MUZEJSKI RAVNATELJ it. 239 lit t izhaja v««ki es©dno vrženi v merje, oziroma uničeni in podvijen i. Morali so izprazniti vso Ualo Azijo s Smiroo vred in skleniti s Turki mir kot premaganci. Poraz pa je imel najda leko*eteej£e posledice tudi za notranjepolitično življenje Grči je, kajti kmalu je izbruhnila revolucij a, ki je vrgla kralja Konstantina s prestola in ga pregnala v kaocmstvo, kjer je kmalu umrl, medtem ko so bili ministri, ki so vodili ono nesrečno vojno, postavljeni od revolucionarjev pred vojaško sodišče, ki jih je obsodilo na smrt. iz teh dogodkov se je tudi rodila sedanja grška republika, ki je nadomestila prejšnjo monarhijo. Mož, ki je bil duša turškega odpora in osvobodilnega poleta, Mustafa Kemal Paša, sedanji predsednik turške republike, reformator in reorganizator vsega turškega življenja. Tudi na Turškem je uvedel namreč republikanski režim ter zamislil številne reforme, s katerimi se povojna Turčija polagoma, a korenito modernizira. Ni torej nikako čudo, ua slavijo Kemal Pašo tu v Carigradu ves čas njegovega bivanja kot narodnega junaka, rešitelja turške države. Tudi njegovi politični nasprotniki, t. j. pristaši konservativnih strank, priznavajo namreč brez pridržka, da je bil Kemal Paša edini mož, ki je mogel rešiti Turčijo iz povojnih razvalin. Ta slavljeni gost Carigrada ostane tu še par tednov in se vrne okoli 15. oktobra v Angoro, kjer se istočasno začnejo priprave za svečano otvoritev novoizvoljenega parlamenta — tretje velike narodne skupščine — v kateri ima vlada ogromno večino. Kemal Paša namerava nastopiti ob otvoritvi skupščine z velikim govorom. V njem hoče orisati vse svoje delovanje od 19. maja 1919., ko se je izkrcal v Samsunu in ko je začel borbo, dalje vsa razdobja turško-grške vojne in dogodke ob časa lau-sanneske mirovne konference, na kateri se je zaključil mir, ki je zapečatil in utrdil uspehe njegovega velikega dela in napora turškega naroda. Ta govor se pričakuje tu in po vsej Turčiji z nenavadno velikim zanimanjem, ker bo pač predstavljal oživitev vse turške zgodovine zadnjih devetih let. Od onega časa, ko je bil usta^ novljen novi turški režim in je začel delovati po geslu «Turčija Turkom», z eno besedo v zadnjih petih šestih letih so se seveda izvršile velike spremembe v celotnem življenju turškega naroda. Še bolj kot čisto zunanje spremembe so pač važne notranje spremembe duševnosti in nazorov. Predvsem se opaža povsod ojačan je narodnega ponosa in patriotizma na čisto novih, evropskih podlagah. Pri tem je posebno zanimiv pojav ki kažn, da se je poglobil turški povojni nacionalizem tudi v rasnem pogledu. Mislim na antisemitizem, ki je bil v sultanski Turčiji neznana stvar in ki se je začel naglo širiti med vsemi eloji že pred časom. Dasi so se skušali Židje prilagoditi spre tnenjenim razmeram, je kljub temu izbruhnil na dan splošen odpor proti njim, čim je dosegel novi turški nacionalizem določeno stopnjo svojega razvoja. V zadnjih letih sta imela dva poslanca govore v parlamentu, kjer sta resno opozarjala na židovsko nevarnost ter zahtevala od vlade, naj ukrene proti Zidom stroge mere. Kako globok je danes prepad, I u loči Turke od Židov, dokazuje nazorno naslednji dogodek, ki se je odigral te dni v Carigradu. Sin nekega visokega turškega uradnika se je zaljubil v lepo Židinjo Elso Niego. Ker pa nu stariši niso dovolili, da bi jo vzel, je šel in jo je ubil. Ob njenem pogrebu so carigTajski Židje uprizorili majhno demonstracijo proti Turkom. Pri tem je bilo aretiranih devet carigradskih Židov, ki so bili izročeni sodišču radi žalitve policije in šuntanja. Proces se še ni vršil, ali gotovo je, da bodo obtoženci obsojeni na zelo ostre kazni. Pripravlja se dalje zakonski predlog, s katerim se bo prepovedalo Židom naseljevanje v notranjosti driave brez posebnega dovoljenja. Tak zakon obstoja že glede Grkov in Armencev, toda ti so po njem le malo Kadeti, ker žirijo danes večinoma v Carigradu. Pač pa bodo težko zadeti Židje, ki so raztreseni po vsej državi. Vzroki močnega antteemit-skega gibanja in razpoloženja med Turki so v glavnem dveh vrst, plemenski in politični. V plemenskem pogledu smatrajo tudi Turki Žide za pec-o prav kot rasii evrofwki narodi, med katerimi so naseljeni v večjem Številu. V političnem pogledu pa sodoloča nerazpoloženje Turkov na»ram Židom tudi ustanavlja-nie židovske države v Palestini, ki naleta na najhujše nasprotovanje tamkaišni^a mohame-danskega prebivalstva, kar ne more ostati brez vpliva na splošne odnošaie med Turki in Židi tudi v Turčiji sami. Ak. potem ni kakor potrebno, da o tem znižanju odločajo med sindikalni odbori. Izrečen je bil tudi predlog, naj bi se poleg tega, da se znižajo mezde, pomnožili tudi delavniki. Naposled so predsedniki fa&istovskih konfederacij razpravljali o vprašanju; pomorskih uslužbencev. Sestanek je bil zaključen ob 13.15. Prihodnji sestanek, ki bo posvečen vprašanju plač trgovskih uslužbencev in perečeiAu vprašanju prodajnih.cen, se bo vršil v četrtek, 13. oktobra. KonfetfemuFpoUedelCOT in agrarni krediti RIM, 6. Z oziTom nc sestanek in sklepe zastopnikov agrarnih kreditnih zavodov, ki se je pred kratkim vršil v Rimu, in na izjave, ki jih je podal minister za gospodarstvo on. Belluzzo, je fašistovska konfederacija poljedelcev razposlala, posameznim pokrajinskim federacijam navodila za potrebne stike, ki jih naj poslednje navežejo s posameznimi kreditnimi zavodi. Navodila se nanašajo na posojila, ki naj jih dooijo poljedelci, ki so jih potrebni in katerim bodo koristila pri njihovih podjetjih, dalje na potrebne roke teh posojil, na odstranjenje nepotrebnih tofckoč za doeego teh posojil itd. Pooebaa dolgoročna posojila bodo dobili le oni poljedelci, ki se nahajajo v takih denarnih stiskah, da bi ne mogli zmagovati nadaljnjih običajnih kmetijskih izdatkov. Ta posojila se bodo dajala jvod gotovimi pogoji, ki bodo krili te izredne kredite. GimUatUi« tovarišem s« bo , pričel kostem oktobra RIM, 6. Dne 29. oktobra se bo pričel pred 13. sekcijo rimskega kazenskega sodišča proces proti kapitanu in bivšemu poslancu Giuliettiju in njegovim tovarišem, ki so obtoženi, da so pone-^verili odnosno pomagali pone- Odkritja parUKega Usta Komunistična propaganda med francoskimi mornarji PARIZ, 6. Ravnatelj pariškega lista «Figaro» in francoski senator Coty je objavil v omenjenem listu daljši članek o komunistični nevarnosti. V njem odkriva do podrobnosti delova- veriti milijonske fonde Italijan- nje in metode komunistične pro-skega udruženja pomorskih de- pagande med francoskimi mor-lavcev. Proces bi se bil moral | narji. Coty pravi, da je med mornarji francoske vojne mornarice več kot 3000 komunističnih mornarjev in strojnikov, ki so vršiti pred genovskim sodiščem toda kasacijsko sodišče je odločilo na predlog državnega pravdnika, da se bo vršil proces pred rimskim kazenskim sodi- porazdeljeni v preko 60 organi-ščem. Proces bo trajal približno | ziranih celic in ki imajo narav- tri do štiri dni. movske in Pogajanja za doleiitev meje med Dotekamo« Amatolijo RIM, 6. aAgenzla di Roma* poroča, da so se pričela v teh dneh pogajanja med Italijo In Turčije za določitev morske meje med Dodekanezom in med anatolskim obrežjem. Pogajanja se vršijo na otoku Rhodu kamor se je podal, turška komisija. Pogajanje se vo- nost porazen vpliv na moštvo francoske mornarice. Svoje trditve je Coty podprl z dokazili. V nadaljnjem pravi, da tvori pet ali šest tajnikov in okrog 50 a-gentov organizacijo osrednjega odbora «Bratske zveze», ki so v njej včlanjeni komunistični mornarji Iz tega osrednjega odbora izhajajo vsa povelja, ki se nanašajo na komunistične akcije v vojnih pristaniščih in dijo na podlagi lausanske pogod- na vojnih ladjah. Ta glavni Štab be. Smrt italijanskega »enaterja SZOLETO, 6. Danes, kmalu pc polnoči, je umrl v svoji vili v Gampellu senator grof Pompe j d i Campello. Star je bil 53 let. Rodil se je v Rimu. _ Moto Boioam so ne bo bneaovalo in Vproftnie mezdnih spsrnzam sesianek predsednikov faši-stovskih konfederacij RIM, 6. Danes ob 11. uri dopoldne se je vršil pod predsedstvom on. Turati j a, glavnega tajnika fašistovske stranke, napovedani sestanek predsednikov fašistovskih konfederacij. Glavni tajnik fašistovske stranke je poročal udeležencem sestanka o navodilih,, ki so bila razposlana pokrajinskim tajnikom fašistovske stranke, ki so istočasno tudi predsedniki pokrajinskih odborov, v zadevi revizije mezdnih tarif, kateri so bili na novo sestavljeni v sporazumu z ministrstvom za korjx>-racije. Izdana navodila odgovarjajo v svojem bistvu sklepom, ki so bili sprejeti glede tega vprašanja na poslednji seji vodstva fašistovske stranke. Navodila, ki so bila poslana posameznim pokrajinskim tajnikom fašistovske stranke, se nanašajo na sledeče osnovne točke: 1. Pri znižanju mezd naj se upošteva izključno le položaj v vsaki posamezni pokrajini, a ne tudi proložaj v sosednjih pokrajinah; 2. Če delodajalci in delojemalci ne dosežejo medsebojnega sporazuma v pokrajinskih medsindikalnih odborih, tedaj je treba prepustiti odločitev spornih vprašanj ministrstvu za korporacije in osrednjim konfederacijskim organizacijam; 3. odločitve pokrajinskih medsindikalnih odborov postanejo polnomočne Šele tedaj, ko jih odobri ministrstvo za korporacije. Po poročilu glavnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija so razpravljali predsedniki fašistovskih konfederacij o splošnem položaju poljedelstva, industrije in trgovine. Po dolgi in izčrpni debati je bilo določeno, da znižanje mezd, predvidevano v sklepih vodstva fašistovske stranke, nikakor ni obvezno. Postopanje za znižanje mezd se uvede samo na zahtevo prizadetih, toda tudi o upravičenosti teh in sličnih zahtev bo treba prej še razpravljati. Ce se posamezne pokrajinske organizacije delodajalcev in delojemalcev same med seboj sporazumejo glede znižanja mezd. Londonski Zupan; jo odpotoval iz Rima RIM, 6. Danes opoldne je odpotoval londonski Lord Mayor s svojim spremstvom iz Rima proti Londonu. Na postaji so se poslovili od uglednih gostov rimski guverner knez Potenziani, podguverner, glavni tajnik rimske mestne uprave in drugi višji mestni uradniki. Ob slovesu je izročil londonski Lord Major rimskemu guvernerju 50.000 lir, ki jih je določil za dobrodelne namene. Pred svojim odhodom je poslal londonski Lord Mayor rimskemu guvernerju pismo, v katerem se zahvaljuje za prisrčen sprejem in gostoljubje, ki so ga bili deležni on in njegovi spremljevalci za časa svojega bivahja v Rimu. KimuRlstl Iz fcrrtMn obsojeni na 18 do 3S RIM, 6. Kakor smo že včeraj naznanili, se je danes vršila pred posebnim tribunalom za zaščito države obravnava p!roti 4 komunistom iz Certalda, ki so bili obtoženi, da so pripadali komunistični stranki tudi še po njeni razpustitvi ter da so prejemali in razdeljevali podpore od takozvane «Rdeče pomoči». Obe obtoženki sedita na klopi izven kletke in ju straži ta dva orožnika. Vsi obtoženci se izgovarjajo, da so nedolžni, pa čeprav navaja obtožnica neizjx>dbitne doka ze njihove krivde. Posebno zgovorna je bila pri svojem zaslišanju obtoženka Eliza Verracini, ki je zaključila svojo izpoved, pozivaj o č za priči njene nedolžnosti Boga in mater božjo. Po zaslišanju obtožencev in prič, so bile nadaljnje razprave preložene na popoldne. Po otvoritvi popoldanske razprave je povzel besedo državni pravdnik, ki je dokazoval krivdo obtožencev ter predlagal, naj se obsodijo na kazen dveh do treh let ječe. Po obrambnih govorili zagovornikov in po daljšem posvetovanju je proglasil ob 20.30 predsednik sodnega dvora razsodbo, glasom katere so bili obsojeni: Julij" Montagni-ni na 18 mesecev jeCe, Eliza Verraccini na 2 leti, Ida Scar-selli na 2 leti in 6 mesecev, Jakob Bodi no pa na 3 leta ječe. Poleg tega so bili vsi štirje obtoženci obsojeni na posebno nadzorstvo za dobo treh let. Priziv 5 tf-««*«"—"t dnhernikov zavrnjen VIDEM, 6. Centralna komisija je zavrnila na svojem poslednjem sestanku priziv petih duhovnikov ki so bili nedavno obsojeni od vi-demske pokrajinske komisije na konfinacijo. RIM, 6. Nekateri listi in agencije so prinesli v preteklih dneh vest, da je bilo ime mesta Rol-cana uradno spremenjeno v Bolgiano. Agencija «Stefani» pravi, da so podobne vesti popolnoma neosnovane. jittKliitukl general žrtev komitaškeja ateatata BEOGRAD, 6. Predsinočnjim je bil v Stipu izvršen atei.tat na brigadnega generala Mihajla Kovače vica. Ko se je general sprehajal v družbi učitelja Jo-vremoviča, je stopil nenadoma pred njega neznanec in oddal nanj iz neposredne bližine tri strele. General Kovačevič zadet v srce, se je zgrudil takoj mrtev na tla. Na trgu je zavladala strahovita panika, v kateri se je napadalcu posrečilo pobegniti. Oblasti so takoj odredile strogo preiskavo in zasledovanje neznanega storilca. BEOGRAD, 6. O atentatu na generala Kovačevića je notranje ministrstvo izdalo^ sledeč komunikć: «Zločincev, ki so sinoči ob 18.30 v Štipu umorili generala Kovačevića, še ni bilo mogoče izslediti. Na vse strani so bile odposlane močne orožniške patrulje, da jih zasledujejo. Prizadevanje orožništva podpira tudi prebivalstvo Štipa in okolice, ki se aktivno udeležuje zasledovanja. Vsa meja proti Bolgarski je dobro zasedena, tako da je onemogočen vsak prehod. Poleg ve- vstaftev je ustanovil več posebnih komunističnih celic, od katerih se nahaja in deluje ena pri francoskem ministrstvu za vojno mornarico, druga pa pri ravnateljstvu toulonskega vojnega pristanišča. Štiri take celice se nahajajo v mornariških skladiščih v Chcrbourgu, Brestu, Lorientu in Toulonu. Coty dostavlja, da delujejo take celice komunističnih mornarjev in strojnikov tu:ii na ladjah, ki jim ve celo imena, katera na tem mestu tudi našteje. Nadalje pravi člankar, da izdajajo komunistični mornarji Časopis, v katerem podžigajo svoje tovariše k sovraštvu proti njihovim poveljnikom in k splošni vstaji. Poleg navedenih celic v vojnih mornariških skladiščih in na ladjah ter omenjenih posebnih celic, pravi senator Coty, se nahajajo take komunistične organizacije tudi v mornariških vojašnicah, v oddelkih in bolnišnicah. «Kaj storiti?» se vpraša Coty. «Admiral Docteur je izjavil, da ne more storiti drugega, nego zatreti prevratniške manifestacije. Toda zlo je treba izkoreniniti, treba je uničiti njegove temelje; za to pa naj skrbi vlada.« Senator zaključuje svoj članek tako-le: «Če bi vlada ne hotela nastopiti proti resničnim krivcem, potem se bo zgodilo, da bodo komunistični voditelji, glavni štab vstašev, naperili topove naših vojnih ladij na trdnjave, ki bi jih pravzaprav morali braniti.» Nova konferenca za omejitev pomorskoga oboroževanja in japonski admiral Saito Trgovinska pogodba mod Jugoslavijo in Nemčijo podpisana BERLIN, 6. Danes dopoldne je bila podpisana nemško-jugoslo-venska trgovinska pogodba. Ta stalna pogodba nadomešča dosedanji začasni trgovinski sporazum. Nov v tej pogodbi je sx>orazum glede velikih ugodnosti za medsebojno naseljevanje. Razen tega je dodan pogodbi kratek tarifni dodatek, v katerem so določene medsebojne u-godnosti za gotove izvozne predmete. Dočim je Nemčija dovolila te ugodnosti za poljedelske pridelke Jugoslavije, mod drugim za koruzo in slive, je Jugoslavija dovolila slične ugodnosti za nemške industrijske produkte in ugodno carinsko postavko za pivo. BiisDRkf Hroll Boris so bo poročil s princezinjo Ivano? LONDON, 6. Iz Rima poročajo londonskemu listu «Daily Mail»: Doznavamo iz dobro poučenih krogov, da bo v kratkem naznanjena zaroka bolgarskega kralja Borisa s princezinjo Ivano. List dodaja k tej vesti, da so bile odstranjene težave radi različne veroizpovedi obeh odličnih zaročencev na isti način, kot se je to zgodilo o priliki zaroke belgijskega princa Leopolda s princezinjo Astrido. LONDON, 6. «Timesu» poročajo iz Tokija, da je japonski admiral Saito, ki je zastopal likega števila graničarjev so bili 1 japonsko vlado na poslednji po-odposlani na mejo tudi močni | nesrečeni konferenci za omeji- oddelki orožništva, tako da je meja hermetično zaprta.» BEOGRAD, 6. Danes po seji narodne skupščine se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal izključno le o tem žalostnem dogodku. Za izsleditev napadalcev je bila razpisana nagrada 100.000 dinarjev. Sklenjeno je bilo, da se žrtev atentata bolgarskih komitašev pokoplje v Beogradu na svečan način in na državne stroške. Izvolitev verifikacij skega odbora jngoslovenske skupščine BEOGRad, 6. Danes dopoldne se je vršila druga seja nar. skupščine. Na tej seji je bil izvoljen verifikacij ski odbor. Pri glasovanju je bilo oddanih 309 glasovnic. Radikali sO^dobili 101 glas, Demokratska zajednica 76, radićevci 64, SLS in Nemci 28, SDS 25, zemljoradniki pa 12 glasov. Grčija namerava najeti nora pesefila • ATENE, 6. V Washingtonu so se pričela pogajanja za ureditev vprašanja vojnih dolgov Grčije napram Združenim državam. GrSka vlada ima namen najeti nova posojila na angleških, ameriških, italijanskih ali francoskih denarnih trgih. Posojila bodo najeta pod protekcijo Družbe narodov. te v pomorskega oboroževanja v Ženevi, v razgovoru z novinarji zatrdil, da je japonski vladi nasvetoval, naj skliče drugo konferenco za omejitev pomorskega oboroževanja. Te konference bi se spet udeležile Združene države, Anglija in Japonska. Admiral je izjavil, da bi bila taka konferenca, tudi če bi se vršila šele v letu 1929-, zelo koristna, posebno ker se eden izmed angleških predlogov na poslednji konferenci nanaša na zmanjšanje obsega vojnih ladij. Ta predlog je bil za Japonsko že iz gospodarskih ozirov jako ugoden, toda, Če bi bil predlog sprejet, bi bilo treba najmanj 18 mesecev Časa za ustvaritev načrtov novih manjših vojnih ladij. Spričo tega bi se morala najti rešitev tega problema skoro dve leti prej, predno bi se vršila konferenca za omejitev pomorskega oboroževanja, ki je določena za leto 1931. Dograditev dveh podmorskih Čolnov v Angliji za Jugoslavijo LONDON, 6. V ladjedelnici »Armstrong« ob reki Tine sta bila dograjena dva podmorska čolna «Hrabri» in «Neboja», ki sta bila naročena od jugoslovenske vlade Tekom tega meseca bosta oba podvodna čolna prepeljana v Port land, kjer bosta oborožena s tor pedi. Chamberlain se bo sestal z Biiandem MARSE1LLE, 6. Angleški zunanji minister Chamberlain je dospel na svoji jahti iz Majorce v Marseille, a se še vedno nahaja na krovu svoje ladje. Danes ga je posetil angleški generalni konzul v Marseilleu. Chamberlain bo nocoj ob 19.5 v spremstvu svoje soproge in svoje hčerke zapustil Marseille. Angleškemu poslaniku v Parizu je dal brzojaviti, naj naznani francoskemu zunanjemu ministru Briandu, da je pripravljen sprejeti njegovo vabilo na sestanek. Odpotoval bo z vlakom. Pariz bo zapustil v nedeljo zvečer ob 21. uri. Francoski poslanik Herbetto posetil čičerina PARIZ, 6. V odsotnosti komisarja čičerina, ki je še zmerom bolan, je bil sprejet francoski poslanik v Moskvi gospod Her-bette od namestnika komisarja za zunanje zadeve Litvinova. Francoski poslanik je sporočil Litvinovu željo francoske vlado glede Rakovskega, sovjetskega poslanika v Parizu, ki je izjavil, da poslanik Ilerbette ni podvzel nikakega koraka pri čičerinu —-mislil je pri tem osebno na Čičerina in ne na čičerina kot sovjetskega komisarja zunanjih zadev, kot so to drugi razumeli. Sedaj je moralo tako postopanje zastopnika sovjetske vlade prenehati. Čičerin je namreč spet osebno prevzel sovjetsko zunanje ministrstvo in bržkone ga bo še tekom dneva posetil francoski poslanik v Moskvi Herbette. Sporočil mu bo, kot je to storil poslednjič pri Litvinovu, da francoska vlada sicer nima namena prekiniti diploma-tičnih odnošajev s sovjeti, da pa si ne želi, da bi bil gospod Rakovski še nadalje sovjetski poslanik v Parizu. HAYWORD, 6. W. T. Yackey, znani graditelj aeroplanov, se je pri padcu svojega letala smrtno ponesrečil. Drobne vesti Nov planot? Observatorij (zvezdarna) v Kapstadtu (Južna Afrika) poroča, da se je odkril nov planet, ki kroži izven Neptuna okrog soln-ca. Planet je oddaljen, tako pravi poročilo, od nas 70 krat toliko, kalikor je oddaljeno od nas solnce. Odkritje tega naj-skromnejšega člana našega solnčnega sestava se je zgodilo s fotografijo. Planeti našega solnca so dobili brata in Merkurju, Veneri, Zemlji, Marsu, Planetoidom, Jupitru, Saturnu, Uranusu in Neptunu se je pridružil nov planet, ki dosedaj še nima nobenega^ imena. %J3TkWCA< n. •EDINOST* V Trotu« dme 7. oktobra 1M7. DNEVNE VESTI In odlok ovzdrževanji cest Objavljen je bil te dni ukaz-zakon o vzdrževanju cest, ki vsebuje sledeče določbe: Vzdrževanje javnih cest — razen onih, ki so v izključno breme občdn in lokalnih cest — in razdelitev tozadevnih stroškov so uredita za letno dobo od julija 1927 do 30. jun. 1928. v smislu pogodb, ki bo bile sklenjene s pokrajinami za letno dobo 1925/26 kakor tudi na podlagi sprememb, ki so se izvršile ali se bodo izvršile na teh pogodbah za letno dobo 1926/27. Ministrstvo za javna dela pa je pooblaščeno, da v sporazumu s finančnim ministrstvom in po sesli-šanju komisije, ki so ji poverjena pogajanja s pokrajinami glede cest, lahko izvrši na onih pogodbah tiste spremembe, ki bi bile po njegovem breprizivnem mnenju potrebne in primerne. Podaljšane so do 30. junija 1928. določbe, s katerimi se ureja izvrševanje izrednih del s strani pokrajin na cestah I. razreda. Minister za javna dela je pooblaščen, da vzame v svojo oskrbo vzdrževanje cest prvega razreda, ki jih upravljajo pokrajine. Urejuje se način izračunavanja prispevkov s strani držav in pokrajin za vzdrževanje cest in začasno se uvrstijo v drugi razred one prej nacionalne in prej erarialne ceste, ki niso vštete v prvi razred. Do 30. junija 1928. je podaljšan tudi rok za izdanje novih dopolnilnih in spremenilnih norem k dosedanjim glede cest. Zrn poflorelca v Selca h Da se olajša delo, ki sta ga začeli kmetijska potovalna Šola in pokrajinska komisija za žitno propagando v prid pogorelcem v Sel-cah; je sklenila julijska agrarna federacija, da odstopi 15 kvintalov superfosfata za vzorne pšenične nasade. Odposlanec federacije prof. Dra-mis je sporočil ta sklep poteštatu v Št. Petru na Krasu in predsedniku kmetijske potovalne šole v Trstu. _ Tranzit vina v Trstu Opaža se, da se stalno večajo množine tranzita grških vin, ki so namenjena v inozemstvo. V prvih sedmih mesecih je znašal tranzit 62.610 kvintalov, a v enaki dobi 1. 1927. je dosegel 214.700 kvintalov in se je torej povečal za 152.090 kvintalov. To blago gre potem z direktnim prevozom (jadranske tarife) v Avstrijo, Čehoslovaško in drnge kraje. Obresti cfl tr^UuKft KcrcciJ Kot doznava « L'In forma tore della Stampa», je pozvalo finančno ministrstvo finančne in-tendance. naj poskrbijo, da se uredijo čim prej trgovinske kavcije, ki jih morajo položiti trgovci v smislu zakona od 16. decembra 1926. Minister bo določil z novo odredbo, ki bo sledila v kratkem, kako in kdaj se začnejo plačevati obresti od omonjenih kavcij začenši s 1. julija t. 1. Obresti se bodo morale plačevati nacionalni fašistovski konfederaciji trgovcev v smislu ukrepa, ki se ima izdati. PRISTOJBINA ZA ODNAŠANJE SMETI Municipij opozarja, da se morajo plačati pristojbine za odnašanje sm-eti za 1. 1927. in nadaljna leta do nove odredbo direktno iztirje-valcu podjetja, ki je vzelo odvaža-nje smeti v najem. Iztirjevalci se morajo legitimirati in plača se proti vročitvi bolet. Za stanke za prejšnja leta pa je treba plačati pri občinski iztirievalhici. ' Tisti, ki ne plačajo pravočasno pristojbine za 1. 1927. iztirjevalcu podjetja, se tudi vpišejo med v seznam občinskih davkov in se izročijo iztirjevalcu, da iztirja doline zneske. Dolžniki bodo morali povrniti tudi stroške za iztirjeva-nje. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 6. 10. 1927 Tržni cenik je bil danes sledeči: Zelenjava: Rdeča pesa za kuho 240 lir za stot; navadna pesa 35-40; Korenje 70-100; navadno zelje 30- PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman Iz kanadska prošlosti a 4) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Našel se je zopet na svojem mestu — v temi zunaj. Z'jnaj dvorca je postal, za njim je o* tal žar stoterih sveč. Njegove kot t.itri bliski drveče mistiko ga pvlnile z divjim plamenom zmagovite radosti; bil je to ogenj, ki je v strasti njegove mladosti in neizkušenosti kmalu pokončal samega sebe. Branil je Anico in pokazal svoj prezir do sveta odlič-njakov. To mu je v tem prvem 50; vrzote 100-120; vodne dinje 100; čebula 55-60; fižol v stročju 130-240; fižol v stročju za lufičenje, Hsast in svetlo-rumen 200-240; lo-čike 100-200; malancane 95-80; ze-leno-rdeča paprika za kuho 50-130; krompir 55-75; veliki zeleni poper za kuho 70; špecijelm pozni grah 420-450; paradižnik 50-160; radič 40-420; sladka repa 50-70; šelen 100-180; špinača 50-240; fcuče za kuho 180-260; kislo zelje 140-170. S*4Je: jabolka 35-320; hruške 55-280; breskve 200-750; kostanj 100-140; fige 100-170; limone 6-55 lir za zaboj; melagrane 120; kut-nje 90-150; orehi 180-300; Češplje 150-170; grozdje 100-360. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Trg zelo zanimiv in v splošnem srednji. Iz tržaškega žfvfenja 0 M^mm Razne nezgode 38-letni mehanik Ivan Cottur, stanujoč v ulici Tiziano Vecellio Št. 6, se je včeraj zjutraj odpravil s kolesom na daljši izlet v istro da bi se treniral za kolesarsko tekmo, katere se je nameraval udeležiti prihodnjo nedeljo. Toda baš radi tega trenažnega izleta se najbrž ne bo mogel udeležiti tekme. Ko je namreč vo.Til navzdol po nekem strmem klancu v bližini Šapjan, je na nekem ovinku izgubil ravnotežje, padel ter se pri tem precej hudo ranil na levem kolenu. Cottur je moral seveda prekiniti svoj izlet; vrnil se je v Trst z vlakom in se je podal v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Ozdravil bo v 8 do 10 dneh. — Pri igri na domačem vrtu je 5-letni Fink Reichho d, sin tukajšnjega avstrijskega konzula, stanujoč v ulici Vicolo del Gattomo Št. 6, včeraj popoldne padel z zida, visokega kake 4 metre, t.er pri tem zadofoi! številne, a k sreči ne nevarne poškodbe na raznih delih telesa. Mati je spremila dečka v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal poškodbe. Nato je bil mali ponesrečenec prepuščen domači negi. j— Ozdravil bo v 8 dneh. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil sinoči prepeljan v mestno bolnišmico 32-letni uradnik Re-migij Mason stanujoč v Rojanu-Scala Santa št. 231; imel je desno nogo zlomljeno pod kolenom Mason je povedal, da je zjutraj, ko je zalival doamči vrt, pac'ei s škropilnikom v roki po stopnicah ter se pri tem poškodoval na o-menjeni način. Sprejeli so ga v k^m-enčni oddelek kier bo moral najmanj 6 tednov Čuvati posteljo — v nipni omotici je 22-letna Ivanka Pontini, stanujoča v ulici G. Carducci, včeraj zjutraj, ko je šla po ulici F. Filzi padla tako nesrečno, da se je precej hudo ranila na glavi. Mladenka je dobila prvo pomoč na rešilni postaji, kamor so jo spremili mimoidoči, nato je bila prepeljana na dom. Nezgoda slepega prosjaka Ko je 73-letni prosjak Fortunat Musina, stanujoč v ulici S. Sergio št. 5, včeraj zjutraj šel po ulici Parini. porivajoč pred seboj na vozičku svojo staro lajno, ni zapazil, da se mu bliža od zadaj s senom naložen voz. Voznik, ki je v zadnjem hipu uvidel, da se stari prosjak ne misli umakniti vozu, je naglo priskočil k njemu in ga potegnil v stran. Toda kljub temu je voz dregnil starčka od strani in ga podrl. Pri padcu si je siromak izpahnil desno roko v zapestju ter se pobil na raznih delih telesa. Mimoidoči so ga spremili v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izlečil poškodbe, ozdravljive v 7-8 dneh. Tržaško sodišče Ovadba radi sleparij«. Humbert Miscella, star 57 let, se je moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim senatom radi zločina sleparije. Toži ga namreč ženska, ki je nekaj časa živela ž njim v divjem zakonu v trdnem upanju, da jo poroči, da jo je osleparil za lepo svotico 5240 L. Obtoženec zavrača vsako obdol-žitev. Spoznal je žensko, ki se i-menuje Ana Schwarz, pred časom in že od prvega srečanja ž njo stanoval skupno in skrbel za njo kakor za svojo ženo. Pozneje je prekinil odnošaje s to žensko, ker je spoznal, da ga ona vara z nekim mladeničem. Kar se pa tiče obtoCbe in 5240 Ur, si je Schwar-zova izmislila, da se nad njim maščuje, baš radi tega ker jo je on zapustil. Sckwarzova vztraja pri svojih trditvah. Pove, da je živela t njim Sest let v divjem zakonu. Imela je nekaj denarja, katerega je izročila vsega Miseelli, da pripravi vse potrebno za poroko. Prišlo pa je do prepira in Miscella jo je zapustil. Sele potem je izvedela, da je Miscella pravzaprav poročen. Tako je vsaj stalo v listih, ko se je nekdaj Miscella stepel z bratom svoje ftene. Zavrača trditev, da je Miscello vara:a z mladeničem, katerega niti ne pozna. - Predsednik ji tu pokaže listek, katerega ji je pisal ravno tisti mladmič, o katerem je govoril Miscella. Ta argument vzame Schwarzerri toeeedo. Branil je obtotenca odvetnik dr. Ivan Kezich. Sodišče je Miscello oprostilo radi pomanjkanja dokazov. O steeileik krvav« Cesti Vesti zjioriškega Goriško mostne vesti Dr. fctemberger Je MjH. Obiskati smo v bolnici usmiljenih bratov dr. Štembergerja iz Goč na Vipavskem, ki že več mesecev trpi vsled bolezni, ki si jo je nakopal pri svojem delu. Ker vedno njegovi znanci in prijatelji povprašujejo po njegovem zdravju, jim lahko z veseljem povemo, da mu gre zelo na boljše. Pred kratkim je prestal pod spretno roko tamošnjega primarija operacijo na trebuhu, ki je bila že šesta in glavna. Takoj po tej operaciji s* je čutil boljšega in včeraj je prvič po daljšem času vstal iz postelje Tokom enega meseca bo po mnenju zdravnika okreval in se zadostno okrepil. Vendar pa upa, da bo še prej in sicer v kratkem zapustil bolnico in šel na večmesečni zdravstveni dopust. Želimo mu, da bi res kaj kmalu stopil na šo-riške ulice in se odpeljal v Vipavsko dolino. zločina na sledu. Zločin, katerega žrtev je postala vdova Bratina iz Ceste pri Ajdovščini, je še vedno zavil v tajnost. Oblastva že niso izsledila zločinca ali zločincev, čeprav pridno poizvedujejo. Preiskavo vodi poročnik Varveltf in kapitan goriške orož-niške čete Ettore Manfredi. Čeprav si oblasti še niso popolnoma na jasnemi, kako bi se zgodil zločin in kdo bi bil krivec, vendar domnevajo, da je storila to le ena oseba, ki se je ošemljena z robcem splazila v sobo k vdovi in zahtevala od nje denar. Žena pa ji je bržkone strgala iz obraza robec in jo prepoznala. Tedaj se je zločinec najbrže odločil, da jo usmrti in zadavi. In to je tud* storil. Nato se je polastil ^niarja in dragocenosti, pospravil v sobi in zaprl izbo s ključem, se splazil v podstrešje, kjer je ostal skrit do 23. ure. To pa so le domneve. Ako se bo kaj gotovega zvedelo, bomo obvestili čitatelje. Cene novemu vinu. Letošnja vinska letina se na splošno lahko imenuje dobra. Posebno se je trta izkazala na Vipavskem, kjer bi bila letošnja vinska letina morda ena najboljših po vojni, ako ne bi pritisnila suša. Dočim je v Brdih jx>b:!a toča pol pridelka in je zato vinska letina slaba. Vendar je pa letos vino po kakovosti boljše od lanskega. Grozdje je dobro dozorelo in tudi trgatev se je radi lepega vremena in radi odloka, ki ga je izdal kmetijski urad na Goriškem, vršila precej pozno. Po Vipavskem, kjer so imeli lani 9% vino — ga imajo po nekaterih krajih letos 10—11% Je pa vedno tako, kadar je vinska letina dobra, so cene vinu nizke, ker ga je dosti. In tako vidimo tudi letos, da hodijo okrog kmetov vinski trgovci, ki ponujajo za vino v Brdih L 1.40, 1.50 do 1.60 za liter, na Vipavskem, kjer je vino šibkejše kot v Brdih po L. 1.20 do 1.30 liter. Vinogradniki, ki ps s težavo in z velikimi stroški pridelali svoj pridelek, nočejo prodajati vina po tako nizki ceni. Kajti, pravijo, ne izplača se jim delati; zlasti ko je galica in so delavci tako dragi, da bi potem za tako malenkostno ceno prodajali, v nekaterih krajih celo svoj edini pridelek, od katerega žive. So pa trdnega upanja, da bo cena vinu zrastla. Obnovitev posvetitev župne trenutku polnilo vso zavest in nadvladalo vse drugo. Potem je prešlo mračnejše razmišljanje na druge stvari. V dvorecv so ga vlekli in roke je imel zvezane na hrbtu. Iztrgali so mu puSto iz rok in mu grozili s sto udarci z bičem. Samo Bigot ga je rešil in dobro je videl Bigota, kako se je sklonil nad Aničino roko in si jo nesel k ustnicam. Videl je tudi. da so bile tedaj Aničine oči za trenutek polne zvezdne svetlobe I Vendar je v njem ostalo nekaj zmagoslavja, ki ga ni mogla zatre-ti nobena mračna tmiset. Kakor večna pesem je donelo to zmagovito veselje v njegovem srcu. Nekaj mu je pravilo, da se je danes dvignil nad tistega Davida Ročk, ki je bil včeraj — da tak, kot je bil včeraj, ne bo nikoli več in da je ta izprememba v njem nekaj, kar bi ne zamenjal niti za Bigotovo kraljestvo — toda kaj je bilo, tega ni vedel. Šel je naprej mimo goreče peči. Pred črnimi durmi stolpa je zagledal starega mlinarja, ki je bil zdaj ob svitu milijonskih zvezd še bolj podoben strahu. «Si jih li videl, David, vse te prelepe prvoglasarje v deželi?* je momljal. «Si videl Bigota, velikega nadzornika in mojstra v ljubezni, slavnega varovanca mada-me Pompadour in kraljevega 9rČka?» •Videl sem ga,» je rekel David. cPoleg mene je stal v veliki dvorani in imel roko na moji rami.* «Kaj — tli David Ročk, to pride od tega, ker je Anica St. Denis tvoja ljubljenka. Kadar si izvoli sam, se Bigotovi prsti dotikajo samo Žameta in satena in ako te je Kamenjci so nameravali združiti preteklo nedeljo trojno praznovanje: veseli konec letošnje trgatve, ki Jkn je prinesla, kakor skoraj poveod na Vipavskem, približno tnčetrtinsko letino z izredno lepo dozorelim, sladkim grozdjem, potem praznovanje vsakoletnega cerkvenega opasila in pa posvetitev župne cerkve. Ker je bil pa prevzvifteni g. knezonadškof Fr. Sedej v nedeljo zadržan po drugih cerkvenih opravilih, je opravil svečanost posvetitve že med tednom na dan sv. Mihaela ob asistenci 19 duhovnikov in mnogoštevilni udeležbi ljudstva. Skoraj štiri ure trajajoči cerkveni obred, ozaljšanje cerkve in vasi s cvetjem in zelenjem, in dolga sveča-nostna procesija — vse to je pričalo, da je v vasi dogodek, ki ga bo župnijska kronika zabeležila med najpomembnejše. Stara župna cerkev je bila gotovo med najstarejšimi v Vipavski dolini, starejša ko sosedna sveto-kriška in črniška župna cerkev, sega njena ustanovitev nazaj do leta 1400. Spomin na svoječasno glagolsko mašo v tej župniji je «Edinost» o priliki že omenila. Žal, da je stara župna kronika s starim župniščem vred pogorela. Zupnija obsega tudi sosedni podružnici sv. Donata v Skriljah in Device Marije v Vrtovinu. Zupna cerkev, ki je bila stara okoli 500 let, je mnogo trpela v svetovni vojni, ker je bila »blizu fronte, ter je bila že v nevarnosti, da se popolnoma posuje. Zidovje je že kazalo od vrha do tal široke razpoke in služba božja se ni mogla več v njej vršiti. Pod vodstvom in po inicijativi č. g. župnika Franceta Cernigoja se je vzporedno z vojno obnovo obnovila tudi župna cerkev. Stroški obnove so znašali blizu 200.000 lir, ki so biti le po polovici pokriti z vojno odškodnino, druge stroške je pokrila cerkev sama s tem, da je prodala blizu tretjino svojega cerkvenega posestva. Cerkev so zidali domači zidarji pod podjetništvom vrtojbenske stavbne zadruge. Od prejSnje cerkve je ohranjen le severni zid in veliki oltar iz mramorja, o katerem stari ljudje še pomnijo, da ga je dobila župna cerkev iz Benetk. Vse drugo je popolnoma obnovljeno. Cerkev je dolga 22 metrov in napravi na obiskovalca zelo lep, ljubek vtis. Bodisi da gledaš sv. nadangela Mihaela v velikem oltarju ali na cerkveni zastavi ali na' fresko vrhu stropa, ki jo je izvršil goriški slikar Del Neri, povsod občuduješ v njem lepega nebeškega viteza z mečem v roki in na velikem oltarju Čitaš v slovenščini celo geslo v njegovem nebelcem boju z vitezom teme: «Kdo kakor Bog?», kar je prevod njegovega imena Mi-ha-el. Pa slikar je imel usmiljenje tudi z njegovim peklenskim nasprotnikom in ga na slikal preveč črnega in rogatega kar v gledalcu povzdiguje estetično vrednost slik. Pogrešamo pa spominsko ploščo, ki bi govorila o prvi zgradbi cerkve, obnovitvi in posvetitvi. Požar na Banjiki planoti V Podlaki na Banjški planoti je pričelo goreti v seniku posestnika Štefana Štruklja. Hlev je bil takoj v plamenih. Radi vetra se je ogenj zanesel še na druge hiše in sicer na hišo Jakoba Kumar j a in Štefana Sedevčiča. Napravil je precej škode. Po večurnem trudu se je domačinom posrečilo pogasiti ga. AJdovfičftna. Ajdovski in Planinski orožniki dobe v nedeljo novo zastavo. RAZNTŽpMIVOSTI Kralj avtomobilskih tatov Med tem ko 9'vi v Zedinjenih državah, in sicer mestu Detroitu kralj avtomobilov Ford. se ponafc Pariz, da živi v njem kralj avtomobilskih tatov, po imenu Milo. Te dneve je prijela policija tega tička. V teku svojega delovanja je pokradel več ko tri sto avtomobilov in jrh tudi prodal. Dva dneva v prepadu V San Salvatore della Tinea je padel pet in dvajsetletni Friderik Dalmasso v prepad in sicer sedem in dvajset metrov globoko. V tem prepadu je ležal Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, tast, stari oče ANTON ČIAČ v dobi 51. let, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 8. t. m., ob 16. uri, iz hiše Žalosti Sv. M. Magdalena spodnja Št. 92 na pokopališče v Skedenj. TRST, dne 6. oktobra 1927. Marija, soproga. Alfons, Alma. Marija por. Kette, Pina, Josip in Anton, otroci. Ladi, vnuk. Dragotin Kette, zet, bratje, sestra in ostali sorodniki. Mlifc. pofr. podjetje Mimm taiprtia CoruV. E. III. 47 revež dva dneva in dve noči, preden so slišali ljudje njegove glasove. S težavo so ga rešili iz prepada, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Valik proces V mestu Termini Imerese (pa-lermska pokrajina v Siciliji) se prične v kratkem porotna razprava proti dve sto in dva in tridesetim zločincem. Vsi ti zločinci so bili člani mafije, zločinske družbe, ki je vznemirjala s svojimi zločini skoraj vso Sicilijo. Sedanja vlada si je bila postavila kot nalogo, da iztrebi to zločinsko družbo, kai* se ji je koačno posrečilo. S tem se je vrnil mir v po mafiji vznemirjene pokrajine. Po dvanajstih letih V Folano (trentinska pokrajina) se je vrnil te dneve po dvanajstih letih iz ruskega ujetništva vojak Alo-jzij Langes, o katerem niso imeli domačini že veC let nobene vesti. Langes je bdi ujet ob padcu Przemysla dne 22. marca 1915., prišel kot ujetnik v Sibirijo, kjer je hudo zbolel. Ko je črez nekaj let o-zdravel, je stopil v službo k nekemu ruskemu kmetu. Tu se je poročil z mladenko iz dotične vasi. Končno po dolgem moledovanju in hudih bojih se mu je posrečilo priti do italijanskega konzulate v Moskvi, ki ga je spravil v rojstni kraj, kj^r gra ;e prebivalstvo sprejelo z velikim veseljem. Čez enajst let Neka skupina hribolazcev je našla na Marmolati okostnjak avstrijskega vojaka. Poleg o-koetnjaka so dobili v dobrom stanju listnico in denarnico kakor tudi uro. Na ta način so ugotovili, kdo je bil padli vojak. Gre za Ivana Kolniga, vojaka 30. polka 1. bataljona. So