domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 278 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L Bricker bi rad pokazal leta preostanek, zato ne da za relif koncem Councilman Veho večje zgubil za 1 glas Governer vztraja pri tem, da ne bo sklical izrednega zasedanja postavodaje pred januarjem. — Re-lifni položaj skrajno brezupen. STAROSTNA POKOJNINA BO $40 NA MESEC Columbus, O. — Uredniki vseh večjih ameriških časopisov iz države Ohio so imeli sestanek z go-vernerjem Brickerjem, kateremu so dokazovali, da je na vsak Govori se tudi, da bo postavo-daja, ki bo sklicana januarja meseca, poleg denarja za relif odobrila tudi večjo starostno pokojnino, $40.00 ha mesec, k čemer bi Pri štetju glasov v 32. vardi pri •zadnjih volitvah se je pokazalo, da je councilman Anton Vehovec porazil svojega nasprotnika za 11 glasov. Zato jc zahteval kandidat Arezone, da se ponovno šteje glasove v nekaterih precinktih ter je imenoval kot dvomljive 16 pre-cinktov, v katerih so zlasti močni slovenski glasovi. Obratno je pa councilman Vehovec zahteval, da se ponovno prešteje tudi glasove v treh italijanskih precinktih. Včeraj je volivni odbor začel s ponovnim štetjem v teh precinktih. Rezultat štetja je bi! na prvo roko porazen za Mr. Vehovca, ker volivni odbor je zdaj naštel za Arezonea 12 glasov več, torej je zdaj Tone Vehovec za en glas prekratek. TODA! Pri ponovnem štetju se je prišlo na sled, da se je v italijanskih precinktih očividno sleparilo.z glasovnicami. Navzoče priče in tudi volivni odbor je videl, da je bilo več glasovnic zaznamovanih z dvoje vrste svinčnikom. Tako so bili, na primer, narejeni križi za župana z lahkejšim svinčnikom, za Arezonea pa z močnejšim svinčnikom. (Noben volivec ne bo rabil na eni glasovnici dvoje vrste svinčnikov). Dalje se je dognalo, da je bilo 32 glasovnic, ki so jih na volivni dan dali Vehovcu, ker so bili križi za Vehovca, zdaj zaznamovanih s križem za Vehovca in Arezonea. Torej so zdaj te glasovnice neveljavne. Vprašanje je, kdaj se je napravilo oba križa; na volivni dan jih očividno ni bilo, ker sicer bi glasovnic ne šteli za Vehovca. Dalje se je pri včerajšnjem štetju jasno videlo, da so bili križi, ki so bili napravljeni pred Vehovčevim imenom, zdaj zbrisani in novi napravljeni pred imenom Arezonea. Mr. Frank Surtz, ki zastopa Mr. Vehovca, je takoj naznanil, da bo vzel zadevo pred sodnijo. Zahteval je, da se. tistih 32 glasovnic, ki nosijo križe pred imeni obeh kandidatov, da Vehovcu, kot so jih dali volivni uradniki na dan volitev. Mr. Surtz nam je povedal, da če bi bili na volivni dan križi pred imeni obeh kandidatov, bi jih bili volivni uradniki že takrat zavrgli, ne pa šteli za Vehovca. Torej je očividno, da so bili križi pred imenom Arezonea pozneje napravljeni. Volivni odbor je včeraj sam priznal, da ni vse v redu, zato ni še izrekel končne besede, kdo je izvoljen in bo čakal, da o tem odloči državni tajnik. Za danes je volivni odbor poklical na zasliševanje vse volivrje uradnike do-tičnih precinktov. Potem bo zadevo preiskala velika porota. Okrajni državni pravdnik bo danes osebno navzoč pri zaslišanju teh volivnih uradnikov. Kot nam je povedal Mr. Surtz, bi moral imeti Mr. Vehovec od 35 do 50 glasov večine, če se bo zavrglo vse one glasovnice, s katerimi so manipulirali. Na vsak način bo radi tega še precej prahu. V veliko zadoščenje nam pa je, da se je pri ponovnem štetju pronašlo, da so se vršile volitve v slovenskih precinktih pošteno in da je bilo tudi štetje glasov pošteno. način potrebno, da se skliče iz- federalna vlada prispevala polo- Italija je vesela, da redno zasedanje državne postavodaje, ki bi preskrbela denar za relif raznim mestom. Toda governer vztraja pri tem, da letos ne bo sklical postavodaje k zasedanju. Postavodaja pa bo sklicana meseca januarja in takrat bo preskrbela denar za relif. Tako bo governer lahko koncem letošnjega leta pokazal preostanek v blagajni, kar ga bo postavilo v dobro luč, da je dober gospodar. bi mu pomagalo pri njegovi nameri postati kandidat za predsednika Zed. držav. Toda, koliko mu bo to pomagalo pri delavskih slojih, je pa drugo vprašanje. sec. V Clevelandu vlada jako resen položaj. Ljudje se zbirajo v re-lifnih uradih in zahtevajo podporo. Mesto daje naročila za živila samo onim družinam, ki imajo otroke. Ker je mesto odslovilo 25 odstotkov relifnih uradnikov, gre delo zelo počasi in dolge vrste ljudi čakajo, da pridejo na vrsto. Ljudje godrnjajo, prosijo, jokajo, pa pomoči ni. Mesto ima denarja za najpotrebnejše samo do 10. decembra. Kaj bo mestna administracija storila potem, se ne ve. Nemške ladje vršijo promet v Črnem morju Constanta, Romunska. — Tukaj se poroča, da se nahaja v črnem morju 16 nemških ladij, ki vzdržujejo promet med obrežnimi mesti. Ob izbruhu vojne so se te ladje nahajale v Sredozemskem morju, v Egejskem in Mar-morskem morju. Iz Nemčije so dobile povelje, da se zateko v črno morje. Zdaj imajo nalogo, da prevzamejo vse blago, ki pride iz Nemčije po Donavi v Črno morje in ga razvažajo v razna pristanišča. Veliko senzacijo je zbudilo tukaj dejstvo, da italijanske ladje, ki prihajajo v tukajšnja pristanišča, ne pozdravljajo nemških ladij. Zgodilo se je celo, da niso odvrnile na pozdrave iz nemških ladij. REŠILA OTROKE, SEBE PA NE New Brunswick, N. J. — Hiša družine Dougherty je bila v pla-cenih. Oče je skočil skozi okno, žena mu je pa vrgla v naročje dva sina, 5 letnega Walter j a in 1 letnega Theodorja. Sama in pa njeni ostali trije sinovi se pa niso mogli več rešiti in so zgoreli v hiši. vico. po določbi kongresa Zed. j ie Rusija zaposlena držav namreč lahko vsaka drža- j gori na SeVerU va, ki plačuje starostno pokojni-! Rim> Italija. — Oči vseh Ita-no, to lahko zviša na $40 na me- iijanov so te dni obrnjene gori proti Baltiku, kjer se krešejo iskre med Rusijo in Finsko. Pa ni Italiji za mar usoda te ali one teh držav. Kar Italija želi je samo to, da bi bila Rusija kolikor mogoče dolgo zaposlena gori na severu. In bolj ko se meša Rusija v baltiške zadeve, boljše je za Italijo, ker to pomeni, da Moskva nima(Vč4g^a, n)iajji]tj Bajk.au. To je, kar je pri srcu Italiji bolj kot vse druge mednarodne zadeve. Italija se zaveda, da se bo obrnila Rusija proti Balkanu, čim reši finsko vprašanje. Zato se Italija samo vprašuje, koliko časa bodo Finci še motili Rusijo. Italijo sicer malo skrbijo napeti odnošaji med Madžarsko in Romunsko, vendar se skoro ni bati, da bi prišlo do kakih nevšečnosti na Balkanu pred spomladjo. Tudi vatikansko glasilo, Osser-vatore Romano, je oni dan zapisalo, da ni bilo še nikdar lepše prilike za pravo balkansko an-tanto kot je prav sedaj, pa naj KDO HOČE STAVITI? London, 27. nov. — Tukaj se je danes pojavil nekdo, ki sc peča z profesionalnimi stavami in je ponudil stavo v poljubni vsoti in sicer 10 proti 1, da bo Anglija zmagala v tej vojni v teku 18 mesecev. Vlada ne da Clevelandu živilskih znamk Zvezna vlada je naznanila, da bo 125 nadaljnih mest dobilo živilske znamke, med temi pa ne bo Cleveland, ker vlada tukaj tako zavožena relifna situacija živilske znamke so v veliko dobrobit revnim družinam, ker ž njimi, kakor smo že poročali, za $10 lahko kupijo za $15 vrednosti živil, župan Burton je še spomladi prosil vlado za te znamke, toda vlada pravi, da v mestu, kjer mesto samo ne more rešiti relifnega vprašanja, tudi živilske znamke ne morejo dosti koristiti. Srečno prestal operacijo John Trebeč, sin Mr. in Mrs. Steve Trebeč, 567 E. 200th St. je na potu oklevanja po operaciji, katero je srečno prestal v torek v Glenville bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo od 1:30 do 2:30 popoldne in od 7:30 do 8:30 zvečer. Ti se lahko norčujejo Ken Keltner, žctgometni igralec pri clevelanclskem teamu Indijancih, katerega dom je v Milwaukee, Wis., je vtaknil svoje prste nekam, kjer se bo žejo opekel. Kot igralec dobiva letno plačo $7,500. Za to igra spomladi in v poletju. V,zimskih mesecih pa počiva brez dela. Pa mu je nekdo svetoval, naj bi vložil prošnjo na državo brezposelno zavarovalnino za te zimske mesece, ko ni zaposlen. Dobil bi kakih $15 na teden. Toda ohijski urad za brezposeln^, zavarovalnino je njegovo prošnjo ogorčeno zavrnil. Kar je tudi prav. Sai bi se Mr. Keltner, če bi malo pazil, morda le prerinil skozi s svojimi $7,500 na leto, ali $625.00 na mesec. Zdaj pravi, da je to napravil samo za "špas". Pa se ne ve, če ga ne bo ta špas še drago stal. Greste na banket? Washington, D. C. — Na S. januarja se bo vršil, kot vsako leto, banket v proslavo Jacksonove zmage nad Angleži leta 1815. Demokrati po vsej deželi prirejajo na ta dan bankete, katerih glavni namen je, da se nabere denar za stranko. Za washingtonski banket so povabila že razposlana. Vstopnimi je (samo) $100.00 za osebo. Glavni govornik bo predsednik Roosevelt, od katerega se pričakuje tedaj kako važno politično izjavo. 294 lovcev prijetih Columbus, O. — V letošnji lovski seziji v državi Ohio je bilo prijetih že 294 lovcev za razne prestopke. Streljali so fazanke samice, lovili brez dovoljenja, streljali so preko državne ceste, nastrelili so več kot postavno bo to že politična ali pa ekonom-'dovoljeno. Plačali so $7,291 ka-ska. zni. NEPOTREBNO DELO Atlantic City. — Odvetnik Freedman je iskal sedem let neko Irene Gates, da ji izplača $2,-000, katere je dobil zanjo v neki tožbi. Sedem let jo je iskal, pa vse zastonj. Oni dan ga pa nagovori žena, ki je že več let čistila njegov urad: "Ali ne iščete Ireno Gates?" Ko ji je odvetnik to potrdil, mu je žena povedala, da je ona mati iskane Irene, ta da se pa nahaja v Warren, Pa. (Nekdo je na vso moč iskal pipo, ki jo je imel v ustih.) Izgubljen denar Siromašna oseba je včeraj izgubila med E. 165. in 168. cesto denarnico z denarjem vred. Pošten najditelj je prošen, da vrne proti primerni nagradi na naslov: John Legat, 390 E. 165th St. Smrtna kosa V sredo popoldne je preminil v Glenville bolnišnici znani Anton Pregel. Industrijci se boje sabotaže v tovarnah Cleveland, O. — Več cleveland-skih tovarnarjev je zadnje čase ukrenilo odredbe, da se zavarujejo pred eventuelno sabotažo v svojih tovarnah. Prvo je to, da jemljejo na delo .samo ameriške državljane. Pri tem pa ne zahtevajo predložitev državljanskih papirjev le od onih, ki so rojeni v tujezemstvu, ampak zahtevajo tudi od onih, ki so bili rojeni v Ameriki, da jim pokažejo rojstne liste. Kljub temu, pravijo tovarnarji, posest državljanskega papirja še ne dokazuje in ne garantira, da ni človek eden izmed onih, ki so v službi Rusije ali Nemčije. —:--o-- MAR BI BIL DOMA OSTAL Wenatchee, Wash. — E. A. Goodhue je šel na lov na srnjake. Tri dni je zmudil, pa ni nič dobil. Ko je zapeljal avto v gara- Poljaki ven—Nemci notri Berlin. — Nemci iz Latvije in Estonije, kjer so nekateri živeli cele generacije, so zdaj skoro vsi "doma" in sc jih nastanili na ozemlju bivše Poljske. Da se je napravilo prostor za nove naseljence, se je pognalo Poljake in Žide proti vzhodu v okolico Lub-lina. Tako je izvršena prva stopnja preseljevanja, kakor je to Hitler prerokoval v prvem tednu vojne. Nemci prihajajo v bivši poljski koridor iz vzhodnih krajev Poljske, ki jo je zavzela Rusija. Poljaki, židje, Ukrajinci in Belo Rusi, ki so v krajih, katere ima zasedene Nemčija, bodo poslani pod Rusijo. Tudi iz Češke in Moravske pošiljajo Nemci Žide v okolico Lublina. Preseljevanje Poljakov in Židov se vrši naglo in povsem tajno. Malo se ve o življenskih razmerah teh ljudi zdaj, razen to, da so kraji, kamor so jih poslali, natlačeni. žo in stopil na dvorišče, sta se Pogreb se bo vršil pripodili dve srni, ki bi ga bili iz pogrebnega zavoda Jos. žele in; skoro podrli. Zaleteli so se v ži-Sinovi, 458 E. 152nd St. Večpo-'čno ograjo, pri čemer si je ena rotamo jutri. ' zlomila vrat. Brzina ni kazniv prestopek Springfield, O. — Druga di-striktna sodni j a v tem okraju je razsodila, da brzina nad ono, ki jo predpisuje mesto ali država, ni kazniv prestopek za avtomo-bilista in se ga ne more kaznovati za neskrbno vožnjo. Tako je bil obsojen neki Jack Hanlon, ker je vozil 45 milj na uro, dasi ima mesto predpisano 35 milj na uro. Distriktni sodnik je pa sodbo ovrgel, češ da to, če je voznik vozil hitro, še ni rečeno, da je vozil neskrbno. Vozil je po svoji strani ceste in na tisti strani ni bilo nobenega drugega avtomobila. Ta odlok bo imel za posledico, da se bodo avtomobilske postave v državi Ohio zelo spremenile. SLAB ZGLED Kansas City. — Policijski na AVTNA UNIJA Ni DOSTI DOSEGLA Detroit, 29. nov. — Avtna uni- ustanovili nov odbor za poravna- Koliko ladij Anglija še lahko utrpi? Ja (CIO) in Chrysler korporaci-3a sta se sporazumeli po 54 dneh Pogajanj. Unija je zahtevala 10 centov zvišanja mezde na uro, &aprto delavnico in počitnice s P'ačo. Toda unija je dosegla sa-mo 3 cente zvišanja mezde delavcem, počitnice ne bodo plačale in delavnice ostanejo neunij-»ke. vo slučajnih sporov. V tem odboru bosta dva zastopnika delavcev in dva od kompanije. če se ta odbor ne bo mogel sporazumeti, bodo poklicali peto osebo, ki bo po volji obema strankama. Nekaj delavcev se vrne na delo danes, nekaj v petek, vsi pa prihodnji pondeljek. Na stavki Pogodba pa govori, da se bo je bilo 60,000 delavcev. New York. — Kot je videti je ta vojna namenjena, da se ljudi izstrada. Vprašanje je, če bo Nemčija izstradala Anglijo, ali bo Anglija Nemčijo. Kakor poroča nemška propaganda, je angleško brodovje zelo ogrožano in Nemčiji je treba samo s take vrste vojno nadaljevati, pa bo imela Anglijo na kolenih. Zadnje nemško poročilo trdi, da je poročnik Prien, ki je s svojo podmornico potopil angleško bojno ladjo Royal Oak, zdaj tor-pediral drugo angleško bojno la Dozdaj ni še nobenega poroči la, da bi kako bombno letalo potopilo ladje. Vso škodo delajo samo podmornice in pa mine. Vprašanje je, koliko časa more Anglija vzdržati izgube bojnih ladij. V zadnji svetovni vojni je Anglija izgubila 200 bojnih edi-nic in vendar je imela koncem vojne večjo bojno mornarico kot prej. Tako je tudi v zadnjih treh mesecih Anglija zgradila več ladij, kot jih je pa izgubila. Ali more Nemčija hitreje graditi podmornice, kot jih pa izgublja? Angleška bojna mornarica jo je udarila zdaj za nemško bojno Zed. države se ponujajo za posredovanje v baltiškem sporu Diplomatski odnošaji med Rusijo in finsko so pretrgani. Skandinavske dežele so v strahu. Washington, 29. nov. — Državni tajnik Hull je danes naznanil, da so Zed. države pripravljene, da dajo svojo moč na razpolago, da se poravna spor med Rusijo in Finsko. Hull je izjavil, da državni urad z resnim zanimanjem zasleduje kritičen položaj na Baltiku in ker se je bati, da bi se sedanja vojna še raztegnila na novo ozemlje, je pripravljen ta urad, če sta obe stranki zadovoljni s tem, posredovati, da se spor reši mirnim potom. Hull je podal to izjavo potem, ko so ga vprašali, zakaj se je ameriški poslanik Steinhardt, ki je bil na počitnicah v Stockholmu, tako nenadoma vrnil z letalom v Moskvo. To pove, da je kriza na Baltiku postala res skrajno napeta. Ta izjava državnega tajnika pove, da so Zed. države pripravljene storiti vse, da ne pride do vojne med Rusijo in Finsko. Toda Zed. države ne bodo storile ničesar, dokler se ena ali druga prizadetih srank ne obrne direktno nanje. . Moskva, 30. nov. — Rusija je danes pretrgala diplomatske od-nošaje z Finsko, toda izjavlja, da ni njen namen osvojiti si finsko ozemlje, ali da bi ogrožala neodvisnost Finske. Vendar pa Rusija zbira svoje vojaštvo ob finski meji in tudi bojna mornarica v Finskem zalivu je močno ojačena. Sovjetski premier Mo-lotov je izjavil, da nima pri tem Rusija drugega namena, kot da djo, 9,000 ton križarko. To An-j ladjo Deutschland, ki je oni dan gleži odločno zanikajo. potopila angleško pomožno kri- žarko Rawalpindi. Zaenkrat jim je še ušla, toda prežali bodo na njo, ko bo šla v rusko pristani šče Murmansk po olje. Deutschland je ena najhitrej ših in najbolje oboroženih nemških bojnih ladij. In vendar je dozdaj napravila jako malo škode na morju. Potopila je samo tri angleške ladje, med njimi gori omenjeno. Anglija ima tako silno bojno silo na morju, da bo moral Hitler pokazati kaj več, če bo hotel streti angleško blokado. Anglija se začasno bolj brani, ker se še vedno pripravlja. Ko pa pride čas, bo udarfia z vso silo in tedaj bo konec vojne. celnik tega mesta, L. B. Reed, je gleda za varnost svoje države in ostro prijel svojo policijo, ki da- predvsem za varnost Leningra-je ljudem slab zgled. Policija| da z njegovimi 3,500,000 prebi-ima kampanjo, v kateri propagi-j valci. ra večjo varnost na cestah. In v. Copenhagen, 29. nov. — Osta-telcu te kampanje je bilo 18 policijskih avtov v raznih nezgodah. TABORIŠČE ZA BEGUNCE le skandinavske države je vest o prek in j en ju diplomatskih od-nošajev med Rusijo in .Finsko močno prizadela. Državniki v Belgrad, Jugoslavija. — Jugo-j švedski in Norveški nimajo upa-slovanska vlada je napravila po- nja, da bi se spor med Finsko in sebno taborišče v bližini Mari-| Rusijo poravnal izlepa. Skandi- bora za one Žide, ki pridejo brez sredstev iz bivše Avstrije. Za prodajo zemljišč navske dežele imajo medsebojno pogodbo za moralno, toda ne za vojaško pomoč. Zato so prepri- Mr. John Rožanc naznanja, da! čane, da bi bila vo.ina med Ru-je prestal izkušnjo za zemljiške- sijo in Finsko velik udarec za vse. ga prodajalca in broker j a ter dobil tozadevno državno dovoljenje. Njegov urad je v Gollin-wood Realty Co., 15813 Waterloo Rd., kjer bo vodil podjetje v družbi Mr. Dan Stakicha. Pečlarska seja članstvo Pečlarskega kluba se prosi, da se gotovo udeleži letne seje, katera se vrši 1. decembra v starem poslopju SND točno qb 7:30 zvečer. — Predsednik. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER tll7 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «43i$ove. Zato mi je tudi zdaj brez obotavljanja povedala: "Kdo ga bo grabil, ne vem. Vem pa to čisto natančno, da če misliš mene, kakor je bila navada za vsako stvar od 7. novembra 1914, ko sem pomotoma tisto kratko besedo povedala, da ga jaz ne bom grabila in ga ne bom." "No ja, saj nisem rekel, da ga boš ti, čeprav bi ti nič ne škodilo. če bi ti vedela, kako so v starem kraju dekleta rada listje grabila, posebno še, če so bili fantje zraven, bi ga šla tudi ti. šur, takrat se pa nič ne kregaš, kadar ti nosimo jabolka v klet, da se potem lahko bahaš z domačini štrudljem. Kaj misliš, ali bi vprašal katerega fantov?" "že zopet tako namiguješ, da bi jih jaz vprašala. Pa jih ne bom, kar sam jih vprašaj, ki hočeš biti gospodar, kadar je treba pri hiši kaj delati." "Bom težko katerega vjel zdaj> Izseljenci smo — prišli smo za ko je ta trapasta žoga na dnev- kruhom, kjer ga -služimo in svobodno uživamo, za kar smo hvaležni na5i novi domovini Ameriki, — a v istem hipu ne smemo pozabiti "nje," ki nam je dala življenje! Izseljenci smo, — trpini smo, — odvisni drug od drugega zato smo vsi enaki! Tukaj imamo narodno svobodo, glejmo, da si obdržimo tudi narodno čast in v naših srcih bo narodni mir, veselo in složno bomo šli naprej z narodnim delom. Bodimo odkritosrčni proti narodu in on bo vedno zvesto z nami ! Srčne pozdrave vsem Jugoslovanom, posebno pa tebi ,o mati domovina! živala Jugoslavija! ižvela Amerika! Vaša, Marion Kuhar, Gl. blag. Jugcslov. kult. vrta. nem redu. Saj če ne letijo gledat igro, pa pri radiu sedijo in bulijo vanj, kot bi bilo od tistega odvisno njih izveličanje. Pa kako lepo imajo to razdeljeno-Takoj spomladi se prične metati žoga na roko, ki traja noč in dan do oktobra. Potem se začne brcati žogo z nogo, tudi noč in dan in ko zapade sneg, se začne Pa drsanje. Ampak to ti rečem (in pri tern bi bil udaril po kuhinjski m^1' če bi ne imela Johana ravno p0'" no tam naloženega), da listje b0 pograbi j eno, predno bo zame'0. In še to ti povem, da jaz ga ^ bcm grabil in ga ne bom. Če bil hotel listje grabit, bi ga 1,1 lahko na Menišiji/' Boste videli prihodnjič, ^ ga je grabil, pa ne samo e»kr£l ' ampak dvakrat, onega in iste?8' ""fiiminnmi"'!................................................................... WINNET00 F* nemftkem iirlralks K. M»y» "Ker ApaČi držijo s Juarezom. Beli pa tudi, kakor sem ti že pravil. Verjeti so torej morali, da je stari častnik njihov prijatelj. In star je in sive lase ima, ki jih ne more skriti. Haciendero je vedel, da je Inda nišo tudi star človek, pa je brž dal častniku njegovo ime." "Uff —! Razumem te! Tisti senor mora biti zelo zvit človek, da mu je prišla taka prevara na misel! Ampak — poveljnika Napoleonovega ni bilo nikjer, ko so prišli moji bojevniki na haciendo! Zakaj se ni pokazal? Naš prijatelj je? Niso ga videli." '^Odpotoval je že. Razumel boš torej, da so beli nasedli prevari. Verjeli so, kar jim je senor haciendero pravil. In tako so potem tudi tebi pravili. V resnici pa Winnetoua ni bilo na haciendi in tudi Inda niše ni pripeljal. In kmalu nato so srečali tisti beli tebe in tvoje bojevnike. In ker vejo, da si prijatelj Francozov, so tudi sami pravili, da so prijatelji Francozov." Beli bober je tehtno prikimaval. "Verjamem ti. Toda dokazati mi moraš, da so bili res Juarezovi vojaki, sicer ne morem kaznovati, ker sem kadil z njimi calumet miru. "Rekel sem ti, da ti bom tudi to dokazal. Poprej pa ti še moram povedati, da sta med tistimi belokožci dva človeka, ki ju moram dobiti." "Zakaj?" "Naša sovražnika sta, iščem ju. Zelo mnogo mnogo dni sem jima že na sledu." Bolje Old Death res ni mogel odgovoriti. Da je pripovedoval dolgb zgodbo o William Ohlertu in o Gibsonu, bi ne bil toliko dosegel ko z besedo "naša sovražnika sta." Poglavar je povedal: "Ča sta tvoja sovražnika, sta tudi moja, brž ko jima bom odvzel dim miru. Izročil ti bom tista dva človeka." 'Dobro! Sedaj pa ti moram še dokazati, da so belokožci res Juarezovi vojaki. Naj pride poveljnik be-lokožcev sem! Govoril bom z "Dejal je, da bodete prebred li Rio Grande med rekama Las Moras in Rio Moral na plitvini, ki je znana le vam, in da pojde-te črez Bayo, Cruces, San Vin-cente. Tabal in San Carlos v Chihuahuo. Selveda ste krenili od te smeri nekoliko v stran in na jug, kakor sem opazil —." "Ker smo našli Komanče —." "— pa ste se jim pridružili." "Da. Naši prijatelji so." "Vaši prijatelji —? Mislil sem, da so bojevniki Komančev vaši sovražniki —." Vidna zadrega se je zrcalila na obrazu bradatega. Pokašlje-val, da bi Old Deatha opozoril, naj neha, pa stari se je delal, kot da nič ne vidi in ne sliši. Mirno je pravil: "Saj se vendar držite k Juare-zu. In prostovoljce spremljate črez mejo, ki jih je senor Cor-tesio nabral za Juareza —. Ko-manči pa držijo s Francozi —." Končno je našel Mehikanec izgovor. "Senor, zelo se motite! Tudi mi se borimo za Francoze!" "In spravljate prostovoljce iz Zedinjenih držav v Mehiko —?" "Da!" "Pa za koga — ?" >'Za — Napoleona seve." "A tako —? Torej senor nabira prostovoljce za Napoleona?" "Mislil sem, da za Juareza." "Mu na misel ne prihaja." "Lepo! Hvala vam za pojasnilo, senor! Lahko se vrnete, odkoder ste prišli!" Krvavice in cvetlice na Hubbard Road v Madisonu Skoraj so že minili jesenski dnevi, ki so bili precej prijazni; lepo nam je sijalo jesensko sonce, dasi je bilo precej pomaknjeno doli proti Floridi. O srečni ljudje, katerim je dano, da jih bo obsevalo, ko bo nas, tukaj živeče zemljane, stresal mraz; ko bo mrzla burja brila okoli nas in ko človek ne bo vedel, kam bi se djal, da bi delal manj napotja. Najrajši bi si stolček postavil poleg polnega soda, a ne zabitega . . ..ali pa da bi imela pipa morda ključ in bi se tisti nahajal v ženskem predpasniku . . . Kaj bi koristilo sedeti pri zabitem sodu, če bi si pa ne mogel privoščiti požirek tiste zlate kapljice; boljši bi bilo na prepihu mrzle burje, pa bi si kaj takega sploh ne domišljal. Ko tako premišljujem svetovne zadeve, kako bi bilo boljši za narod, posebno Kranjci bi morali nekaj odločiti ali bo tako ali tako. Seveda, treba bo še poduka, a zame je že prepozno—vsaj tako pravijo naši domači. Francelj si bil in tak tudi ostaneš. Bolj ko mi trobijo kakšno stvar, da ali da ne, bolj tiščim v tisto. Neštetokrat so mi že povedali, da naj bi malo manj tiščal v kozarec in malo bolj k delu in potem bi se pa že kako shajalo z menoj ; a sedaj pa, da delam ravno nasprotno. Pa naj mi kdo kaj dopove in me izobrazi. Ker že tako dnevi hite na- prej, da se jih niti šteti ne more, mislim, ko smo bili še mladi, tedaj smo težko pričakovali, kdaj bomo dovolj stari, da bi se lahko poročili, pa smo dočakali že tretjo generacijo, ki nam sedaj poklanja darila za naše rojstne dneve. To je seveda častno in pomenljivo in zakaj bi ne bili ponosni na tc starost, ki smo jo dosegli kljub vsem težkočam, katere je bilo treba prestati. Tako vidite sem tudi jaz prejel pomembno darilo od našega Eddieta, ki mi je podaril lepo pisalno orodje, katerega sem bil prav vesel in sem tudi ponosen nanj. Rekel mi je, da ker sem vedno tako v pisanje zamišljen, da bo najboljše kaj takega in res ni mogel dobiti boljšega darila kot je to. Prav lepa hvala, Eddie! Oni dan sem se bil oglasil pri našem sosedu, John Rusu in njegovi prijazni soprogi tam na Eaglesmere ulici, ki sta lansko leto kupila pri nas ščetinca in je rekel, da je bil prav zadovoljen z njim. Se reče, ni kar na glas vpil kako "fejst" je bil, ampak samo rekel je, da bo letos zopet prišel pogledat, če se bo dobilo kaj. To pa menda že pomeni ,da je bil z njim zadovoljen, ker drugače ne bi zinil kaj takega, kajti videl sem, da kar on reče to tudi drži. Samo nekaj mi je pa rekel in sicer, da bi rad videl, da bi mi najprej doma klali, da bi bile krvavice že pripravljene za pi-azne želodce, ko bodo oni prišli. Noja, pa sem rekel, da kaj takega se pa lahko pripeti, saj Rusov John je že tak, da ga je nekaj videti.1 Pa tudi Grmovi njim in koj boš spoznal, kako prav sem dejal, ko sem trdil, da so te prevarili." poglavar je mignil. , Eden bojevnikov je pristopil. Beli bober mu je dal povelje in pripeljal le enega izmed belih, visoko zrastlega, krepkega moža s košato brado in brki in z vojaškim nastopom. "Kaj hočete?" je osorno vprašal ter nas temno in neprijazno gledal. Gibson me je najbrž spoznal in opozoril svoje ljudi na mene ter povedal, s kakimi nameni sem prišel za njim. Da jih je nalagal, se razume. Saj jim o svojih lopovščinah ni smel pripovedovati. V napeti radovednosti sem čakal, kako bo Old Death dokazal, da so beli res Juarezovi vojaki. Ako mu je uspelo, je bil Gibson inoj in Ohlert tudi. In stari, prekanjeni scout je dobro začel. Prijazno je zrl osor-nemu možu v obraz in zelo vljudno povedal: "Prinašam vam pozdrave od Kospoda Cortesija iz La Grange, senor!" Bradatemu se je razjasnil ob raz. Naglo je vprašal: "Ga poznate?" Ni slutil, a jej Ugrabil za trnek, ki mu ga je Old Death nastavil. "Seveda ga poznam!" je pra-vil Old Death. "Dobro prijate-sva si že dolgo let sem. žal 6em prepozno prišel, sicer bi se VaWi bili že lahko v La Grangi ^idružili. Pa popisal mi je pot, potujete, in res sem vas našel." "Pot vam. je popisal —? Po-sta si res dobra prijatelja! katere kraje pa je imenoval?" Jeza je šinila bradatemu po obrazu. Stari dedec ga je pošiljal v stran ko šolarja —. "Senor," je vzrojil, "kdo vam daje pravico,, da me gonite proč kakor pobalina?" "Pri temle ognju smejo sedeti le poglavarji in odlične osebno sti." "častnik sem!" "Juarezov —?" ga je iznena-da vprašal Old Death. "Da — ne ne! Napoleonov seveda, kakor sem že dejal." "No, lepo! Sijajno ste se zagovorili ! častnik mora premišljeno govoriti, posebno še v ta-kihle kočljivih okoliščinah! Zapomnite si to! Opravila sva. Pojdite!" častnik .je hotel ugovarjati, pa poglavar je zapovedovalno zamahnil z roko in iti je moral. Old Death se je obrnil k Belemu bobru. "No, kaj pravi moj rdeči brat?" Njegov obraz ga obtožuje, to je res," je pravil Beli bober. "Toda s tem še ni dokazano, da je res Juarezov vojak. In zanesljiv dokaz moram imeti, da je res naš sovražnik, sicer mu ne morem vzeti dima miru." Hm —!" se je jezil Old Death nad trmastim rdečkarjem. "Toda — prepričan si vsaj, da je res častnik?" "Da. Sam je tako povedal." "In da je bil pri Gortesiju v La Grangi?" "Da." "Da torej deluje za tisto stranko, ki za njo nabira Cortesio prostovoljce?" "Tako je! Dokazi mi, da Cortesio res nabira za Juareza prostovoljce, pa sem zadovoljen." "To ti prav lahko dokažem. In tako zanesljivo dokažem, da ne boš več dvomil. Tule poglej!" Segel je v žep in izvlekel potni list, seveda tistega, ki ga je Juarez podpisal. Razgrnil je papir in ga dal poglavarju. Beli bober je pozorno pregledal potni list, se kruto nasmejal pa dejal: "Poglavar Komančev se ni u-iil umetnosti belih, da bi na papirju govoril. Prav dobro pa pozna tole znamenje!" Pokazal je na Juarezov podpis. (Dalje prihodnjič) Potapljač, ki lovi rake, na ne v Krki, ampak v morju pri Miami, Florida. z 172. ceste so bili tam. Veste ti ljudje so pa že tako prijazni, da je le kaj, saj tudi njim vozim naše dobrote, oni pa niso še nič rekli, če so bili zadovoljni s tem, kar pripeljem, menda že ker nič ne "kikajo." Sicer pa ne bi kupovali in tako smo se marsikaj prijetnega pogovorili in to prav po dolenjsko, kakopak, saj so to Dolenjci in tako prijazni ljudje. Veliko časa sem prebil med njimi v svojem življenju. Nekoč bi me bila rada dobila neka mlada dolenjska dekle, pa nisem bil še pri volji se ženit, ker nisem imel še 20 let. Ti ljudje so prišli obiskat Johna, ker so dobri prijatelji in sem se jim pa še jaz pridružil. Nič jim pa ni bilo znano, da je naš sosed John prestal lahko operacijo. Šel je k zdravniku, vtaknil v žep dva dolarja, ko pa je prišel tja, je vprašal zdravnika, koliko bo računal in ta mu pove, da samo dva dolarja, John mu je pomolil denar in kupčija je bila gotova in operacija izvršena. Nato me je Rus kar debelo pogledal in rekel: "Kako pa to, da nisi tega poročal v 'caj-tenge,' saj sedaj je že minilo," Veste, pa sem tudi vprašal Johna, če mu je bil dal zdravnik kaj takega za zaspat. John je pa rekel, da tisto je že poprej zavžil, da ni bilo treba zdravniku časa tratit. Kdor želi zvedeti kaj več podrobnosti, naj se kar na Johna obrne, saj je prav prijazen človek in bo še kaj več povedal o tem. Tam na 156. cesti pe pa tisti prijazni Kastelčev Tone. Tam moj voznik vselej ustavi ravno pred njegovo trgovino, ker imam tam okoli precej odjemalcev. Vsakikrat stopim tudi k Tonetu in ga vprašam, če mogoče želi kaj dobrega. Pa pravi : "Kar daj, saj vem, da ti ne pripelješ • nič slabega," pa mi vrže na mizo denar. To je tisti prijazni Tonček, ki meri in dela obleke pri "Bra-zis Brothers." On vam pa zna pomeriti obleko, da se človeku poda, to pa moram reči, saj 1 em na svoje lastne oči videl, da ko je on naredil obleke in jih fantom meril, so izgledali pa že tako "fejst," da nikol tega. Pravijo, da je Mr. Kaste-lic doma tam nekje od Višnje gore na Dolenjskem. Nekdo mi je povedal, da imajo tam priklenjenega polža na verigi, pa ker jaz nisem nikdar hodil tam okrog, tudi ne vem, če je res ali ne. Pa naj bo že, kakor hoče, samo toliko vem, da je Tone "fajn" fant in nihče se ne bo kesal, če se obrne na njega, ker vem, da bo vsakemu prav pošteno postregel z najboljšim blagom in najzmernejšo ceno. Ko sem se oni dan sprehajal po clevelandskih ulicah in to po privatnih opravkih, to se pravi, da nisem prenašal košare, kot navadno, pa sem videl precej zanimivosti tam doli, seveda, kot tak podeželski človek, ki pride v tako veliko mesto tja doli na St. Clair, ker tukaj, nismo privajeni tako velikih in na gosto postavljenih hiš. Saj veste, pa se človeku kar čudno vidi, ko ugleda kaj takega. Tako sem se zazijal v izložbena okna, da sem se kar zaletaval, ker kamor sem pogledal sem videl samega sebe. Tako sem zagledal, tam na St. Clair-ju pri Škulovem Francetu, kjer ima lepo in dobro idočo štacuno in mesnico, lepe krvavice, čla so mi kar skozi okno dišale. Pa sem stopil notri in rekel, če bi mi hotel prodati nekaj tistih dišečih krvavic. davža, ki samo obljublja, a da pa nič in za tisti nič, ai človek ie more ničesar privoščiti. Oh, tako so srečni tisti ljudje, ki jim je Miklavž še naklonjen. Končno pa želim vsem čita-teljem, posebno pa mojih prijaznim od-"jemalkam" ter njih družinam srečne in zadovoljne božične praznike in vas vse prav lepo pozdravljam do prihodnjič. Frank Leskovic. IZ DOMOVINE Predsednik Roosevelt, levo, pri pola panju venca na grob nepoznanemu vojaku pred spomenikom na Arlington pokopališču v Washingtonu. Malo začudeno so me pogledali in so si mislili: "To more biti pa že podeželski človek, ker se tako ozira na okrog, kot bi hotel videti in kupiti vse in se tudi nekaj precej trdo obrača, ker mestni ljudje se bolj hitro obračajo." Rekli pa so: "Seveda jih prodamo, saj zato jih pa imamo." Vprašal sem, koliko stanejo, in so mi povedali, da so samo po pet centov vsaka. Nato pa sem rekel Škulovi materi, ki so prav prijazni, da za pet centov se ne more veliko dati, saj stane samo črevo toliko brez da bi kaj notri dali. Rekel sem, da če bi bilo notri več dobrot pa manj dišave in večja cena, pa bi se ljudje kar stepli zanje. Pa so mi rekli, da vsi ljudje ne mislijo tako, sicer pa so bile klobase prav dobre, kot sem že prej omenil. Obiskal sem tudi naše tam na Norwood Rd., pri Viranto-vih. Sešla sva se z Virantovim Francetom in se pogovarjala o raznih svetovnih dogodkih in kako bi bilo boljši za nas in za našo deželo. France ima zadej za hišo lep vrt in v njem posajene najlepše "gavtrože," bile so tako rdeče, kot najlepši žamet in ker so se mi tako dopa-dle, sem imel vedno oči obrnjene proti njim. Ko je pa Virant le videl, da se ne zanimam za nič drugega kakor za tiste rože, mi je rekel: "No, pa pojdi ih si utrgaj eno," čeprav sem vedel, da se mu je vidi škoda, ker mu je tako lepo krasila vrt. Rekel sem mu, da se kar taco pa že ne trga, ker bi ne bilo epo, še manj pa častno, da bi car tako sam trgal cvetlice po drugih vrtovih, saj nisem doma, da bi imel vso oblast do njih in sem še pripomnil, da če bi mi jo Mrs. Virant utrgala in jo dala raeni, potem jo pa že vzamem. "O ja, tisto pa že, pa še kako bi bil ponosen na njo. Ne bodi len, se Virant obrne in zakliče. Začudeno se oglasijo: "Kaj pa je eno pošardje, da mekličeš?" France pa pravi: "Tisti iz Hubbard Rd., ki tako rože 'lajka,' je tukaj." Takoj je pritekla Mrs. Virant. France pravi: "Daj mu no eno odtrgat, saj veš, da se ne bo prej zmazal od tukaj, da jo dobi, saj vidiš, kako je zaljubljen vanjo." No, pa sem jo res dobil in sem jim prav iz srca hvaležen zanjo. Povsod dobivam semena in korenince za spomladanske rože od vseh krajev. Anton For tuna, tudi iz Norwooda, mi je prinesel najlepših korenine za spomladansko posaditev. Iz Broughton, Pa., so mi poslali Frank Dolenčeva mati 1'aznih semen, iz katerih bodo zrastle najlepše cvetlice. Nekaj sem jih moral že kar sedaj posaditi. Obljubljenih pa imam še v Clevelandu vse polno in kakor izgleda, bodo zavzele ves prostor, da še krompirja ne bo kam saditi, o pa s krompirjem itak ni drugega, kot dosti dela in pa stroški. Prav lepa hvala vsem za dano in obljubljeno! Ker dnevi tako hitro beže, se nam bliža božič z vso naglico. Mnogi se ga vesele, seveda tisti, ki pričakujejo Miklavža in njegovih daril. Mnogo nas je pa takih, ki se le z žalostnim sr- —Težka nesreča na cesti. 11-etni dninarjev sin Albin Malkar z okolice Vojnika, je srečal v šo-o gredoč na cesti pri Vojniku voz, ki sta ga vlekli dve kravi. V :em trenutku je privozil mimo ivtomobil. Kravi sta se splašili n sta podrli Mlakarja na tla. Voz je šel čez dečka ter ga hudo poškodoval po glavi in nogah. 3onesrečenec je v bolnišnici. —Drzen vlom v Rakitni. Oni eden je vlomil 33 letni Josip Lenič v stanovanje Meri Ivlikoš v Rakitni in odnesel iz stanovanja 37 bankovcev po 100 francoskih frankov in 15 bankovce vpo 100 din, tako da je odnesel v celoti 7000 dinarjev jugoslovenskega in francoskega denarja. Še isti dan je Lenič prišel v družbi dveh nepoznanih cigank k posestniku Jožetu Grumu v Rakitni, ki je kasneje zapazil, da mu je bila u-eradena srebrna moška žepna ara, vredna 300 din. Prav verjetno je, da je uro ukradla ena izmed cigank. Prva ciganka je stara okrog 60 let ter je visoke, bolj vitke postave, druga je stara okoli 30 let in tudi bolj visoke postave in čednega obraza. Obe sta imeli ta dan na glavi rdeči ruti. Orožniki vse tri zasledujejo. —Več pozornosti otrokom. V ljubljansko bolnišnico so pripe-jali komaj lfeto dni staro Marijo Pavškovo, hčerko kovača iz Tržiča. Mati se je za trenutek odstranila iz kuhinje, v kateri so ostali otroci sami, poleg Marije še dva v starosti 3 in 4 let. Nesrečno dekletce se je priplazilo do štedilnika in odprlo vrata. Pri tem je ogenj zgrabil obleko, da je Marija dobila hude opekline po vsem životu. Podobna nezgoda se je pripetila 71 letnemu ko-čarjevemu sinu Petru Mavcu s Preserja. Grel se je pri kotlu, v katerem je mati kuhala za svinje, pri tem pa se je z nogo naslanjal na desko, položeno čez kotel. Na lepem se mu je deska iz-podmaknila, da mu je noga ušla v krop. S hudimi poškodbami so ga prepeljali v Ljubljano, še huje pa je izkupila štiriletna Marija Kostrevčeva, posestnikova hči s Cirja. Na paši se je preveč približala pastirskemu ognju, ki se je prijel njene obleke in dekletce tako hudo opekel, da so ga morali prepeljati v krško bolnico, v kateri je naslednji dan podlegla. — Iz neprevidnosti sam zaž-gal hišo. V Topolšici je zgorelo gospodarsko poslopje tesarja Antona Brložnika. Poslopje je zgorelo do tal in trpi Brložnik okoli 12,000 din škode. Orožniki so v teku preiskave glede vzrokov požara zaslišali tudi Antona Brložnika, ki je priznal, da je v gospodarskem poslopju izgubil gorečo cigareto, ki je pa ni pobral. Ogorek cigarete je zanetil slamo in tako se je ogenj razširil na vse poslopje. Orožniki so fer-ložnika zaradi malomarnosti oVa-dili državnemu tožilstvu. MALI OGLASI V najem se da 3 sobe, kopališče in garaža. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. (278) Fina večerja Andy Korošec in Tony Vintar, 15020 Calcutta Ave. bosta v soboto 2. decembra servirala fino kokošjo večferjo (Chicken Dinner). Se toplo priporočata za obilen obisk. Vsakojaka izborna cem spominjamo na našega Mi-i pijača n,a razpolago. Popravljamo radije za dom in avto, pralne stroje, peči in "cleaners." Odprto v pondeljek, četrtek in soboto večer PULL QUART Code No. 67-A Pull 86 Proof i [^CSŠ; In pametno ti še isto noč se mu je posrečilo skočiti preko zida svojih vrtov, in je pustil za seboj kot talnika nevarnega pobeglega zločinca Josepha Couturier j a, katerega je detektiv Vernier prijel, do-čim je vojvoda Sairmeuse srečno dospel v svojo palačo. Oto je pričakoval svojega mojstra, ko je bil tozadevno ta-jinstveno obveščen po gospej Milner. V enem samem trenutku si je Martial porezal brado, nakar je skočil v pripravljeno ko-pelj, dočim je Oton njegovo beraško obleko sežgal. Vendar se Martial ni upal oddahniti prej, dokler niso policisti in detektivi, ki so uvedJi preiskavo v palači, odšli. "Končno, končno!" vzklikne. "Čast je rešena! Prekosili smo Vernierja v zvitosti!" Martial je pravkar zapustil kopalno sobo in se zavil v nočni plašč, ko mu Oton izroči pisemce, poslano od vojvodine. V naglici prelomi pečat in bere: "Ti si na varnem. Znano ti je vse. Jaz umiram. Z Bogom. Ljubim te!" V dveh skokih je Martial pri vratih sobe svoje soproge. Vrata so bila zaklenjena, Martial jih s silo odpre. Prepozno! Gospa Blanche je bila mrtva —zastrupila se je! Umrla je iste smrti kot Marie-Anne. Toda preskrbela si je strup, ki je takoj deloval, brez bolečin. Mirno je počivalo truplo na postelji, oblečeno v sijajno obleko. Roke je imela sklenjene na prsih in zdelo se je, da samo spi. ■Solza se pojavi v očeh Mar-tiala. "Uboga, nesrečna ženska!" šepeta. "Da bi ti Bog odpustil, kot ti odpuščam jaz!" Konec druge knjige. EPILOG Prvi uspeh Varen v svoji knežji palači in obdan od številnih služabnikov, je vojvoda Sairmeuse zmagoslavno zaklical: "Prekosili smo Vernierja!" V tem je imel prav. Toda Martial je bil prepričan, da se je za vselej iznebil pretkanega detektiva, toda motil se je v tem. Detectiv Vernier ni bil mož, ki bi se vsedel in prekrižal roke ter premišljeval o svojem porazu.' V sebi je čutil dovolj energije, da bi premaknil svet, ako bi bilo potrebno. "Hej, moj dobri prijatelj," reče napram Očetu Absintu, staremu policistu, ki je korakal poleg njega, "slišali ste, kaj je rekel Tabarst! Torej sem imel jaz prav." (Toda njegov tovariš ni bil nič navdušen. "Da, prav ste imeli," odgovori s skoro jokavim glasom. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in bar vanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV FINE TAILORED BRAZIS BROS. OVERCOATS TOPCOATS $ 15*95 $17.95 IN ALL STYLES AND SIZES Select your coat at these present low prices and save. Every coat is made in our own factory. MADE TO CLOTHES MEASURE $2250 BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. . r rrt>M r^i r ri^-c-i ^vr, .j "Kaj mislite, da sva uničena radi dveh ali treh napak, ki sem jih napravil? Neumnost! Današnji poraz se bo spremenil v zmago jutri." "Hm, mogoče," odvrne Oče Absint, "to je, se razume, ako naju prej ne brcnejo iz službe." Ta pripomba je nap.otila Vernierja, da se je resno začel uživljati v začasni položaj. Vernier je izposloval, da so pustili nevarnemu jetniku pobegniti. To je skrajno odgovorna zadeva, res, toda pri tem je prijel enega najbolj nevarnih zlocincev, Josepha Contu-rierja. Nekaj tolažbe je Vernier imel v tem. Toda dočim se Vernier ni toliko brigal, da bo odpuščen iz policijske službe, pa mu je toliko bolj rojilo po glavi, da reši skrivnostno zadevo, ki se je pripetila v krčmi Poivriere. Kaj bodo rekli njegovi predstojniki, ko jim pove, da sta May in vojvoda de Sairmeuse ena in ista oseba? Brez dvoma bodo zmajali z rameni in zavihali nosove. "Toda sodnik Segmuller mi bo verjel," se je tolažil Vernier. "Vendar ali bo začel s primerno akcijo, ne da bi imel neovrgljive dokaze v rokah?" Bilo je skrajno dvomljivo, in tega se je Vernier dobro zavedal "Ali ne bi mogli vrniti se v Sairmeuse palačo," je premišlje val Vernier, "in prisiliti vojvodo, da se pokaže, da ga spoznamo obenem kot jetnika Maya in kot vojvodo?" Toda s to mislijo se je pečal samo trenutek, nakar jo je takoj opustil. "Neumnost!" je vzkliknil. "Kaj morda res misliš, da se bo prebrisani vojvoda kar tako pu stil speljati v past? Stavim, da je pripravljen za enak obisk, in končno bi jaz zopet tičal do vratu v blamaži." Zadnje besede je glasneje spregovoril, kar je vzbudilo radovednost Očeta Absinta. "Oprostite," reče, "nisem vas dobro razumel." "Rekel sem, da morava dobiti izvrstne dokaze, predno nama dovolijo, da nadaljujeva s preiskavo." Vernier se je zdajci spomnil na gospo Milner v hotelu Mari-embourg. Spomnil se je trenot-ka, ko jo je prvič videl. Ko je zopet prišel k njej, je stala na stolu, z obrazom obrnjena proti gajbi, ki je bik pokrita s črno tkanino in neprestano ponavlja tri ali štiri nemške besede napram papagaju, ki je tudi dosledno odgovarjal: "Kamelija! Kje je Kamelija?" "Ena stvar je gotova," je nadaljeval Vernier, "če je gospa Milner — ki je Nemka in govori francosko z močnim nemškim naglasom — vzredila tega ptiča, tedaj bi papagaj govoril samo nemško ali pa z nemškim naglasom kot njegova gospodinja. Torej sledi iz tega, da papagaja nima še dolgo, ker ptič "govori" perfektno francosko. Kje ga je torej dobila?" Oče Absint je postal nepotr-pežljiv. "Lepo vas prosim," reče stari policist, "povejte mi, kaj govorite?" "Rekel sem, da je v palači Sairmeuse nekdo, katerega ime je Kamelija, in če je v resnici, tedaj imam dober dokaz v rokah za nadaljni nastop. Alo, očka Absint, hitiva naprej!" Ko prideta do Grenelle ceste opazi Vernier nekega sla, ki se je naslanjal na vrata bližnje krčme. Vernier ga poklič. "Hej, fant," mu reče, "pojdi v Sairmeuse palačo in vprašaj za Kamelijo. Povej ji, da jo čaka njen stric." "Toda, gospod —." "Kaj, ali nisi še šel?" Sel odhiti, dočim stopita oba policista v pivnico, in Oče Absint je imel komaj čas izprazniti prvi kozarec žganja, ko se sel vrne. "Gospod, nemogoče mi je bilo govoriti z gospodično Kamelijo. Hiša je zaprta od tal do strehe. Vojvodinja je danes zjutraj nepričakovano umrla." "Oh, lopov!" vzklikne mladi detektiv. Potem se pa takoj pomiri in reče sam sebi: "Najbrž je ubil svojo ženo, ko se je vrnil domov, toda njegova; usoda je zapečatena. In sedaj mi bodo gotovo dovolili, da nadaljujem s preiskavo." V dvajsetih minutah sta bila že v justični palači. Sodnik Segmuller je sicer z dvomom, toda z zanimanjem poslušal, kar mu je pripovedoval detektiv Vernier. Zgodba o papagaju ga je končno prepričala "Najbrž imate prav, moj ljubi Vernier," reče končno. "Resnici na ljubo naj rečem, da se strinjam z vami. Toda nadalj-nih korakov tozadevno ne morem podvzeti, dokler mi ne dostavite tako prepričevalnih dokazov, da se jim Sairmeuse vojvoda ne bo mogel zoperstavljati." "Ah, gospod, moji predpostavljeni mi ne bodo dovolili —." "Nasprotno," ga prekine sodnik, "dovolili vam bodo iti do skrajnosti, ko jim tako naročim." "In ali jim boste naročili?" vpraša Vernier boječe. "Takoj!" Sodnik je že stopil k vratim, ko ga ustavi mladi detektiv. "Še eno ljubav mi izkažite, gospod," reče. "Tako dobri ste; vi ste prva oseba, ki mi je dala pogum — ki mi je zaupala." "Govorite, prijatelj." "Ah! Prosim vas, da bi mi napisali nekaj vrstic za gospoda sodnika Escrqvala. Karkoli je, napišite, da je jetnik pobegnil. Jaz ponesem to poslanico in potem — oh, gospod sodnik, nič se ne bojte, previden bom!" "Dobro torej," odvrne sodnik. Ko je Vernier zapustil urad svojega poveljnika je imel pol-nomoč, da nadaljuje s preiskavo', in v žepu je nosil pismo sodnika Segmuellerja za sodnika in zre Gevrolu v obraz. "To je veliko boljše kot dovoliti jetnikom, da vodijo medsebojno tajno dopisovanje in občujejo obenem z zunanjim svetom," odvrne Vernier z glasom moža, ki ve, kaj govori. Gevrol se je osramočen umaknil v notranjost justične palače. Preostali čas dneva je vpora-bil, da je pripravljal svoj načrt in premišljeval, kaj naj reče, ko prinese pismo Segmuller j a Es-crovalu. Drugi dan ob enajstih dopoldne se je znašel v hiši sodnika Escrovala. "Gospod se nahaja v svoji študijski sobi z nekim mladeničem," odvrne sluga, "toda ker mi ni dal Escrovala. Njegovo veselje je povelja, da ga-ne smem motiti, bilo tako ogromno, da niti opa- lahko vstopite." zil ni režanja, ki ga je spremljalo po koridorjih justične palače. Smejali so se mu njegovi tovariši, ki so bili mnenja, da se Vernier ju meša. Na pragu ga je čakal njegov glavni nasprotnik, takozvan general, inšpektor Gevrol. "Ha, ha!" se zasmeje, ko stopi Vernier iz sodnijske palače, "tu prihaja eden onih medakov, ki [lovijo morske some, pa (ne vjamejo niti ribice. Za trenutek se je Vernier razjezil. Toda nenadoma se obrne Vernier vstopi. V študijski sobi ni bilo nikogar. Toda iz prihodnje sobe, ki je bila predeljena od prve z bar-žunastim zastorom, so se slišala prijatena vzdihovanja, jok in odmevi poljubov. Detektiv ni vedel ali bi ostal ali bi odšel. Za trenotek je obstal ne vedoč, kaj bi naredil, potem pa opazi neko odprto pismo na preprogi. » Vernier pobere pismo, v katerem čita sledeče: "Prinašalec tega pisma je sin Ko so hoteli imeti v Detroitu komunisti shod, so jih Amerikanci razgnali. Slika kaže komunista, ki gre s shoda, pa precej naglo, ker za njim je pest. FOR THIS BETTER RYE A PINT Code No. 67-C OLD PORTAGE BRAND RYE WHISKEY • Nc sodite kakovost Old Portage po tej izjemno nizki ceni. Poskusite ga! Vdihajte njega prijeten vonj! Zmešajte ga v cocktails, highballs, ali ga vzemite "čistega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polne mere okus, ki vam bo res prijal. Čc sodite po steklenici ali enem požirku, tisoči se strinjajo, da je najboljša kupčija v rye. — , jas Barclay & Co., Limited, Detroit. Mich AMERIŠKA DOMOVINA Marie-Anne, Maurice, vaš sin! Dal sem mu vsa potrebna izka-zila, da lahko doženete njegovo identiteto. Za njegovo vzgojo sem potrošil to, kar sem podedoval od uboge Marie-Anne. Oni, v katerih varstvo sem ga izbočil, so naredili iz njega plemenitega moža. Ker ga vračam sedaj vam je vzrok, čla življenje, ki ga jaz živim, ni častno in primerno za njega. Včeraj je umrla nesrečna ženska, ki je umorila mojo sestro. (Dalje prihodnjič.) -o- ['odpirajte slovenske trgovce! Mrs. Emory Herron iz Indian Springs, Tenn. in njeno dete, ki je bilo rojeno z dvema glavama. Zdravnik je izvršil operacijo in dete se počuti dobro. Druga glava je rasla otroku pri čelu. Na ladjah se posebno prostor, kjer imajo radio, zadelan z vrečami peska. boje, da bi jim sovražnik razbil Tukaj vidite, kako je ta prostor