetična črpalka ipd. Kompresorje za jugoslovansko in vzhodno tržišče bodo sestavljali v Itaku, s tem da bodo preko IMP Metalla dobivali določene zahtevnejše dele opreme, ki jih bodo morali uvažati.
ozko zastavljenih okvirjev na področja, ki so bila do nedavnega izključna domena tujih dobaviteljev.
Trenutno doseženo stanje v razvoju in proizvodnji omogoča pokrivanje potreb na področjh toplotne tehnike, petrokemije, rafinerij, prehrambene industrije, pro^^ne tehnike, ladjedelništva in na področju tehnike mešanja. Da smo to dosegli, smo morali poleg ostalega vložiti veliko naporov v razvoj novih materialov, s katerimi je možno pokrivati tako širok in po obratovalnih pogojih zahteven proizvodni program. To predstavlja solidno osnovo za na-daljni razvoj tega programa. Informacije zadnjih let pa kažejo, da naši proizvodi niso ostali neopaženi tudi v tujini. To dokazuje zanimanje nekaterih vodilnih svetovnih proizvajalcev črpalk, za nakup naših drsnih tesnil. Prav gotovo je to izziv, ki mu bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti.
Ker se proizvodnja drsnih tesnil v svetu zelo hitro razvija z osvajanjem novih materialov in tehnologij, ki omogočajo pokrivanje potreb na celi vrsti novih aplikacij, bo seveda tudi pri nas potreben določen napor v tej smeri, saj nas doslej doseženi uspehi obvezujejo, da poskrbimo za na-daljni uspešni in prodorni nastop na domačem kakor tudi na tujem tržiš- . ču.
Pripravili: JOŽE KOLARIČ, ALEKSANDER SLANOVEC in STANE ZAGORIČNIK
adsorpcijski hladilni agregat.
Dvomljivci, ne skrbite IMP Metali še obstaja!
Nataša Peternel je v najinem pogovoru na sedežu IMF Metalla rekla tudi nekaj misli, ki po mojem mnenju zaslužijo, da jih posebej poudarimo:
»Mi, tu gor, se čutimo včasih kar preveč odmaknjene in oddaljene od IMP-ja,« je rekla. »Meni, ki stalno urejam zadeve v zvezi z IMP-jevimi uvoznimi ali izvoznimi posli, se res zdi nenavadno, ko pridem v Ljubljano, pa me znanci vprašajo, kje da sem v službi, pa če IMP Metali sploh še obstaja in zakaj da smo svoje prostore prodali Iskri Delti.«
Vsa ta vprašanja kažejo popolno nepoznavanje zadev, ki je tem bolj čudno, saj je IMP Metali vse tesneje vraščen v poslovanje naših sozdov.
Prav lahko razumem Natašo, da se počuti nekam čudno,
ko ves teden rešuje probleme, da bi IMP-jevi zunanjetrgovinski posli kar najhitreje tekli, potem pa pride v Ljubljano in jo znanci vprašajo: »O, ali še obstajaš?«
Druga stvar je, da bi dekleta iz komerciale, pa tudi fantje iz proizvodnje, želeli kdaj priti na obisk v matično firmo. Nataša je prej delala v Inženiringu v zunanji trgovini, a tudi sama opaža, da se je v firmi marsikaj spremenilo, pa meni, da bi bil tak obisk zelo koristen. "Še bolj koristen bi bil za njene sodelavke, ki sicer poznajo kar lepo število IMP-jevcev po telefonu ali po dopisovanju. »Prav-gotovo bi lažje sodelovali, če bi se osebno poznali,« je rekla Nataša Peternel. In seveda bi radi videli katerega od proizvodnih obratov — zlasti Trato, s katero največ sodelujejo.


'jž-SSa




j
OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: VIATORJEVE DELAVNICE
“ab,
Pogled na Viatorjeve delavnice.
Notranjost delavnice. Na spodnjih slikah je najprej nederman za odsesavanje z izpušne cevi tovornj Čisto spodaj: Ovejevci pri montaži
Terminal za tovorne avtomobile
Na Rudniku, nedaleč od obračališča mestnega avtobusa, onkraj železniške proge, je prostrana siva stavba — Viatorjeve delavnice. To je objekt, ki bo precej veijetno precej pomembno vplival na ljubljanske prometne razmere — še posebej, ko bo zgrajena južna obvoznica. IMP na tem objektu izvaja vse instalacije.
Da bi pojasnili namen objekta, najprej predstavimo investitorja! Podatke sta mi dala vodja investicije inž. Martin Puklavec in vodja bodočih delavnic Miro Cerkvenik. Investira tozd Tovorni promet Ljubljana, ki je v sestavu delovne organizacije Viator, ta pa je vključena v sozd Integral. Viatorjev tozd Tovorni promet poznamo tudi IMP-jevci, saj je prepeljal precej naših transportov v Irak. To je tozd z okrog 800 zaposlenimi (približno 500 je voznikov, od ostalih pa je 150 delavcev za vzdrževanje vozil in prav toliko režijcev). Tozd ima 450 tovornjakov, ki prevažajo blago po cestah širom Jugoslavije in tudi v tujini, kjer opravijo nekaj nad polovico prometa.
Tozd ima svoj sedež in svoje delavnice na Celovški cesti, tam kjer domujejo tudi mestni avtobusi. Tozd je bil ustanovljen v šestdesetih letih, ko je bila »Remiza« še na ljubljanskem robu in je bilo prostora več kot dovolj. Toda mesto se je širilo, širil se je mestni promet, pa primestni in seveda tudi tovorni. Danes se na lokaciji ob sečišču Celovške in Djakovi-čeve gnete poleg že omenjenih tovornjakov še 270 mestnih in približno 130 primestnih avtobusov. Za vse tam ni prostora in tako so sklenili, da si morajo tovornjaki poiskati nov dom.
Viatorjevci so takrat prišli z dobro idejo: njihov namen ni postavitev delavnic zgolj za lastno rabo, pač pa - ureditev pravcatega tovornega terminala. Vam ta beseda nič ne pomeni? Takoj bomo pojasnili! Ta Viatorjev tovorni terminal naj ne bi služil le lastnim tovornjakom, pač pa bi lahko ponudil oskrbo (to je popravila in parkiranje) vsem tovornjakom v regiji, nudil bi storitve (dnevno nego in vzdrževanje) tudi tistim na poti skozi Ljubljano, kasneje nekoč pa naj bi vključili še špediterske storitve in pretovarjanje. Vsekakor dobra zamisel, saj bo mestno središče tako razbremenjeno tovornjakov, ki bodo lahko v neposredni bližini avtoceste opravili vse, kar potrebujejo.
Drugo je vprašanje, koliko bo Via-torju uspelo uresničiti te zamisli, saj se srečuje z dvema hudima ovirama: Pomanjkanjem denarja in nepripravljenostjo drugih firm za sodelovanje. Namesto, da bi sovlagali in uresničili to velikopotezno zamisel, vsak raje po malem gradi neke de-lavničice zase...
Čeprav je do popolne uresničitve vse zamisli še daleč, Viator gotovo gradi eno najsodobnejših avtomehaničnih delavnic v Sloveniji. V objektu je 14.000 kvadratnih metrov površine v pritličju (za začetek bo opremljenih za delo le 8.500) in 3.000 v medetaži. Delavnica ima 20 kanalov in 29 stojnih mest za mehanike. Nekaj opreme bodo preselili iz sedanjih delavnic, večinoma pa bo oprema nova in sicer: kompletna pralnica, mazalnica, kovaška ognjišča, hidravlična stiskalnica, stružnice itd. Že seznam naročene opreme kaže, da bo to res dobro opremljena delavnica. In v skladu s svojim konceptom bodo imeli dovolj zmogljivosti, da bodo storitve ponujali tudi drugim.
Lokacija delavnice na Rudniku je na papirju sicer dobra, menijo viatorjevci, saj je blizu obvoznice, po kateri se bo valil promet z evropskega Severa na Vzhod. Sama grad-- nja pa jim je povzročila mnogo težav. Na barju je namreč težko graditi, pa so morali objekte pilotirati in uporabljati predobremenjevanje — podobno kot graditelji avtoceste. (Gradbena dela izvaja SCT).
Zelo so bili tudi razočarani nad praznimi obljubami viške občine. Povabili so jih v novo industrijsko cono, kjer si bo bojda deset investitorjev delilo stroške komunalne ureditve — a danes so na Rudniku le oni sami in Polikem. Ni skupne kotlarne — še več, v lokacijskih pogojih je zahtevana plinska kotlarna, plinovoda pa ni, tako da so morali poleg kotlarne zgraditi še plinsko postajo, kamor bodo plin dovažali s cisternami. Zgradili so še prehod čez železniško progo, si napeljali elektriko iz naselja Vinterca, ki ni prav blizu, telefonsko linijo pa kar od Ivana Cankarja in zgraditi so morali tudi septično jamo, ker ni kanalizacije. Zaradi vsega tega bo po Puklavčevi oceni investicija za približno tretjino dražja, kot so predvidevali, ker so verjeli obljubam občinskih mož.
Imeh so tudi težave, ker pravi projekt ni bil ustrezen in so imele nanj pripombe inšpekcijske službe, pa tudi sami so zahtevali večjo funkcionalnost. Razen tega so pri preprojek-tiranju posvetili posebno pozornost varčevanju z energijo (talna izolacija, ekonoventi) — in res dosegli, da bo poraba energije za tretjino manjša od prvotno predvidene.
Nadaljevanje s 7. strani.
Prav zanimivo je pripovedoval gospod Gentillini.
Sploh ni res, da IMP-jevci ne bi znali doseči kvalitete, ki jo zahteva kupec na Zahodu. Ne znajo pa je stalno držati! »Kadar pride pošiljka dobre kvalitete, sem seveda zadovoljen in ne rečem nič,« je pripovedoval gospod Gentillini. »Toda, če se dvakrat ali trikrat ne razhudim, je potem naslednja pošiljka gotovo škart in se moram kregati.«
Tako je s Trato, tako je z drugimi. Panonija bi v Avstriji lahko našla kupce za žganjarske kotle — a ne za takšne, ki puščajo. Blisk je zaradi nekvalitete izgubil posel z napajalni-’ ki. In še bi lahko naštevali.
O rokih pa je gospod Gentillini rekel: »Za vsako večje naročilo, to je če gre vrednost čez 100.000 šilingov, grem obvezno k proizvajalcu, kjer se lepo vsedemo, se pomenimo in se natančno dogovorimo o roku dobave. Potem, dva tedna po roku dobave, dobim potrditev naročila in takole
šest do osem tednov po roku dobim tudi robo.«
Seveda je tu malce poenostavljenja, morda tudi pretiravanja, a gospod Gentillini se, kot pravi, resno sprašuje, da mora biti nekaj narobe: »Moram reči, da sem v Ljubljani vedno lepo sprejet. Dobro se razumemo, lepo se vse pogovorimo in dogovorimo. Ampak čim grem iz Ljubljane, nastane nek kratek stik in stvar ne gre preveč dobro.«
No in potem se je še malce popravil: »Saj vem, da je tudi pri velikih firmah v Avstriji natanko tako. Povsod notranja naročila — to je če en obrat naroči nekaj v drugem obratu — obravnavajo slabše in bolj ležemo kot zuanja. In tako je tudi v IMP-ju: Saj je naš, najbrž pravijo, bo že počakal. Jaz pa želim, da bi me obravnavali kot pravega in enakovrednega partnerja, ker zaradi nedosežene kvalitete in rokov izgubljamo zaslužek.«
LOJZE JAVORNIK
Navedenim težavam je nekaj menda dodal tudi IMP. Inž. Puklavec je mož, ki nima dlake na jeziku, pa je rekel kar naravnost: »IMP je prevzel obvezo, da bo instalacije sprojektiral in zgradil v šestih mesecih.« Tega nismo naredili. Inž. Puklavec priznava, da je rok izredno napet in ga bržčas ne bi dosegla nobena jugoslovanska firma, toda prepričan je, da bi bile zamude manjše, če bi IMP-jevci dali prednaročila za opremo takoj po podpisu pogodbe, kot so obljubili.
»No,« je nato dodal, »da vas še pohvalim, naj povem da so dela, ki jih izvajajo vaši tozdi, opravljena zelo kvalitetno. Dvomim, da bi jih katera koli druga jugoslovanska montažna firma uspela narediti bolje.« A je že dodal: »Seveda sem to rekel na splošno, kar pa sploh ne pomeni, da se ne bomo še skregali za kakšno stvar.«
In na koncu je še rekel: »Pa ne pozabite napisati, da smo mi svoje sedanje prostore že prodali in začno s 1. aprilom teči zamudni penali 86 odstotkov od vsote 220 milijonov. Torej — rok smo že precej premikali, zdaj ga ne moremo več.«
Prvi april je čuden datum. Toda v primeru Viatorjevih delavnic ga ne smemo jemati kot prvoaprilsko šalo — bi bila predraga...
Zdaj pa poglejmo, kakšna dela so na Rudniku opravili naši tozdi!
Tozd Ogrevanje vodovod je na objektu Viatorjeve delavnice opravil naslednja instalacijska dela: vodovodne instalacije, ogrevanje (s kotloma), plinska instalacija (kotloma kuri s plinom) in instalacijo za kom-pririran zrak, ki ga uporabljajo v delavnici.
Ovejevci so bili na Rudniku že avgusta 1984, ko so skupaj z SCT-jevci polagali kanalizacijo. Nato je prišel čas, ko je delo zaspalo, z vso intenzivnostjo pa so začeli aprila 1985. Kot je povedal vodja montaž Ignac Bobič, so se najprej osredotočili na vse instalacije mehanične delavnice, kjer so dela končali v roku, da je bila delavnica ob oktobrski otvoritvi povsem končana.. Nato so se vrgli na kurilnico, saj je bila zima že pred durmi. Takšni objekti za ovejevce seveda niso noben problem — težava je bila le z uvoženimi gorilci, ki jih je dobavljal celjski Emo. Ko so prišli, so delo končali.
Na objektu je delalo povprečno 9 kurjavarjev in 8 vodovodarjev, ki so morali kar pošteno zavihati rokave, saj je objekt precej velik.
Še bolj zanimive v Viatorjevih delavnicah so prezračevalne in klimati-zacijske instalacije, kjer je dela vodil vodja montaž Vinko Tratnik, na gradbišču pa je bilo povprečno 11 monterja tozda Klima montaža.
Objekt ima sedem oddelkov: Mehanične delavnice, avtopralnica, pomožne delavnice, regalno skladišče, prometna pisarna, Kumnja m jedilnica. Vsi oddelki so prezračevani, vsak ima svoje zahteve. Tako je na objektu kar pet klimatskih strojnic: dve večji in tri manjše za posamezne naprave.
Prezračevanje v Viatorjevih delavnicah bo zelo dobro urejeno. Končno je to objekt, kamor bo dnevno prihajalo ogromno tovornjakov in temu primerna bo količina izpušnih plinov. Investitor je veliko dal na to, da bi imeli mehaniki dobre delovne pogoje, za kar je zelo pomembno odsesovanje izpušnih plinov. Tako je v delavnici splošno odsesavanje plinov in dovod svežega zraka, še posebej pa je urejeno odsesovanje iz delovnih jaškov, pa tudi odsesovanje naravnost iz izpušnih cevi. Za to so vgradili posebno uvoženo opremo — gibljive cevi, ki se jih natakne na izpuh vozila. To sicer ni popolna novost, saj so klimarji že vgradili nekaj takšnih naprav v Črnučah, pa na Slovinovem objektu, a v Sloveniji ni objekta, ki bi imel toliko tovrstnih naprav.
Skratka, res dobra skrb za delovne pogoje! Poleg odsesovanja, imajo vsi delovni jaški tudi dobro urejene električne priključke, pa ogrevanje in stisnjen zrak. Torej vse za dobro delo in ugodno počutje pri njem.
Vinko Tratnik je potožil, da je bilo med gradnjo precej sprememb na projektih, k čemer je svoje seveda prispevalo tudi krčenje investicije. Seveda takšne spremembe povzročajo monterjem mnogo problemov, a v dobrem sodelovanju z investitorjem so vse rešili.
Tozd Elektromontaža pa je v Viatorjevih delavnicah izvršil vse elek-troinstalacije: razsvetljavo, strelovod z ozemlitvijo, vse instalacije moči vključno s transformatorsko postajo,pa tudi vse šibkotočne instalacije. Kot drugi so tudi oni začeli aprila 1985. Delati pa je bilo treba zelo intenzivno, je povedal vodja montaž Adolf Krčar, ki je skrbel za ta objekt. Da bi opravili vse naloge, je imela Elektromontaža na objektu povprečno 10 do 12 monterjev. Tudi med dopusti so poskrbeli, da ekipa ni bila okrnjena, kar je terjalo nekaj usklajevanja. Na srečo pa niso imeli nobenih problemov z materialom, saj so ga nabavili že precej pred začetkom dela.
V IMP-jevem Inženiringu vodi koordinacijo del na Viatorjevih delavnicah Stane Švajger, ki pravi, da je bilo usklajevanje dela na tem objektu napovprečno zahtevno. Upoštevati moramo, da je investitor zahteval popolno spremembo projektov (inštalacijske projekte so prepro-jektirali IMP-jevi tozdi), da je spremenil tudi faznost izgradnje in povečal vsebino objektov (npr. pisarne, menza), obenem pa je imel tudi velike težave pri zagotavljanju denarja.
Te spremembe se zrcalijo tudi na pogodbeni vrednosti instalacijskih del. Leta 1983 je znašala 85 milijonov dinarjev, spomadi 1985, ko so dokončno podpisali pogodbo, so določili vrednost instalacij na 200 milijonov, a tudi ta je narasla na 370 milijonov dinarjev. Nekaj so k temu seveda prispevale podražitve, a tudi razširitev investicijskega programa.
»Mi zares nismo mogli naročiti klimatov, kotlov in druge opreme, dokler projekt ni bil potrjen,« pravi Švajger. In sploh je bil začetek del zelo težak, saj so ovejevci, klimarji m elektromonterji, da ne bi zavirali SCT-jevcev pri gradbenih delih, začeli delati brez dokončnih projektov — to je po starih projektih, kjer so bili uporabni, kjer pa ne, so lahko vzeli v roke kvečjemu projektne skice. Dodatna težava je bila, ker Viator na začetku ni imel svojega vodje investicije. Ko je to vlogo prevzel inž. Puklavec, pravi Stane Švajger, so dela stekla mnogo hitreje-
Zdaj na Rudniku delajo s polno paro vse, kar je v snegu in mrazu pač možno delati. Največ dela je v medetaži s pisarnami, ki so jo v projekt . vključili kasneje kot dodatno delo. Velik problem je energetika — kotlarna, pa tudi klimatske centrale, saj bi izvajalci v februarskem mrazu ogrevanje še kako potrebovali. »Da bi zagotovili minimalno ogrevanje smo kotlarno in radiatorski sistem napolnili z antifrizom, že več dni pa smo pripravljeni, da bi pognali klimatske strojnice in ogrevanje talnih jaškov,« je povedal Švajger na začetku marca, »vpndar ne moremo napolniti klimatskega sistema z vodo, saj so temperature ves čas pod ničlo.« Dodatna težava je, ker oskrba kontejnerske plinske centrale s plinom ni redna.
Kljub vsem težavam pravi Švajger, da bo objekt do srede marca pripravljen za tehnični pregled. Neopravljena bodo ostala nekatera zunanja dela, ki jih v snegu in mrazu ni mogoče opraviti — na primer zunanja hidrantna ureditev, lovilci odpadnega olja in črpališče fekalij.
LOJZE JAVORNIK
Zahvale
jem vsem sodelavcem TOZD ITEN Telekomunikacije ter osnovni organizaciji sindikata za izraze sožalja in nesebično pomoč.
ZRNIČ DOBRILA
Ob smrti svojega brata Ivana MURŠIČA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji v tozdu Montaža, kegljaški sekciji in sodelavcem za pomoč, za pisna in ustna sožalja, podarjene vence in cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga ob tako .slabem vremenu in velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prav tako hvala vsem tistim njegovim sodelavcem, ki ste v času njegove bolezni imeli razumevanje in mu pomagali v najtežjih trenutkih njegovega življenja.
FRANC MURŠIČ
OOS sindikata in sodelavcem iz Promontovega tozda O V se ob izgubi drage mame iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, za darovani venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
IVAN KVAS
Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem KLIMA-MONT AŽA se ob izgubi svoje mame iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
ALOJZ ŠTESL
Ob smrti moje drage mat”6 taji se zahvaljujem osnovni orga^1 j( zaciji sindikata DO TEN T° /'K;
izgubi izrazili sožalje.	,,
MINKA KOZJE*
Ob nenadomestljivi izgub’ moje drage in nepozabne rna" mice se iskreno zahvaljuje”1 vsem sodelavcem in sodelav" kam TOZD ELEKTROMONTAŽA za podarjen” cvetje in spremstvo na njen’ zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
CVETKA KRAMŽA*
Ob smrti najinega drage?® očeta se iskreno zahvaljuješ osnovni organizaciji sindikat® DO TEN Tovarne elektroenergetskih naprav ter sodel®v' cem za darovano cvetje in s”' žalja. Še posebej pa zahv®‘
vsem, ki ste najinega očeta p°'
spremili na njegovi zadnji p°L TINE in TONE seliška*
Ob izgubi svojega očeta iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam I*® Klimata za tople sožalne bes
de	JOŽE PERNAf
Ob smrti svojega drag”® očeta dr. Milana Lampret®^ zahvaljujem vsem sodelav” in sindikatu, ki so nan]6,nč cvetja darovali za dobrode ^ namene, za izraze sožalja m -j njegovi zadn)
spremstvo na
MAJDA PAV

—re>a Splošnega združenja gradbeništva in IGM
Pripravljajo ukrepe za hitrejšo zidavo
lg Vs,l(l. kjer zadnje čase razpravljajo o gradnji stanovanj, zahtevajo, da jih je t hitreje in ceneje. To zahtevajo stanovalci, to zahtevajo stanovanj-^ipnosti in politični forumi in to želijo tudi gradbinci. Vendar dober # ni dovolj, da bo upravičena zahteva za cenejše stanovanje dala rezultat, 1)1° na Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenega materialu 0 so ustanovili posebno delovno skupino, ki že nekaj časa preučuje teža-1 h°Viraio gradnjo, in pripravlja predloge, kaj narediti, da bi gradili stanova-hitreje in ceneje.
orni1

j?enjena delovna skupina je pre-Ist opravila. Svoje ugotovitve L^’li v šest točk, ki jih na kratko h e®amo:
ff "Ospešiti je treba izdelavo pro-tveklh zazidalnih načrtov in že od , (jaZLSnove razmišljati, kako dose-'lCea °° gradnja kar najsmotrnejša
ko ^.tojektant mora projektilih k| ’ ®a bo izvajalec lahko uporab-0bne tehnologije in da bo L 'snovalec kar najnižje vzdrže-
|3. pOške.
fiati °trebno je podpreti in spod-je v$e načine stanovanjske grad-
|n.^Snova za določanje cen naj bo družbeni dogovor o obliko-Idn'C6n stanovanj, ki pa naj ga vsi LjlSn'ki čimprej dopolnijo in us-|S p z novimi predpisi, pba r°dajno ceno stanovanj je Pšlt 'bremeniti vseh odvečnih (Tukaj navajamo nekaj Sle 0V’dokazujejo, da ne more Jlav08radbenik tisti, ki lahko poceni |dla' Gradbena cena je danes line na komaj 35 odstotkov progi^. Cene stanovanja, pa še tu so lort Cni gradbeni material, tran-L; ln drugi stroški. Gradbinec
U;d?ioča
ča« razmeroma majhen
l°škie, Fanovanj. Pri tem pa drugi Pvan .’ ki težijo kvadratni meter sta-j(js ,a> hitro rastejo: v Ljubljano so iNk * s'anovanja ponovno obesili Ta v c Sekundarnih komunalnih na-*vi?munalne organizacije strmo |n0 )eio prispevke za svojo razšir-ion-^Produkcijo; stanovanjska sa-|gap*Vna zahteva za naloge skupil ttena (načrtovanje, progra-
k'	enotno strokovnp vodenje)
ga mlnarjev od vsakega kvadrat-anc: e'ra; vse večji so tudi stroški , faaia, se pravi obresti za kre-J Th najamejo izvajalci del.) ,j0v cHejšo gradnjo in uporabo ^kreaai je potrebno dosegati tudi sta Za racionalizacijo, tipizacijo Tg-^tdizacijo.
iv,|a d'Ivi in ukrepih, ki jih je pri-|l i2v .elovna skupina, je razprav-odbor Splošnega združenj beništva 19. februarja. Inž. Nne ar‘nko iz strokovne službe idnj združenja je v svoji ije. besedi podčrtala predvsem
|re^a Se investicijski program ne I'ovan°rabliati za določanje cen
pQ nl in sklepanje kupoprodajami a k’ saJ je njegov namen ies'iciji ®'e: namree odločanje o
iže„a ie P° mnenju Splošnega lo () |a Za določanje cen nedvo-Sa d0'Sa P°t dograditev Družbe-KvJ“yora ° oblikovanju cen v
ja, da klavzula o spremenljivosti cene ni zakonita.
Vlado Ovčar z Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo je podprl stališče, da investicijski po-gram ne more biti osnova za določitev stanovanjskih cen. Naloga investicijskega programa je omogočiti družbeno presojo o upravičenosti neke investicije pa naj bo to indu-strialni objekt ali stanovanjska soseska. Toda šele ko se na osnovi te presoje naredi projektno nalogo in potem projekt, je možno izračunati ceno.
Zanimiva je bila razprava o cenah stanovanj, kjer je povedal svoje stališče tudi predstavnik Republiškega izvršnega sveta. A še prej se vrnimo nazaj, kajti 17. januarja je na Okrogli mizi o stanovanjski gradnji predsednica Republiškega komiteja za tržišče in splošno gospodarske zadeve Jelka Žekar pojasnila stališča tega Komiteja, ki je doslej že mnogokrat miniral predloge gradbincev, kako naj bi določali cene stanovanj.
Jelka Žekar je spomnila, da 8. člen Zakona o sistemu družbene kontrole cen določa, da morajo biti cene proizvodov po posebnih naročilih fiksne. Tak proizvod po posebnih naročilih je tudi stanovanje. Takoj po sprejemu tega Zakona novembra 1984 so se začeli poizkusi, da bi 8. člen razveljavili, a ZIS je zavzel čvrsto stališče, da je treba to določbo dosledno izvajati in Zvezna tržna inšpekcija tudi preverja, ali se pogodbe o prodaji stanovanj sklepajo v fiksnem znesku.
Seveda ta fiksni znesek v pogojih naše inflacije ni mišljen povsem dobesedno. Toda, je poudarila Jelka Žekar: Povsem jasno je, da ne more biti avtomatizma kot pri uporabi indeksov za podražitve. Če hoče izvajalec uveljavljati podražitve, mora v pogodbi povsem konkretno določiti pravila igre: V kakšnem primeru in kako se bodo izračunavali, popravki cene. Uporaba primerjav s ceno bornega stanovanjskega objekta ter drsne skale so po mnenju Komiteja nedopustni avtomatizmi, kjer mora kupec sprejeti vse indekse, ne da bi bili ti strokovno razčlenjeni.
Maver Jerkič z Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora pa je na seji IO Splošnega združenja gradbeništva citiral Zakon o graditvi objektov, ki zahteva, da se na javni licitaciji izbere najugodnejšega ponudnika in z njim sklene pogodbo. To naj bi uvedli tudi na sta-, novanjsko področje in na osnovi po-
nudb izvajalcev določali cene stanovanj. Jerkič je spomnil, da je tak način pri gradnji stanovanj nekoč že bil. Zdaj mnogi pravijo, da na stanovanjskem področju ni subjekta, ki bi imel vlogo investitorja kot na primer pri industrijskih objektih. Po Jerki-čevem mnenju bi to vlogo morale prevzeti stanovanjske skupnosti s svojimi strokovnimi službami.
Jerkič je tudi izrecno poudaril, da primerjava z baznim stanovanjskim objektom ne more biti osnova za določanje stanovanjskih cen, prav tako ne indeks podražitev, ki je lahko kvečjemu strokovni pripomoček. Je pa menil, da bi morali uradno določati indekse na Zveznem zavodu za statistiko, seveda po strokovni metodologiji, pri katere pripravi bi morali sodelovati tudi gradbinci. Skratka, Jerkič se je zavzel, naj Splošno združenje pripravi strokovne podlage, kako konkretizirati pravila za spreminjanje »fiksnih« cen, ki jih zahteva 8. člen Zakona o sistemu družbene kontrole cen.
Franc Babnik iz SGP Grosuplja je k ideji o uvedbi licitacije in investi-torskega načela povedal nekaj pripomb iz prakse. Vemo, da mora investitor izpolnjevati nekatere pogoje, je rekel — zlasti mora imeti gradbeno dovoljenje in denar. Stanovanjske skupnosti pa so investitorji • brez denarja. Kaj je gradnja po proizvodnem principu drugega kot rezultat investitorjeve nesolventnosti, češ pa naj plača gradbenik? Zato je menil Babnik, da je treba najprej usposobiti investitorje, pa očistiti ceno vseh priveskov, pa pospešiti pripravo zemljišč in doseči, da bo Stanovan jsko komunalna banka bolj podprla prizadevanja za gradnjo. Babnik je tudi menil, da bi morali preprečiti sedanjo prakso mnogih <klovnih organizacij, ki sicer na papirju namenijo za stanovanja precej denarja, pa ga v ta namen ne angažirajo.
LOJZE JAVORNIK
Glasnik ima precej pridnih sodelavcev, vendar je še dovolj prostora tudi za vas!
Le kdo bo odvozljal stanovanjske vozle?
Bomo vsaj vedeli, kaj je po zakonu in kaj ni!
Stanovanjske cene pred sodiščem
Skupščina Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala je decembra sprejela sklep, naj Splošno združenje vloži pri Ustavnem sodišču SR Slovenije predlog za oceno zakonitosti tega, kar se zadnje čase dogaja na področju stanovanjskih cen. Januarja sta Izvršni odbor Združenja in njegova strokovna služba pripravila podrobno obrazloženo gradivo in ga vložila na Ustavno sodišče. Ker gre za probleme, ki bistveno vplivajo na gospodarjenje vseh izvajalcev stanovanjske gradnje, vas s pobudo Splošnega združenja podrobneje seznanjamo.
Gre za dve vlogi, ki ju je Splošno združenje poslalo Ustavnemu sodišču SR Slovenije. V prvi se zavzema, naj Ustavno sodišče presodi, da je Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi skladen z ustavo in zakoni, tudi z Zakonom o sistemu družbene kontrole cen (iz leta 1984), da pa je nezakonit zahtevek Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve iz septembra 1984, naj bi v Sloveniji tudi pri tistih stanovanjih, ki so se začela graditi po maju 1984, upoštevali Odlok ZIS
0	zamrznitvi cen. V drugi vlogi pa Splošno združenje dokazuje nezakonitost Odredbe o načinu oblikovanja cen kv. metra stanovanjske površine, ki jo je Izvršni svet ljubljanske mestne skupščine sprejel lani.
Dokumentacija, ki jo je pripravila strokovna služba Splošnega združenja, da je utemeljila navedene predloge Ustavnemu sodišču, prepričljivo osvetljuje zmedo, ki vlada pri oblikovanju stanovanjskih cen in je povzročila že tako ostre reakcije v javnosti. Pri tem so bili izvajalci gradnje ožigosani kot tisti, ki skušajo neupravičeno navijati cene, ki izsiljujejo in zato kupcem ne dajejo ključev že zgrajenih stanovanj. Toda pravi vzroki problemov so drugje in izvajalci, ki drsijo v izgube, niso nič manjše žrtve od kupcev, ki plačujejo vse dražja stanovanja.
Poglejmo zdaj, kaj se je s cenami zares dogajalo!
31. marca 1978 so Zveza stanovanjskih skupnosti SRS, Zveza komunalnih skupnosti SRS, Gospodarska zbornica SRS, Republiški svet sindikatov, Izvršni svet Skupščine SRS in ljubljanska mestna ter vse slovenske občinske skupščine sklenile Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS.
Konec leta 1984 je Zvezna skupščina sprejela Zakon o sistemu družbene kontrole cen, Republiški komite za zakonodajo SRS pa je januarja 1985 zavzel stališče, da se zaradi novega Za-k a o sistemu družbene kon-
1	: cen ne more več uporabljati
. žbenega dogovora o obliko-
\ a:<;u cen v stanovanjski graditvi.
Splošnemu združenju gradbeništva ni znano, zakaj je Republiški komite za zakonodajo zavzel takšno stališče. Morda Komite meni, da Družbeni dogovor dopušča preveč besede izvajalcem in premalo uporabnikom. Družbeni dogovor namreč določa, da se cene konkretnih stanovanj opredeljujejo s samoupravnimi sporazumi, kjer so seveda udeleženi izvajalci, na drugi strani pa tudi stanovanjska, komunalna in zemljiško stavbna skupnost, sindikat, pa tudi organizacija potrošnikov, da vseh drugih podpisnikov niti ne omenjamo.
Seveda, piše v vlogi, Družbeni dogovor je bil_ podpisan leta 1978, pa se v nekaterih členih sklicuje na predpise, ki danes ne veljajo več; in sklicuje se na organe, ki jih danes ni več. Toda v svojih temeljnih opredelitvah in ciljih je ta Družbeni dogovor povsem v skladu tudi z najnovejšo zakonodajo, vključno z danes veljavnim Zakonom o sistemu družbene kontrole cen, menijo na Splošnem združenju in prosijo, naj o tem izreče svojo sodbo tudi Ustavno sodišče.
Za Odredbo, ki jo je jeseni 1985 izdal Izvršni svet Ljubljanske mestne skupščine, pa Splošno združenje dokazuje, da je v nasprotju z Družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji, pa tudi z Ustavama SRS in SFRJ, z Zakonom o sistemu družbene kontrole cen in Zakonom o obligacijskih razmerjih.
V nasprotju z Družbenim dogovorom je ta Odredba, ker omejuje samoupravne pravice izvajalcev, ki gradijo stanovanja. S tem Odredba ozdom, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj, ne dopušča enakopravnih pogojev za opravljanje pvoje dejavnosti in ustvarjanje dohodka in s tem jim tudi onemogoča svobodno nastopanje na trgu — to pa je kršitev pravic, ki jih določa Ustava.
Tudi Zakon o sistemu družbene kontrole cen povsem jasno določa: »Delavci v TOZD samostojno v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti z delavci v drugih OZD oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo cene svojih proizvodov in storitev glede na tržne razmere,«
je navedeno v vlogi in pripisano, da Odločba ljubljanskega izvršnega sveta graditeljem stanovanj ne dopušča prav nikakršne samostojnosti, pa tudi ne zagotavlja upoštevanja tržnih razmer.
Razen tega Zakon o sistemu družbene kontrole cen izrecno določa, da smejo ozdi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo trajneje določiti elemente za oblikovanje cen, oziroma oblikovati cene — to pa je natanko tisto, kar določa Družbeni dogovor o oblikovanju cen pri gradnji stanovanj.
V svoji vlogi Splošno združenje tudi opozarja na Zakon o obligacijskih razmerjih, ki v 5. členu nalaga družbeno pravnim osebam obveznost, da morajo družbena sredstva družbeno in gospodarsko smotrno uporabljati in ohranjati njihovo nezmanjšano vrednost. Poslovanje organizacij, ki so gradila stanovanja, pa kaže, da njihova reproduktivna sposobnost pada in da drsijo v izgubo. Torej ti ozdi zaradi družbenih posegov v določanje stanovanjskih cen niso mogli ohranjati nezmanjšane vrednosti družbenih sredstev, ki jih upravljajo.
In še na eno anomalijo je opozorila strokovna služba Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala: Kako je mogoče, da so gradbinci danes prisiljeni prodajati nova stanovanja ceneje, kot pa prodajajo občani stara stanovanja? Takšni primeri, do katerih prihaja v Ljubljani, nazorno kažejo, da je z urejanjem cen v stanovanjski gradnji nekaj hudo narobe.
Doslej je bilo prelitega že mnogo črnila, kdo je kriv za vse anomalije, ki se pletejo okrog stanovanjskih cen in kdo tu kroji zakon po svoje. Kot smo že napisali, smo črne ovce največkrat gradbinci. V imenu zakonitosti se graditeljem stanovanj očita marsikaj hudega. Toda kaže, da si, vsaj kar se tiče stanovanjskih cen, pri nas vsak lasti pravico, da zakonitost presoja po svoje. Zato je pomembna odločitev Splošnega združenja gradbeništva, da se je s temi vprašanji obrnilo na • Ustavno sodišče SRS. Skrajni čas je, da se o zakonitosti sistema stanovanjskih cen nehamo pogovarjati voluntaristično in brez pravih argumentov. Svoje naj pove institucija, ki jev naši družbi poklicana za dokončne sodbe o ustavnosti in zakonitosti, potem pa na osnovi razčiščenih pojmov zgradimo sistem, ki bo nekaj časa veljal, ne pa da o milijardah za stanovanja barantamo kot branjevke na tržnici!
LOJZE JAVORNIK
>jski
r'jc Sfij gradnji kot pa nadaljevala • anJe cenovne anarhije. Po-nam6 etaiida s° si gradbinci precej rgani' ga je a noveliranega pravilnika,
,j Jo- hskast Začetku leta sprejela ljub--i na- Posltuf aovanJska skupnost, a tudi obe'. 'gako^e doživel veto Republi-m jci	lc»a za trzisce, ki opozar-
:stlj> <■--------------------------------
zJ£b
izgub'
s ma-jujeIT1 ielaV'
fro-
irjen°
njem isebej
ŽAp ageg3 ujev3 likata ctroe-le la v in sodiva'3
tapo' i po«'’
■on£
IKAP
sta 56 n so-lMp bese-
naT
age®' eta sf avceiP mes«b ,de"’ ti"2 zadn'
Srednjeročni plan je bil uresničen, toda...
Po inventuri
Zdaj bom pa sebe ?se leto iskal.
V ponedeljek, 17. januarja je bila v Okrogli dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma javna tribuna o problemih stanovanjske gradnje, ki jo je pripravil Koordinacijski odbor za uresničevanje stanovanjske gradnje pri republiški konferenci SZDL. Ta tribuna ni rešila nobenega problema, a nekaj zanimivih podatkov in mnenj o tem za gradbeništvo zelo pomembnem področju, smo Ie slišali.
Slavko Uršič z Zveze stanovanjskih skupnosti je povedal, da smo v Sloveniji v šestdesetih letih namenili za gradnjo stanovanj okrog 10 odstotkov družbenega proizvoda, v obdobju f976 do 1980 6,4 odstotka in v' obdobji 1981 do 1985 6 odstotkov.
Kljub vsem težavam so v minulem srednjeročnem obdobju v Sloveniji zgradili 62.000 stanovanj, ter presegli plan, ki je bil 58.000 stanovanj. Zelo lepo bi bilo, če bi tudi druge planske cilje dosegli in presegli, kot smo stanovanjsko zidavo, je menil Uršič in poudaril, da je ta dosežek rezultat velikih naporov številnih subjektov. Drži pa tudi, da se v njem 'skriva večji obseg zasebne zidave, medtem ko je družbena gradnja ostala pod planom.
Uršič je menil, da je v naslednjem obdobju treba posebno pozornost posvetiti prenovi stanovanj. Zveza stanovanjskih skupnosti načrtuje, da je do leta 1990 treba prenoviti čez 30.000Stanovanj, v naslednjih petih letih pa še 20.000.
•Predstavnik Republiškega izvršnega sveta Maver Jerkič je povedal, v katerih smereh bo delovala 'naša vlada:
1) Treba je zagotoviti več denarja za gradnjo. (Včasih smo v Sloveniji namenili približno 25 odstotkov vsega investicijskega denarja za gradnjo stanovanj, v/zadnjih letih pa je delež za stanovanja v že tako skrčenih investicijskih sredstvih padel na 20 odstotkov.) Pri tem Izvršni svet ne smatra, da je za stanovanja nujno iskati nove finančne vire, pač pa želi

doseči, da bi tisti denar, ki ga ozdi že itak združujejo, čim prej uporabili za pripravo zemljišč in gradnjo, ne pa da leži v bankah, ki ga uporabljajo za druge namene.
2)	Pomembna naloga je pripraviti zemljišča za gradnjo. Jerkič je spomnil, da je Izvršni svet že v minulem obdobju skušal s predpisi in samoupravnim sporazumevanjem zagotoviti denar za ta namen. Ozdi so samoupravne sporazume o združevanju sredstev za pridobivanje in komunalno urejanje zemljišč sicer predpisali, a mnogi niso izpolnili svojih obveznosti, pa je bilo zbranega le slabo polovico predvidenega denarja. Ker tudi iz drugih virov niso pritekle načrtovane vsote, je pomanjkanje komunalno opremljenih zemljišč že resna ovira za gradnjo.
3)	Napaka v minulem srednjeročnem obdobju je bila tudi, da niso bile omogočene vse oblike gradnje. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu je opredelil soinvestitorsko načelo, a v praksi se je izkazalo, da tak način ne more rešiti vseh problemov. Zdaj predpisi omogočajo tudi gradnjo za trg, to je za neznanega kupca. Toda ni dovolj, da predpisi razne načine gradnje dopuščajo, treba jih je podpreti — zlasti s krediti.
4)	Zelo pomembna usmeritev pri gradnji stanovanj bo zahteva po kar najbolj smotrnem gospodarjenju z zemljišči. Izvršni svet nadalje meni, da se je treba lotiti tudi prenove stanovanj — in sicer ne le tistih najstarejših, pač pa tudi tistih, ki so bila zgrajena v prvih petletkah po vojni. Doslej je bila prenova preveč zanemarjena in treba je izenačiti standard v starejših in novih soseskah. Ob tem, ko načrtujemo prenovo starejših sosesk, je treba razmisliti tudi o standardu novogradenj in oceniti,
kaj si v naši družbi v sedanjem obdobju lahko privoščimo, je še menil Jerkič.
Francka Fajdiga iz Ljubljanske banke — Stanovanjske banke je dala nekaj pojasnil o poslovanju te banke. Najprej je poudarjeno zavrnila pripombe o nenamenski uporabi stanovanjskega denarja. Povedala je, da ga predpisi prepovedujejo in da Narodna to kontrolira.
Nadalje je spomila, da letošnja resolucija predvideva uporabo namensko združenega' stanovanjskega denarja tudi za financiranje, pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč. To je novost, saj to doslej ni veljald za namensko uporabo. Je pa težava, ker Narodna banka še ni predpisala enotne metodologije, po kateri bodo banke izračunale razpoložljiva sredstva.
Zelo zgovoren pa je podatek, da Ljubljanska stanovanjska banka zaenkrat sploh nima nobenega zahtevka za nakup, pripravo in opremljanje zemljišč. Kot da bi jih bilo dovolj! In drugo dejstvo: Do konca leta bi morale občine ustanoviti stavbnozemljiške sklade, pa so le redke, ki so to obveznost izpolnile. Če skladov ne bo, ne bo zemljišč in torej tudi graditi ne bo mogoče.
Na stanovanjsko gradnjo bo gotovo vplivalo tudi zaostrovanje predpisov o investitorju. Doslej je imelo stanovanjsko — komunalno področje nekako poseben tretman. Tako ha primer komunalnega urejanja niso obravnavali kot investicijo pač pa kot tekoč proces — a zdaj bo treba tudi za te gradnje prijaviti SDK-ju in vnaprej zagotoviti denar. Zaostritev pomeni tudi to, da mora zdaj ozd tudi če vlaga v gradnjo stanovanj sredstva sklada skupne po-
rabe zagotoviti pozitiven OBS obra-# zec.
Marsikdo se je spraševal, zakaj je soinvestitorsko načelo v praksi doživelo neuspeh. Lepo je odgovoril Bojan Kardelj z Ljubljanske stanovanjske skupnosti: Zakon je odnose idealiziral, ko .je želel vključiti bodoče stanovalce v gradnjo že ob nastajanju prvih idej. To je načeloma zelo lepo, toda od prve ideje o neki soseski do delitve ključev mine pet do sedem let. A kdo razmišlja, da bo stanovanje potreboval čez pet let?
Dokončno pa je soinvestitorsko načelo propadlo, ko je zakonodajalec zahteval, da je treba imeti v trenutku, ko občina izda gradbeno dovoljenje, zavarovana vsa sredstva vseh investitorjev. Ob tem je Kardelj povedal, da ne pozna v Ljubljani niti enega objekta, pri katerem bi bili že na začetku gradnje znani vsi soinvestitorji.
Zelo plastično pa je Kardelj tudi označil probleme gradnje po proizvodnem načelu: V tem primeru izvajalec gradi in sam zalaga denar, dokler nima kupca. Jasno, da mora najeti kredite, ki jih vračuna v ceno kvadratnega metra. Problem pa je, da stanovanj ni mogoče prodajati, dokler ni določena cena, kako se določa ceno pa, kot je znano, ni znano. (Tu navedimo podatek Stanovanjske banke, da se v Ljubljani gradi okrog 2.400 stanovanj, ki bodo v glavnem končana v prvem polletju — interesentov tudi ne manjka, a pogodb ni mogoče podpisati, ker ni cen.) Kardelj pa je dal primer Fužin, kjer bodo samo stroški obresti obremenili kvadratni meter s 30 do 40.000 dinarji — če pa se bodo zapleti s cenami še naprej vlekli, pa bo ta znesek še višji.
LOJZE JAVORNIK
Z OSMIH ZIMSKIH IGER
Lepe igre, mednarodna udeležba,
Promontova zmaga
IMP-ejeve osme zimske igre, ki jih je organizirala delovna organizacija Klima t, so bile brez dvoma najboljše doslej. Lepo vreme, brezhibna organizacija, dobro pripravljene proge, množičnost, zanimivi športni boji, prijetno vzdušje, skratka, igre, kakršnih doslej še ni bilo. IMP-ejevi smučarji so se v soboto 22. februarja vračati domov zadovoljni — najbolj seveda Promontovi, ki so pobrali večino nagrad, a tudi drugi nič manj, kajti prav vsi so odnesti prijetna doživetja.
Predsednik IMP-ejeve sindikalne Kranjski gori pomerilo na smučeh
koordinacije Vili Bertole je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da je za igre prijavljenih 441 tekmovalcev in napovedanih 520 startov. Seveda vsi prijavljeni niso prišli v Kranjsko goro, a vendar je bil osip znatno manjši, kot smo ga bili vajeni na dosedanjih igrah. Tako se je letos v
nad 5 odstotkov Impejevcev.
zatorjem zadnji hip!« In brez dvoma so ga tekmovalci izkoristili.
Kumše je sicer pretiraval, ko je zaslugo za vreme pripisal organizacijskemu odboru. Čeprav je v Snežin-kini ekipi, ki ji je Klimat poveril tehnično izvedbo iger, imel pomembno
Sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše, ki je nosil tudi funkcijo predsednika organizacijskega odbora, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: »Izkoristimo ta lepi dan, ki ga je uspelo pričarati organi-
vlogo najbolj znani televizijski vre-r inz. Miran Trontelj, je le nak-
menar inz. 1 ljučje, da se je po klavrni prvi polovici februarja prav za naše igre naredil tak krasen dan. Toda razen vremena organizatorji niso prepustili naključju nič drugega.
Če se ozremo v lansko leto, opazi-
mo, da postajajo IMP-ejevske športne igre vse bolje organizirane in bogate. Kope, kjer so marca lani organizirali 7. zimske igre Klimovci, so nam ostale v spominu po izredno prijetnem družabnem srečanju, ki je bilo še nekoliko daljše (pa se ni zato nihče jezil), ker smo toliko časa čakali na rezultate. Promontovci so lani ob zaključku letnih iger prav tako organizirali lepo družabno srečanje v Fiesi, poleg tega pa so poskrbeli tudi za močno propagando, da so bile IMP-ejeve igre za Koper dogodek, ki ga ni bilo mogoče prezreti.
Klimatovci so šli še korak naprej. Propagandno aktivnost so še okrepili, pri čemer so si zagotovili tudi podporo strokovnega kolegija, tako da je sindikalni denar v celoti ostal za šport. Posebno pozornost so namenili tovariškemu srečanju, ki so ga obogatili s kvizom in tako še bolj usmerili pozornost sodelujočih na medsebojno spoznavanje. Ta kviz je bil dobrodošla poživitev srečanja in moral bi postati tradicija na vseh iMP-e jevih športnih igrah. Sicer pa o kvizu pišem posebej. Tu naj samo navedem izjavo vodje zmagovite
Promontove ekipe, ki je po ljučku programa dejal: »Prizna*! sem bil pred igrami skeptičen ih 'J , celo kritiziral organizatorje, zakaJ| dajo toliko opraviti s kvizom, čeMF raje mislijo, kako bodo organi® tekme. Zdaj pa mislim drugače. . ganizadja je bila odlična, vzon prav tako!«	. i|
Prav res! Trud Klimatovcev j6 segel rezultate. Saj vsi pravimo, takšne sindikalne tekme niso na njene le športu, pač pa predvsen' 111| govanju tovarištva in medsebojn®J
spoznavanju. Toda kaj naredim1 j
bi to omogočili? Tu so Klima^f
g*
■ -1=7. . Je itm
L/l iu vhii/k,v/viju ; x u av/ i -vi*. ji
pokazali mnogo domiselnosti daljevali pot, ki jo je lani na* i •®s Promont na letnih igrah.	i
Ob tem pa moramo reči, "J Klimatovd ob vseh drugih vzp® L' nih akdjah skupaj s Snežinko P°J beli, da so tudi tekmo izpeljal' J
fektno. Čeprav otvoritev igr6 JMi krivdi sodelujočih ni bila ob nap! “'je dani uri, je tekmovanje vse c^2l0r?v glasitve rezultatov teklo natancn Aače
glasitve rezultatov temo n ata"-- , -»cg umiku. Na razglasitvi so tudi ji ^
vodje ekip že dobili v roke bi,imj|jjri(!j!
rezultati, v katerih pa je žal 11 !rilj,
napak. Krive so banalne pomote, /st terim pa so botrovali tekmova Pilo svojo neorganiziranostjo — o®6 Ph>| pa več ob koncu.	., r“ d
Še prej bi namreč rad poudari",) so bile IMP-ejeve igre letos
>a vev uu mjiiuu.
Še prej bi namreč rad poudari^, .o bile IMP-ejeve igre letos Vj mednarodne — saj so se jih ude i
Balon je dvignil IMP-jev znak
Zadnje čase lahko skoraj na vsaki večji mednarodni smučarski tekmi vidimo balone z reklamnimi napisi. Tako so najbrž Klimatovci menili, da tudi IMP-jeve zimske igre ne morejo brez tovrstne propagande. Vsekakor je bila dobra ideja, da so z balonom dvignili IMP-jev znak nad množico, toda glavna odlika ni, da so propagirali IMP-jev znak nam, IMP-jevcem, pač pa booo balonarji dvignili našo reklamo še na dveh prireditvah meddržavnega pomena: verjetno že na planiškem finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih.
To akcijo nam je izpeljal Balonarski klub Ljubljana, s katerim je Klimat našel vzajemne interese. Salonarjem bodo dali termosol — to je sistem za gretje vode (stroške krije z združevanjem ves IMP). Ko bodo balonarji na svojih taborih uporabljali naš termosol, bodo obenem še naprej delali reklamo za IMP, posebej še, ker je naprava kot za nalašč za bivanje v naravi, kjer ni elektrike. Kot že rečeno, pa so se tudi obvezali, da bodo šena dveh javnih prireditvah dvignili balon z IMP-jevimi znaki.
V	Kranjski gori sta to nalogo opravila A vi Šorn in njegov bratranec Marko Šorn, ki sta pionirja balonarstva na Slovenskem, že prej pa sta bila tudi med prvimi zmajarji. Sicer pa ima Balonarski klub, kot sta povedala, 18 članov.
V	Kranjski gori sta si vzela nekaj časa za kratek pogovor, ki bo predstavil tadva zanimiva človeka. Kaj kmalu sem spoznal, da so Šomi, kot sta rekla, »zastrupljeni« z letenjem. A vi je osemnajstleten začel leteti z jadralnimi letali, po njegovih poteh je šel Marko — in zdaj gojita vse panoge: jadralno letenje, motorno letenje, zmajarstvo in balonastvo.
Zakaj baloni?
Avi je rekel: »Pri balonih naju privlači prvobitnost.
Ne pozabite — balon je starejši od avtomobila, celo starejši od lokomotive. Daje ti nekako občutek arhaičnosti. Letalo je hitro, vezan si na letališča. Z balonom vzletiš, kjer hočeš, pristaneš, kjer hočeš, ko si v zraku sta okrog tebe popolna tišina in mir.« '
Marko je pritrdil, da ga ni zračnega vozila, ki bi človeku omogočal tak pristen stik z naravo kot balon. Seveda pa ima balon tudi šibke točke: prepuščen si vetru, ki te nosi, kamor on hoče. Balon ni prevozno sredstvo za potovanje iz enega kraja v drugega, zato balonarji iščejo zavetne kraje, kjer se lahko v miru dvigujejo in spuščajo. Poleti jih boste našli na Barju. In čim je veter malo močnejši, ni več misliti na polete. To smo videli tudi v Kranjski gori, ko se je že pred deseto spustil lahen vetrc, ki smo ga pešci komaj zaznali, 1000 kubičnih metrov velik balon pa je premetaval tako, da sta morala Šorna na tla in nato sta zaman čakala na brezvetrje. Upajmo, da bosta imela pri naslednji IMP-jevih propagandnih akcijah več sreče!
In tudi poceni ni tak hec. Za balon, ki sta ga imela v Kranjski gori, sta porabila 1,2 milijona dinarjev. Naredila sta ga seveda sama, kot že štiri druge balone. Samo letenje potem ni več tak problem. Kot gorivo uporabljata plin v navadnih jeklenkah, s katerim ogrevata zrak v balonu. V uri letenja pokurita približno 20 kilogramov plina. Večji balon ima manjše porabo, sta povedala. Še vam zdi čudno, da večji balon potrebuje manj gretja? Meni se je tudi zdelo čudno, a pojasnilo je preprosto: Pomemben je vzgon in večji balon vsebuje več toplega zraka, to pa pomeni obenem, da je temperaturna razlika med notranjim in zunanjim zrakom manjša, torej so tudi toplotne izgube manjše.
mednarodne — saj so se jin uu* tudi predstavniki IMP Metal1 poleg poslovodje inž. Rudija A ^ šaka še trije Avstrijci. Tu je bij jq,’c ter Gentillini, pa Josef Partl, ki? u je predstavil kot Franz Klarnih®. ^ ti
Johann Sumper, ki je rekel,
Udo Jurgeus.	,„v
Precej dolgo sem razmišljat, ‘■A,1
z, e f z, f M nozlnlo 101* C rt O IlS^ ilb ^
zal, v sc iti, tav
Klammer je najbrž hotel P°v<Jtng da ie odličen smučar, a ne v vel .
sta si fanta nadela takšna P66^.
nima in končno se mi je P°sV^j|(te
da je odličen smučar, a ne v veJJJ
ne na belih poljanah.	'acA\V'
»Tudi Walter Gentielini se je ■ 1
knil športnih rezultatov Metanj
ekipe, ki jih je pojasnil takole' * gostje, prvič na IMP-ejevi te,' smo se držali nazaj, da so lallN J minirali domačini. To se vidi tutjtivn tem, da je gospdd Geršak toki® 1(q ^ prednost gospodu Nagliču.« ClttTipVSe Samo tekmo pa je Johanni>u ^'jev omentiral kratko in 1 n J
Kuuienuiču Maixu n* - 'i
»Vzdušje OK, proge OK!« „ijSkr;
Povedali so še, da tudi poznajo svojo varianto sindik.I>fcVe
puz-iitijv avvjv raiitiiivv/	‘Ju '
tekem: in sicer podjetja organska.
»ci
tekmovanja svojih delavcev, ^ t6ltav^
pa tudi tekme, kjer se srečuje) Jijn(2 movalci različnih podjetij. "J^sta, Metallu so trenutno le štirje SIuAic ji, pa se teh tekem ne morejo ževati. Tudi na IMP-ejevih 'f . st0v niso nastopili samostojno, paC v tlij, okrepili Izipovo ekipo. Jjbo Boste naslednje leto spet r ‘bre »Zanesljivo! In naslednje s3lilr»ir
ne bomo več tako vljudno d TU(
ozadju,« je rekel Gentillini- „č^Pej Zvečer, ko je bil program k® sem vprašal utrujenega teho j vodjo iger Jožeta Javornika, ‘Uj, meni o uspehu 8. zimskih igeV (i*Va, Želeli smo zainteresira!
večje število ljudi in pripravl j
S,r# '

Rezultati
8. zimskih iger IMP
Skupno
1.	DO PROMONT
2.	DO PMI
3.	DO EMOND
4.	DO LIVAR
5.	DO IZIP
6.	DO KLIMA
7.	DO IKO
8.	DOTIO
9.	DO KLIMAT
10.	DO PANONIJA
11.	DS SOZD
Ekipno veleslalom ženske in moški
1.	DO PROMONT
2.	DO PMI
3.	DO EMOND
4.	DO IZIP
5.	DO IKO
6.	DO LIVAR
7.	DO KLIMA
8.	DOTIO
9.	DO PANONDA
10.	DO KLIMAT
11.	DS SOZD
Veleslalom — moški od 35 do 42 let
1.	Borut Sekula (Emond)
2.	Stanko Mikuž (TIO)
3.	Miha Šmuc (Promont) Uvrščenih je bilo 43 tekmovalcev. Eden je odstopil.
Veleslalom — moški od 27 do 35 let
1.	Andrej Zafred (PMI)
2.	Marjan Juhart (Emond)
3.	Milan Štibilj (Izip) Uvrščenih je bilo 46 tekmovalcev. Dva sta odstopila.
Veleslalom — moški do 27 let
1.	Igor Vidigoj (Emond)
2.	Darko Ajster (PMI)
3.	Srečko Košir (Livar) Uvrščenih je bilo 43 tekmovalcev. Štirje so odstopili.
Teki — ženske nad 35 let
1.	Nežka Kramarič (PMI)
2.	Valentina Gantar (TIO)
Od baleta do pluga na Brsnini
d*
i
ii	4.
re ™-!tidjk
'P^Nev 'e tekme v°di geslo: Pomembno je sodelovati! Zato smo tudi na o f^tav jeVe*eslalomski tekmi v Kranjski gori videli vse možne sloge smučanja.
di 'rji	sja zunaj konkurence v baletnem slogu Živa in Jani Bonač. Organiza-
teifji^ij aša nekdanja reprezentanta in danes trenerja akrobatskih smučarjev Ujetij V. P(0gram, da sta popestrila otvoritev. Čeprav imata oba ogromno iz-:e, (jih st’as,a imela pred tokratnim nastopom kar precej treme. Prav na IMP-/ai£,jpdo^ namreč prvič vozila balet med vrati. No, lah':o rečemo, da je njunna-Pr0g0r°,UsPei’ čeprav so ju nekajkrat zmotili nepoklicani vsiljivci, ki so rinili Pb de ’ kot da se hočejo tudi sami vključiti v program, ril- j Set‘h pa se je začel vse drugačen balet med veleslalomskimi vratci. Na
progo so se pognali tekmovalci, od katerih so se nekateri borili z uro, drugi pa s silo težnosti, da bi brez padca pridričali do cilja. Za fotoreportažo smo zbrali nekaj značilnih posnetkov — od raznih variant pluga pa do prave vožnje na kole. Naj bodo ti posnetki spodbuda tistim, ki se bojijo, da niso dovolj dobri za sindikalne tekme! Njihov smisel je vendar množičnost in sproščenost — to je letos še posebej poudaril tudi točkovalni sistem — čeprav je seveda prav, da tudi najboljši pokažejo, kaj znajo.
Na slikah (z leve na desno, od zgoraj navzdol): Minka Jurak iz PMI-ja, ki je nastopila s številko Lidije Ros, Aleš Žontar (Klimat), Tone Pliberšek (Emond), Jože Naglič (Izip), Hermina Rusjan (PMI), medtem ko tekmovalca, ki je tako odlično pokazal, kako se vozi na vrata, nismo uspeli identificirati.
' ^i^anje z 10. strani.
sefclikJasbi bili udeleženci zadovoljni. petMatj „.,rri° v tem uspeli, morajo po-ii \ ten, j11 udeleženci. Po vzdušju in 'Pornh v? n* bilo nekih bistvenih So h;,1 da smo uspeli, če-i,. J. kljub skrbnemu načrto-
napake.«
jJ* e$enečen sem bil, ko mi je »leSrtie so0rn*k P°vedal, kakšne pro-izr^orkoij m°rali reševati, ne da bi to ičajitobato.-?!532*!- »Med nastopom Sq p * smučarjev smo odkrili, diAki-L ek,njene zveze za uro na dlf^alni '^■■ Prejšnji večer je namreč »M kabel na robu smučišča pretr-' b-kipa Snežinke je takrat o ds saj ^ ka.ko dobro je pripravlje-\& r »ajnr V l'stem kratkem času mo-at narnJ ugotoviti, kaj je pravza-\° Znova6’0dkriti. kje je napaka in
iflP^se t„ a napeljati kabel.« s"1* Hm* naredili dovolj hitro, da 't je bij, Z3Ce*a natanko ob 10. uri.
stf^kratka0 naP°vedano.
■alitttju s0 l... 'ni problem na tekmo-,ifSCve jK 01,1 tekmovalci sami. IMP-ifl^eija Postale že velike, orga-j te7vave, v..,, izpiljena, da nastajajo ida|Zno en , tekmovalci niso niti pri-u^taviin, o resni kot organizatorji, de”tno je Prog in merilci. Prav ža-tf^ntlja v, "o gledati inž. Mirana p<* kov, le zgubljal živce na štartu /kčttih Se mu mešali tekmovalci tekni Pn' Parkrat je zagrozil, t°. ibfez osnn ^ar končal in tudi najbrž $ pitanih tVu rskel: »Tako nedisci->di , 'ektnovalcev pa še ne!« odfPet Se favornik je potožil: ^CiZelon(.|°kazal°’ da smo IMP-3! S, da "^saplinirani. Začne se že
'• denMe^ZVedbi iger- Potem pa fSd	m° m se sklicuje na vse
mogoče, ko hoče spremeniti dogovore. Mi smo pravočasno prosili vse vodje, naj bodo točni na štartu, da bomo imeli otvoritveno slovesnost najkasneje ob 8.30. Potem pa so se ekipe zjutraj sprehajale po Kranjski gori, medtem ko smo mi na Brsini čakali, da bi lahko izpeljali otvoritveni program. Isto se je ponovilo na tekih. Čeprav je bilo časa več kot dovolj, tekmovalci niso prišli pravočasno na štart. In ko se je tekma že začela, so nekateri še mazali dilce, drugi pa mimo klepetali in preslišali vse pozive na štart, tako da sem moral hoditi od enega do drugega, jim dvigovati bunde in gledati številke, da sem jih privlekel na štart.«
Res, bila je zmešnjava. Padle so tudi ostre besede in to tudi od tistih, ki so sami delali zmedo. Prepričan sem, da je tudi zato Snežinkina tehnična ekipa naredila nekaj napak pri zapisovanju rezultatov. Seveda se na to potem v veselem vzdušju pozabi, Klimatovci pa so vse rezultate kasneje temljito preverili in mi v Glasniku objavljamo prečiščeno verzijo. A v bodoče bi morali misliti tudi na to. IMP-ejeve igre so že tako velike, da morajo biti tudi tekmovalci dobro organizirani in se držati pravil, če ho-' čemo, da bodo tekme zares športni užitek in da bo organizacija tekla, kot je treba.
Seveda pa te ugotovitve ne spreminjajo celotnega vtisa. Predsednik organizacijskega odbora inž. Franc Kumše je po igrah rekel: »Organizacija je bila dobra, prav tako vzdušje. Zato mislim, da so letošnje zimske igre zelo lepo uspele m dale svoj delež tudi pri krepitvi pripadnosti IMP-eju.«
Prihodnje, to je 9. zimske igre, bo organizirala delovna skupnost sozda.
LOJZE JAVORNIK
Ugankarska poživitev
Posebna privlačnost 8. IMP-jevih iger je bil kviz o tem, koliko se v IMP-ju poznamo med seboj. Zamisel se je porodila Klim atovemu direktorju Borisu Krivicu in je odlično uspela. Vsem tekmovalcem so organizatorji razdelili lističe z vprašanji, tako da med čakanjem na rezultate ni bilo nikomur dolgčas: takoj so se oblikovale skupine, ki so družno trle kvizovske orehe.
Tako so ugankarji dokazali, kako znamo IMP-jevci timsko delati, če je le spodbuda dovolj velika. In tokrat je bila: Klimat je obljubil, da bo izmed avtorjev pravilnih odgovorov trem podelil sončne sprejemnike.
Težava skupinskega odgovarjanja je, da si se moral priključiti pravi skupini. Kar celi šopi odgovorov so bili napačni. A stvar le ni bila tako huda, saj je bilo napačnih odgovorov približno petina. V povprečju se gotovo slabše poznamo — a skupni napori so le dali rezultate.
Klimatovce smo že pohvalili, da so igre uspešno izkoristili za propagiranje IMP-ja, zdaj jih pohvalimo še, ker so kviz izkoristili za propagiranje IMP Glasnika. Reševalcem so namreč povedali, da so podatki za odgovore na nekatera vprašanja objavljeni v februarski številki našega časopisa in takrat je marsikomu postalo žal, da ga ne bere. To je tudi eden od razlogov, da bo uredništvo Glasnika vneto navijalo, da bi bil tak kviz na vsakih IMP-jevih športnih igrah, če je le mogoče, pa tudi ob drugih priložnostih.
Avtorji kviza so pripravili nekaj zvitih vprašanj. Tako so vprašali po organizatorju prejšnjih, to je sedmih zimskih iger, a s tem niso zavedli nikogar, saj se še vsi spomnimo, da so jih organizirali Klimovci na Kopah. Precej napačnih odgovorov pa je bilo na vprašanje, na katerih lokacijah ima svoje prostore DO Klimat. Da jih ima na Vojkovi 58, je vsem jasno, mnogi pa misijo, da zaseda tudi Titovo 126, medtem ko je KBmatov razvoj v resnici v sosednji stavbi na številki 124. Napačno številko so napisali tudi nekateri Klimatovci, zaradi česar je bil direktor Krivic po eni strani razočaran, po drugi pa vesel: Kakšen pa bi lahko bil boljši dokaz, da so avtorji kviza delali res korektno in niso niti »svojim« dali nobenega namiga, kakšna bodo vprašanja?
Zanimivo, da je marsikomu spodrsnilo tudi pri odgovoru na vprašanje, kdo je predsednik organizacijskega odbora 8. zimskih iger. To je bil sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše, ki je igre tudi otvoril, napovedovalec Ivan So-kler pa je tudi večkrat poudaril to njegovo funkcijo. Ampak kaj, ko naših smučarjev otvoritve ne zanimajo, pa mnogih takrat v Brsnini sploh ni bilo.
No, kakor koli že. Tudi po izločitvi napačnih odgovorov, je za žrebanje oRal poln kotliček lističev. Sončne sprejemnike so dobili Tomaž Cibir iz Izipa, ter Janez Šušteršič in Miha Stiškovsky iz Promonta.
Prav zanimivo, koliko so odnesli ti Promontovci iz Kranjske gore: Vse tri pokale, pa še dva od treh sončnih sprejemnikov!
Tako je sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše podelil vodji Promontove ekipe pokal za skupno zmago.
Ekipno teki ženske in moški
1.	DO PROMONT
2.	DO LIVAR
3.	DO PMI
4.	DO EMOND
5.	DO IZIP
6.	DO KLIMA
7.	DO IKO
8.	DOTIO
9.	DO KLIMAT
10.	DS SOZD
11.	DO PANONIJA
Posamezno
Veleslalom — ženske nad 35 let
1.	Hermina Rusjan (PMI)
2.	Marija Pičulin (Emond)
3.	Silva Jerak (Emond) Uvrščenih je bilo 18 tekmovalk. Ena je odstopila.
Veleslalom — ženske od 26 do 35 let
1.	Vanda Krizmanič (Iko)
2.	Neva Janko (Izip)
3.	Marta Mrak (Promont) Uvrščenih je bilo 17 tekmovalk.
Veleslalom — ženske do 25 let
1.	Marija Rupnik (TIO)
2.	Andrejka Ferjančič (TIO)
3.	Dragica Vake (PMI) Uvrščenih je bilo 14 tekmovalk. Ena je bila diskvalificirana.
Veleslalom — moški nad 50 let
1.	Jože Naglič (Izip)
2.	Rudi Geršak (Izip)
3.	Sašo Šiler (Promont) Uvrščenih je bilo 24 tekmovalcev.
Veleslalom — moški od 43 do 50 let
1.	Tomo Lovrenčič (Promont)
2.	Ivan Kovačič (Klima)
3.	Franc Knez (Promont) Uvrščenih je bilo 35 tekmovalcev. Trije so odstopili.
3. Anka Brezec (Livar) Uvrščenih je bilo 18 tekmovalk.
Teki — ženske od 26 do 35 let
1.	Milena Fabjan (Livar)
2.	Iva Dolenc (Emond)
3.	Francka Javornik (Livar) Uvrščenih je bilo 16 tekmovalk.
Teki — ženske do 25 let
1.	Damjana Maver (Livar)
2.	Dragica Vake (PMI)
3.	Brigita Brežnik (Klima) Uvrščenih je bilo 7 tekmovalk.
Teki — moški nad 50 let
1.	Vinko Babnik (Iko)
2.	Rudi Mozetič (Izip)
3.	Jože Selan (Emond) Uvrščenih je bilo 16 tekmovalcev.
Teki — moški od 43 do 50 let
1.	Jože Boncelj (Emond)
2.	Slavko Gruden (Emond)
3.	Emil Jereb (TIO) Uvrščenih je bilo 22 tekmovalcev.
Teki — moški od 35 do 42 let
1.	Pavle Dornik (Izip)
2.	Ivo Vencelj (TIO)
3.	Stane Svetek (Emond) Uvrščenih je bilo 24 tekmovalcev.
Teki — moški od 27 do 35 let
1.	Štefan Levstik (Promont)
2.	Bojan Mikolič (Izip)
3.	Miro Vogrič (TIO) Uvrščenih je bilo 33 tekmovalcev.
Teki — moški do 27 let
1.	Miran Mrzel (Livar)
2.	Branko Grilc (PMI)
3.	Ivan Podrgajs (Klima) Uvrščenih je bilo 19 tekmovalcev.
Z OSMIH ZIMSKIH IGER
Zmagovalna Promontova ekipa.
PLANINSKE NOVICE
Obvestila
6. aprila tradicionalni pohod
na Ključ
Leto je naokrog in bliža se čas tradicionalnega pohoda na Ključ, ki bo v nedeljo, 6. aprila 1986. Če se nam želite pridružiti na pohodu po poti, ki jo oskrbuje naše Planinsko društvo, pridite v nedeljo zjutraj ob 7. uri pred avtobusno postajo! Odpeljali se bomo ob 7.30 z Vrhničanom s številke 29. Če pa si boste sami oskrbeli prevoz, bodite ob devetih pred gasilskim domom Dragomer!
Na Ključu bo, kot vsako leto, proslava ob prazniku krajevne skupnosti Dragomer. Nastopil bo moški pevski zbor IMP, poskrbljeno je za glasbo in tudi letos bo srečelov. Pa kaj bi naštevali vse te privlačnosti, saj ježe spomladanski sprehod od Dragomera do Ključa in nazaj dovolj lepo doživetje in prijeten način za pridobivanje kondicije za »prave« planinske ture. Pot je lahka, primerna za staro in mlado!
18. aprila spet po Badjurovi poti
Naša naslednja etapa Badjurove poti nas bo vodila od Jevnice na Janče, Trebeljevo, Obolno in Stično. Na pot se bomo podali v soboto, 18. aprila. Spet se bomo peljali z vlakom ob 6.30, torej bodite najkasneje ob 6.15 pod uro na železniški postaji!
Ta etapa je malce daljša, saj bo hoje približno šest ur. Upajmo, da takrat snega ne bo več, če pa se bo zima zavlekla, le vzemite s seboj smučarske palice!
Nič več planinskih dežurstev!
Planinsko društvo IMP je ukinilo dežurstva ob sredah popoldne v planinski sobi na Likozarjev! 6. Upravni odbor je ugotovil, da dežurstva niso dosegla svojega namena — da bi omogočila informiranje članov. Dežurni so vsako sredo popoldne vestno sedeli v pisarni, a po informacije ni prišel noben planinec. Pač pa so sosedje in vratarji nič hudega sluteče dežurne planince nekajkrat zaklenili v stavbo. No, saj kakšnih posebnih problemov ni bilo, planinci so se pač navajeni znajti v vseh situacijah in so se vedno uspešno rešili — če ne drugače, pa skozi okno.
A vendar — Upravni odbor je menil, da nima smisla imeti uradnih ur, ki se jih nihče ne poslužuje. Toliko v opozorilo: Planinska dežurstva so torej ukinjena!
LOJZE JAVORNIK
Vse več Panoncev planinari
Planinsko društvo Matica Murska Sobota je imelo svoj letni občni zbor v Ekonomski šoli. Udeležile so se ga vse sekcije tega društva, ki delujejo v tovarni Mura, Beltincih in Panoniji. Planinsko zvezo Slovenije je na občnem zboru zastopal njen podpredsednik Bojan Žlender.
Soboška Matica ima nad petsto članov. V planinstvo vključujejo pionirje, pa tudi člane delovnih kolektivov. Tako je Pa-nonijina planinska sekcija narasla že na 108 članov.
Panonijini planinci so se udeležili vseh lanskih akcij. Lani ob 35-letnici Matice so Panonijini planinci — tovariš Sreš s sodelavci — tudi Izdelali planinski emblem.
Lani so se Panonijini planinci udeležili večine Matičnih izletov: spominskega pohoda na Stol, srečanja pomurskih planincev v Beltincih ob razvitju prapora, pohoda na Peco ter srečanja slovenskih planincev na Rogli. Veliko udeležencev je bilo na zdaj že tradicionalnem pohodu na Boč. Z dvodnevnim izletom na Menino planino niso imeli sreče,
Kritizirate Glasnik?
Rajši napišite kak prispevek, da bo naš časopis pestrejši!
Prijetno srečanje s Koroškimi Slovenci na Arihovi peči
Čeprav je Ljubljano prekrila kar debela snežna odeja, to ni motilo planincev PD IMP Ljubljana, da se ne bi odpravili na pohod, čeprav so zimske razmere včasih zelo krute.
S posebnim avtobusom smo se od-
peljali preko mejnega prehoda
Ljubelj v Šentjakob v dolini Rož, na izhodiščno točko na Čamernici. Tu smo izstopili, si oprtali nahrbtnike, uredili formalnosti (plačilo startnine za pohod ali tek na smučeh) in začeli pohod. Od planincev PD IMP Ljubljana ni nihče tekmoval na smučeh, vsi smo bili pohodniki. Lep sprejem in slovenska beseda organizatorjev, seveda v koroškem narečju, nam je dala pogum, da smo zagazili v globoki sneg, ne da bi kdo pomislil ali bo zmogel. Zaradi nezadostne opreme in globokega snega, je bilo kmalu po začetku pohoda nekaj odstopov, ali bolje je odnehati, kot imeti posledice.
Letošnji tek in pohod »Arihova peč« je že osmi po vrsti, ki ga prirejajo Slovenci na Koroškem in to: SPD Celovec, Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu in Slovenska športna zveza. Kakor Slovenci v matični domovini na različne načine obujamo spomine na čase NOB, tako tudi Slovenci na Koroškem hočejo ohraniti spomine na te težke in junaške čase. Pohod Arihova peč spominja na žrtve v februarju 1945, zato ga Slovenci na Koroškem organizirajo posebno skrbno. Ponosni so na zgodovino, da so tudi oni prispevali svoj delež k uničenju fašizma, čeprav so bili pred vojno in še sedaj ločeni od ma ične domovine. Nikakor ne skrivajo pripadnosti, tudi med seboj govorijo slovensko, zato imaš občutek, kot da si doma.
odšli v Šentjakob v slovensko gostišče. Lastnik gostišča nas je lepo sprejel že lani, ko smo se vračali iz Gros-klocknerja. Tudi tokratni sprejem je bil prav tako prisrčen, zato smo se počutili kot da smo doma. Ivan je vlekel meh, drugi so plesali, tudi zapeli smo, zato je čas kar hitro minil.
Poslovili smo se z željo, da se ponovno vidimo, ko drugo leto pridemo na Arihovo peč. Mogoče pa še kaj vmes.
Ker smo pošteni državljani in se držimo zakona, na mejnem prehodu nismo imeli težav. Tudi Oča je bil zadovoljen nad tako disciplino, čeprav je rekel, da smo nedisciplinirani. Ampak potem pa je obljubil, da nas bo še peljal na Arihovo peč.
V snegu
od Bogenšperka čez Obolno do Stične
Druga etapa Badjurove krožne poti je za nami. Prehodili smo jo 8. februarja 1986. Ko smo zastavili pot, smo kmalu ugotovili, daje razdalja kratko odmerjena. Tudi vračati bi se morali po isti poti, kar pa planincem ne gre v račun. Hitro smo spremenili prekratko odmerjeno pot, jo podaljšali do O bolnega in naprej v Višnjo goro.
Pot nas je vodila mimo takratnega prizorišča bojev, kjer so padle tudi žrtve za svobodo. Izvršena je bila tud komemoracija. Bili sta dve kontrolni točki. Prva- je bila na Bleščeči planini (1084 m), ki leži pod goro Kepa. V koči na Bleščeči planini smo dobili vsi pohodniki čaj brezplačno. Bili smo premočeni od gaženja in vzpenjanja, zato se nam je ta čaj prilegel. To je bila najvišja točka. Harmonikar Ivan je raztegnil meh, da je odmevalo daleč po planini.
Po kratkem odmoru smo se po krožni poti vračali nazaj v dolino. Pri Resmanovi lovski koči pa smo udarili drugi kontrolni žig. Po triurni hoji smo prišli na cilj. Tu nas je čakal topli obrok in čaj, seveda vse brezplačno. Tudi Oča, ki je bil tokrat naš vodja, je pripravil vse, kar mora dobiti pohodnik: diplomo o opravljenem pohodu in značko. Nekaj se je jezil na nas, da nismo disciplinirani, pa se je kmalu potolažil.
Ker je bilo vreme sončno, smo se še nekaj časa zadrževali, nato smo
V pogovoru o poteku poti smo prišli v grad Bogenšperk (424 m), ki je bil nekdaj last zgodovinarja in topografa Janeza Vajkarda Valvazorja. Ko je tu napisal svoje največje delo (Slava Vojvodine Kranjske), ki obsega 4 knjige s 3520 stranmi in 533 bakrorezi, je zabredel v dolgove in bil prisiljen grad prodati. Še sedaj je v gradu ohranjena majhna tiskarna iz časov, ko je bil gospodar Janez Vaj-kard Valvazor. Grad je lepo ohranjen. Hrani tudi razne muzejske vrednosti, ima gostišče, poročno dvorano, ki je posebno lepo urejena.
Vsekakor se izplača ogledati znamenitosti, toda mi smo hiteli naprej. Obisk muzeja v Bogenšperku bi nas ustavil za eno uro, to pa bi se nam lahko maščevalo na koncu poti. Žigosali smo kontrolno točko in se odpravili. Snežne padavine pa so nas spremljale že od Litije, zato smo bili previdni. Gazili smo novozapadli sneg, ki je neprestano padal. Čeprav bi bilo na nekaterih vrhovih možen razgled, so nam ga ostri oblaki in snežne padavine, ki so bile v višjih legah še obilnejše, preprečile. Tako smo ga v Javorju gazili že kakih 20 centimetrov. Javorje (560m) je majhna vasica, z mini gostilno, v kateri smo dobili žig Govejek — Falič vrh za drugo točko današnje poti. Dobili pa smo tudi čaj, mleko in zdravilo proti prehladu, kaj več pa ni premogel ta mini bar. Tudi pojedli smo nekaj iz nahrbtnikov, da smo jih olajšali.
Čeprav se pot iz JaVorjev vleče skozi gozdove, planjave, zaselke in
raztresene vasi, ujed skoraj triurno hojo nismo videli nič zanimivega. Niti srnice niti zajčka, samo snežna odeja je bila debelejša. Toda nihče se ni pritoževal nad vremenom. Zadovoljni in razigrani smo bili, kakor otroci v novem snegu. Čeprav drugega ni bilo, smo imeli volje na pretek, to pa je tudi najbolj važno.
V vasi Debeče (575 m) zavije Badjurova krožna pot proti Pristavi. Mi smo zaradi slabih zimskih razmer zavili na Obolno, da bi čim prej prišli na toplo, ker nas je začela spremljati še burja.
Kot sneženi možje smo prišli na Obolno (771 m). Posedli smo v toplo kmečko sobo in čeprav je bila pustna sobota, je ni bilo občutiti. Vse drugo je bilo, samo pustnih dobrot ni bilo. (Pustnih krofov, šunke, potic itd.) Kmalu so se nam odtajali jeziki, saj kapljica je bila iz pravega soda. Med nas se je naselila tudi Indijanka. Rekla je, da je sestra Vinetuja. Vse je lahko prenašala, samo visoki sneg težje, ker ga ni vajena. Le s težavo je izročila pozdrave predsedniku PD IMP tov. Kosiju. Čeprav je bila samo ena maska, se je začelo pravo pustno vzdušje. Če bi bila še harmonika, zagotovo tisto popoldne ne bi šli v doli-. no, takšno vzdušje je nastajalo. Ko smo začeli pustovati, se za vreme ni nihče več brigal.
■Vsaka stvar se konča in tudi mi smo morali končati naše pustovanje. V večernih urah smo prišli v Višnjo goro, od tu pa z vlakom v Ljubljano, zadovoljni, da smo tako lepo preživeli pustno soboto.
saj jim je nagajalo slabo deževno vreme. Vsako leto gredo tudi na Golico. Konec avgusta pa so se podali v Kamniške Alpe, kjer sta jim nagajali megla in mrzlo deževno vreme vse tri dni, a so tudi te nevšečnosti premagali. Decembra so se povzpeli še na Slamnjak in kot je povedal tovariš Buzeti, če je bilo v gorah mrzlo, je toliko,topleje na planinskih plesih v hotelih Diana in Zvezda.
Predsednik Panonijine planinske sekcije Janez Buzeti je podal poročilo o delu. Sekcija deluje že šesto leto. Pomaga ji Panonijin sindikat z dotacijo.
Za prehojeno Slovensko pot je Janez Buzeti prejel značko, priznanje Planinskega društva Matica. Panonijini planinci se zahvaljujejo sindikalni organizaciji in vsem pošiljajo lep pozdrav.
frku
Če bodo prijave — septembri spet na Olimp ^
Planinsko društvo IMP je zaradi velikega števila prijav sk^ nilo organizirati letos še en izlet na Olimp — in sicer sredi sef tembra. Če bi šli, se takoj javite poverjenikom Planinske!* društva, kajti izlet bodo organizirali le, če bo dovolj interi sentov!
Tak sklep je sprejel Upravni odbor, ker je bilo precej plan'11' cev razočaranih, saj so se hoteli prijaviti takoj po izidu časopis a so dobili odgovor: »Ni več prostora!« Upravni odbor je zfl*c dobil tudi precej kritik. Tu naj zapišem, da je Upravni odb"1 pregledal spisek prijavljenih in se prepričal, da so vsi člani P*a’ A I n inskega društva ter da so plačali zahtevanih 10.000 dinarjeV,'\|
Šlo bo 90 udeležencev z dvema avtobusoma, večje skupine P* ^
zaradi omejenega prostora v kampih in še zlasti v Olimpu zares ni mogoče organizirati.	jt,,.
Torej je Upravni odbor sklenil: jeseni še ena možnost za ^ -li;Js tiste, ki bodo junija ostali doma. Septembra je vreme za p0*jj panje po Grčiji še boljše kot na začetku poletja. Seveda pa je1* problem šoloobveznih otrok. Glede na našo inflacijo in drseti dinarja, morate tudi pričakovati nekoliko višjo ceno.
Torej, če bi šli na Olimp sredi septembra — se takoj jati*1 poverjeniku PD IMP!
LOJZE JAVORI^

Rekordno število IMP-jevcev se je
podalo na Stol
/c
N*
‘lene
*>2:
Pohod na Stol v zimskih razmerah ni nekaj vsakdanjega. Vsak udeleženec se mora pripraviti, da med pohodom ni težav ali odstopanja, da se tako uresniči načrt, Id ga zastavimo.
Pot pelje mimo ^ kjer je leta 1942 ujm, --mlado življenje Julke Jenstečeni j
- m
planino.
NOB,
Planinci PD IMP Ljubljana, so se letos 21. pohoda na Stol udeležili res množično, da jim gre vsa pohvala. V vseh letih delovanja PD IMP Ljubljana se še ni podalo na Stol kar 22 planincev hkrati. Vodja pohoda Marjan Požar ni skrival zadovoljstva nad tako številno udeležbo in pripravljenostjo na pohod.
Ker vlak odpelje iz Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah, je marsikomu nedosegljiv, zato se posamezniki do izhodiščne točke v Žirovnici pripeljejo tudi z lastnimi prevozi.
Pohod se je začel v luninem svitu, da je bilo prav očarljivo. Še svetilke ni bilo potrebno uporabljati, tako nam je svetilo fantovsko sonce, ko smo gazili po debelem snegu proti Valvazorjevi koči. Pogorje Karavank je bilo tako obsijano od mesečevega sija, da bi na vrhu Stola lahko videl gamsa. Prepričani smo bili, da bo letošnji pohod do Prešernove koče na malem Stolu, ker nam je bilo vreme naklonjeno. Ko pa smo prišli do Valvazorjevega doma, so nam ti upi ugasnili.
Pri domu smo si privoščili malo oddiha, popili vroč čaj in se pripravili 7a pot prek planin, ki je nadomestek
pohoda na vrh. Povedano je bilo, da novozapadli sneg še ni sprijet, da je zaradi tega nevarnost plazov in s tem ogrožena življenja, zato so pohod usmerili čez planine.
zahvalo za darovano mlado živty da mi boljše živimo, sta bili PI*jt sveči in položeno cvetje. Ka*f”.krt je bil okupator in kako hrabri ^
U.. -1...	.... _____lAL-iVČ- I
Stopili smo v kolono, ki se je vila
kakor kača s hriba na hrib po gozdovih in planinah do lovske koče, kjer se pot obme. Pot čez planine pelje tako daleč, da se sreča s pogorjem Begunščice. Lepo se vidi Roblekov dom, kako sameva in čaka poletnih dni, ko bo utmjenemu planincu nudil streho in hrano. Preden smo obrnili smer, smo si malo oddahnili. Tudi kontrolne lističe je bilo treba zamenjati na kontrolni točki v dokaz prehojene poti.
Po opravljenih formalnostih smo se ponovno uvrstili v gaz, ki je bila globoka, da so palice prišle še kako prav. Hodil sem s Stanetom Krumpakom (upokojeni gen. dir. IMP.) V globokem snegu je med vejami izgubil kolesce na palici. Ta palica mu ni mogla več koristiti, ker se je vdirala pregloboko. Planinci so mu posodili palico s kolescem, da je lahko lovil ravnotežje v globoki gazi. (Uporablja samo eno palico, ker je invalid.)
Tako smo prišli nazaj na Zabreško
borci in borke, da so z nadčlovS 6 **',, 0t napori vstrajali v zimi in mra‘* llre izgon okupatorja iz slovenske v lje, tudi na naj višjih točkah kC, °er kažejo spominska obeležja Nu j0 ki Sonce je kar prijetno grelo, kj; '~-se vrnili k Valvazorjevemu .
ac v mili iv yaivazuijcvc»*u flC
Nekaterim planincem PD iMLjU" mudilo nazaj v dolino. NastaVUj/^r
soncu in počakali proslave. Nelv
- -	“	• , i
pa so hiteli nazaj v Žirovnico* *-imav
gosajo pohodne kartone, nato prej v Kranjsko goro, kjer s?
clel.pi)na
zimske športne igre sozda IMr ,
ljana.	,
Čestitke k vsestranskemu sC
No
Po proslavi, na kateri so ljene tudi plakete smo, še nekti f ^
v.	,	.	-3 Su, $1(
uživali v visokogorju, nato pa.UL" pravili v dolino. Tudi pot v dokp t
hteva napor in previdnost. V *jj mo še uredili obveznost' Lifi
niči smo še uredili obvezno: da. Tu smo se tudi razšli, zad' da smo 21. zimski pohod ^
1
opravili tako številčno, brez f°, i y in v sončnem vremenu. Še s' * k0.
takih pohodov.	"
ZDRAVKO NA$1 ^
/tis!
KULTURA
n
—
Pohitite, če hočete sodelovati na Kulturnem srečanju gradbincev'
si
'Pošt
31
h
Vi

Kot vsako leto, se gradbeniki tudi letos pripravljamo na kulturno srečanje. Letošnje, 8. organizira SCT v Brežicah v prostorih tamkajšnjega zgodovinskega gradu od 19. do 23. maja.
>va
izbrala najboljše za predstavitev na osrednji P fa] ditvi in objavo v katalogu.	. J
Če želite sodelovati, morate organizatorju, <
gradivo (literarna, likovna dela,...) posla1 ,
- -	•	■	d^i
lati
Pogoji natečaja so naslednji:
— Za likovna in fotografska dela:
Da so dela izvirna in nova. Vsak udeležene lahko sodeluje z največ tremi deli; vsebina in tehnika likovnih del je svobodna. Fotografije — lahko so čr-nobele ali barvne — morajo vsebovati gradbeniško tematiko in biti standardnega formata.
hitro! Organizator je namreč določil rok za gradiva do 14. marca 1986, toda dogovorjeni’:
da bo na prijave iz IMP-ja počakal še nekaj »pj zaradi roka izhajanja Glasnika, nismo ime'1 ; nosti, da bi naš kolektiv pravočasno obvestil' turnem srečanju.
Vsa pojasnila lahko dobite po telefonu

345-061 int. 204 pri Dragi Milenkovič.
bu
— Za tapiserije:
Dela morajo biti izvirna in nova, vsak udeleženec lahko sodeluje z dvema tapiserijama, ki naj bosta manjši od metra in pol, vsebina in tehnika sta svobodni.
Ni,
— Za literarna dela:
Prijavijo se lahko avtorji proze ali poezije, dramske skupine z recitalom ali krajšim gledališkim delom. Besedila lahko pošljete v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov in narodnosti, sodelujete lahko z največ tremi deli
— Za pevce in instrumentaliste:
Za vokalne skupine se mora prijaviti najmanj kvartet, moški, ženski ali mešani pevski zbor. Instrumentalno področje bodo pokrivale pihalne godbe, instrumentalni ansambli s klasično ali narodno zabavno glasbo. Vsaka skupina pa lahko prijavi po pet kompozicij.
Dela pošljite na naslov:	_
Organizacijski odbor 8. kulturnega srečanj8 * * -
delavcev Slovenije, SCT, Titova 38, Ljublj^eiv
J;;11'
OBVOZNICA
Nehote drsiš vedno globlje, ne da bj tega zavedal. Zdi se ti povsem norm^"ijje n kajti večina ljudi živi v omami, alkohol^ drugačni.	bi^;
Vse to uničuje vrednote človeka. w,ja Ljudje ne morejo ali ne znajo najti Mladi se sproščajo v temačnih, zakaj?11	,
— Za folklorno področje:
Skupine bodo prijavile svoj program dveh narodnih plesov, ki jih želijo predstaviti na kulturnem srečanju.
Za vsako od razpisanih področij kulturnega ustvarjanja bo imenovana posebna strokovna komisija, ki bo izmed posameznih del in prispevkov
I
::
I
I
I
1
1
'01 '
prostorih, planine, tako lepe, pa samA®^
si želijo mladega koraka in pozdr11, ^ prj;; Ob vsakem prepadu je obvoznica, **
Aurn
pri ^jo
srečno pripelje do cilja.	MJ(J
Če si tega želiš, ti je moč podarjena■ ,(/l prepotenem telesu prav na tiho čutiš rn°c _ zadovoljstvo.	~rjM\ ^
Nga
VERONIKA GOP