8 5 5'+ 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER »»•hamCi Primorski ®Štnina nlacana v ontnvim __ _ _ X . . nevrnk rfiSKKiiSr Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 176 (9784) TRST, nedelja. 31. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Kamenica po potresu j^adicionalno srečanje na •Aeiiici, planinski senožeti $ki tari gori’ kier so bene-Slovenci leta 1975 obno- 8ed SV°ie tradicionalne so-v ,.^e in doživeli udeležbo množice ljudi, pripad-je °v različnih skupnosti, m, 0 lani zaradi potresa toženo. ^azbesnela sila potresa se &zširila v zemeljski notra-8rcs^ in vdrla na dan v vasi in domov, nepo-i*Vo udarila po zidovih ir?! re^a^' obenem pa tudi ?avles*a ljudi in njihovo žajest- Narava, ki je pokala Vs° sv°)° sii° tudi z eianjem, je narekovala ^US] skup Miljeni zakon osebne in 'n°stne samoohranitve. C* dvema letoma je sre-tajJ6 na Kamenici podčr-Soti*našo voljo po mirnem iEid 1U med narocli. naša pri-evanja za dostojanstvo hašVe?rino beneških ljudi, dj 0 željo, da bi meja lju- č6,Plei združevala kot lokala. anes lahko rečemo, da Nal, «i 6 odprta vrata, skozi pan. e je prihajalo naše u- v •eč>' d* o* gVf ki hribih, zaradi pouka, % Pr*11 ga 'e da*a Sloveni-1 Popravljanju hiš, za-liki^^^vanja, nesluteno ve-lj78 Pr°blemov, ki so leto 8^oSPr6menili v epopejo ne tUdj Xa Furlanijo, temveč 2a Benečijo. Prav Sotp ,naši prisotnosti, pri-te^ 1brjleSd v političnem in kul-kilj JJ1 življenju angažira-Ha °vencev, gre zasluga, i|e na tem koščku sto e lahko uresničilo ti-*0dei Sakodnevno dejansko tttiQ°Vanio. ki ga lahko šte-®ltih Z& Predhodnika osim-^PorPOrazumov' Neutrudni 0 en da razvijemo globo-koiiti,0^0 akclio v vrstah jtr v in kulturnih sil Sfttef« raievnih upravah (na s s J \ Irieine zapornice večkrat *'r/ ha j” Moramo gledati kot i P ‘it p r&2 demokratične vo-'*t‘vediega Prebivalstva), so jjU % j 1 v času med potre-d p0 njem, ko je že % °hn°va, do pomenlji-V> s političnimi in San J111' predstavniki \jjs ^ni republiki Slo- ,^arip» r^aii Se oomo ponovno hi na Kamenici, oboga-V.>i izkustvi, ki so S a globoko sled v In političnem tki-stopili smo to- f«i 7&eiiie: ?* k® dri.0v° fazo, v kateri %r6 °kaj jasno kažejo ne-9 Dost°Snovne smernice, ki N ^iajo kot problemi Seč^hanje Slovencev v !SritjVsern bb potrebno u-‘ b0 g0sPodarsko osnovo, (°st0jn 0omogočila delavcem ^0dnx^ivI’en'ske P°8°ie-ski prerod mora 1dli?. °a strogi večsmerni »f(!theti Predvsem pa mora Sv>»c:tvl teh,,lc"e' »rer(ae8a :nega in ope- d.f^tavr Potenciala, ki ga 9lhvci laio naši izseljeni ' Po6*1* in Proizvaja!- h jj^.a naših vasi bo mo-;>0da;rtesno povezana z V ^°stj°, za katero bo funkcionalne za-C| StrUkt„re. ih v jj Douf, vprftšanja kulture tr^L evanja slovenščine to ^ok Uresničiti kvalitet-v Sr>ide er izkoristiti že u-ta ^1 sn Peda§°ška izkust-hijdan na*etela na veliko le družin. Pri tem nam bo v pomoč diskusija, ki je v teku med demokratičnimi političnimi silami v Beneški Sloveniji, ter politični razvoj, ki se vse bolj jasno kaže v Furlaniji, v videmskih političnih krogih ter v deželi nasploh. Nenazadnje pa tudi vsedržavni politični trenutek, to je programski sporazum med strankami ustavnega loka, kateremu ne moremo odrekati velikega pomena. Ta sporazum, nam mora biti tudi opora, da doseženo naš osnovni cilj, to je priznanje slovenske skupnosti v videmski pokrajini. Ali obstajajo osnove za te nove važne naloge? Odgovor, pa naj bo še tako realističen in kritičen, je lahko samo pozitiven. S krajevnega vidika nas k takemu odgovoru navaja vrsta znakov, ki gredo od vse večjega vključevanja mladine v politično in kulturno naprede sile do bogatega razvoja aktivnosti naših izseljencev. Že samo dejstvo, da se danes v Nadiških dolinah nobena demokratična politična sila na srečanjih programske narave ne izmika iz predsodkov obravnavanju «slovenskega» problema, pomeni nekaj novega, važnega in pozitivnega, predvsem če ta stališča primerjamo z žalostno preteklostjo diskriminacij in nasprotovanj. S širšega ^idika pa nas stiki, momenti preverjanj in srečanj s furlansko stvarnostjo, stvarnostjo v deželi Furla-niji-Julijski krajini in stvarnostjo v Sloveniji silijo k odgovorni, aktivni in zavestni ter, ne pozabimo, enotni prisotnosti, ki bo dala ustrezen pomen našim prizadevanjem in naporom. PAVEL PETRICIG PRESENETLJIVI PODATKI ANKETE O MLADINSKI BREZPOSELNOSTI Qjj nffJgfjjj pfCklttitVI MILIJON 48 TISOČ MLADIH LJUDI BREZ^DELA politične dejavnosti Do sedaj se je vpisalo v posebne sezname na uradih za delo skoraj 300 tisoč mladih brezposelnih, ki jih bodo zaposlili na osnovi posebnega zakona RIM — Mladih ljudi brez dela, od 14. do 29. leta, je več kot se je do sedaj vedelo. Šele letos je vsedržavni statistični zavod napravil podrobno anketo in ugotovil, da .je bilo v Italiji v aprilu milijon 432 tisoč oseb, ki so iskale zaposlitev. Od teh je bilo kar milijon 48 tisoč (73 od sto), mladih ljudi. Med njimi je bilo 383 tisoč mladih s srednješolsko in univerzitetno diplomo. Da je v Italiji veliko število brezposelnih ni bilo nobenega dvoma. Do sedaj pa se še ni vedelo, da je med brezposelnimi mladina tako močno zastopana in da predstavlja skoraj tri četrtine oseb brez dela. Anketa, ki so jo včeraj objavili, je ugotovila, da je bilo aprila v Italiji zaposlenih 20 milijonov 148.000 oseb, med katerimi so šteli tudi 949 tisoč oseb, ki u-radno niso zaposlene, so pa izjavile, da imajo začasno ali delno zaposlitev. Ugotovili so tudi, da je bilo 432 tisoč starejših oseb, ki iščejo delo, od katerih je bilo 192 tisoč, ki so iskale novo zaposlitev, ker so prejšnjo izgubile. Med osebami, ki so aprila iskale zaposlitev, zlasti prvo zaposlitev, so predvsem mladi ljudje. Zato dajajo stranke in sindikati precejšnjo važnost zakonu o zaposlitvi mladine, ki je sedaj v veljavi. Ta zakon, čeprav ni bil sestavljen in odobren za to, da reši v celoti vprašanja zaposlitve mladine, bo vendar omogočil zaposlitev približno 400 tisoč mladih ljudi. Do sedaj pa se je na uradih za delo v vsej Italiji vpisalo v posebne sezname brezposelnih komaj 293 093 mladih. Od teh se jih je največ vpisalo na Jugu, najmanj pa, upoštevajoč šte- Ob odkritju spomenika padlim v NOB v Štoblajiku vilo prebivalstva, na Severu. Če vpis mladih brezposelnih v posebne sezname uradov za delo, ki jih predvideva zakon o mladinski zaposlitvi, razporedimo po deželah, se je največ mladih ljudi vpisalo v Kampaniji (76.454), najmanj pa v Dolini Aosta (95). V deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki ima okrog milijon 300 tisoč prebivalcev se je vpisalo v sezname samo 1.822 mladincev. Kljub tako visokemu številu brezposelnih se v zadnjih mesecih nanovo pojavlja nevarnost zapore ali zmanjšanja števila zaposlenih ne samo v nekaterih zasebnih industrijskih obratih, temveč predvsem v industrijskih obratih podjetij z državno udeležbo. To vzbuja zaskrbljenost med zaposlenimi in med sindikati, ki se že dlje časa bojujejo vsaj za ohranitev obstoječega števila zaposlenih in za povečanje zaposlenih predvsem na Jugu, kjer je število ljudi brez dela v zadnjih letih gospodarske krize vedno večje. O vprašanjih zaposlitve, industrijske proizvodnje in gospodarskega gibanja sploh v bližnji prihodnosti, so danes razpravljali voditelji treh sindikalnih zvez Lama, Macario in Benvenuto z ministrskim podtajnikom pri predsedstvu vlade Evangelistijem, ki ima nalogo, da posreduje sogovornikom stališča predsednika vlade Andreottija. Evangelisti je sindikaliste sprejel namesto Andreottija, ki pa se bo sestal s sindikalnimi voditelji 10. septembra. Na sestanku, katerega se je udeležil tudi ministrski podtajnik Scotti, je Evangelisti seznanil sindikaliste tudi o nedavnem obisku predsednika vlade v ZDA. V glavnem pa so se pogovarjali o preureditvi podjetij in ustanov z državno udeležbo, o nevarnosti zapore obratov bivših podjetij Motta in Alemagna, o krizi v tekstilni in gradbeni industriji, o pravični stanarini in o zaposlitvi mladine. Glede industrijskih podjetij z državno udeležbo je ministrski podtajnik izjavil, da se vlada obvezuje, da ne bodo sprejeti ukrepi, ki bi lahko povzročili zmanjšanje ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM V ŠTOBLANKU Vzpodbuda k bratstvu in ljubezni do svobode S skromno in zbrano slovesnostjo so včeraj zjutraj odkrili spomenik desetim partizanom, ki so februarja 1943 padli v bližini što-blanka in so pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Med padlimi sta dva domača beneška partizana, Eugenio Bordon m Amedeo Prapotmch, od jugoslovanskih partizanov pa Anton Komen in Milan Kocina ter šest neznanih. Kot je po blagoslovitvi spomenika povedal domači župnik Marij Lovrenčič, so takrat padle pokopali skrivaj in v strahu. «Lepo je, da se jih danes, po tolikem času, lahko spomnimo brez stra- hu, da lahko živimo kot bratje v ljubezni in razumevanju.* Po verskem obredu so v prisot nosti številnih predstavnikov o-blasti, med katerimi naj omenimo generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, delegaciji iz Nove Gorice in iz Tolmina, predsednika ANPI Federica Vincenti-ja in tajnika Adelchija Gobba, predstavnike bližnjih sekcij ANPI ter. političnega in javnega življenja Benečije, odkrili spomenik, ki sta ga pokrivali italijanska in jugoslovanska zastava, saj sta ca postavili skupno furlanski ANPI in; Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Poleg imen padlih se je prisotnim kulturno srečanje med sosednimi narodi STARA GORA 30.-31.7.1977 SPORED f DANES. 31. julija • ob 10. uri otvoritev kioskov • ob 16. uri sv. maša, sv. birma s pomožnim škofom Emilion Pizzonijem v 4 jezikih • ob 17 uri ansambel Veseli planšarji, pozdrav prof Beppina .Krizetiča, beneški pevski zbor, rezijanska folklor* * na skupina, furlanska skupina iz Passian di Prato in koroški pevski zbor. PLES - KIOSKI S PIJAČO IN JEDAČO - PARKIRIŠČE pokazal dvojezičen napis, poleg tistega na Matajurju edini v Benečiji: »Jugoslovanski in italijanski partizani padli v boju proti skupnemu sovražniku 1943 1945. Naj bi njihova žrtev vzpodbudila narode k miru, bratstvu in ljubezni do svobode.* Spomenik so takoj nato okrasili venci AN Pl, jugoslovanskega generalnega konzulata, Zveze združenj borcev NOB Slovenije in tolminske občine. V imenu krajevnega ANPI in domače občinske uprave je nato pozdravil prisotne podžupan Mario Bergnach, ki je poudaril, da gre zasluga za - postavitev spomenika, poleg ANPI in Zvezi združenj borcev, predvsem vsem tistim, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri njegovi realizaciji. Za Zvezo združenj borcev je nato spregovorila podpredsednica občine Tolmin Jožica Jarc, ki se je najprej spomnila padlih in poudarila, da moramo spomin na žrtve tistih, ki so padli v boju za domovino in svobodo vedno gojiti in na njem graditi svoje sedanje napore. Predvsem velja to za ljudi ob meji, kjer je v skupnem boju proti fašizmu zraslo prijateljsko sodelovanje med narodoma in državama, sodelovanje, ki je z o simskimi sporazumi doseglo nov, pomemben napredek. To sodelovanje omogoča najprimernejše reševanje skupnih nalog, predvsem pa prisoja važno vlogo narodnim skupnostim na obeh straneh meje. Prav narodne skupnosti predstavljajo najpomembnejšo vez med obema državama. Izkoreniniti je treba torej ostanke preteklosti in odpreti perspektivo nove, mirne prihodnosti v razumevanju in sodelovanju, v ohranjanju revolucionarnega duha, ki je bil vodilo padlim borcem. V imenu ANPI je nato spregovoril poslanec Mario Lizzero, ki je poudaril, da je vse, kar se novega dogaja v Benečiji, predvsem pa bogato delovanje slovenskili kulturnih društev, idejno zraslo iz narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja. Podčrtal je tudi pomen dejstva, da sta med padlimi dva domačina, ter pomen dvojezičnega napisa, ki -so ga v Benečiji slovenskim padlim v preteklosti odrekali. Tudi Lizzero se je zaustavil pri pomenu o-simskega sporazuma, ki ie uradno priznanje tistega sožitja, ki so ga ljudje ob meji ustvarili že davno prej. Zato mora ta sporazum omogočiti, da se bo prijateljstvo in sodelovanje še naprej razvijalo in to na celotnem mejnem področju. Predvsem Benečija pričakuje od osimskih sporazumov pomembno izboljšanje, ne samo na kulturni in jezikovni ravni, temveč tudi na področju gospodarskega razvoja (žg) Zavlačevanje določitve trajanja jesenskega zasedanja «Beograd 2» BEOGRAD — Konec razprave na beograiskem pripravljalnem sestanku je odvisen od dogovora o trajanju drugega, jesenskega dela beograjskega sestanka o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja. O tem vprašanju, o trajanju »Beograda 2» so razpravljali tudi na včerajšnji 50. seji beograjskega sestanka, ki traja že točno poldrugi mesec. Večina delegacij še naprej meni, da bi bilo treba datum za zaključek glavnega beograjskega sestanka obravnavati prožno, torej brez točne določitve, medtem ko so nekatere delegacije tudi včeraj vztrajale, da je treba že zdaj točno določiti, kdaj se mora beograjsko srečanje končati. Naslednja seja bo v ponede ljek dopoldne. V krogih delegacij menijo, da bodo ta čas porabili tako, da bi v izmenjavi mnenj ublažili zadržke, ki jih še imajo nekatere delegacije, tako da bo jutri, ko se bo delo nada daljevalo, vendarle storjen nujni napredek pri oblikovanju za vse sprejemljivega besedila. - (V.B.) števila zaposlenih. O tem bodo sicer bolj podrobno govorili na srečanju s predsednikom vlade, vendar so včeraj v podrobnosti proučili položaj obratov živilske industrije, ki so bili združeni v u stanovo Unidal, ki jo bodo septembra uradno likvidirali. Sindikati so zahtevali, da je treba vprašanje teh proizvajalnih enot in v njih zaposlenih delavcev rešiti v okviru preureditve celotnega ustroja proizvajalnih podjetij z državno udeležbo, še posebno pa v o-viru povezave med kmetijstvom in živilsko idustrijo. (sl) MILAN — Včeraj ob zori je peklenski stroj eksplodiral pred sedežem sovjetske letalske družbe Aeroflot v središču Milana, nedaleč od sedeža švicarske družbe «Swissair», ki je bila dan prej tarča podobnega atentata. Z današnjim dnem je politična Italija uradno na dopustu. Po ne predvideni odloiitvi seje demokr-ščanskega vsedržavnega sveta in po zaprtju parlamenta ostajajo na delu samo tajništva strank in vlada, ki se bodo morala v prihodnjih dneh lotiti nekaterih kočiji vih problemov, kot so amnestija, imenovanje vodilnih mož nekaterih bank ter kriza državne industrije. V glavnem pa se danes začenja pavza, ki bo trajala približno do polovice septembra. Celotno politično delovanje zadnji h tednov pred prekinitvijo je potekalo v znamenju programskega sporazuma šestih strank; prav tako je bila politična dialektika v celoti posvečena razmišljanju in poglabljanju narave dogovora, ki je prvič po tridesetih letih spet privedel komunistično partijo v mvladno območje*. Mogoče še no ben politični akt zadnjih let ni bil tako pazljivo analiziran skozi drobnogled, kot prav dogovor med šestimi, kar je že samo po sebi POGOVORI PAJETTA • GRLIČK0V V STRUGI SODELOVANJE MED PARTIJAMI KREPI DELA VSK0 GIBANJE IN MEDNARODNO RAZUMEVANJE Pismo tajnika KPI Berlinguerja predsedniku Titu (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Italijanska partijska delegacija, ki je v petek zvečer prispela v Beograd, je včeraj obiskala mesto Struga v Makedoniji, kjer sta člana delegacije — član tajništva in direkcije CK KPI Gi; ncarlo Pajetta in član CK KPI Giuseppe De Felice — imela obširne pogovore s tajnikom v izvršnem komiteju ZKJ Aleksandrom Grličkom. Kot poroča Tanjug, so pogovori minili v prisrčnem vzdušju in so se nanašali predvsem na vprašanja mednarodnih odnosov in dogajanja v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. Giancarlo Pajetta je. kot pravi Tanjugovo poročilo, govoril o nedavni seji CK KP Italije, na kateri so obravnavali partijsko mednarodno dejavnost pri razvijanju sodelovanja s komunističnimi partijami, socialističnimi in socialdemokratskimi strankami ter narodnoosvobodilnimi naprednimi gibanji. Pajetta je Grličkova seznanil tudi z rezultati obiska predstavnikov KPI v Franciji, Španiji, na Madžarskem in v Libijski dža-mahiriji. Povedal je tudi, da bodo zastopniki KPI v kratkem obiskali Sovjetsko zvezo, Romunijo in Bolgarijo. Aieksandar Grličkov je govoril o vprašanjih sodelovanja komunističnih partij po berlinski konferenci. Naglasil je nujnost večjega razumevanja za različne razmere, v katerih delujejo posamezne komunistične partije. Dotaknil se je tudi nujnosti medsebojnega dialoga partij o aktualnih vprašanjih. Le-ta bi imel za cilj napredek med-partijskega sodelovanja in prispevek k razvoju mednarodnega razumevanja nasploh. Grličkov je v pogovoru s Pajetto obravnaval tudi zaskrbljujoča dogajanja na afriškem rogu in pri tem izrazil upanje, da bodo neuvrščene države našle dovolj moči, da bi odpravile sedanje stanje in v pogajanjih našle miroljubno rešitev sporov. V pogovorih je, kot pravi Tanjugovo poročilo, tekla beseda tudi o drugih vprašanjih medseboj- nega interesa. Giancarlo Pajetta je prinesel tudi pismo generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja za predsednika ZKJ Tita. Popoldne je italijanski partijski predstavnik končal krajši obisk v Jugoslaviji in z letalom odpotoval iz Ohrida. V. B. Odložen sestanek o črtanju dolgov nerazvitih držav ŽENEVA — Tukaj so sporočili, da je bil odložen sestanek finančnih ministrov več kot sto držav, ki bi moral biti septembra v Ženevi. Na sestanku bi morali obravnavati vprašanja dolgov revnih držav, ki zahtevajo, da se jim dolgovi črtajo. Za sedaj še niso sporočili, kdaj se bojo sestali. Ugotavljajo pa, da ni izključeno, da se finančni ministri ne bodo sestali, dokler ne bodo najprej premostili nesoglasij med industrializiranimi državami in državami v razvoju glede tega važnega vprašanja. EGAM popolnoma likvidirana RIM — Z včerajšnjim dnem so popolnoma zaprli vsako delovanje uradov glavnega sedeža državne ustanove EGAM. Za sedaj je o-stalo na sedežu še približno 30 funkcionarjev in uradnikov, ki bodo pomagali likvidatorjem, da končajo s postopkom o popolni likvidaciji ustanove. To je prvič, da so z zakonom likvidirali ustanovo v okviru državnih udeležb. EGAM je bila ustanovljena pred devetimi leti in je začela delovati šeje leta 1971. Prevzela je v upravljanje nekatera železarska podjetja in rudnike, ki so bili prej v zasebnih rokah in so bili na robu propada. dokaz, da gre za «zgQdovinsko* dejanje. Pa tudi prizadevanja nekaterih političnih mož. predvsem iz vrst krščanske demokracije, da bi omejevali pomen sporazuma in zanikali, da bi prišlo do kakršnekoli spremembe apolitičnega okvira*. so prav tako zgovoren dokaz, da gre . za prelomnico v italijanskem političnem dogajanju. Nedvomno je, da je «dolgi pohod* komunistoy proti vladi zabeležil * sporazumom važen korak naprej. Zato je tudi nujno, da je prišlo do reakcij, saj bi bilo nemogoče in celo absurdno, da bi bil proces delnega predajanja oblasti komunistični partiji povsem neboleč. Absurdno, kajti tako važen premik nujno prizadeva določene interese, v prvi vrsti tiste interese, ki jih je Krščanska demokracija p tridesetih letih svoje bolj ali manj absolutne nadvlade tako učinkovito ščitila in ki se sedaj povsem u-pravičeno čutijo ogrožene. Res ni pojmljivo, da bi nosilci in zagovorniki teh interesov mirno gledali, kako jim drugi spodnašajo tla pod nogami. Odtod torej zadnje vroče polemike v sami krščanski demokraciji, se pravi v stranki, znotraj katere poteka nevidna, pa tudi dokaj nestalna meja med napredkom in reakcijo. Nič čudnega, če se na čelu konservativnega bloka spet postavlja senator Fanfani, pa čeprav z delno novimi zavezniki, kot je na primer vodja najbolj deve* struje v KD Donat Cattin. Kot vsakič, ko gre za odločilne trenutke v političnem življenju države, je sporazum v šestih sprožil vrsto premikov in •svelikih manevrov*, ki jih bo poletni počitek samo delno zgvjjf in ki budo ■verjetno izbruhnili z vso silo v drugi polovici septembra. Pogoje, da bo ta izbruh silovit, so že poslaihli v prvih tednih izvajanja programskega sporazuma: nekateri problemi (kot m primer pravična stanarina) so ostali nerešeni, nekatere pa šo rešili, pri tem pa ustvarili tudi veliko nezadovoljstva tako na desni kot na levi (najbolj zgovoren primer je verjetno odobritev zakona o predajanju vrste pristojnosti deželam). Pri nas pa bo septembrska oživitev politične dejavnosti še bolj živahna, saj bodo jeseni v Trstu občinske volitve, ter lahko pričakujemo, da se bodo spet pojavile razne «občinske liste* z oživljanjem stare in preživele polemike okrog osimskih sporazumov. Vsekakor pa bodo jesenske volitve tudi preiz kasni kamen za demokratične si le, ki bodo morale znati premosti ti medsebojne razlike in konstruk tivno sodelovati v skupno korist Sporazum, ki so ga dosegli na de želni ravni, lahko kljub vsem senč ni m stranem pomeni važen korak na tej poti, na katero pa bi morali stopiti tudi na pokrajinski in občinski ravni, saj bi bilo absurdno, da bi prav v našem mestu ne znali najti tistega soglasja, ki je bilo doseženo na vsedržavni in na deželni ravni. To bi bilo toliko bolj negativno v trenutku, ko mora Trst reševati eksistenčne probleme in ko mu osimski sporazumi odpirajo nove pozitivne perspektive. Demokratične sile v našem mestu ne smejo zamuditi te priložnosti. Tudi v Trstu so na delu sile. ki bi znale to izkoristiti in ki nestrpno čakajo na ugodni trenutek. Zato je upati, da bo pri vseh prevladal čut odgovornosti. tm nillliriltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIF lIMIIIIIIIIIIIIIflllMlIllllllllllllMIIIIMIIIHfIflllllimilimilimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIKIIMIIIMIIItUKIIIIIIIIIUMtHIIIiminMIlMII Vanče jutri na Bližnjem vzhodu V uspeh njegove misije le malokdo verjame KAIRO — Glasnik egiptovske vlade je včeraj uradno demantiral časopisne vesti, po katerih naj bi se v kratkem začela pogajanja med Libijo in Egiptom za rešitev medsebojnega spora. Glasnik, čigar izjave je z velikim poudarkom objavil ves egiptovski tisk, je dejal, da ne bo pogajanj z Libijsko džamahirijo, dokler ne bo Gedafi-jev režim spremenil politične u-smeritve. Neki kuvajtski list je še predvčerajšnjim napovedal, da naj bi se 9. oktobra začela pogajanja med obema državama Kairski časopisi posvečajo tudi veliko pozornosti obisku ameriške-ka zunanjega ministra C.vrusa Van-cea, ki bo dospel jutri v Kairo in nato obiskal še druge bližnjevzhod-ne države. «AI Ahram* v tej zve- zi piše, da bodo Vanceu predložili mirovni načrt, ki so ga skupno pripravili predstavniki Egipta, Sirije, Jordanije in Saudske Arabije. Podrobnosti tega načrta niso znane: kairski dnevnik poroča samo, da predvideva umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj skupaj s podrobnim programom tega umika, ustanovitev palestinske države v Cisjordaniji in na področju Gaze ter konec vojnega stanja med A-rabci in Izraelci. «A! Ahrarm piše tudi, da bo vprašanje palestinske udeležbe na ženevski konferenci morda glavni predmet razgovorov, prav gotovo pa najbolj kočljiv. Glede na nepopustljiva stališča izraelske vlade Menahema Begina pa so v a-rabskih diplomatskih krogih pre- pričani, da Vanceov obisk glede tega vprašanja ne bo rodil rezultatov in da bo treba počakati na razgovore, ki jih bo šef ameriške diplomacije imel septembra ob obnovitvi zasedanja generalne skupščine OZN z arabskimi in izraelskim zunanjim ministrom. Popoln skepticizem do rezultatov Vanceovega obiska je izrazil eden najvidnejših predstavnikov «A1 Fatahas, Abu Jihad, ki je med drugim dejal, da si od obiska Palestinci ničesar ne pričakujejo. Ameriški predsednik Carter pa je nasprotno optimist: «Obstajajo še mnoge ovire — je dejal na včerajšnjem neformalnem srečanju s skupino časnikarjev — sem pa prepričan, da jih bo mogoče premostiti.« (tm) S PREDSINOČNJE SKUPŠČINE TRŽAŠKIH SOCIALISTOV PROBLEMOV TRSTA NI MOGOČE REŠEVATI PO STAREM SISTEMU Poročilo pokrajinskega tajnika Carboneja o zaključkih XV. kongresa - Ocenitev programskega sporazuma na deželi Splošni politični in družbenogospodarski položaj Trsta ter programski sporazum med strankami ustavnega loka na deželi so bile glavne teme sestanka tržaških socialistov, ki je bil predvčerajšnjim in na ka terem je novi pokrajinski tajnik Gianfranco Carbone orisal zaključke XV. pokrajinskega kongresa stranke. Družbeni in gospodarski položaj našega mesta, je med drugim dejal dejal pokrajinski tajnik, zahteva odločen političen odgovor. Le tako se bo Trst, ki ga označujejo izredno visoko število upokojencev (nad 120 tisoč), visok odstotek zaposlenih v javnih upravah in zelo nizka zaposlenost v proizvodnih sektorjih, izognil hiranju. Vseh teh problemov pa ni mogoče reševati po starem sistemu. na kakršnega smo navajeni, temveč z odločno okrepitvijo tradicionalnih dejavnosti krajevnega gospodarstva. V tem okviru je velikega pomena osimski sporazum, ki odpira nedvomno široke perspektive razvoja, poskrbeti pa je treba za njegovo korektno izvajanje in u-pravljanje. Glede politične linije PSI je bilo na predsinočnji skupščini rečeno, da so socialisti za alternativo ter da bodo obenem razvijali politične odnose s strankami laične demokracije. Posebno poglavje je bilo posvečeno okvirnemu programskemu sporazumu med sedmimi strankami u-stavnega loka, ki ga je predvčerajšnjim sprejel deželni svet. Po mnenju tržaških socialistov je mogoče gledati z dveh različnih zornih kotov na doseženi sporazum. Eno je imeti sporazum za nekaj prehodnega, kar naj prispeva k reševanju določenih zelo pomembnih problemov, ki pretresajo deželo, nekaj drugega pa je, če jih imamo kot etapo na poti k dokončnemu zavezništvu med demokratičnimi strankami. Tisti, ki gledajo na ta način (in tu socialisti mislijo predvsem na komuniste), bodo sporazumu vrednotili kot nekakšno novost in napredek na poti zbliževanja med strankami. Za druge, in med te se prištevajo socialisti, pa ima sporazum vrednost le v kolikor bo sposoben prispevati k deianski rešitvi določenih perečih problemov. Od tu tudi nesoglasje PSI glede določenih točk sporazuma, v katerem so hoteli nekateri videti izključno znake nekakšnega ljubosumja do komunistov v zvezi z njihovimi konkretnimi dosežki, kar pa socialisti zavračajo. benci v našem mestu, predvsem pa pismonoše, delajo v zelo težkih razmerah, predvsem kar se tiče organizacije njihovega dela. Mnogi se morajo- namreč celo odpovedati dopustom, kajti v nasprotnem primeru bi se celotno delovanje poštnih uslug odvijalo počasneje kot sicer in to na škodo prebivalstva, ki se upravičeno pritožuje nad zamudami. Delo pismonoš je postalo v zadnjem času zelo naporno, saj morajo ti večkrat kriti področja, za katera bi bili v normalnih pogojih potrebni dve delovni sili. Enotni sindikat je na vsedržavni ravni že pred časom opozoril pristojne oblasti na slabo stanje, v katerem se nahaja celotno dr žavno poštno omrežje, ki ga je treba torej čimprej modernizirati in usposobiti za realne potrebe prebivalstva. Preveč kave v pristaniških skladiščih Dr. Michele Zanetti, predsednik pristaniške ustanove, je pred dnevi predsedoval seji, ki so se je udeležili predstavniki trgovinske zbornice, združenja brodarjev, pomorskih in spedicijskih agentov, trgovcev s kavo in predstavniki sindikalnih organizacij. Predmet sestanka je bila grožnja «Confe-rences Brasil - Mediterraneo*, da bo s prvim septembrom določila višje pomorske pristojbine, če se ne bo stanje v tržaškem pristanišču izboljšalo. Do tega je prišlo, ker se je promet s kavo v prvem semestru tega leta povečal za celih 94,77 odst., skladišča so prepolna, kava nq nadaljuje svoje kopenske poti, ladje pa čakajo. Prisotni so zagotovili, da bodo poiskali ustrezno rešitev, vsak na svojem področju. Pristaniška ustanova bo poskrbela v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami za večjo razpoložljivost osebja in poiskala nove tehnologije, da se smotrneje izrabi prostor v skladiščih. Nazadnje so pozvali upravi železnic in carine, da uskladita svoje umike z urniki ostalih pristaniških dejavnosti. ZAČETEK FESTIVALA EVROPA SRC» Drevi bodo na Gradu sv. Justa nastopile prve folklorne skupine Festival v znamenju solidarnosti s prizadetim prebivalstvom potresnega območja Po uradni predstavitvi v Vidmu in simboličnem odprtju v Centi, se začne danes v štirih različnih krajih dežele festival folklornih skupin «Evropa src*. Festival bo potekal v znamenju solidarnosti s prizadetimi prebivalci potresnega območja naše dežele, zaradi česar so tudi vse folklorne skupine sklenile, da bodo nastopale brezplačno. Vrsta prireditev se je torej začela že včeraj v Vidmu, s sprevodom po mestnih ulicah, glavna svečanost pa je bila v Centi, kjer so prižgali 's.ogenj prijateljstva*, ki bo gorel do odhoda skupin. Danes popoldne bo pisan sprevod noš oživil goriške ulice, drevi pa se začnejo predstave: na tržaškem Gradu sv, Justa, v goriš-ki telovadnici v dolini Koma, v športni palači Carnera v Vidmu in v Palmanovi. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi m n milit iiiiiiii iiittiiiiiiiiiiiiiiiiiii im im iiiiiim ii m tiiimitif um im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi mn mm im mm || umil iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii PROMET NA NAŠIH CESTAH VSE GOSTEJŠI Sile javnega reda pripravile akcijo za boljše nadzorstvo nad prometom Včeraj dolge vrste avtomobilov pred mejnimi prehodi Dolga kača vozil se je včeraj zgrnila na ceste naše pokrajine in na najbolj jasen način naznanila, da je avgust, mesec sonca, množičnih dopustov, počitnic, gostega prometa in vznemirjujočega čakanja pred dovozi na avtocesto in pred mejnimi prehodi, pred vrati. Odprto pismo poštnih uslužbencev Pokrajinski tajništvi poštnih u-llužbencev CGIL in UIL sta včeraj naslovili javnosti odprto pismo, v katerem obveščata o perečem položaju, ki že dalj časa ovira pravilno delovanje poštnih uslug v našem mestu in okolici. Sindikata ugotavljata, da vsi poštni usluž- Gost promet pa ne beli glave samo večkrat nepotrpežljivim avtomobilistom, temveč povzroča vrsto preglavic tudi tistim, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad našimi cestami. Zato so se včeraj sestali na tržaški prefekturi predstavniki sil javnega reda, gasilcev in civilne motorizacije, da bi se zmenili, kako koordinirati nadzorstvo nad prometom med posameznimi oddelki ob priliki velikošmarnih počitnic. Na sestanku, ki mu je predsedoval prefekt Molinari, so se domenili, da bo prevzela največje breme nad nadzorstvom cest prometna policija. Ob koncih tedna in predvsem v dneh pred velikim šmarnom se bo prometna policija poslužila vseh razpoložljivih sil in vseh sredstev. Izvidnice bodo nadzorovale najbolj prometne žile naše pokrajine, v mestu pa jim bodo priskočili na pomoč mestni redarji. Da bi bila akcija čimbolj učinkovita, bodo okrepili tudi vse centre za prvo pomoč, avtomobilski klub pa bo poskrbel za hitro pomoč avtomobilistom, v primeru o-kvar na vozilih. Agenti prometne policije, karabinjerji in mestni redarji so dobili tudi navodilo, da NiiiiiiiiiiiamiiiiiiiMiiiiiiMMiiiMiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiniimMirmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiii SLOVESNOST V MIUSKEM ZALIVU SPLAV TANKERJA «MAMEDE» KRONAL VEČMESEČNO DELO Delavstvo zahteva nakazila, da se uresniči načrtovana modernizacija ladjedelnice Včeraj zjutraj so ob prisotnosti najvišjih civilnih in vojaških oblasti splavili v miljski ladjedelnici «Alto Adriatico« 10.000-tonski tanker «S. Mamede*. To je že druga ladja te vrste in spada med najsodobnejše tankerje majhne tonaže, ki jo je ladjedelnica zgradila. Na vzporednem pologu pa gradijo enako ladjo, ki jo bodo snlovili v prvih mesecih prihodnjega leta. Priložnostni govor je imel pred sednik ladjedelniškega sveta Mene-gazi, ki je tudi v imenu federacije delavcev kovinarske stroke pozdravil vse prisotne. Če povzamemo glavne misli njegovega govora ugotovimo, da vlada med delavstvom precejšnja zaskrbi ienost zaradi neumestnega zavlačevanja pri reševanju temeljnih problemov ladjedelnice. Primanjkujejo nakazila | za ob novo nekaterih obratov, kot so mehanične delavnice in žerjavi. Delavstvo poziva deželo naj s svojo finančno družbo Friulia podpre ladjedelnico, da bo premostila obstoječe težave. Prav tako potrebujejo italijanske ladjedelnice točne programske načrte za modernizacijo brodovja, ki ne sme zoperstavljati nobene ladjedelnice. Direktor ladjedelnice Broggi je podprl zahteve delavcev, se jim zahvalil za resnost in vdanost pri delu ter govoril o ladjedelniških u-spehih. Po blagoslovitvi so delavci pod vodstvom inž. Čoka v hitrem ritmu razstavili podporne strukture. Nato je gospa Poropat, ki je botrovala splovitvi, prerezala vrvico in stekleni ca šampanjca se je razbila ob ladijskem boku. Istočasno je hidravlični odbijač premaknil ladjo, ki je ob zavijanju siren in ploskanju prisotnih zdrsela v morje, kjer sta jo čakala vlačilca. Ogromni Žerjal je na izpraznjeno mesto na pologu postavil prvi del gredlja za Lloydov trajekt, ki ga bodo gradili v miljski ladjedelnici. S tem je bil uradni del svečanosti zaključen, delavci so z zadovoljstvom kramljali o novi ladji, ki jim bo zagotovila delo do leta 1979. V pogovoru s predstavniki ladjedelni škega sveta so ti izrazili precejšnje zadovoljstvo za bodočnost ladjedelnice, a ta bo mogoča le, če se uredijo preostale pomanjkljivosti. Stanje se je v primerjavi s prejšnjim letom precej izboljšalo, mladih delavcev je vedno več, prav tako volje, da postane ladjedelnica eden izmed aktivnih dejavnikov tržaškega gospodarstva. Dobrodošla, MARKO in MITJA! ' Gabi in Bogdanu Petelinu čestitajo Majda, Kati in Filip strožje ukrepajo s kršitelji cestnih pravil in da v hujših primerih odvzamejo neprevidnemu avtomobilistu tudi vozniško dovoljenje. Že včeraj je bil promet na naših cestah zelo gost. Mnogi Tržačani so izkoristili soboto, da so se odpravili na počitnice, veliko je bilo turistov, ki so preko naših krajev potovali na oddih v Jugoslavijo, mnogo je bilo jugoslovanskih zdomcev, ki so se vračali v domovino, tako da so se pred mejnimi prehodi s sosednjo državo zvrstile kolone avtomobilov. Pri Fernetičih je bila kača vozil dolga prek mostu čez železnico vse do avtomobilskega servisa, od Peska so se avtomobili vrstili vse do Bazovice, na mejnem prehodu pri škofijah so na italijanski strani razvrstili vozila v tri pasove, na jugoslovanski strani Da na Det. Vendar v teh dneh se ni zgostil samo cestni promet. Občutno se je povečal tudi železniški promet. Število potnikov, ki so se odpeljali iz Trsta, se je v prvi polovici julija povišalo za 20 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem meseca junija, zaslužek pa je bil za 17 milijonov višji. Med potniki seveda prevladujejo turisti, predvsem mladi, mnogo je tudi Jugoslovanov, ki se vračajo iz zahodnoevropskih držav v domovino. V prihodnjih dneh bo promet po predvidevanjih vse gostejši, zato vabimo tiste, ki se odpravljajo na počitnice na še večjo pazljivost in strpnost na cestah. Deželni tečaji za knjižničarje Na predlog odbornika za vzgojo in kulturne dejavnosti je deželni odbor sklenil ustanoviti in finansirati tri ločene tečaje za knjižničarje in kulturne animatorje v okviru knjižnic krajevnih ustanov, in sicer pri mestni knjižnici v Gorici in občinski knjižnici «V. Jonpi* v Vidmu. Tretji deželni tečaj, kot pravi tiskovno poročilo dežele, pa bo za slovenske knjižničarje, in sicer pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Tečaji bodo potekali pod nadzorstvom pristojnega deželnega odporništva. Tečajniki, ki bodo uspešno opravili izpite, pa bodo prejeli spričevalo, ki ga bo podpisal predsednik deželnega odbora. Glede knjižničarskega tečaja pri NŠK v Trstu smo izvedeli, da je zadevno prošnjo NŠK vložila že v januarju letos na podlagi deželnega zakona štev. 60/76, pred tremi meseci Da predložila tudi program za dvotedenski tečaj v slovenščini v smislu letošnjih zadevnih predpi- sov. NŠK je predlagala, da bi bil tečaj predvidoma v drugi polovici letošnjega oktobra. Iz gornje-ročila letošnjega oktobra. Iz gornjega poročila sklepamo, da je bila — kot vse kaže — prošnja NŠK u-godno rešena. Tako bi torej 'etos prišlo v naši deželi do prvega kratkega tečaja za knjižničarje v slovenščini, je v zvezi s tem poudaril predsednik NŠK, in dodal, da bi za tečaj skrbela predsednik in tajnik upravnega odbora NŠK prof. dr. Franc Škerlj in prof. Vojmir Budal in da NŠK do 30. t.m. na svojo prošnjo še ni prejela formalnega pismenega odgovora, temveč samo zagotovila odgovornih funkcionarjev pristojnega deželnega od-borništva. Naš dnevnik bo tudi v bodoče sproti obveščal svoje bralce o nak nadnem poteku uresničevanja te koristne pobude NŠK, že danes pa na gornjo vest opozarjamo vse zainteresirane knjižničarje slovanskih knjižnic v naši deželi. Pojasnilo prefekture i Tržaška prefektura pojasnjuje, da je nesrečna Licia Ferrara, ki je bila zapletena v prometno nesrečo pri Gr-ljanu, redno opravila zdravniški pregled, ki ga predvideva zakon o izdajanju vozniških dovoljenj in zanika neresnične vesti, ki jih je objevil Piccolo v rubriki »Segnalazioni*. Na Gradu sv. Justa bo sledeči spored (vstopnice so po 3.000, 2.000 in 1.000 lir): nastopile bodo skupine iz Neukirchna (Nemčija), Ruur-lo (Nizozemska), mesta Assemini (Italija - Cagliari), Turčije (Istanbul), Madžarske in iz mesteca Fi-lottramo pri Anconi. V Trstu se bodo vse ostale skupine, prijavilo se jih je dvaindvajset iz osemnajstih držav, zvrstile tudi jutri, v torek in sredo zvečer. Začetek nastopov bo ob 21.15. SINOČI V GABROVCU Navdušujoč nastop sovjetskih umetnikov V okviru festivala Unita in Dela, ki ga v Gabrovcu prireja zgo-niška sekcija KPI Just Pegan, je sinoči nastopila skupina sovjetskih umetnikov, ki je v dveurnem programu izvajala več ruskih plesov, ki so povsem navdušili številno občinstvo. Včeraj pa je bilo na sporedu tudi tekmovanje v briškoli, katerega se je udeležilo zadovoljivo število tekmovalcev. Danes se bo festival nadaljeval ob 10. uri ko bo tradicionalni mladinski ex tempore za osnovnošolce in srednješolce, ob isti uri pa bo tudi tekmovanje v skrlah. Popoldne je na programu tekmovanje v ruskem kegljaniu, ob 19. uri pa se bo pričel kulturni spored na katerem bo sodeloval Tržaški narodni ansambel, član SSG Stane Raztresen in nekateri člani SAG. Ob 20.30 bo politični shod z govoroma Edvina Švaba in Uga Poli-ja. Na prireditvenem prostoru bo vrsto zanimivih razstav: o vprašanju ženske enakopravnosti, o oktobrski revoluciji ter o mednarodnem delavskem gibanju. • V zvezi z neredi med sodno obravnavo proti trem posiljevalcem 47-letne ženske, je tudi Lotta Continua izdala tiskovno poročilo v katerem o-stro obsoja poseg karabinjerjev, ki so neupravičeno aretirali dva mladeniča. Poslanec Pinto pa je v zvezi s strogo obsodbo anarhista Clocchiatti-ja, vložil v parlamentu vprašanje, kjer zahteva pojasnila glede ravnanja tržaških sodnikov na tem procesu. Dve molotovki proti nočnemu lokalu V noči med petkom in soboto so neznanci odvrgli dve molotovki proti vhodnim vratom nočnega lokala Tor Cuccherna v bližini Grada sv. Justa, ki pa nista povzročili večje škode: poškodovanega je bilo namreč le nekaj pohištva na vrtu. Neznani storilci so napisali na zid restavracije eborghesi State atten-ti» in zraven narisali še zvezdo sifn-bol rdečih brigad. Na kraj so nemudoma prihiteli agenti političnega oddelka tržaške kvesture, ki so u-vedli preiskavo. NA ZBOROVANJU V SESLJANU Razlaga in pomen zakona za zaposlovanje mladine Premajhen odziv mladih V petek zvečer so v sesijanski srednji šoli sklicali zborovanje - katerega namen je bil obrazložiti in ugotoviti možnosti za aplikacijo zveznega zakona o zaposlovanju so prisotni ugotavljali, da ni bilo storjeno veliko konkretnega v tem pogledu. Da je tako, kažejo številke: doslej se je v vsej državi vpisalo v posebne liste le 170 tisoč mladine, ki je potekalo ob kaj pičli , mladih, v samem Trstu 770, v de prisotnosti tistih, katerim je bilo vinsko-nabrežinski občini pa le 15. zborovanje namenjeno, mladine.! hi prav problemu agitacije je bilo Sam sklicatelj zborovanja — pokrajinske sindikalne organizacije, uprava občine Davin-Nabrežina in mladinski kulturni krožek iz Sesljana — je bil mnenja, da gre to pripisati dejstvu, da je mladina do koristnosti in efekta zakona ter do njegove aplikaci.je še dokaj skeptična. Čeprav je 11. avgust, datum, ko zapade rok za vpis v posebne občinske liste, pred vrati, Medlem ko se nekateri p/ed dopustom icužijo v razbeljenih avtomobilih med čakanjem na mejnih prehodih in v prometnih konicah, drugi izkoriščajo (ker so pač prisiljeni) svoje dopuste z delom na polju, saj za njih ul počitnic, kot nam prikazuje slika is Bazovice namenjeno petkovo zborovanje, saj mora dežela do 30. septembra od občin in pokrajin zbrane podatke obdelati ter jih posredovati zveznemu centru. Sindikati imajo pri tem odgovorno nalogo: ustanoviti posebne krajevne svete, ki naj vzdržujejo stike na relaciji mladina - sindikati - upravne ustanove . delodajalci, občine pa s svoje strani sondirati teren, ugotoviti dejanske možnosti za zaposlovanje mladih in agitirati pri delodajalcih, ki so se pozivu zakona za zaposlovanje mladih doslej odzvali v dokaj skromnem številu. Po mnenju prisotnih to zakonsko določilo, ki zagotavlja delodajalcem subvencijo v primeru zaposlitve mladih, določa status mladega delavca, priporoča takojšnjo aplikacijo poklicev, priporoča združevanje v posebne zadruge v za to primernih gospodarskih dejavnostih in še posebej priporoča sprejem ženske delovne sile, res da ne bo rešil vseh problemov, a ' nekaj jih prav gotovo bo. Potem, ko sta predstavnika pokrajinske sindikalne organizacije CGIL in UIL (Treu in Mocolž) o-brazložila pomen in obliko zakona, je v imenu uprave občine Devin -Nabrežina spregovorili podžupan Depangher, ki je dejal, da bo morala občinska uprava oživeti komisijo za delovna razmerja. Le-ta naj ob sodelovanju celotne občinske uprave načrtno pristopi k izvajanju priporočil zakona in ugotovi, tako kot svetuje zakon, ali so in kakšne so možnosti za zaposlitev mladine v dejavnostih kot so kmetijstvo, turizem, občinske tehnične službe, zdravstvo, servisne službe itd. Zborovanju so prisostvovali in se udeležili diskusije tudi predstavniki štivanske papirnice in nabrežinskih kamnolomov ter predstavniki političnih strank KPI, PSI, SSk in KD. 1. Ptrtot Sinoči redna seja 10 Kmečke zveze Sinoči se je na sedežu v Trstu sestal na redno mesečno sejo izvršni odbor Kmečke zveze, ki je imel na dnevnem redu vrsto pomembnih vprašanj, ki zadevajo krajevno kmetijstvo in delovanje strokovne organizacije. Najprej so odborniki sklepali o letošnjem po-učno-turističnem članskem izletu, ki naj bi bil pred trgatvijo. Tržaški kmetje naj bi si letos ogledali razvoj kmetijstva na Dolenjskem. Daljšo razpravo je izvršni odbor posvetil nevzdržnemu stanju pri kmetijskem in gozdarskem nadzor-ništvu in nadaljnjim posegom Kmečke zveze za dokončno ureditev razmer v teh uradih. Izvršni odbor Kmečke zveze je obravnaval tudi smernice delovanja strokovne organizacije od obnovljenih pobudah za postavitev benci-novoda po Krasu in razna organizacijska vprašanja, ki se postavljajo pred Kmečko zvezo pri njenem delu v prihodnjih mesecih. Duo Bellesi ■ Dunkerley v štivanski cerkvici Devinsko - nabrežinska avtonomna letoviščarska in turistična ustanova bo priredila jutri v štivanski cerkmci koncert harfistke Giovanne Bellesi in flavtistke Petricie Dun-kerley .Duo Bellesi - Dunkerlep bo izvajal skladbe Zipolija, Galuppija, Krumpholza, Toumiera, Salzeda. Debussyja, Bonellija, Iberta Zec-chija, Zanetbovicha in Leucone. Koncert se bo začel ob 21. uri, vstop prost. Laže ranjena ženska v trčenju pri Sežani Z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa so včeraj pripeljali v tržaško bolnišnico 63-letno Marijo De Marco por. Kresevich, stanujočo v Ul. Cave 6, ki je s svojim avtomobilom iz še nepojasnjenih razlogov pri Sežani trčila v nasproti vozeči avto. Ženska, ki' so jo sprejeli na kirurškem oddelku, se bo morala zaradi udarcev v glavo in nogi zdraviti približno 20 dni. NAŠE NAROČNIKE IN ČITATELJE obveščamo, da so za Izlet v Moskvo, Leningrad in Kijev na razpolago še 4 prostori za potovanje dne 31. g. in 18 za potovanje dne 7. 9. 1977, Morebitne interesente prosimo, da se prijavijo do ponedeljka pri agenciji Aurora. PRIMORSKI DNEVNIK Gledališča FESTIVAL OPERETE ROSSETTJ Dane«, 31 julija, ob 18. uri ponovitev Strausove operete «Sogno di un valzere. Dirigent Hans Walter Kampfel. V pripravi je tretja opereta Testi vala «Ballo al Savoy». Vodstvo festivala javlja, da bodo jutri, v osrednji blagajni, Pasaža Protti, na razpolago vstopnice za zadnjo ponovitev operete «Sogno di un valzere in za prvo predstavo Abrahamovega dela «Ballo al Savoy». Na razpolago so tudi vstopnice za izredno ponovitev operete »Sogno di un valzer«, ki bo v torek ob 21. uri. GRAD SV. JUSTA Danes, 31. julija, bo ob 21.15 »Mednarodna folklorna revija-Festival src». Prvi večer. Nastopajo skupine iz Nemčije (Neukirchen), iz Italije (Assemini pri Cagliariju in «11 Biroccio« iz Filottrana), iz Nizozemske (Ruurlo), iz Turčije (Istanbul), in iz Madžarske (Kalocsa). Jutri, 1. avgusta, ob 21.15. Drugi večer. Nastopajo skupine iz Avstrije (koroška godba), iz Francije (Con-folens), iz Nepala (Kathmandu), iz Poljske (Zakopane), iz Švedske (Mon-steras) in iz Italije (Alatri pri Fro-sinonu). Ljudske cene. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVTONOMNA LETOVIŠKA IN TURISTIČNA USTANOVA Ciklus potujočih nastopov z Molierovo komedijo ŠOLA ŽENINOV z igralci zadruge «IL BARACCONEj, iz Rima. Drevi ob 20. uri in jutri, ob 21. uri GRUAN (portič) vstop prost V primeru slabega vremena bo v «Hotelu Adriaticov. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma sporoča, da začne jutri, 1. avgusta, ob 8. uri tečaj za popravne izpite. Tečajniki naj pridejo vsaj 15 minut pred začetkom tečaja. Izleti Združenje Union prireja v nedeljo, 7. avgusta 1977, dva izleta in sicer v Rabac in v Ljubno. Informacije in prijave pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ponedeljka od 17.30 do 19.30. SK Devin priredi v nedeljo, 7. avgusta, enodnevni izlet v Dolino Lepene z ogledom Krnskega jezera in vzponom na Km. Odhod avtobusa predviden iz Sesljana ob 6. uri. Vpisovanje pri odbornikih in na Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji, ali telefonsko na 229109 po 21. uri. Kino MIRAMARSKl PARK: »Luči In zvoki« Predstavi: ob 21.30: «Der Kaiser-traum von Miramar« (v nemščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Mi-ramarev (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Auda-ce do grljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 «Un uomo da buttare«. Buri Reynolds. Mignon 15.00 «L’urlo di Chen terroriz-za anehe 1’Occidente*. Barvni film Nazionale 16.30 «La bravata*. Prepovedan mladini pod 18. letom Grattacielo 16.30 «A noi le inglesine«! Barvni film. Penice 16.30 »Professione: assassino«. Charles Bronson. Barvni film. Excclsior Zaprto zaradi poletnih po čitnic. Eden 16.30 «Una donna chiamata A-pache*. Al Cliver, Yara Kewa. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Ritz 16.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli«. Giuliano Gemma. Barvni film. Aurora 16.00 «Italia a mano armata*. Maurizio Merli. Prepovedan mla dini pod 18. letom. Barvni film. Capitol 16.30 «L'ala o la coscia?». F. Colunghie. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi poletnih po čitnic. Moderno Ciklus komičnih filmov: 16.00 «A qualcuno piace caldo*. Marilyn Monroe. Jack Lemmon, Toni Curtis. Črno-beli film. Filodrammatico 16.00 «Le calde notti di Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 15.00 «Keoma». Franco Nero. Barvni film. Impero 16.30 »Orzovvei — il figlio della savana«. P. Marshall. Barvni film. Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Venelo 15.30 «11 gobbo di Londra*. Gunter Stoli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v stu obvešča starše, da bo odhod 5 klic v kolonijo v Nabrežini v rek, 2. avgusta. Na sedežu društva Ul. Machiavelli 22 naj bodo ob uri, od koder bo po zdravniškem P gledu odhod. Iz okoliških vasi ' Križ, Zgonik, itd.) naj jih pripeli1 za 18.30 direktno v Nabrežino. Vodstvo TPPZ obvešča javnost, bo pisarna TPPZ zaprta do 1- 50 tembra. • * « Uradi Glasbene matice bodo od 8. do 20. avgusta. Ob težki izgubi bivšega borca aktivnega člana TPPZ tov. Sil**- Kolomhina izrekamo globoko s®*1 ženi Mariji, hčerki, zetu in vnukinji. Kolektiv tppl Ob težki izgubi družine Parovel sožalju pridružujeta družini GU''**1 Mihael in Jankovič. Zapustila nas je naša draga Ana Morgan vd. SW i ! Pogreb bo jutri, 1. avgusta, ^ uri iz mrtvašnice glavne bolnih Žalostno vest sporočaj" sorodniki Trst, 31. julija 1977 (Občinsko pogrebno podjetje) Dne 30. julija nas je nepričakovano zapustil SILVIO C0L0MBIN PLESKAR - DEKORATER Pogreb bo v torek, 2. avgusta, ob 9.45 iz mrtvašnice glaV’ ne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Maria, hči Marisa, zet Sergio Vesselizza, vnukinja Marina, sestri in drugi sorodniki Trst, 31. julija 1977 Dne 30. julija nas je prerano zapustila naša draga mama i® nona ANTONIJA GLAVINA por. PAROVEL Pogreb bo jutri, 1. avgusta, ob 13.30 iz mrtvašnice glava" bolnišnice v cerkev v Boršt. Žalostno vest sporočajo: mož Ivan, sin Bruno, hči Anamarija, nevesta Gabrijela, zet Miro, vnuki Antonio, Andrea, David in Irene Boršt, 31. julija 1977 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga ^ deležni ob izgubi naše nepozabne LEOPOLDE ŠČUKA roj. TANČE se vsem iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala vsem darovale6111 cvetja in tistim, ki so jo spremili k večnemu počitku. Žalujoče družine Nabrežina, Washington, 31. julija 1977 v hi n; i" Ji k, I V: R l 'n k Dp 1° |‘*i ‘ ht h« Pr; 8a tri K al ‘d< H £l »o, »k ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večn"1 počitku našega dragega moža, očeta in brata ifl"1 ANGELA B0GATCA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, cerkven" .jj * ™*ivata uaiuvaiuciii vciivitrv lil UVflja, UCIINv*■" .tuj pevskemu zboru ter vsem, ki so na katerikoli način po£aS njegov spomin. Žalujoča družina Bogateč Sv. Križ, 31. julija 1977 Dr; ?* »te DO; Ob, Do; k\ Dr, De! OBLETNICA 1. 8. 1976 Ob 1. obletnici smrti našega dragega AVGUSTA PAHORJA sin se ga spominjajo z nespremenjeno ljubeznijo žena Jakomin8« Karel, hčere Marija in Ida z družinami. Opčine, 1. avgusta 1977 Občinsko pogrebno podjetje 8 »te ,D10 t>o s «! Do| Dri '•ih Dej \ i Da »k« Do *0r s e *Dt Primorala Tfiievlilt 31. julija 1977 NA JA VNIRA1PRA VI, KI 50 JO PRIPRA VILE VAŠKE SEKCIJE KPI, PSI IN SSk Prebivalci Proseka in Kontovela sprejeli predlog o smotrnejšem razvoju obeh vasi Predlog bo rajonska konzulta posredovala občinski upravi Kritična presoja dopolnil k regulacijskemu načrtu petek je bila v Soščevi hiši na BiPheltu Javna obravnava o dopol-bh k regulacijskemu načrtu, ki in Jo 01'£anizirali odseki KPI, PSI n SSk s Proseka - Kontovela. Ra/. J afe se je udeležilo lepo število *scanov, med katerimi so bili pred-tisti, ki jih določila novega Panističnega načrta neposredno Prizadej a jo. škoda le, da ni bil "Pziv mladine večji. Petkov sestanek je bil izredno po-^.em.ben, saj so na njem sprejeli va-ani predlog o smotrnejšem razvo-obeh vasi. Predlog bodo sedaj hort • ^ rajonski konzulti za za ?ani Kras, ki ga bo posredovala finski upravi. Daniel 0 Pre^'°Bu se je porodila v®..8*'Ppnih sestankih predstavnikov u;sk>b sekcij KPI. PSI in SSk, na DJ**'h so tudi pripravili osnutek in k' a’ ^ so §a v razpravi ujb so ga vaščani sprejeli z neka-.ii 'fh majhnimi popravki, n j. *>rvi del predloga zavzema načel-kri^esoj° re§ulacijskega načrta in B bko načrtovalcem, ker se niso, ^*«den so izdelali regulacijski na-jt.Posvetovijli z vaško skupnostjo, jih konkretna analiza površin, ki jj? načrt predvideva za javne sto-v_fe: Pri tem gre predvsem za ki ®!anie prireditvenega prostora, .m°rali zgraditi Kulturni dom. C išče «na Balancu*, ki ga je ^Pha zadruga za zgraditev Kul-Vr?6ga doma, spada pod tiste po-ja *ne. kj jih načrt predvideva za Pov h S^°r*kve in na katerih je pre-V ;edana obsežnejša gradnja, ka-2arfn nai di bil Kulturni dom. ljj..u8i torej preti razlastitev zem-ob<*. zato vaščani predlagajo, naj ^ 'na raztegne območje naselitve-ko^ri ^edra na obmejno področje, taft, ,da bo na njem mogoče zgraditi P^-m. dom. j °dročje kontovelske «Mlake» spa-v načrtu pod zelene površine za ;e igre in oddih. Vaščani pred-=aJo, naj bi to področje razširili 8[aP.a «malo mlako* in vse do ko denj, regulacijski načrt obravnava obe vasi kot eno samo in za Kon-tovel in Dolenjo vas ne predvideva razširitve. Prav tako je omejeno območje namenjeno stanovanjski gradnji na Proseku. Vaščani se seveda s tako razporeditvijo ne strinjajo in menijo, da bi bilo bolje, če bi dali na razpolago za zazidavo tudi tista področja, ki so namenjena gospodarski gradnji in predvsem obsežne pašniške površine, ki se od severovzhoda in jugovzhoda globoko zajedajo v Prosek. Smotrneje bi bilo, in to predvsem zato, ker je v vasi živinoreja skoraj izumrla, da bi te površine vsaj delno namenili stanovanjski gradnji. Površine za gospodarsko gradnjo so po načrtu zelo obsežne, kar pa je v nasprotju s tukajšnjo gospodar sko dejavnostjo. Kateri živinoreji naj služijo obširna pašniška področja, se upravičeno sprašujejo vaščani. Na Proseku in Kontovelu namreč uspevajo vrtnarstvo, cvetličarstvo in vinogradništvo, kar ne terja večjih površin. Kmetijske dejavnosti bi morali krepiti z zadružništvom. kajti kmetijstvo ima poleg gospodarske tudi važno družbeno vlogo: lastnik zemljišča, ki je hkrati tudi obdelovalec, s svojo marljivostjo neguje in ščiti krajinsko podobo, skrbi za ekološko snago in narodnostno obeležje naših krajev. Huda pomanjkljivost načrta je tudi zanemarjanje obrtniške dejavnosti na tem področju. Na petkovem sestanku so se dotaknili tudi nekaterih drugih problemov, kot sta ureditev grezničnih kanalov in ljudska stanovanja, posebne važnosti pa je bil predvsem sklep vaških zastopnikov KPI, PSI in SSk, da se bodo še nadalje skupno sestajali na občasnih posvetova njih, saj prištevajo vprašanje pro storskega načrtovanja med osrednja področja njihove pozornosti in delovanja. z vzponom. Naj tu omenimo, da je Krnsko jezero eno izmed največjih in najlepših v slovenskih Alpah, saj je dolgo nad 400 metrov, široko pa 150 metrov in leži v višini 1393 m. V vročih poletnih dneh je možno tudi kopanje. Za tiste pa, ki se bodo povzpeli na‘vrh Krna (2245 m), bo to edinstveno doživetje, saj imamo na Krnu enega najlepših razgledov v naših Alpah. Tu se pred nami razprostira cela dolina Soče, pogled i-mamo tudi na Furlanijo in Tržaški zaliv, na vzhodni strani pa se bleščita Triglav in Jalovec. Na vrhu Krna deluje tudi oskrbovalna koča in sicer Gomiščkovo zavetišče, kjer se utrujeni, vendar veseli planinci, lahko pošteno okrepčajo in žigosajo knjižico planinske transverzale. Š. F. V Križu ustanovili antifašistični odbor Na pobudo vaške sekcije VZPI -ANPI so se v petek sestali v kriškem Ljudskem domu predstavniki vaških kulturnih, prosvetnih in športnih organizacij, ki so razpravljali o ustanovitvi vaškega antifašističnega odbora. Po krajšem u-vodnem poročilu predstavnika sek cije VZPI - ANPI, ki je obrazložil pomen enotnega nastopa proti fa šističnim provokatorjem, ki so kot znano pred kratkim grobo pomazali razgledni stolp na Sv. Primožu in razbili vse reflektorje ob kriškem spomeniku padlim v NOB. Po krajši razpravi so bili prisotni mnenja, da je treba antifašistični odbor takoj ustanoviti, kar so tudi storili na petkovi seji. Predsednika in člane odbora niso še določili, ker vse organizacije niso še poobla stile dveh njihovih zastopnikov, da bi zastopala društvi v odboru, člani antifašističnega odbora se bodo ponovno sestali prve dni septembra, ko bodo izvolili predsednika in si začrtali smernice za bodoče delovanje. Družabni večer 50-letnikov s Proseka m ŠAGRA V PREBENEGU 6., 7. in 8. AVGUSTA 1977 50-LETNIKI iz BAZOVICE ORGANIZIRAJO danes, 31. julija LJUDSKO ŽABA VO S PLESOM PRIREDITEV BO NA ZADRUŽNEM VRTU ZADRUGE V BAZOVICI GOSPODARSKE Ples bo na obširni in privlačni ploščadi ■ Igral bo ansambel »FORMULA LISCIO* iz Trsta Dobrodošli bodo postreženi z jedmi na žaru in pristno kapljico Vljudno vas vabijo 50-letniki PD SLAVEC — RICMANJE — LOG priredi 31. 7. in 1. 8. v Ricmanjih tradicionalno SAGRO DANES, 31. julija: JUTRI, 1. avgusta: ob 13. uri odprtje kioskov ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj ob 18. uri odprtje kioskov Izid SK Devin v dolino Lepene 0t pou zelene površine za lan • e igre in oddih. Vaščani pred-s;gai" —................'!-M! C^ega gaja «na Upuki*. «Mla-p.. Pa naj bi varnostno opremili, bi morali preurediti v po I za javne storitve odsek od imenika NOB na Proseku mimo 'temii®n.ega nasada «pri Pilju* do blp la^a nekdanje vojašnice. Pro-Irn, Pred sta v 1 ja tudi prostor, kjer pi-Lb'. bilo novo pokopališče. Načrt j^rtivideva, da bi bilo novo pokopala e zraven vojaškega v »Ba-■j va]„. ■ Poleg tega pa so načrto- i tovel Narekovali tudi črtanje kon-in Prleškega pokopal)-. ju*- vaščani se s tem ne strinjajo .^Predlagajo, naj se obe pokopali-jjzpostavi spomeniškemu varstvu. ^®r se tiče stanovanjskih gra- U"""" 4 *M<«ŽPrave okrog variante št. 25 v t>ncRa regulacijskega načrta so Ilovici izredno živattne. in lo Ho r«teno' saj obravnavajo lastni-4(, Pfjameznikov in skupnosti. Po-bti ritnih pobud moramo opozo-a Pripombe, ki so uh poslale Wiueje 2a urbanistiko pri tr-J>r4v ,°bčini Združenje jusarskih u-Ra v eScev *n Gospodarska zadru-to^Zad Bazovici. Posebno se čutijo ge, ^ člani Gospodarske zadru- % f,r. N zadružno poslopje z vr-1 Hko 'i"čeno v cono CS, kar bi W Pomenilo v doglednem času ®a oh!vlast'itev- Zato 'c bil Poslan an° utemeljen priziv z zah-AhjJ , se Poslopje in vrt za-SoL,.^ključi v področje N, to je tlOf starega vaškega iedra, ka- ^era SVo-)i ,egi in funkciji spada. fo-av zu,ul.iivo je namreč, da ie ^ružna posest predvidena namestitve objektov za ^»"UKe. ko pa že danes ista tojti. p cie*a v korist vaške skun-abčiaa 0 vsl iškim načrtom. Danes, NEDELJA, 31. julija , IGNAC Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35. — Dolžina dneva 14.48 — Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 6.58. Jutri PONEDELJEK, 1. avgusta PETER Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,4 stopinje, najnižja 20,6, ob 13. uri 25,8. stopinj, zračni tlak 1012,9 mb nestanovitno ustaljen, vlaga 64-odstot-na. nebo 9 desetink pooblačeno, veter zahodnik severovzhodnik 8 km na uro, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. julija 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 77-letni Giuseppe Alberti, 69-letni Mario Mihalič, 66-let-na Augusta Dieoscio vd. Comar, 71-letna Bruna. Oretti vd. Gavardina, 75-letni Pietro Paolini. 68-letni Mau-ro Torchetti, 83-letni Guglielmo Go-at, 72-letni Marino Bosig. 72 letni Enrico Simonetti, 66-letna Rosalia Chert por. Vecchiet, 88-letna Cate-rina Pizzul, 55-letna Stefania Koren por. Komar. 80 letna Lisetta No feri vd. Steimayer, 85-letna Stefa nia Massi. OKLICI: pristan, delavec Gino Gruber in bolničarka Majda Pertot-ti delavec Roberto Picek in urad niča Gabriella Stcfanutto, mehanik Mario Maizan in trg. pomočnica Vi-viana Declich, telinični uradnik E- ,lzPis natečaja ^ sanitarne delavke yU^‘'kolinski pokrajinski kon-I* de|0 ; lsB) razpisuje natečaj za Im faSSK*n' merii sanitarne delav-W sanitaria visitatrice). naj pošljejo prošnje na Včeraj - danes nida Zugna, uslužbenec SIP Mauro Canziani in trg. pomočnica Patrizia Crovatini. SEIKO Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE ZLATO 18/7509« Tehnični servis SEIKO z ga rancijskim listom. Urama in zlalarna LAURENTI Trst — 'ITieste Largu Santorlo 4 doardc Bernich in uradnica Donatella Bernini, uradnik Ezio Maraspin in trg. pomočnica Aliče Diviach, u radnik Vitaliano Mion in gospodinja Maria Furlani, vojaški častnik Mauro Leone Saracco in učiteljica Anna Maria Matcssi, delavec Edi Milotic in trg. pomočnica Eda Grzetič, pristan, delavec Marino Deber-nardi m delavka Patrizia Battista, uradnik Franco Francolla in trg. pomočnica Liliana Lemacchia, zapriseženi stražnik Luigi Sillitti in telefonistka Rosa Stivala, reprezentant Diego Bazzara in trg. pomočnica Patrizia Pugliese, učitelj Boris Fabjani in uradnica Natascia Sossi, mehanik Edoardo Milkovich in uradnica Nadia Meniš, železniški delavec Guido Babich in trg. pomočnica Tatiana Vižintin, special. tehnik Paolo Stoppari in uradnica Tiziana Cacich, zdravnik Michele Populin in študentka Margherita De-qual, delavec Ferruccio Ghersinich in uradnica Gabriella Vallisa. policijski agent Giuseppe Piussi in gospodinja Romana Scarban, geometer Gaetano Di Tommaso in uradnica Loredana Surian, študent Fulvio Caputo in učiteljica Silvia Urbanis, poljedel. delavec Antonio Messere in gospodinja Maria Astarita, finančni stražnik Giuseppe Masuri in študentka Giovanna Delussu, pomor ščak Franco Reggente in gospodinja Melita Puhtari, geometer Guido Bonon in študentka Liliana Spe cogna. avtoličar Mariano Purgher in frizerka Magda Gabrielli, urad nik Fabio Todesco in uradnica Mariam Benci, uradnik Giuseppe Gni-sci in biologinja Gabriella Sain-cich, uradnik Vincenzo Stante in u-radnica Alessandra Venturini, tehnični uradnik Eder Tolloi in uradnica Wanda La Rosa, metalmehanik Enrico Mauro in trg. pomočnica A-driana Cherti, kemijski analist Fi- lippo Di Stefano in uradnica Donatella Santese. vojaški podčastnik Al fredo Tavernese in trg. pomočnica Nadia Luin, pravni svetovalec Stefano Lana in psihologinja Astrid de Gavardo, mehanik. Fabio Stradi in uradnica Ornclla Bartole, mehanik Amorino Sincovich in računovodkinja Luciana Radin, geometer Marino Mattossi in uradnica Mara Giorgi-ni, mehanik Franco Bravin in frizerka Nerina Mersi, uradnik^ Lo-renzo Corigliano in uradnica Sonia Gulič, trgovski agent Paolo Razzi-ni in uradnica Adriana Carnera. šofer Rino Cergol in natakarica Luciana Turina, delavec Mario Masala in natakarica Susanna Coppola, u-radnik Ezio Baxa in uradnica Marina Krisciak, uradnik Adriano Me tullio in uradnica Serena Raguso, natakar Sergio Gravisi in trg. pomočnica Aurora Cotta, šofer Paolo Ch it ter o in trg. pomočnica Leo- rpn-ACnro ZA SPOJUT/A/ PJtOST/ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2. Ul. Fclluga 46. Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia l. Ul. S. Giusto L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za-zavarovance 1NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627, V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. [NADEL ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številk) 732-627 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001. Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137. Milje: tel. 271 17.4, LOTERIJA BARI 67 86 88 14 69 CAGL1ARI 74 1 18 83 76 Firence 21 60 26 56 58 GENOVA 76 77 18 85 81 MILAN 20 37 55 63 48 NEAPELJ 28 9 22 63 82 PALERMO 8 45 33 11 35 RIM 40 47 64 45 81 TURIN 80 15 24 75 61 BENETKE 8 49 22 40 63 Darovi in prispevki E N A L O T T O 221 211 1X2 1 1 X KVOTE: 12 točk — 18.094.000; 11 (očk — 467.900; 10 točk - 44.400 lir. Novoporočenca Marjan in Sonja Kosmač darujeta 20.000 lir za PD Slovenec. Na sedežu PD France Prešeren so darovali za Skupnost Družina Opčine: Damijan Žerjal (Boljunec 211) 10.000 lir, Mari in Drago Ota (Boljunec 38) 10.000 lir in Laura in Klavdijo Kofol 10.000 lir. Namesto cvetja na grob strica Angela Bogatca daruje Vladimir Tence z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 14. obletnici smrti Justa Grgiča (Polhov) iz Gropade daruje družina Grgič (Opčine, Bazoviška 9) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Frido Malalan FranchI daruje Zofka 5.000 lir za Skupnost Družina pčine. Ob prvi obletnici smrti Avgusta Pahorja darujejo žena, sin in hčere 5.000 lir za ŠD Polet, 5.000 lir za SPDT Tabor in 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob zaključku lepo uspelega šivilj skega tečaja v Boljuhcu daruje Adri jana Reggente 20.000 lir za PD Pre šeren. V počastitev spomina Stanka Ko vačiča daruje Vojko Ferluga 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Angela Bogatca da rujeta Jadranka in Livjo 5.000 lir za PD Vesna. V spomin na pok. Antona Mamota daruje profesorski zbor Fran Levstik 78.000 lir ža šolsko blagajno. Namesto cvetja na grob Leopolde Ščuka darujeta Mara Kenda in mama 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Pavle Ši vic darujeta Mara Kenda in Vilma Leprini 20.000 lir za Skupnost Dru žina Opčine. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu daruje 20.000 lir Združenje staršev Križ. Stanka Hrovatin daruje 36.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob priliki obiska njunih rodnih kra jev darujeta Rado in Vili Cibic 20 tisoč lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. ŽELITE se poročili? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do-poldan Tel. 65-923. POTUJETE V RIM? V Slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4,a. IŠČEM družabnika s kapitalom za komercialno dejavnost. Razpolagam s 400 mJ pritlično novo stavbo na državni cesti št. 14 v Devinu z velikim parkirnim prostorom za avtomobile in avtobuse. Ponudbe: »Družabnik* Oglasni oddelek ŽTT -Ul. Montecchi 6 Trst MALI ŠPORTNI MOTORNI ČOLN v dobrem stanju s tozadevno opremo prodam. Tel. 410372 od 12. do 15. ure. TRGOVINO z gradbenim materialom in garažo dajem v najem. Ul. Brandesia 2 — tel. 540144. .SAMOSTOJNO hišno gospodinjo t znanjem italijanščine, samsko brez otrok, iščem z.a vilo na Opčinah. Sem sam, starejši. Plača po dogovoru. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Gospodinja*. O S M 1 C A GRUDEN Viktor, Samatorca 7/a. toči pristno belo vino in teran. TRŽAŠKA POKRAJINA RAZPIS NATEČAJA Ta uprava je sklenila razpisati natečaj za izvršitev del za gradnjo cestnega priključka, z dvema delnima enosmernima stezama, dolžina približno km 0,610 -t- 0,300, z viaduktom in mostom, pokrajinskima cestama Milje in Korošci. Zainteresirana podjetja lahko vložijo prošnjo za vabilo na natečaj, na kolkovanem papirju! na Tržaško pokrajino, Ul. Geppa št. 21, do 12. ure 20. avgusta 1977. Prošnje ne obvezujejo uprave. PREDSEDNIK dr. Lucio Ghersi TRŽAŠKA POKRAJINA RAZPIS NATEČAJA Št. prot. 24/407-77 V smislu člena 7 zakona št. 14 od 2. 2. 1973 se opozarja da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen I odstavek a) istega zakona, razpisati natečaj za splošno ureditev turistično zanimive ceste imenovane Vicentina, in sicer z vložitvijo tajne ponudbe na nižanje na celotno domnevno ceno v znesku 9“ križišču pri Pevmskem mosW tudi letos namestili velik lesen sod. ki vzbuja pozornost vseh, ki P* ljeio tam mimo. Poleg praznika v Pevmi pa W teka te dni na Goriškem še vrst podobnih prireditev. Tako se na’ daljuje v štandrežu praznovanje organizaciji tamkajšnjega športne ga društva »Juventina*, ki Pra letos slavi trideseto obletnico u stanovitve. Na dogodek so se Štandrežu seveda še posebej Pr’ pravili in se bo praznovanje nad8’ ljevalo še ob koncu prihodnjee’ tedna. . Naj ob koncu opožorimo na Pra nik komunističnega tiska, ki ga) priredila pred kratkim ustanovil sekcija KPI «Antonio SPazZ? pan* na Catterinijevem trgu Gorici. Sinoči je nastopila g}^ liska skupina »Teatro dello in* nuo», nocoj ob 19.30 pa bo nast* mladinske gledališke skupine iz kraja Sv. Ane, potem pa bodo n teli še filme za otroke. Jutri zvečer bo ob 20.30 )aVnl|* razprava o programskem spora2, mu med strankami v zvezi z 2 sevanjem goriških problemov. prazniku sodeluje tudi knjižna z druga «Incontro - Srečanje* z r“ stavo knjig. Pred dnevi smo objavili rezultate mature slovenskih dijakov, med temi je bil tudi Marko Marinč.^, ki je kot tretji Goričan po uvedbi »mii-nireforme* maturiral z najvišjo možno oceno. Marka smo vprašali, kaj sodi o maturi, ki jo je komaj opravil in ali jo smatra za potrebno? Odgovoril nam je: «Sedaj, ko je že mimo, se mi matura ne zdi posebno težka. Seveda če bi mi to vprašanje zastavili pred mesecem dni, bi bal moj odgovor povsem drugačen. Kot vsaka podobna težka preizkušnja predstavlja matura za dijake še vedno «strašilo», ki se mu ni mogoče izogniti. Veliko nepotrebnega strahu in truda bi prihranili dijakom, če bi maturo ukinili, ali pa jo vsaj spremenili. Sodim namreč, da je dandanes matura le formalnost in nepotrebna izguba časa, ki pa lahko postane tudi tragična za dijake, ki mora, kljub uspehom med letom, zaradi spodrsljaja na maturi ponavljati šolsko leto. Vpr.: So programi današnje šole aktualni in zadovoljujejo zahteve posameznika in družbe? Odg.: »Nikakor ne. Že dolgo let se na različnih nivojih govori o re-fo-mi srednje šole, malo ali nič pa je bilo v tem času storjenega, da bi se zastareli šolski programi in zastarele šolske strukture vsaj malo posodobile. Tudi nedavni vladni predlog o šolski reformi se ni dotaknil bistvenih pomanjkljivosti današnje šole in prav zato smo ga dijaki o-dločno zavrnili. Šola bi morala nu diti posamezniku solidno kulturno podlago, obenem pa bi ga morala pripraviti na funkcijo, ki jo bo o-pravljal v sodobni družbi. V današnji šoli pa pogrešamo oboje. Pri tem bi še omenil, da bi zlasti slovenska šola morala spremeniti svoje učne programe in jih prilagoditi manjšinski stvarnosti, slovenskemu kulturnemu izročilu in gospodarskim potrebam. Vpr.: Vemo, da si precej angažiran v mladinskih organizacijah. Ali te je to oviralo pri študiju? Odg.: »Angažiranost v raznih or ganizacijah me ni nikakor ovira- špurtno društvo «JUVENTINA* štandrež vabi na TRADICIONALNO ŠAGRO Danes ob 20. uri ples z samblom THE LORDS. Ob 21.30 VELIKA TOMBOLA za bogate nagrade. Razna obvestita Vrbovška krajevna sekcija ''Z ANPI in prosvetno društvo B8’’ . bosta pripravili v ponedeljek nek, na katerega so vabljeni vsi c ^ obeh organizacij. Sestanek b° gostilni Devetak ob 20.30 in na bo odbor podal poročilo o P0* ^ šagre. Na dnevnem redu bo tu® gramiranje srečanj s P°brat^iii društvi in priprava za bližnji zbor PD Danice. Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 »La ----- di scienze naturali*. Lilli Čara ^ Mario Carotenuto. Prepovedan dini pod 14. letom. Barvni fi*0’ CORSO Zaprto zaradi dopusta- ^ MODERNISSIMO 15.00 — 22.00 rubare... a meno che non sia j-lutamente necessario*, G. Se* J. Fonda. ,,, CENTRALE: zaprto zaradi doPaS VITTORIA: zaprto zaradi dopust »N«^ Tržič PRINCIPE 16.00 - 22.00 špara*. . t EXCELSIOR 15.00 - 22.00 »L8*0 la coscia?* Nova Gorica in okolica SOČA »Zrelo*, ameriški film in 20.30. t SVOBODA «Bič», ameriški 18.30 in 20.30. i» DESKLE »Vojna sreča* 20. uri. ob * DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Od danes naprej je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72701. A- Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA GORIZIANA GORICA - UL Uuca D Aosla 180 - tet. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA Včeraj-danes Iz goriškega matičnega OKLICI: študent Claudio S*V in vrtnarica Paola Da Pp^Zj^ lavec Giovanni Vecchiet in ka sestra Claudia Gallai, e ki podčastnik Girolamo Min |jjf' trgovska pomočnica Maria ^ g ligo Guidi in tajnic« pr častnik Inigo Guidi in tajni*: f’ gelina Grilli, delavec Roberi risutti in gospodinja Giann8 it piši, zidar Delfino Corgnab Kur lavka Carmela Schepisi, P"“ (/ nik Walter Olmi in gospodinj0 la Paoletti, uradnik Alberto m mann in uradnica Alessand2 , ii1 jec, delavec Ernesto Blanc8 j# delavka Maria Buiatti, zo Brusatin in trgovska __t_____tri:_______ _____ImiIt i/jr tisti, železničar Rino Culot ca Lucia Klinez, orožnik .Lti*1 Falessi in šivilja Marisa ^ ji'1 nan, icict-nii-ai ninu v,***— r ,icia( lja Rita Gallas, uradnik Jf-pa0! Ivaldi in tajnica Piera V W delavec Gualtiero Marega e\j, niška sestra Annamaria G*-8 * POROKE: trgovec Rodolfo^l' zoni in gospodinja Nadia 9 P šofer Alberto Leon in ri ta Leban, delavec GuerriO i vic in delavka Ayiana I'1 ' govec Guglielmo Laffrano*1 trgovka Caterina Padalino* ^ RODILI STA SE: Edda Ce ri in Silvia Costantini. #1' UMRLI SO: 48-letni delaV^> vano Gasparutti, 63-letna g# jenka Štefanija Goljevšček. J na gospodinja Angela BoS1go2ti letna gospodinja Alojzija \’i" in 85-letna gospodinja Mari vd. Plesnizer. ^ d« Ob drugi obletnici s mri' jptfj ga moža in očeta Iva M8*^) r daruje družina Marinčič za Podporno društvo. ^Rmčršičrdnevmlc V OKVIRU POLETNIH PRIREDITEV 1977 Glasbeni september v tržaških cerkvah ^ komornih instrumentalnih in več vokalnih solislič-^ in zborovskih nastopov domačih in tujih izvajalcev, mc(i katerimi (udi iz Slovenije - Program v šestih jezikih bo^ti°Sn'*e tržaško poletje je kar „1,7“ na prireditvah, katerih ,aL n' namen je sicer privabiti in Drok^a*f tur'ste in tudi domače ttlH. VaIstvo, ki pa se odlikujejo t,. 1 kot umetniške in splošne kul-ni "p .'nifcstacije na visoki rav-toi^limo le na Spacalove an-Vfi. . ® razstave na gradu, na uni-r..J '' v Rižarni, na posmrtno - stavj del kiparja Ruggera Ra- yana, k ' .na razstavo japonskih tiskov Drv k 10 *®- st°letja in-na razstavo ran!- rezultatov raziskav in restav-- 1 ler novih predzgodovinskih ,na.idb na tržaškem Krasu in v Ju-rajini, ki bo od konca avgu- srede oktobra na tržaškem na tradicionalni operetni j> ‘Va1. ki je v teku v gledališču na klasični balet, na tra-?nalni ‘ ^hčneg festival znanstvenofan-filma in vzporedne raz- lip^®’ na gledališke predstave (Moje ^a «&ola za može* in Goldoni-tL*..'ntikvariatova družina*), na lju C' m zv°ki» v romantičnem oko-»lo„ , amaiokega gradu (tudi v veii^n:>d‘ni in srbohrvaščini), na fe,t .l^^narodno folklorno mani-tp „cii° v teh dneh in še na dru-to Pr:reditve, ki so že bile ali pa l, e na sporedu za prihodnje po-■uie dni. nj,, la okvir se na dostojni umetni J 5avni vključuje tudi «Glasbe-tonfJ?t'efTlben'' ki ga s pomočjo Av-ksta ne turistične in letoviščarske «Gla uVe drire.ia tržaško združenje 08 sredanja». Od 31. avgu-*-• do 4, oktobra se bo v raznih tih cerkvah zvrstilo 13 komor-(U koncertov, na katerih bodo so-ski ■ . Priznani domači, italijan- 'n inozemski izvajalci. sta sv. Silvestra bosta go- t»laH>rVega koncerta 31.8. ob 21.00 klil ® slovenska umetnika čelist tin„s Mlejnik in pianist Janko še-1ianči>rV‘ Mariborčan, drugi Ljub-na„. an' ki imata za seboj že vrsto - _P°v doma in v tujini. Njun Oj; gram obsega skladbe Boccheri-rpj: ’ pnahmsa, Lipovška, Mayuzi-bos® in Debussyja. V isti baziliki Vioij®. 7' septembra koncertirala stka,,1 Franco Mezzena in piani-Valri • Maria Maddalena Giese (Višem*’ “and, Paganini, Ravel), 14. Sepu’ "vn. ^agarum, Havel), ScheIt1“ra baritonist Christoph von Fui» / 'n pianistka Francesca Str«? (Brahms, Schumann in R. ^latnS ’ 9- “Pt' duo flavžČS-klat?lr lartcd - Silvestri (Veracini, Mo-3o. (^J^dni^tti, Caplet, Bartok) in Belli ja s solisti violinistoma Fer-nanom in Giorgiom Selvaggiom in čelistoma Nereom Gasperinijei i in Jankom Kichlom (Zagrebčanom, ki je član tudi Verdijevega orkestra). Izvajal bo Verdijev Concerto gros-so op. 3. Poleg teh so na programu še zborovski koncerti in sicer 3. sept. v katedrali sv. Justa zbora »A. Illars-berg», 10. sept., v cerkvi tMadonna del Mare» »Gruppo Incontro* 17. sept. v pravoslavni cerkvi sv. Spi-ridiona otroškega zbora «Citta di Trieste*, 2. okt. v Marijanskem svetišču na Vejni zbora »Corale Polifonica Snia», od 28. sept. do 4. okt. kratka serija orgelskih koncertov v cerkvi «Madonna del Mare*. Predviden je tudi že ciklus koncertov za »Glasbena srečanja* 1977-78, ki bodo v baziliki sv. Silvestra od 20. oktobra letos do 18. maja prihodnjega leta. Na sporedu bodo: »Concert za trio* (Simonetta Pa-gani, flavta; Luisa Sello, flavta; Iztok Kodrič, čelo), Duo Zuliani -Zudini (angleški rog in oboa ter orgle). Antične arije (Rita Sussov-sky, sopran - Roberto Marži, orgle in čembalo), Claudio Marzorati (violina), Lilian Capponi (orgle), ansambel Nova Academia iz Trsta (Rita Sussovsky, sopran in čembalo, Stefano Casaccia, violino, Roberto Marži, čembalo, Francesco Zennaro, oboa), Koncert za Kvartet (Giorgio Blasco, flavta, Aldo Cos-sovel, violino, Diego Alberti, viola; Ennio Cossovel, čelo), Francesco Rizzoli (kitara). Za ciklus »Glasbenega septembra 1977» je Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova natisnila ličen spored v šestih jezikih italijanščini, francoščini, angleščini, slovenščini, srbohrvaščini in nemščini) z navedbo programov in kratkimi podatki o izvajalcih. Rusko - slovenski učni slovar Pri Državni založbi Slovenije, ki sicer skrbi za izdajanje slovarjev, je izšel rusko - slovenski učni slovar, ki so ga sestavili L. I. Pirogova, B. Orožen in J. Sever'. Slovar vsebuje 5000 najpogosteje rabljenih besed in besednih zvez in .je namenjen tistim, ki se začenjajo učiti ruskega jezika. Slovar ima čisto praktičen učni smoter in obsega besede, ki jih nujno potrebujemo, če hočemo obvladati pogovorni stil ruskega jezika. Zaradi izrazito poučnega značaja je v slovarju veliko slovničnih opomb. Dodan je tudi seznam rusko - slovenskih pa-ronimov, besed, ki v ruščini in slovenščini enako in zelo podobno zvenijo, imajo pa večkrat za nianso ali pa povsem spremenjen pomen. Sl. Ru. Can^P^Pibra pianist Romano Zan-'■Liszt. Debuss/ in Chopin). korJCate^ra^ sv. Justa bo 21. sept. čelista Libera Lane (Bach, eart etrL,^h), 24. septembra pa kon-0r1>,_V:obr'rita Cristiana Rossija in k*ch)Sta Zverina Tonona (Corelli, h^^arijansker. svetišču na Vejni sept. koncert tržaškega ko-Sotji^a orkestra «Ferruccio Bu-^ Pod vodetvon dirigenta Alda ll,,iii"iill|lll)llltllll|lllllllllll|lllltllllllllllll1tlltllll|llllllllalltllll)lllllllliai|iaitllll|lll||lll|IIIIIIIIIIIIIM|llllllllllllllt|ltll)lllllll,IIMIIIItlliml„lllallllal|lllttll OB NJEGOVI POSMRTNI RAZSTAVI V OBČINSKI GALERIJI COSTANZ1 Ruggero Rovan - tržaški kipar mojster vrste kamnitih umetnin Živci je do svojega 89. leta skorajda siromašno, ker sc s svojo umetnostjo ni hotel laskati bogatim in vladajočim Ruggero Rovan »Homo Solus* (marec, 1922) Čim so kvintilioni milijard e-lektronov šinili iz nekaj sto kilometrov oddaljene elektrarne v magnetofon, so iz petnajstletne preteklosti pričarali oblastni glas slikarja Campitellija: «Kljub o-smim križem bom še veliko u-stvaril.. .» Kmalu nato pa je glasno govorjenje prešlo v tiho kramljanje pred osmimi leti umrlega kiparja Rovana. Stoletnico njegovega rojstva sedaj tržaška občina proslavlja z veliko razstavo njegovih kipov v palači Costanzi in z izdajo prekrasne monografije. Oboje si je Rovan res zaslužil že za časa svojega življenja, a živel je preskromno, skorajda siromašno do svojega devetinosemdesetega leta, ker se s svojo umetnostjo pač ni hotel laskati bogatim in vladajočim. Rovanov oče je bil tržaški voznik iz okolice Pazina in ko se mu je v podstrešnem stanovanju hiše na začetku Ulice Stadion danes Battisti 18. maja rodil sin Ruggero, je bilo mogoče predvidevati vse prej, kot da bo postal u-metnik. Komaj trinajstleten je šel na morje in sprva ribal stopnice na Lloydovih parnikih. Ko pa je šestnajstletni natakarski vajenec na Indijskem oceanu doživel strahovit brodolom in le za las ušel smrti, ga je obsedla misel, da bi bilo žalostno umreti, ne da bi se prej boril in živel za kak višji ideal. Prevzela ga je silna želja postati umetnik, kipar. In res, ko se je srečno izkrcal v Trstu, se je vpisal na kamnoseški oddelek šole za obrtne mojstre, kjer ga je neki Prelc učil vihteti kladivo, prof. Guetner pa kipariti. »Od tedaj*, mi je zatrjeval, «ni minil dan, da ne bi prijel v roke kladiva, čeprav samo zato, da bi ga potežkal.* Videl sem to kladivo, ki ga je spremljalo vse življenje, ob obisku njegove delavnice. Leseni ročaj se je svetil kot dragocena slonovina, izglajen v dolgih letih ljubezni do dela. Tedaj je bila Rovanova delavnica le pritlično stanovanje hiše št. 37 v Ulici Giulia. »Žalibog mi ni uspelo postaviti nad svoja dela lastne strehe,* se je opravičeval, ko mi jih je razkazoval. »Prav zaradi tega so moja prva večja mladostna dela propadla po tujih shrambah.* »če še danes nisem bogat, sem bil še manj v mladosti,* je nadaljeval. »Moji prvi kipi so iz mavca; zavoljo tega se je tudi razbil moj prvi veliki kip »Mislec*, ki ga je pohvalil slavni Meunier, ka- IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllMIIIIIIIIIIImfllllllllMIIIIIIIIIIIIItlMMMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUUIIIliiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZNANOST IN DRUŽBA Megaznanost - znanost tretjega tisočletja Razgovor s sovjetskim fizikom, filozofom, zgodovinarjem znanosti in ekonomistom Borisom Gregorije vicem Kuznecovom, gostom portoroške mednarodne konference o humanizaciji znanosti Med najimenitnejšimi udeleženci nedavne mednarodne portoroške konference o humanizaciji znanosti je bil nedvomno štiriinsedem-desetletni sovjetski profesor Boris Kuznecov. In kot se vedno dogaja v živ-. ljenju, sem imel tudi to pot srečo. Pregovor o raztresenih profesorjih se je v mojem primeru do pičice uresničil, če bi namreč profesor Kuznecov v Portorožu ne pobrskal datuma svojega odhoda z letališča Ljubljane, bi nikoli ne imel priložnosti povabiti ga domov, besedovati z njim doma celo deževno junijsko popoldne in ga zvečer odpeljati na letališče Brnik, odkoder je kljub zamujenemu jutranjemu letalu, odletel v domovino. Sediva v moji delovni sobi in pogovor se plete o marsičem, po- MARIBORSKO KULTURNO PISMO OB POLETNEM MRTVILU Bežno o koncu sezone Ha .. 1, Počitniškega poletja, ki ^sn«>ef> . jaj° vroči dnevi in ob-*e gl "evihte z obilnim dežjem, šli v k] u med počitkom ob morju Vi noti- ■ u Sozdov zdrami v njego-hovnj ,jn°sti intimna želja po du-kiroa kvani. V mislih spreleti kul-S.hrcr*, a.janja v minuli sezoni, iivetjj lienjem pričakuje novih do-^Vsecj' °’ se kultura v poletnih "iltatvJ' v Mariboru ne premakne Net- k tolikih načrtovanjih Jeta v i >r. je stara stvar. Iz v*i m ‘eto hotenja, načrti. . . Nič! 'lelav, . r0flajni dejavniki, kulturni Jo n« In najvažnejši, finančniki Vj, j Počitnicah. Slednji še naj-Poleti 77 (?ko kultura v Mariboru ** bo , iva. Nič ne de, samo, da vih rn0j|jriovo obdobje nabrala no- ®aj naš spomin spreleti me-Setnn„, a na7-aj in se sprehodi po ^Votanak *?’ galerijah, koncertnih ^Urh..,. o in v gledališču s tremi Po t mi ansambli. Vitvi z7a^'c'onalni skupni predsta-?*kov .unc,v Društva likovnih umet-"k tW.ai'lb,)ra v razstavnem salo-^Jcija v . ki je bila dobra infor-r.h u-,, "kovnem trenutku štajer-i 1nirni"f-nikov z njihovimi razit aa ‘Ogovnimi značilnostmi, se L ®vilo* ^-‘"ničnih razstavah pred-Kšrjov Se nekaj pomembnih sli- |?lcev , naibt)lj Modovitih ustvar-i šibil Vei’ovzhoilne Slovenijo Ja-;a,ija ‘a s»' jt, ()b 30-letnici ustvar-$i*r»i stavi! v Umetnostni gale-j^klh £;*l*'ktivno razstavo umet- v in tihožitij, ki iz-Jijo 10 'nout—i_____uin._..J. noistrsk" oblikovno grad •lelhano odtenki. v^^tano s prefinjenimi Znani slovenski pisatelj in likovnik Tone Svetina s svojevrstnim umetniškim oblikovanjem skulptur iz drobcev granat in delov orožja vselej zgrozi in globoko pretrese gledalca. Tudi v mariborskem salonu Rotovž njegova izpoved osvešča človeka. Zato je njegova razstava pri obiskovalcih zapustila globok vtis, saj je poziv k sporazumevanju človeka in sožitju med narodi. Koncertna sez x štirinajstih a-bonmajskih koncertov se je zaključila s koncertoma vokalne glasbe priljubljenega moškega okteta Gallus iz Ljubljane ob sodelovanju recitatorja Poldeta Bibiča in simfoničnim koncertom Londonskega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Colina Davisa. Oktetov program je bil sestavljen iz dveh delov: v prve n so bile skladbe najbolj znanih slovenskih skladateljev vokalnih skladb od Gallusa do današnjih dni; v drugem delu pa vesele in žalostne slovenske narodne pesmi in drugih jugoslovanskih narodov. Za svojo izvajanje sta oktet in recitator požela upravičeno priznanje obči stva. Koncervu Londonskega simfoničnega orkestra so mariborski obiskovalci prisostvovali v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Obisk enega izmed koncertov v Zagrebu je postala vsakoletna tradicija marihprskega koncertnega abonmaja. Mojstrska izvedba londonskih simfonikov uverture Wag-nerjevih Mojstrov pevcev Nueren berških, Brittnovih variacij na ba ročno temo Henryja Purcella in četrte Simfonije Johannesa Brahm sa, so navdušile poslušalce, ki so si s ploskanjem priborili še nekaj do datnih izvedb. S tem zelo kvali tetnim koncertom je bila za ključena redna sezona maribor skega koncertnega življenja. Mariborska Opera se je h koncu sezone zatekla k lažjemu repertoarju. Po Flotawi Marti je za za ključek sezone postregla z manj znano, a po sv .to vse bolj izvajan'" komično opero Vaške pevke Valentina Fioravantija. Idilično komorno delo zaradi preproste a duhovite zgodbe in ljubke neoreten-ciozne 'lasL? doživlja v sodobnem glasbenem gledališču svojo renesanso. Seveda pa mora biti delo glasbeno in režijsko do potankosti prefinjeno izvedeno, z izredno dobrimi pevci - igralci, če želimo, da bo gledališko zeživelo s humorno radoživo tjo. Zato so Vaške pevke mariborskemu opernemu ansamblu, vajenemu nekaterih zrelih glasbenih komornih uprizoritev, precej blizu. nramski ansambU je zaključil sezono z dvema zanimivima uprizoritvama: z dramo španskega pisatelja Antona Bueru Valleja Ko razum spi v režiji Dušana Mlakarja hi s slovensko noviteto Mirka Mahniča Ze čriček prepev.. v avtorjevi režiji. V Španski drami so ob glavni vlogi slikarja Don Francisca de Goye, ki ga je z močno začrtanih profilom upodobil Marjan Bačko, nastopili v zanimivih vlogah še Roman Lavrač, Peter Trnovšiek, Angelca Jankova, Boris Kočevar, Milena Muhičeva, Janez Klasinc in Evgen Car. Posebno pozornost je zbudilo novo slovensko odrsko delo našega odličnega gledališkega teoretika in praktika prof. Mirka Mahniča. Znani slovenski dramatik, pisec, dramaturg, lektor in režiser, je že s svojim nekdanjim delom Večer v č tavnici uspel pred štiriindvajsetimi leti na vsej črti. Tokra' se je predstavil z novo inačico literarno zgodovinske oživitve »Velik, besede v mariborski čitalnici*. Zaradi izrednega uspeha najnovejšega Mahmčeveea dela in ponovnega njegovega režijskega nastopa, ki je vse ("cmalokrat prisoten v slovenskem gledališkem prostoru, se bomo podrobneje pomudili ob ponovnem uprizarjanji toga dela v novi sezoni. Za zdaj naj samo zabeležimo, da je z Mahničevo igro Že čriček preneva, mariborska Drama uspešno zaključila minulo sezono. EMIL FRELIH tem pa ga nenadoma vprašam: »Tovariš profesor, bi mi lahko povedali najprej kaj o sebi, o svojem življenju?* »Rodil sem se pred štiriinsedem-desetimi leti v Dnjepropetrovsku in še dobro se spominjam, kako smo morali med prvo svetovno vojno dijaki klasične gimnazije v špalir, da bi pričakali zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Po poklicu pa sem fizik, filozof, zgodovinar znanosti in ekonomist. Leta 1936 sem dosegel naziv profesorja in doktorja znanosti. S to-likerimi vedami sem se v življenju ukvarjal samo zato, da bi mladi ne ponavljali mojih neumnosti. Vendar sem se v bistvu u-kvarjal s plani elektrifikacije Zakavkazja, Srednje Azije in shemo enotne mreže v našem gosplanu (planski komisiji). Kasneje sem bil direktor inštituta za elektrifikacijo in energetiko v Moskvi, hkrati pa sem bil tudi tesen sodelavec Križanovskega, našega prvega predsednika gosplana in avtorja elektrifikacije Sovjetske zveze. Mimo ostalega sem se ves čas ukvarjal tudi z zgodovino znanosti, med vojno pa sem se spet vrnil k energetiki, sestavil plan o-skrbe z električno energijo obrambe Urala, za kar sem prejel stalinsko, danes bi dejal državno nagrado, potem pa sem se spet povrnil k zgodovini znanosti in filozofiji fizike.* «Kot mi je znano, ste tudi avtor številnih knjig.* «Da, napisal sem kakih petdeset knjig, med njimi knjigo o Einsteinu s podnaslovom: življenje, smrt in nesmrtnost, ki je doživela pri nas štiri izdaje in prevode v druge jezike, med drugim tudi v srbohrvaščino. (Pri tem je bil profesor dokaj skromen, saj, ko sem kasneje dobil v roko srbo-hrvatski prevod njegovega Einsteina, sem bil presenečen: to so tri debele knjige, ki obsegajo več kot 800 strani). Tako je moj Einstein izšel v Franciji, Nemčiji, Ameriki, na Japonskem, Poljskem in kot sem že omenil, tudi pri vas, čeprav z vašim prevodom v srbohrvaščino nisem preveč zadovoljen, ker dela ni prevajal človek, dodobra seznanjen s fiziko. Naj ob tej priložnosti še omenim, da sem predsednik mednarodnega Einsteinovega komiteja, katerega častni predsednik je nobelovec Louis de Broglie in da bomo 1979. leta praznovali stoletnico Einsteinovega rojstva. Z Einsteinom sem se veliko ykvaf-jal, tako sem napisal študijo Einstein in Dostojevski, ki je izšla ,gamo v Angliji, dalje knjigo Filozofije optimizma, Zgodovino filozofije za matematike in fizike, delo Dragocenost spoznanja, knjigo o Galileju, dalje delo Od Galileja do Einsteina, zadnja moja knjižica pa je Popotovanje skozi čas s podnaslovom Spomini grofa Cagliostra in zapiski njegovih pogovorov z Aristotelom, Dantejem, Puškinom, Einsteinom in številnimi drugimi sodobniki, medtem ko imam v delu knjigo pod naslovom Ideje in podobe renesanse.* Prof. Boris Kuznecov l »Na portoroškem posvetovanju ste imeli zelo opaženo predavanje pod naslovom Humanizem mega-znanosti, postatomska civilizacija in problemi odtujitve. Ali bi lahko malo podrobneje pojasnili pojem megaznanosti?* »Beseda megaznanost najpogosteje označuje tiste raziskave, ki morajo spremeniti naše najbolj fundamentalne predstave o pove- zanosti metagalaksije in elementarnih delcev, o prostoru, času, gibanju, materiji in življenju. To je neklasičen pojem. Klasična znanost je izhajala iz ideje o nekih, dokončno ugotovljenih načelih — fizikalnih aksiomih, ki jih nov poskus ne bo mogel spremeniti. Znanost dvajsetega stoletja, ki se je razvila iz relativnostne teorije in kvantne mehanike pa obeležuje posebna oblika: obvezno prehaja s posamične teorije na splošno, naravno obdelavo posebne teorije, iz tiste, ki je splošnejša k tisti, ki bi jo lahko označili za metateorijo. Tako je nastal tudi sistem raziskovanj, ki so neposredno usmerjena k reševanju metaproblemov. In prav po tem se odlikuje megaznanost. Raziskave, ki naj odgovore na vprašanja končnosti ali neskončnosti sveta, njegove omejene ali neomejene delitve, geometrija vesolja in mikrosvetov so jedro njenih fundamentalnih raziskav.* »V svojem predavanju ste govorili tudi o tako imenovani post-atomski civilizaciji. Bi lahko malce podrobneje osvetlili tudi ta pojem?* «Za neklasično znanost, in to megaznanost je, ki se odreka dokončnim resnicam, za znanost, v kateri so nove, prej nepoznane konstatacije nezdružljivo povezane z novimi vprašanji, ki se zastavljajo v naravi, s programi novih eksperimentov, z znanostjo kot dejavnostjo, je sprememba moralnih in estetskih norm neposreden učinek znanosti. To še posebej jasno opažamo v razvoju mehanike. Pa vendar vrednosti megaznanosti ni' mogoče definirati brez napovedi za nadaljnjo prihodnost. Megaznanost je znanost, ki pripravlja civilizacijo XXI. stoletja. Lahko ji celo rečemo tudi znanost tretjega tisočletja, če povežemo pojem megaznanosti s celotno pe-riodizacijo zgodovine spoznanja, z najpomembnejšimi etapami znanstvene misli, ki zajemajo stoletja, včasih pa tudi tisočletja. Megaznanost zajema raziskovanja, ki so zamajala ali pa lahko za-DUŠAN ŽEUEZNOV (Nadaljevanje na S strani) teri mi je priskrbel triletno štipendijo za dovršitev rimske akademije.* še bolj žalostno je končal Rovanov kip «Sovražnik», za katerega je prejel nagrado na Beneškem bienalu. Razdejal ga je brezvesten tat zaradi nekaj desetin kilogramov železnega ogrodja. «Po teh kipih so ostale, kot za pokojnimi, le te fotografije*, je grenko pripomnil Rovan. Iz kupa slik je povlekel oba posnetka kipov ter nadaljeval: «Več kot 3000 lir hranarine mesečno plačujem za marmor »Poljub* iz leta 1931. Sam ne vem, koliko me je že stal v petdesetih letih, ker sem ga že leta 1905 zmodeliral v mavcu še v Rimu. Pa pravijo, da sem drag, da bi moral ceneje prodajati stara dela, da bi bolje živel, vsaj še zadnja leta svojega življenja. No, hvala Bogu, tega mi ni treba. Navajen sem skromnosti iz mladih let. Le povprašajte prijatelja slikarja Lučana, kako nama je hotela nekoč v Munchnu dobra gospa v neki pekami podariti nekaj drobiža. Morala sva se ji pač zdeti velika reveža. Včasih sva bila res v stiski, saj sva živela le ob kruhu in večkrat bila drugim za model, namesto, da bi delala,* je Rovan vdano zaključil. Pozneje je skušal kip »Poljub* spraviti iz mračnega špedicijskega skladišča v lepše okolje, v kako vilo tržaških meščanov, dokler ga ne bi kdo, ki bi ga videl v vsej njegovi lepoti, odkupil. Pa so se vsi bali, da bi ga morali nekoč morda prav oni kupiti. Verjetno bi ga bili dobili zastonj kot nagrado za dobro delo, kot mi je to sam v šali dejal, ko me je hotel potolažiti, ker so vsa moja posredovanja, da bi ga spravili v vilo obogatelega sošolca z nemške realke trgovca Godine, bila zaman. Ko mi je razkazal kipe in sobo, kjer je delal, me je povabil v prostorno sobo, polno spominov na prijatelje umetnike. Med njimi sem opazil redko Fittkijevo olje. »Da, to je njegovo delo. Spomin prijatelja iz mladosti. Tedaj sem njega in sebe modeliral in kipa razstavil kot prvi svoji deli.* Naredil sem tudi Lučana, a mi ga je zarubil davčni izterjevalec. Zazrl se je v Fittkijevo sliko z odsotnim pogledom ter nadaljeval: »Ubogi fant! Kaj neki tako težkega je tedaj doživel na Dunaju, da se je med vožnjo v Trst u-strelil?. Res, naše delo ni bilo lahko. Prehitevali smo svojo dobo, ki nas ni razumela. V muzeju Revoltella moj »Homo solus — Samotni človek* ni le simbol ustvarjalca tistega časa. Veliki mavec trudnega moža, ki koraka gol in se šibi pod nevidnim bremenom, je le resnični lik prijatelja, slikarja Bolafija iz leta 1922, ko njegovih del ni nihče pohvalil. Danes pa jih visoko cenijo, a njega že dolgo ni več. Sam o-stajam.* Ko sem ga bodril, češ da je še vedno mladeniški, se je prizanesljivo branil: »Vse to je le nagrada za skromnost v jedi in pijači, za štedljivost, ki mi ni dovoljevala ne piti ne kaditi, a najbolj za mojo veliko ljubezen do kiparstva. Sam sem pa kot pesnik, ki piše le zato, da poteši samega sebe.* Ob slovesu mi je dal več gosto natipkanih pol s podatki o svojem delu. Ko sem jih doma prebral, sem spoznal, da je resnično mnogo ustvajjal, ostal pa premalo znan zaradi prirojene skromnosti, čeprav je že leta 1910 pisal o njem znani kritik Paolo Orano, da ima italijanska umetnost prav v Trstu najplemenitejšega predstavnika, ki pa je mučenik svojega dela. Zaman je tudi Giani Stuparich leta 1934 poslal SOS za •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiitfaiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMfiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiimittiiiifiiniiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiintiiiiiii Primorske bibliografske vesti XIV. STUDI GORIZIANI. XLV - Januar - junij 1977. Revija Posoške državne knjižnice v Gorici spet redno izhaja. V številki za prvo polletje prinaša najprej dva spominska članka (Mario Mirabella Roberti piše o Giovanniju Brusinu, Decio Gioseffi pa o Antoniu Morassiju), Maddalena Malni Pascoletti v razpravi La pinacoteca di Palazzo Attems (39 62) predstavlja bogastvo te goriške galerije, kjer visi lepo število slik Josipa Tominca. Podoben je tudi prispevek Beatrice di Colloredo Toppani Dipinti inediti dei musei provinciali di Gorizia (63-80). Umetnostne zgodovinske razprave pišeta tudi Luisa Crusvar in Vanja Štrukelj (!). Za slovensko agrarno zgodovino j^ zelo zanimiva razprava, ki jo je napisal vodja državnega arhiva v Gorici Mario Stanisci in ima naslov Nota metrologica sul »Catasto giuseppino*, Misure del grano e del vino nel Goriziano alla fine del ’7(X) (119-132). Pisec razpravlja o merah za žito in vino, ki so bile utemeljene v jožefinskem katastru; gre za nove in stare mere, ki so izražene tudi v decimalnem sistemu (do šest decimalk). Za rihemberško mersko področje za vino navaja mero čeber, za goriško mersko področje za žito pa p o 1 o v n i k (polonico). Sledi še nekaj drugih pomembnih prispevkov, med poročili (Segnalazioni bibliografiche) pa velja omeniti Camilla Medeota o knjigi La sfida turca contro gli Asburgo e Venezia Arduina Crcmoneslja in oceno Luciana Morandinija o knjigi Pavleta Merkuja (str. 157 159) Dragocen je tudi knjižni informator državne in mestne knjižnice v Gorici za leto 1976 (Podrobnejše poročilo o reviji je napisal m.w. v Primorskem dnevniku 2.7.1977). SODOBNOST. 7. - 1977. Lahko bi rekli, da je julijska številka osrednje slovenske literarne revije Cankarjeva in tržaška. Skoraj ves esejističen del obsegajo razprave s simpozija o Ivanu Cankarju, ki ga je pripravila tržaška univerza 12. maja letos. V zaporedju kot so bila besedila prebrana na . simpoziju, jih revija objavlja na straneh 739 - 758, začenši z uvodno besedo Cirila Zlobca (Cankar — slovenska mitična realnost, 739 - 742); sledijo avtorji Marija Pirjevec (Ivan Cankar v slovenski kulturi in zgodovini, 743 - 747), Karel šiškovič (Narodnopolitična misel Ivana Cankarja, 747 - 7490, Jože Pirjevec (Cankar in D’Annunzio, 749 • 751), Ljudmila Cvetek - Russi (Jezik in slog v Cankarjevem proznem ustvarjanju, 752 - 754) in Ivan Verč (Cankar in Dostojevski, 754 - 758). PLANINSKI VESTNIK. 7. - 1977. Dr. Rajko Pavlovec v članku Geološki sprehod po slovenski obali (401 - 408) na prikupen' način bralcu razgrinja geološko zanimivost istrskih tal in njihovega nastanka in razvoja. BOREC. 6. - 7. — 1977. V dvojni številki Borca so objavljeni kar trije prispevki o NOB na Primorskem. Spominske narave je članek Ivana Suliča - Iztoka Partizanski pohod v Rezijo (331 - 344), medtem ko je dr. Tone Ferenc na podlagi italijanskih dokumentov in podatkov, ki so mu jih dali Alojz Krpan, Anton Kosovel ini Črtomir Šinkovec, vsestransko opisal uspel napad dela Gregorčičeve brigade na italijanski policijski avtomobil 22. junija 1943 v Razorih med Mrzlo rupo in Vojskim v članku z naslovom Partizanska zmaga v Razorih (357 - 368). Ivan Sulič - Iztok ima v tej številki še en prispevek s spominskim gradivom, to je Ustanovitev Primorskega odreda (387 - 391). rešitev Rovanove umetnosti. 4voj spis Stuparich takole zaključuje: «Ali bo kdaj tudi za Rovana prišlo priznanje, ki naj mu vsaj delno poplača pomanjkanje, ki ga prenaša zaradi zvestobe umetnosti? Resnično žalostno je misliti, da je za nekatere le smrt pravičen sodnik*. Javnost se je začela zanimati zanj šele po zadnji vojni, ko je Stuparich ponovno zastavil svoje ostro pero in zapisal: »S tem resničnim sinom naroda Trst ne zna biti ne pravičen ne velikodušen. Po njem bo ostalo marsikatero delo, ko o kiparjih, ki trenutno obvladujejo tržišče, ne bo niti sledu več!* Ruggero Rovan se nad krivičnostjo usode ni pritoževal. Srečen je bil, da je zdrav mogel klesati do pozne starosti. Svoje tegobe je zlival v pesmi, ki jih je zlagal sebi v uteho, enako kot je izdelal 248 kiparskih del, in v njih ohranil znancem, zlasti like mnogih tržaških kulturnih ustvarjalcev, ne pa bogatašev, Mehkega značaja je bolestno občutil socialne krivice svojega časa že kot mladenič. Njegov prijatelj, slikar Piero Lucano, ki ga je preživel za štiri leta, mi je pravil, kako silno so ga pretresle knjige Marxa in Engelsa, ki jih je na- Ruggero Rovan Avtoportret (bron, 1898) Sel pri Rovanu, ko sta skupaj stanovala v Munchnu, tako silno, da je nehal slikati za inženirja Geiringerja, graditelja openskega tramvaja, ki mu zato tudi ni poslal več denarja. Iz stiske ju je rešil naš slikar Ažbe, ki je pregovoril bogate učence svoje znane privatne šole. da so pokupili več Lučanovih slik, ko je zvedel, da je suhljati mladenič, ki jim je stal za model svetnika - vojaka Sebastjana, že dovršen slikar. Morda ga je k temu pripravilo tudi dejstvo, a sta bila oba sinova slovenskih mater. MILKO BAMBIČ 25. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE TEDEN NEMŠKEGA OPERNEGA FILMA JUTRI, 1. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Mozart: FIG AROV A SVAfBA TOREK, 2. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Mozart: ČAROBNA PIŠČAL SREDA, 3. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Lortzing: CAR IN TESAR ČETRTEK, 4. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Berg: VVOZZECK PETEK, 5. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Weber: ČAROSTRELEC SOBOTA, 6. avgusta, ob 20. uri viteška dvorana Wagner: MOJSTRI PEVCI NUERNBERŠKI - I. del NEDELJA, 7. avgusta, oh 20. url viteška dvorana Wagner: MOJSTRI PEVCI NUERNBERŠKI - II. del Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah PnmoršfcTdfiiGvTilfc 6 31. julija 1977 OSTER BOJ MED NAJVEČJIMI EVROPSKIMI TURISTIČNIMI DRŽAVAMI Kam se bo letos napotil na počitnice ogromni veletok nemških turistov? BONN — Kot vsako leto v teli mesecih, veliko število Nemcev zapusti Zahodno Nemčijo ter se seli v toplejše kraje, da tam preživi navadno tri tedne počitnic. Kot vsako leto. pa se tudi letos postavlja vprašanje, kam se bo obrnil turistični veletok. Doslej še ne razpolagamo s podatki, ki bi o-mogočili odgovor na to vprašanje. Vprašanje pa je veliko. Španija je že nekaj let dežela, kamor se Nemči usmerjajo na počitnice. V preteklosti je bil sicer obisk nekoliko skromnejši zaradi političnih homatij, pa tudi zaradi naraščajočih cen, toda vse kaže, da se je v zadnjem času stanje popravilo. Nekateri so mislili celo, da se bo povečal priliv nemških turistov v Španijo zaradi nedavne devalvacije pesete, toda to u-panje je kmalu splahnelo. V glavnem so agencije zaključile pogodbe že pred devalvacijo in tudi cene so bile dogovor jen je v markah. Nemški turisti že zdaj vedo, da jim dopust v Španiji ne bo za- CNadaljevanje s 5. strani) majajo stoletne invariante (konstante) znanosti, predstave o prostoru, času, gibanju in materiji, o neskončnosti in končnosti, kontinuiteti in diskretnosti vesolja, o bistvu vesoljskega ratio. Faze, v katerih so vladale nekatere nespremenljive predstave o osnovah vesolja lahko izkažemo v tisočletjih. Temu pojmu ni potrebno pripisovati natančnega kronološkega in sploh metričnega smisla. Peripatetični koncept sveta je vladal v znanosti skoraj dve tisočletji. Klasični tri. Vendar pa sodobna neklasična podoba sveta, ki se v načelu odreka absolutizaciji svojih temeljev, ki zahteva njihovo metadokazovanje, lahko računa na stoletja v tem smislu, da mi, ko raziskujemo bele lise in protislovja sodobne znanosti, vidimo pred seboj perspektivo neprestane modifikacije, razvoja in v tem smislu ohranjevanja novih predstav o svetu, nastalih v XX. VODORAVNO: 1. čustvene razvnetosti; strasti, 7. divja trava, 13. eden od športnikov, 14. evropski narod, 15. delavska ali obrtniška zadruga v carski Rusiji, 16. jugoslovanski nogometaš, 17. kot brez samoglasnika, 18. dotik mreže z žogo pri odbojki, 19. nizkoten, 20. Lecce, 21. spodoben, pošten, pravilen, 22. muslimansko sveto pismo, 23. tračnica, 24. bojkot na koncu, 25. krmilo pri avtomobilu, 26. lučaj, 27. Reka, 28. tuje moško ime, 29. ime italijanskega gledališčnika Foja, 31. študent, 33. rimski filozof, 34. žensko ime, 35. južni saaež. radi devalvacije nič cenejši, morda bodo nekaj prihranili le pri nakupih suvenirjev in podobno. Penzionske cene bodo ostale nespremenjene, a računati je treba tudi na porast cen na notranjem španskem trgu. Vprašanje zase je nemški turizem v Italiji. Kot že v preteklo sti, so nekatera velika nemška občila sprožila ostro kampanjo proti obiskom v Italiji. Znan je posebno primer «Der Spiegla*, ki je serviral nemškim čitate-ljem špagete zabeljene z revolverjem. Kljub tej propagandi pa bo verjetno italijanska gostinska industrija vzdržali napad. Računajo, da bo devizni priliv v markah znašal okoli 4000 milijard lir, kar bi zelo prav prišlo italijanskemu gospodarstvu pri kritju trgovinskega deficita. Nemški turizem v Franciji se letos ne razvija posebno ugodno za Francoze. To je treba pripisati posebno višjim cenam. Lanskoletni priliv mark iz Zahodne stoletju. Prav zaradi teh modifikacij stoletnih invariant ni več vrst spoznanj, ki so med seboj ločena z dolgimi «organskimj epo-liami*, temveč je to nekaj sistematskega, kar je dobilo naziv me-gaznanost. Zdi se, da vpliv megaznanosti in še posebej takšnih njenih vej (ki se v ostalem čedalje bolj približujejo druga drugi) kot so to astrofizika in fizika elementarnih delcev — obljublja človeštvu XXI. stoletja prehod z nuklearne energetike k temeljem najpomembnejših znanstvenih in znanstveno -tehniških dosežkov v novo civilizacijo, v kateri bo uporaba in preučevanje zapletenejših subnukle-arnih procesov postala temelj za proizvodnjo, spoznanje in kulturo. Pomena megaznanosti ni mogoče določiti brez napovedi, ki izhajajo iz okvira XX. stoletja, ker megaznanost določa tiste smeri misli, poskusov in njihove uporabe, ki bodo postale invariante NAVPIČNO: 1. ime filmske i-gralke Gardner, 2, «naš kraj*, 3. kemični derivat alkoholov, 4. skladišče. 7. kopen, 6. Ivan Čampa, 7. beneški slovenski prosvetni delavec (Izidor), 9. Zolajevo ime, 10. Viljem Urbas, 11. na-slonka, 12. votla mera za tekočine, 16. del hoje, 19. zavarovalna listina, 21. pristojna oblast ali organ, 22. urednik Primorskega dnevnika (Jože), 23. zemljišče, 25. žila, 26. «božji kruh*. 29. nemški spolnik, 30. francoska teroristična organizacija, 32. Evgen Lovšin, 33. Sarajevo. (lako) Nemčije je bil izdaten: 1,2 milijarde mark. Zgodilo se je celo, da je Francija zasedla peto mesto v nemškem turizmu ter s tem spravila Jugoslavijo na šesto mesto. Sedaj pa nekij podatkov o finančnih zmogljivostih nemških turistov in o stroških na katere naletijo v posameznih državah. Računajo, da poprečna nemška mo torizirana družina s štirimi člani lahko porabi za tritedenski dopust, vštevši penzionske in prevozne stroške, 2300 mark. Po teh računih nemški turisti potrošijo v Franciji poprečno 2140 mark (cena je nižja zaradi relativne majhne oddaljenosti). Počitnice v Danski so še bolj poceni in znašajo le 1950 mark (zaradi manjših stroškov). Z nizkimi cenami konkurirajo tudi Nizozemska (2170 mark), Romunija (2140 mark) in Madžarska (2100 mark). Jugoslavija je letos s 2350 markami iznad poprečja. Celo Švica za dolgo prihodnje obdobje. Prav zato jim lahko rečemo invariante tretjega tisočletja (popolnoma se zavedajoč pogojnosti takšnega vzdevka). Danes doživljamo prvo fazo obdobja, ki ga zajema tako dolga prognoza. Obstoječe projekcije znanosti in njene uporabe v zadnji četrtini XX. stoletja o-risujejo kompleksno realizacijo tistega, kar nam daje atomska fizika in njene nnjraznovrstnejše resonance v energetiki, tehnologiji, biologiji in ekologiji. Plan elektrifikacije sovjetskih republik, ki je bil izdelan 1920. leta, je bil plan kompleksne uporabe klasične znanosti na ravni začetka stoletja: klasične elektrodinamike (centralizacija energetike s pomočjo prenosnega omrežja visoke napetosti, električni pogon in avtomatika), klasične elektronske teorije (elektrokemija) itd. Sodobna napoved za obdobje od sedmega do devetega desetletja pa je program kompleksne uporabe neklasične znanosti, predvsem kvantne mehanike atomov, relativističnega odnosa energije in mase, molekularne biologije in uresničitve ekonomskih in ekoloških možnosti, ki jih je ustvarila neklasična znanost. Napovedi za XXI. stoletje so popolnoma drugačne po svojem značaju. Njihova najvažnejša naloga je skicirati tista trajna načela, katerih evolucija izhaja iz še nerešenih problemov, ki stojijo pred znanostjo druge polovice XX. stoletja in karakterižira jo sodobno megaznanost ter določajo njen vpliv na sodobno kulturo, misel in dejavnost naših sodobnikov. Lahko domnevamo tudi to, da bo, potem ko bo jedrska e-nergija vključila v energetsko bilanco zelo koncentrirane in praktično neizčrpne vire energije, najpomembnejša naloga koncentracija maksimalne energije v najmanj možne prostorno - časovne segmente. Načelno nove možnosti za takšno koncentracijo so lahko povezane s procesom anihilacije materije in antimaterije. Ti procesi, tako eksotični v tem trenutku, bodo postali morda začetni znanstveno tehnični člen postatomske-ga stoletja, kot so ob koncu tridesetih let eksotična načela cepitve jeder urana postala začetni člen atomskega stoletja,* je zaključil najin razgovor profesor Kuznecov, ki bi lahko, tako sem pomislil nekje med najinim razgovorom, morda uspešno napisal tudi knjigo fizike in matematike za filozofe, kajti današnjega sveta njegovega razvoja in sodobne znanosti ter sploh našega življenja si ne moremo več predstavljati brez matematike, fizike in seveda filozofije, zlasti, če si prizadevamo spremeniti sedanji svet. je nekoliko cenejša (2330 mark), toda le zaradi bližine in ne zaradi nižjih cen gostinskih storitev. švedska, ki je sicer zelo draga turistična država je le malo dražja od Jugoslavije. Zelo bolj oddaljena Grčija le za 40 mark dražja od Jugoslavi je. V Turčiji stanejo počitnice 2370 mark. V Avstriji potroši nemški turist 2800 mark in prav toliko v Španiji. Italija stane turista 2440 mark. Velika Britanija pa 2580 mark. Najdražja je za nemške turiste Norveška z 2720 markami (samo stroški za avto, trajekte itd. znašajo skoraj 1000 mark). Tudi počitnice v sami Zahodni Nemčiji niso nič kaj poceni (2220 mark). V Ze letos bo prebit predor pod Učko PULJ — Predor pod Učko, ki bo dolg 5070 m, bo prav gotovo prebit do konca letošnjega leta, torej še prej kot so predvidevali, to je prihodnjega leta. Lahko pa bi se zgodilo, da bi odkritje velike jame v osrčju gore nekoliko zakasnilo dela ter s tem tudi uresničenje velikega sna, kj je desetletja in desetletja doI-nil upanja Istranov, to je tesnejše povezave Istre z ostalimi področji Jugoslavije. Predor pod Učko so začeli prebijati jeseni lanskega leta. Sedaj dela napredujejo za 17 m na dan. oziroma 8,5 na vsaki strani. Do sedaj so prebili že več kot 3 km in pol. Na jesen bodo začeli graditi tudi dohodne ceste v dolžini 19 km. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Od lični finančni uspehi, ki pa vas ne smejo zavesti v lagodnost. Prijetne ure v krogu ožjih prijateljev. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Za rešitev nekega zapletenega vprašanja boste morali sprejeti kompromis. Preveč ste samosvoji. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne spuščajte se v spletke glede nekoga iz poslovne družbe. Reševanje kake nevšečnosti raje odložite. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Veliko pomoč so vam ponudili, bolj malo pa je učinkovita. Do ljubljene osebe bodite bolj popustljivi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekateri, že pred časom opuščeni načrti, bi utegnili biti še vodno zanimivi. V družini bo prišlo do spora. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nikakor ne dovolite, da bi vas nepredvidena nasprotovanja presenetila. Ne nasedajte govoricam. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pazite se pred nasvet;, ki bi u-tegnili nevarno ogrožati vaš položaj. Prijeten večer z drago o-sebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Neko potovanje se bo izkazalo za koristnejše, kot je kazalo v začetku. Potrebna je vaša potrpežljivost. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Bodite previdni glede posojil. Najskrbneje proučite nekatere predloge, ki bi utegnili odločno vplivati na bodočnost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Marsikaj vam bo ostalo nepojasnjeno, vi pa nadaljujte do potj do konca. V ljubezni mirne vode. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svojega tekmovalnega duha boste u-veljavili najprej na svojem strokovnem področju. Vesti iz tujine. RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Ognite se prevelikim naporom. Zadoščenje za intelektualce, posebno v zvezi z njihovim delom. •iiitiiiHttiitiuiifiuiaiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimaiiiiHiiHitiiitiiiiimiuiiiiiHiiiiiiiNiiiiiiiiuiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiimiiiiiiiimiaitinaiHiiiiiiiiiiiiiiii Megaznanost-znanost tretjega tisočletja maiaaaiiaaauiuiafaaaaaaiauaaiaaaaaaaaaaaiiiaaaaaaaiiaaaaaaaiiiiHiaaiaaaaaiiaaaaiaiaaiaaaiaaaaiaiaaaaaaaaaaaaaiiaaMaaaaaaiaiMaaa KRIŽANKA... z našim krajem r 2 3 5 6™ II 7 8 9 11 12 hr U U □ 15 16 ■ 17~ □ iiT 19 ■ 2fl~ 21 22 23 2r 25 j 26 d 57 28“ __ 30 31 32 33 ~ 3T~ 35 Rešitev križanke v torek Morale so se umakniti pred hudimi udarci napadalca. Tudi na pomoč poslane brigade «Veneto», -Caser-ta» in «Catania» niso mogle zadržati hudournega naleta enot avstrijske divizije, čeravno je tu bila italijanska premoč trikratna. Spet je bil osvojen predor pred Štivanom in tudi teren od reke Timave navzgor do vasi Jamlje. Posamezni napadi in protinapadi so trajali do 6. septembra, ko so borbe ponehale. Italijani so imeli okrog 10.000 mrtvih in ranjenih ter okrog 6.000 zajetih, za nameček pa so se morali vrniti na črto, na kateri so bili pred 19. avgustom, oziroma od koder so začeli enajsto o-fenzivo, kar pomeni, da niso v tej ofenzivi na Krasu dobili ničesar. 12. september je prinesel konec enajste italijanske o-fenzive na Soči. Na obeh straneh je bilo uničenih veliko človeških življenj in materiala. Po italijanskih virih so imeli Italijani 48.000 mrtvih, 120.000 ranjenih in 16 000 u-jetih, skupaj okrog 182.000 mož. Avstrijski viri pa cenijo, da je bilo na italijanski strani še precej več izgub, okrog 250.000 mož, medtem ko svoje izgube cenijo na 85.000 mrtvih in ranjenih ter 30.000 zajetih. Tu ni všteto pri- bližno pol milijona bolnih na obeh straneh, kar spada navsezadnje tudi med izgube, ki jih je prinesla ta o-fenziva. 34. OB KONCU ENAJSTE OFENZIVE NA SOČI Že od začetka vojne oziroma od vstopa Italije v vojno je italijanska vrhovna komanda na čelu z generalom Cadorno želela sprožiti in planirala svoje ofenzivne operacije po možnosti istočasno z ruskimi ofenzivami, ki naj bi vezale nase čim več avstrijskih divizij in jih tako odtegnile od italijanske fronte. Tako je tudi enajsta italijanska ofenziva na Soči po prvotnem načrtu bila koordinirana z nameravano rusko (drugo Brusilovo) ofenzivo. Toda Rusi so bili v bitki na črti Stripa - Zlatna lipa po-( raženi (od 1. do 7. julija 1917), še preden so bili Italijani za svojo ofenzivo pripravljeni. Italijanska vrhovna komanda je bila zato postavljena pred težko situacijo, posebno ker ji tudi zahodni zavezniki niso 'mogli v tem času pomagati s svojimi divizijami in artilerijo, saj so bili sami potrebni tuje pomoči. Pogajanja z zavezniki, da bi ti poslali nekaj divizij in 400 težjih topov, niso prinesla uspehov, ker so prav takrat Angleži v neuspešnih bojih v Flandriji izgubili okrog 350.000 mož in veliko število topov. Enajsta italijanska ofenziva na Soči je bila porojena v težkih vojno - političnih razmerah na evropskih bojiščih. Posebno velikega političnega pomena so bili dogodki spomladanske ruske revolucije, ki so povzročili padec carskega absolutizma; revolucija je poleg drugega zahtevala prenehanje vojnih operacij na fronti in sklenitev separatnega miru To je prišlo prav avstrijsko - nemškim vrhovnim vodstvom, ker je dajalo možnost, da so premestila večje število divizij na zahodno, tudi na italijansko fronto. Tudi notranjepolitične razmere in morala v italijanski vojski so bile take, da so narekovale hitro re- NEDELJA, 31. JULIJA 1977 PONEDELJEK, 1. AVGUSTA 1977 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30. 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Ma ša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Sv. Višarje; 11.05 «Slavec», radijska igra; 11.35 Na božna oddaja; 12.15 Glasba no željah; 13.00 Na morje, v hribe ali pa doma: 13.15 Pa se sliš’; 13.35 Klasično a ne preresno; 14.05 Operetna glasba; 14.35 Orkestri lahke glasbe: 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 8.30. 12.40, 14.30. 21 30 in 23.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 3.40 Kako se počutiš?: 9.30 Plošče: 10.00 Z nami je: 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar: 11.45 Facbian show; 12.10 Glasba do željah; 14.00 Automobile story; 14.35 Mini juke-box: 15.00 Folk; 15.30 Koncert; 16.30 Z nami je; 16.45 Armandov kotiček: 17 30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik: 19.30 Primorska noje '77; 20.30 Crash: 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.35 Športna nedelja; 21.40 Rock party. RADIO 1 8.00, 10.10. 13.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Glasbena skrinja; 9.30 Maša; 10.20 Tema: Poletje: 13.30 Zahrbtna Rai; 14.25 Popstar: 15.20 Glasbena kombinacija; 17.15 Popoldanski koncert; 18.05 Show down; 19.20 Večerni spored: Legalna ura: 21.05 II paraninfo, radijska igra. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 in 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši!; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 12.i5 Glasba po željah; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.35 Obisk pri orkestru RTV Ljubljana: 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra: 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro, 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Kon cert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah: 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.15 Od melodije do melodije; 17.05 Deželni orkestri; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Srečanja; 18.25 Slovenski zbori. KOPER 7.30. 8.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 17.00. 19.30, 21.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje: 11.45 Poje Tina Charles; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Pismo iz; 14.40 Mini iuke-bnx; 15.00 Znane klavirske skladbe; 15.30 Bla-bla-bla; 15.45 La vera Romagna; 16.00 Poje Sonja Gabršček; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petkih popoldne: 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasbeni cock-tail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.30 Crash; 21.00 Orkestralna panorama: 21.35 Rock party; 22.35 Operni oder. SLOVENIJA 6.00, '7.00, 8.00. 9.00, 10.00 11.00, 12.00, 13.00, 15.00. 16.00. 19.00, 20.00, 23.00 Poročila: G.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Glasbena matineja: 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije: 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Zabavna glasba: 14.30 Priporočajo vam...: 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Glasba do željah; 16.30 Mejodije in ritmi; 17.00 «Vrti!jak»; 12.05 iz tuje glasbene folklore: 19.25 Zvočni signali; 20.20 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 21.00 Poletni kulturni vodnik; 21.10 Operni koncert; 23.20 Popevke; 0.05 Literarni nokturno, JliliOSL. TELEVIZIJA (ID 2. DO 6. AVI.ISTA 1977 TOREK, 2. avgusta 18.57 Obzornik; 19.12 Pika Nogavička, serijski film; 19.42 Čas, ki živi: Žive priče in oamniki; 20.15 Risanka: 20.30 Dnevnik; 21.00 Novele Henryja Jamesa, nanizanka: 21.48 Odrske luči, zabavna oddaja; 22.35 Narod se u-pira; 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Rešitve ni, celovečerni film; 23.10 Aktualna tema, dok. oddaja; 23.50 Narodna glasba. SREDA, 3. avgusta 19.00 Obzornik; 19.15 Ne prezrite: Ob 25-letnicj smrti Louisa Adamiča' 19.45 V. Lisinski- Po-rin, odlomki iz opere; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: «Z» — francoski; 23.05 Dnevnik; 23.20 Nogomet: Sparta -Vojvodina. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Na zatožni klopi: Beg v noč, serijski film; 22.25 Smučajte z nami. turistični dok. film; 22.45 Nosilec bakle, film. ČETRTEK, 4. avgusta 19.00 Obzornik; 19.15 Pustolovci, potopisna serija; 19.46 Modr plašček; 20.15 risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prijatelji in sosedje, zabavna nanizanka; 21.25 Svet 1900 1939, dok. serija; 22.20 Jazz na ekranu: Kvartet Eje Thelin; 22.45 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnev-nik; 21.35 Ringo za pet dolarjev, film; 22.50 Ivo Lola Ribar, dok. oddaja; 23.15 Zabavno glasbena oddaja. PETEK, 5. avgusta 16.00 Evropsko prvenstvo v tenisu; 19.03 Obzornik; 19.18 Profesor Baltazar, risanka; 19.25 Glasba •/. obrobja, glasbena oddaja; 19.45 Brigadirski Tv studio; 20.30 Dnevnik; 20.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 21.05 E. Muzii: Izvori mafije, nadaljevanka: 21.55 Tito in nacionalno vprašanje; 22.45 I. Shaw: Bogataš in revež, nadaljevanka; 23.35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Tenis, evropsko prvenstvo v Mariboru; 20.55 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21.35 Moč nasilja, film; 23.10 Likovni nokturno. France Slana. SOBOTA, 6. avgusta 9.00 Profesor Baltazar, risanka; 9.10 Modri plašček, otroška serija; 9.40 Človek in zemlja, serija; 10.05 Čas, ki živi: Žive priče in pomniki; 10.40 E. Muzii: Izvori mafije: 16.00 Evropsko prvenstvo v tenisu; 18.40 Obzornik; 18.55 General, film; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 21.00 Marsejski klan, film; 22.40 625 Pregled sporeda; 23.00 Dnevnik; 23.15 Rock festival v Essnu. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Tenis — Maribor, evropsko prvenstvo; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Na zatožni klopi: Beg v noč, serijski film; 22.10 Črni pilot. film. Prenos ranjenih italijanskih vojakov na fronti pri Vodicah v 10. ofenzivi šitev. Duh ruske revolucije in demoralizacija sta zajela tudi italijansko delovno ljudstvo in revnejše sloje nasploh, zato je ponekod prihajalo do izraza nezadovoljstvo; pomembna je npr. demonstracija v Turinu (13. avgusta), v kateri je bilo 50 mrtvih in 200 ranjenih. Deseta ofenziva, ki je imela samo taktični lokalni u-speh, ni dosegla v operativnem načrtu postavljenega cilja. Ker je obstala na začetku poti, se je postavljalo vprašanje, če bo napadalec sposoben obstati na osvojenem terenu. Skromni uspehi te bitke in sorazmerno velike izgube, dogodki v Rusiji in nezadovoljstvo ljudstva v državi —- vse to je imelo odmev in vpliv tudi na vzdušje in moralo v armadi, na disciplino enot, saj niso bili več 555VI/J »Sla NEDELJA, 31. JULIJA 1977, PONEDELJEK, 1. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 13.00 Simfonični koncert 13.30 DNEVNIK 18.15 Praznični dan 19.00 Bella senz’anima, glasbena oddaja Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TRI ŽENE - film z Anno Magnani Srečanje - L epizoda. 2. del 21.50 Športna nedelja 22.40 Napoved programa za prihodnje dni Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.15 Ona druga nedelja Koncerti Franca Califana, Treves Blues Band in Ivana Grazianija 14.20 Športni dogodki 18.15 Napoved programa za prihodnje dni 18.30 Risanka 18.45 Prigode Laure Storm Vremenska slika 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 Cera una volta... IL TAPPABUCHI 21.55 DNEVNIK 2 - Dossier 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Izvir življenja Rubrika o judovskem življenju in kulturi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 Nedeljsko dobro jutro: Oktet bratov Pirnat 11.10 A. J. Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA. nadalj. 12.02 OTROCI SVETA, serija 12.30 Ljudje in zemlja 17.13 S. Vlajkovič: MORA T vizija Beograd je na portoroškem festivalu sode-lova la tudi s komedijo Sve-tozara Vlajkoviča MORA. Dogaja se v obmorskem kraju, kjer skupina turistov preživlja počitnice. V še novem hotelu vzorno poskrbijo ‘za svoje prve goste — nudijo jim vse gostinske in turistične usluge, tudi enodnevne izlete in celo ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Vendar se najde v skupini turistov človek. kličejo ga mora, 18.05 Okrogli svet 18.25 SANDOKAN, I. in H. del serijskega lilma 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 S. Stojanovi^:. VEČ KOT , IGRA. nadaljevanka 21.55 SKRIVNOST MEDVEDJE VOTLINE, serija Skrivnosti Jadrana Zgodba o medvedji votlini govori o jami, ki je stara približno 40 tisoč let. Jamarji in potapljači so se spustili v jamo, ki je bila nekoč na koonem in v kateri so živeli medvedi in druge zveri. 22.25 DNEVNIK 22.40 Jazz na ekranu: Kvartet OUi Ahvenlahti 22.55 Športni pregled Koper 20.25 Otroški kotiček 21.00 27. kanal 21.15 Stičišča 21.35 UDAR NA BANKO, film 23.10 Jazz na ekranu: Duo Stanko Makovvicz Zagreb 11.00 Otroški spored 12.00 Narodna glasba 12.30 Kmetijska oddaja 14.15 Avtomobilske dirke 16.30 Državno prvenstvo v tenisu 17.30 IGRE BREZ MEJA 18.45 MALA SIRENA, film ŠVICA 14.15 Avtomobilske dirke 19.00 PADAJOČA ZVEZDA, film 20.50 Svet, v katerem živimo 21.45 DNEVNIK 22.00 Prodajalci zvezd ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič America - Jazz koncert: STAN GETZ 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 JO GAILLARD: PROCES prva epizoda 19.05 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 19.20 Tarzan in čudežni studenec 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 OBIČAJNI NEZNANCI, film Film je režiral Mario Mo-nicelli. V glavnih vlogah igrajo Vittorio Gassinan. Marcello Mastroianni, Clau-dia Cardinale in Carla Gra-vina. 22.30 PREPOVEDANO Ob zaključku DNEVNIK k Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Koncert: Los Tupis 13.15 Program za mladino: Opazujmo življenje - četrto nadaljevanje 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 DAVID COPPERFIELD, 6 nadaljevanje Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti stud’« 20.40 IL BORSACCHIOTTO - nagradno tekmovanje 21.55 Nove okoliščine gledališča Preizkušnje osnovnega del® 22.50 Glasbeniki XX. stoletja Ob zaključku DNEVNIK * ' Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 Kmetijska oddaja 19.00 OBZORNIK 19.15 Človek in zemlja 19.45 Mladi za mlade 20.30 DNEVNIK , 21.00 M. Cepenkov: ČRNI VOJVODA, drama Drama govori o dogodkih' ki so se primerili Jeta po končani rusko-turški ni. Tedaj se je politim1' zemljevid Balkana znov“ spremenil. Pojavila se * nova slovanska državica Bolgarija. Tako sta pod tur' škim jarmom ostali le s Makedonija in Albanija. 22.15 Mozaik kratkega filma: Srce pa naj spi — Moj PrV delovni dan Srce im naj spi, rnakcdou skega režiserja Meto trovskega, gpvori zelo za11 mivo o perečem orobienrt ki je vso bolj aktualen: času tehnizirane družbe eno ra človek obvladovati 'V vieČ. strojev, tehnike. Tokf je ta problem predstavil 0 prikazu strojevodje, ki .1® »"■rtužbi'vedno potencialni to rilec. Film je realizira«. Jv, železniških progah Jug«s 8 vije. .... Moj prvi delovni dan. M” / Mikul.jana nam predstavi' prvi delovni dan delavk:. ki se je zaposlila v tova*1 '/ *i mip 22.55 DNEVNIK' ... 23.10 Little Feat na ROCK ',r' STIVALU V ESSNU. «v‘° vizijska oddaja Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK ,. 21.35 Vietnam, dokumentarna 0 daja 22.05 Nastopa Julio Iglesia 23.10 Baletni večer Zagreb 19.15 Japonske pravljice 19.45 Mladi za mlade 20.30 DNEVNIK 21.00 VAPCAROV. drama 22.55 Dokumentarni film ŠVICA 19.30 Poletni program za dino SKALA ORLOV, TV fiW 20.30 DNEVNIK 20.45 Športni dogodki 22.40 DNEVNIK 22.55 Enciklopedija TV nSji' redki primeri upora in odpovedovanja poslušnosti P° meznih skupin, a tu in tam tudi celih enot. V tretjem letu vojne je bilo v avstro - ogrskih dež0, notranjepolitično stanje in materialno pomanjkanje že zu kritične meje in pretila je nevarnost razpada, P°® jj. no če bi na bojiščih prišlo do resnejšega poraza. ---------- VIV/ » VUU.V>|lJV/q«i VtlCjOAl. * ska vrhovna komanda se je tega zavedala, zato j®, čela razpravljati o ideji in načrtu za ofenzivo ve°Je obsega proti Italiji, ki naj bi se začela v zgodni* šeni 1917. • tel' Vsi prej omenjeni vzroki in še drugi prepričljiv* * j logi so prisilili italijansko vrhovno komando, da je t® začela pripravljati zmagoslavno ofenzivo na Soči, še P j, den bi to mogli storiti Avstrijci. Po operativni z® .. sli, po številu in moči operativnih enot, po orožju i*1 ^ terialu naj bi bila ta ofenziva največja vojna opef® na italijanski fronti. Avstrijska fronta na Soči naj b* končno padla. Temeljna ideja italijanskega operativnega manevf® ^ je na prvi pogled varljiv vtis. da gre za napoleon0^. genialnost, toda stvarnost je pokazala njene številne Pr* tične slabosti. . Zamišljen in samo delno realiziran napad na ^ ji ško planoto in dalje v Čepovansko in Idrijsko dolih0’jj. bil sprožen z zamudo dveh let. V začetku vojne 1 ^ leta na Banjšicah ni bilo nikakršnih utrjenih točk. le so jo slabe enote (okrog bataljon vojakov) večih0 ^ starejših letnikov. Tedaj bi bila močna, za operacij® ^ strežno opremljena skupina divizij čedajskega rajoh® 0-razmerno lahko uresničila to operativno nalogo ih 0 \r gočiia armadi nadaljnje operacije proti vzhodu. ,,j' ta pa je bilo za to že prepozno. Še več, vdor na ° ^ šice je ustvaril potencialno nevarnost za prihodnost lijanskih enot. (Nadaljevanje sledi*- PfunoršltrSnevmfc tenis PORT ŠPORT ŠPORT OD JUTRI DO 7. A VGUSTA EP V MARIBORU 31. julija 1977 M. Jaušovec zopet prvakinja? V Mariboru je vse nared za to veliko mednarodno prireditev - Italijani bodo igrali le s (lansko ekipo - Zastopnice iz ČSSR zelo nevarne Jf Mariboru je vse nared! Za evropsko teniško prvenstvo ^ »o tu odvijalo od jutri pa vse f J-. avgusta, so se mariborski n« i ni delavci pripravili tako vest-k«t nikdar prej ~ ierujT" ;lmuar PreJ. Preuredili so troi. •’ ‘n -i'*1 °pt'cmili z vsem po-Zgradili so garderobe, ka-» “ac'j° in izboljšali že obstoječe ra? i6 naPrave- Tako je sedaj na grjMago kaka dobra desetina i- in^t ^e'om 80 začeli že pred meseci ; te dni bodo pobirali sadove svo-1J)?® truda. Posebna občinska' ko-* je te dni pregledala vse im n®,6 objekte in potrdila njihovo 8U-. nost- Izrazila je le en pomi-• treba bo namestiti nad te- . “'im mi nainesuu naa le-Vode * 'Snšči tudi ustrezne strelo- fn?jvroPsko teniško prvenstvo je a-(,a boškega značaja. Omeniti je tre-’ da so podobna tekmovanja tu-^ ba ostalih celinah, vendar je iz-VJ“ Vs°b evropsko najbolj kako-tiam' tovrstna tekmovanja imajo linslfo Uvesb čimprej neko medce-vsek° prvenstvo- končni cilj pa je ]j kakor uvrstitev tenisa med o-Ci Pllske športe. Program je ambi-eVh?n 'n *^do ve, da bi to deveto fjiJ^Pako teniško prvenstvo v Ma-f^bu^oe pripomoglo k njegovi u- ^^oška konkurenca bo v Mariboru ^.“■avnern izenačena, med ženska-ji. Pa so glavne favoritinje predere vzhodnih dežel. j,vl. aj splošnih zanimivosti: pri-je 17 držav: vsaka re-d^b^nca je sestavljena iz štirih Cen?v. štirih članic, dveh mladin-ttV)v"i braV' '-ako dveh mladink. Tek-Src,.a|ei iz iste države se ne smejo d pb med seboj, razen seveda, če jgre za finale. ^bSoslavjja jgra na domačih tleh. d0stJe Po eni strani velika pred-g0 1 Po drugi pa tudi velika od-(i,n?.rn°sP Nedvomno bodo to ob ..“'i zl, člani in članice, saj so to m> zlasti starejši teniški igralci, st^^bo člani in članice, saj so tc *ku11 j,uS°Rlovanske ekipe. Na spi ti *Plavih» a član so doslej prijavljeni Ilin, Savič in Tomovič; ranice: Jaušovec in Degen; za idla?!nce: Ostoja in Buljevič; za Itai; .lnke pa bo nastopala Gornik. th J0 bo Clanska zastopala verjetno samo d,ekipa, ki jo sestavljata Fa-'n Riccibitti. doga?v te dni je Maribor ves na ^8ot>" Staro in mlado spremlja po je Pl.siu nesrečne pripetljaje svo-Jvlj. 'ke ljubljenke Mirne Jaušovec, ske 3 *an* osvojila naslov evrop-J>r Prvakinje v svoji kategoriji v 'dvoro°Vu .na Češkoslovaškem. Ne-"P*0 je doslej največja teniška Calka Mima Jaušovec jtsprr 2 ti? »M iš. ' kar jih je imela Jugoslavi-HvT sku^ala svoj evropski V ^iu t>t'an’b 'n to verjetno prav bkdfjjj s češkoslovaškimi predstavne :'ki bodo njene najzagrize-t"'va jkrnice. Tomanova in Marši-nn„ gotovo metali polena ■ ORi.^b.Mimi v upanju, da bi lah-lani , nasl°v> ki jim ga a°tW|, Tugoslovanka iztrgala na , aJlh i 1.srno 0 nesrečnih pripet-vgi^ aušovčeve in to čisto upravna’ , saJ tarejo Mimo prehlad, j°ki, 7„n n.e nazadnje poškodbe na J svojci je tudi odpovedanem udeležbo na državnem te-rStevLPrvenstvu v Tuzli. Če u-.b da je bila lani v Prero- kbi jo t l2n° v istem stanju, po-10 vsekakor dober začetek. . . ,rMdJANSKl PRVOLIGAŠI h^r leden ^'Meljskih lekem v? no8<>metni prvoligaši so h , tven 1 Prv‘ del priprav za primere a<^°no. Ta teden pa hodo W|eljski, ."kipe odigrale vrsto pri tekem. SPORE17 I Perugia in Norcia - Pe- ^•vgusta ; T0l'ino in Barga 7. avgusta Juventus - Juventus (mladinci), Do-lomitoca - Atalanta, Spoleto - Roma, Legnano - Verona, Riccionc - Perugia, Ponte Alpi - Vicenza, Citta Ca-steilo - Perugia. * * * Pele z Brazilijo? RIO DE JANEIRO — Predsednik brazjske športne zveze (CBD) Heleno Nunes je izjavil, da naj bi Pele baje še dvakrat oblekel dres brazilske reprezentance. «0 rey» naj bi namreč igral z Brazilijo v prijateljskih tekmah z Romunijo (12. 10.) in z Nizozemsko (21. 12.) ATLETIKA «Azzurre» za Trinec Italijanska atletska zveza je objavila seznam reprezentantk, ki bodo nastopile na «popravnem izpitu* za vstop v finale EP, v Trinecu (ČSSR). Bottiglieri, Ros?/, Bolognesi, Carli, Masullo, Bonsangue, Laiolo in Ci-rulli (100 m, 200 /\ 400 m, 4X100 m in 4X400 m). Ongar (1(K) hs), Cirulli (400 hs) Pescalli (800 m), Dorio (1.500 m) Pescalli (800 m Tomasini (3.000 m) Smeoni (višina), Clemente (da ijina) Petrucci (krogla), Zambon (disk), Amici (kopje). # n # LEIPZIG — Na mednarodnem atletskem mi tingu v tem kraju st:, nastopili tudi dve Jugoslovanki: Jelica Pavličič in Stanka Lovše. Pavličičeva je bila v teku na 400 met.-ov osma, Stanka Lovše pa je v skoku v višino osvojila peto mesto z dobrim rezultatom 1,80 m. ODBOJKA PRIPRAVE ZA EP NA FINSKEM Jugoslavija je dobro pripravljena Zvezni trener «plavih» Viki Krevsel je s svojimi igralci zadovoljen Priprave jugoslovanske odbojkarske reprezentance na Pokljuki se bližajo koncu. Pogoj: za ta prvi del prip-av so na Pok’juki več kot idealni. V šport hotelu je zbranih 13 odbojkarjev, ki vadijo tudi no 7 ur dnevno. Zvezni trener Viktor Krevse! je izredno zahteve. > same priprave pa so raznolike in pestre. Trener Krevsel nam je povedal naslednje: «Na splošno lahko rečem, da smo na Pokljuki veliko pridobili. Same priprave pa so odlično uspele. Nekateri pokazatelji kaž 'jo, da smo še boljše pripravljeni kot pred dvema letoma, ko je Jugoslavija na EPO 75 osvojila bronasto kolajno. Pogoji na Pokljuki so odlični, ker nikjer drugje ne bi fantje vzdržali tako napornih treningov. Nadmorska višina ; izredno ueodno vplivala na izboljšanje krvne slike. Zlasti dobre pokazatelje smo dosegli v funkcionalnem stanju' treniranosti. Povečali smo splošno in specialno vzdržljivost, hitrost, moč, preciznost in zanesljivost po- ankaranski obali dni vse živo: sporedu je namreč svetovno prvenstvo jadrnic »optimist* nilllllilllllllllSlllllllllllllllllMllllllilllllllllllllltlllMIIlVIIMIIIIimilflllllllllHIIIiriiiillllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKIMIIHIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllii ATLETIKA USPEŠNA SEZONA NAŠIH TEKMOVALK LEVSTIKOVO MOŠTVO NA 6. MESTU! Nekaj zelo perspektivnih mladih atletinj - Na ekipni lestvici Bor osmi Med starejšimi deklicami, zasledimo nekaj perspektivnih rezultatov. V metu diska sta borovki Nugnes in Montanari na drugem, oziroma tretjem mestu in imata dobre možnosti, da se prebijeta na višja mesta. Peto mesto v troboju pa pripada Sonji Zupančič, ki je tudi najkakovostnejši rezultat slovenskih atletinj. V B skupini deklic, zasledimo kar 12 tekmovalk na progi 60 m, ta dogodek je vsekakor razveseljiv in nepričakovan. Sestre Menegatti, Klara Stefani, Kristina Guštin, Katja Skerk in ostale predstavljajo bodoči sprint slovenske atletike. Nekatere od le-teh so se dobro uvrstile tudi v drugih panogah, kot je skok v daljino, tek na 1000 m in seveda v štafetah, kjer predvesm ekipa Levstika predstavlja kolektiv. Naše atletinje so pa, žal, pomanjkljive v skoku v višino in v metih, čeprav ima slovenska atletinja prav v teh panogah lepe tradicije. Ekipno vodi pri deklicah ekipa CSI, sledi ji Edera z manjšo razliko točk. Od slovenskih moštev je Levstik nepričakovano najboljši in zaseda trenutno šesto mesto, Bor je osmi, obe ekipi imata konkretne možnosti, da v prihodnjih tekmovanjih popravita uvrstitev na lestvici. DEKLICE A 80 m zapreke 1. MyoIin (CSI) 80 m 1. Salich (Edera) 1000 m 1. Zerpini (CSI) 4. Leticija Soave (Levstik) Daljina L Salich (Edera) 12. Giovanna Nugnes (Bor) 15. Rosana Paoli (Bor) Disk 1. Purkandhofer (Edera) 20,52 m 2. Giovanna Nugnes (Bor) 19,34 m 3. Sandra Montanari (Bor) 17,00 m Višina 1. Bon (CSI) 1,50 m 8. Rosana Paoli (Bor) 1,10 m Krog'a 1. Gori (CSI) 10,63 m Troboj Amadei (CSI 1014 13”5 10”9 3’28'T 3’56”8 4^76 m 3,60 m 3,00 m 1. 5. 19. Sonja Zupančič (Bor) Giovanna Nugnes (Bor) 818 218 Geno? DEKLICE B 60 m 1. Furlani (Edera) 8”4 8. Nadia Menegatti (Levstik) 9”0 10. Klara Stefani (I^vstiki 9”1 13. Karmen Menegatti (Levstik) 9”2 24. Kristina Guštin (Levstik) 9”4 Katja Skerk (Bor) 9”4 28. Gabrijela Daneu (Levstik) 9”5 Valnea Cibic (Levstik) 9"5 42 Tanja Starc (Bor) 9"8 49. Andreina Menegatti(Levstik) 9”9 49. Tamara Petaros (Bor) 9”9 54. Gabrijela Mastronuzzi(Bor) 10 ”0 59. Annmaria Apollonio (Bor) 10”2 1000 m 1. Apollonia (CSI) 3'15"8 11. Nadia Menegatti (Levstik) 3’51”2 Krogla 1. Marino (S Giacomo 9,53 m Višina 1. Furlan (Edera) 1,45 m 12. Nives Guštin (Levstik) 1,10 m 15. A. Menegatti (Levstik) 1,00 m Tanja Furlan (Levstik) 1,00 m Daljina L Furlan (Edera) 5,02 m 11. Klara Stefani (Levstik) 3,63 m 20. N. Menegatti (Levstik) 3,33 m Štafeta 4x100 m 1. S.G.T. 55”1 5. Levstik 59”5 9. Bor 1’06”0 Troboj 1. Furlani (Edera) 924 42. Tanja Starc (Bor 170 50. Anamaria Apollonio (Bor) 104 EKIPNA LESTVICA 1. C.S.I. 2. Edera 3. S.G.T. 6. Levstik 8. Bor 15099 točk 14873 točk 5984 točk 2062 točk 1628 točk Prvenstvo SZ MOSKVA — Nekaj boljših izidov državnega prvenstva SZ. Moški 1.500 m: Ponomarjev 3'40”2; tro- skok: Pišjulin 16,92 m; krogla: Voj-kin 20,38 m; kladivo: Kozlov 75,70 m, Dmitrijenko 74,72 m; višina: Grigor-jev 2,23 m. Ženske 1.500 m: Kazankina 4’04”2, Bra-gina 4'07”0 m; višina: čljakho 1,87. m. Miškovič trener Celja Celjski rokometni prvoligaš je končno le rešil kočljivo vprašanje trenerja. Novi trener Celja je Slobodan Miškovič, ki je prej vadil rokometaše Sloge iz Doboja. 200 udeležencev KRANJ — Danes bo v tem kraju 11. mednarodna kolesarska dirka «Po ulicah Kranja*. Za to dirko se je prijavilo skoraj 200 kolesarjev iz Jugoslavije, ČSSR, Avstrije, ZRN in Italije. sameznih tehnično - taktičnih elementov. Poleg tega smo odpravili nekatere napake v postavi, ker borni na bližnjih mednarodnih turnirjih igrali s spremenjeni postavo. Še posebej bi poudaril; velik napredek v ustvarjanju psihološke klime znotraj ekipe, saj imamo veliko novih odbojkarjev iz številnih klubov in se zato morajo naučili živeti kot velika športna družina*. «Priprave tu na Poljuki so samo prva etapa v letošnji dokaj zahtevni mednarodni sezoni. Kakšen je nadaljnji program reprezentance?* «S Pokljuke odidemo 4. avgusta in se bomo spet zbrali v Beogradu tri dni kasneje. Po tej pripravljdri etapi sledi izpopolnjevalna. Od 11. pa do 16. prihodnjega meseca bomo igrali na Memorialu Savina v Minsku. Tu bomo imeli idealne nasprotnike, da bomo lahko preverili naše sposobnosti. Na memorialu bodo igrale svetovne velesile, kot so SZ, Poljska, Japonska, Kuba, Romunija, SZ «B» in Finska. Nato pride na vrsto univer-ziada v Sofiji, od 17. do 28. avgusta. Tega tekmovanja se bo udeležila naša reprezentanca z najmočnejšo postavo, ker so vsi odbojkarji študentje. N.J.j sledi nastop na turnirju za Pokal Tomis v Costanci, v Romuniji, kjer 'vi prav tako zbrana vsa svetovna elita. Na teh treh turnirjih bomo odigrali preko 15 kvalitetnih tekem, ki nam bodo izredno koristile. Preverili bomo naše sposobnos" in slabosti, testirali nasprotnike in izpopolnili koncept igre. S tem se bo tudi zaključil izpopolnjevalni del priprav na tehnično - taktični osnovi. Te tekme bodo tudi določile našo startno in udarno postaVo. Stabilizirati moramo tudi športno formo vseh izbrancev. Seznanili se bomc s tekmovalnimi pogoji, ki nas bodo čakali na EP, nr. Finskem. Pred <• 'hodom na EP, v Helsinki, se bomo zbrali v Kranjski gori, od 10. do 20. septembra. V našem zimskem športnem cent ■ bo potrebno izvesti preveritev športne forme in izbrance pripraviti na pogoje, ki nas boe’ čakali v glavnem mestu Finske. V tekmovalno obdobje spada EP in tekmovanje za svetovni pokal novembra meseca na Japonskem. Če seštejemo samo tekme v izpopolnjevalnem in tekmovalnem obdobju, potem bo v poletno jesenskem času reprezentanca odigrala od 27 do 30 tekem, to pomeni, da bodo odbojkarji vstopili V športno areno vsake štiri dni. Do EP pa bodo praktično igrali vsak drugi dan. Tak tekmovalni režim zahteva tudi primerne priprave*. Za konec bi dodali samo še to, dai je zvezni trener Viktor Krevsel sestavil srednjeročni načrt ali olimpijski ciklus, ki se bo končal z OI v Moskvi in cilj jugoslovanske reprezentance je nastop na teh igrah. Na Pokljuki trenirajo naslednji odbojkarji: Jelič, šuker in Travica (Mladost — Monter Zagreb), Bogojev-ski in Tasevski (Vardar Skopje), Vračarič (Borovo), Kuljič (Partizan Beograd), Matijaševič (Crvena zvezda Beograd), Jovič (Modriča), K'sič (Jedinstvo Brčko), Lukač in Jekič (Bosna Sarajevo) in Vujasinovič (Vojvodina Navi Sad). G. F. NOGOMET PRED NOVO SEZONO Danes v Ljubljani Olimpija - Zagreb Ljubljanski nogometaši prvoligaš Olimpija bo danes, v okviru priprav za bližnje prvenstvo 1. jugoslovanske lige, odigral prijateljsko tekmo z Zagrebom. Srečanje bo ob 18.30, v Ljubljani. Po več tednih temeljitih priprav se bodo torej danes ljubljanski nogometaši prvič v letošnjj sezoni predstavili svojemu občinstvu. Ljubljanska publika bo še posebno z zanimanjem sledila trem novim nakupom Olimpije, in sicer Čalasanu, Tomiču in Per-duvu. Olimpija bo danes igrala z naslednjo postavo: Dalanovič, Dogand-žič, Klampfer, Perduv, Tomič, Ri-stovski, Komljenovič, Radulovič, ča-lasan, Lalovič in Rožič. Dinamo — Lausanne Eden glavnih kandidatov za osvojitev prvega mesta na bližnjem državnem prvenstvu, zagrebški Dinamo, bo danes, ob 20. uri, v Zagrebu igral prijateljsko tekmo s švicarsko enajsterico Lausanne Šport. Dinamova postava: Stinčič, Bedi, Tucak, Zajec, Kuže, Bogdan, Banič, Čerin, Bručič, Kranjčar in Poljak. J Nogometaši Triestine se te dni pridno pripravljajo za novo prvenstvo. Trener Tagliavini je tudi letos izbral kot kraj za priprave bazoviško igrišče MiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiintrtiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiUMiiiiitniiiimiimiiiiiiA POLFINALNA DVOBOJA ZA SP IŠČE SE LE DRUGI FINALIST Korčnoj je praktično že premagal Polugajevskega - V Ženevi neodločeno Polfinalna šahovska dvoboja za naslov svetovnega prvaka se bližata koncu, vendar pa ni nihče pričakoval tak razplet. Korčnoj visoko vodi nad Polugajevskim, kar 6,5 proti 2,5, prav tako pa je presenetljivo, da je rezultat med Portishom in Spasskim še vedno izenačen, in sicer po zadnjem remiju 5 proti 5. Bivši prvak je vendar bil v tem dvoboju favorit, Madžar pa je popolnoma preobrnil predvidevanja, saj je ta stalno v vodstvu in ga Spasski z vedno večjo težavo dohiteva. Do konca manjka še šest partij, možnosti za zmago pa so verjetno razdeljene popolnoma enako. Kdo se bo torej boril s Korčnojem ter si z zmago izbojeval status izzivalca svetovnega prvaka Karpova za šahovsko krono? Razplet v Evianu, majhnem francoskem mestu na meji s Švico, ni nihče pričakoval. Polugajevski je na dvoboj z »največjim sovražnikom sovjetske šahovske federacije «Korčnojem odpotoval s podpredsednikom federacije Baturinskijem ter dvema sekundantoma, in sicer z velemojstrom Zajcejem in Bagiro-vom. Kar pa je bilo najvažnejše, Polugajevski je prispel v Evian z briljantno in nadvse prepričljivo zmago nad brazilskim velemojstrom Meckingom. Zmagal je sicer samo eno partijo ter vse ostale remiziral, ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA •«! > S to H GLASILO Prav te dni je izšla druga letošnja številka našega glasila Modri val. Novica je pomembna kot izraz žila-vosti in dejavnosti organizacije. Vendar je treba takoj dodati še eno posebnost te številke in sicer, da je bila pripravljena na letošnjem taborjenju v Gozdu Martuljku. Letos smo namreč odnesli nc tabor tudi pisalni stroj in ciklostil. Zadali smo si nalogo, da popolnoma naredimo številko našega glasila na taboru pod šotori. Številka bi bila seveda posvečena letošnjemu taboru. še ena posebnoc<. je nujno povedati: vso delo so opravili naši člani sami. Tu je mišljeno res vse: od osnutka za naslovno stran, do tipkanja vseh člankov in rubrik ter do ciklostiliranja izvodov glasila. Treba je reči, da je poskus uspel ter da ga je vredno ponoviti na prihodnjem taborjenju; saj je številka glasila rasla iz vrst samih čla- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOLESARSTVO ADRIIN VETERAN ZAPUŠČA AKTIVNO UDEJSTVOVANJE N. Maver: Kolesarstvo je del mojega življenja!» Nino Maver: njegovo ime je vezano na kolesarstvo, kolesarstvo nanj. Maver je namreč eden izmed stebrov KK Adria, saj je lonjerskemu klubu posvetil v zadnjih letih vse svoje sile. Njegov videz je nadvse mladosten, mogoče je to neslutena posledica tistih C/reh ur dnevnega treninga na biciklu. Trdna volja pač. .. Po delu na b cikel in po biciklu spet na delo. Vsak dan! Pozanimali smo se zanj, ker je pred kratkim opustil aktivno udejstvovanje. Nino Maver ne bo več navdušil lonjerskih navijače s svojimi begi n sprinti. Umaknil se je v ozadje. Njegova naloga pa bo odslej toliko bolj važna in odgovorna. Treniral bo mladinsko ekipo KK Adria. Na vprašanja, ki smo mu jih zastavili je rade volje odgovarjal. «Maver. kakšno mesto in važnost zavzema v vašem življenju kolo in kaj vam pravzaprav pomeni? > «Kolo je del mene. Biciklu sem posvetil dobršen del svojegi življenja in mislim, da se mu bom z enako vnemo posvečal še naprej. Čeprav ne pregledam važnosti ostalih športov, je vendarle kolesarstvo moj konjiček.* «Kdaj ste se začeli ukvarjati : tem športom?» «Kolesarsivo gojim vse od leta 1938. Po daljšem presledku, vzrok katerega je bila vojna, sem zopet stopil na bicikel leta 1946. Odtlej sem bil večkrat trener raznih kolesarskih ekip, med katerimi bi omenil zlasti ekipo Siponjx iz Pulja in, po svoji preselitvi v Trst, ekipo «Fausto Coppi*. Pri Adrii pa sodelujem vse od njenega nastanka, se pravi približno net let*. »Vaši največji uspehi in zadoščenja? «Ne govorim rad o svojih uspehih, saj ste jim posvečali vseskozi veliko pažnjo*, je skromno odvrnil. »Vsekakor pa so bila zame najuspešnejša leta 1947 - 1949 in leto 1950, ko sem o-svojil etapno dirko po Jugoslaviji. V sezoni 1943 - 1949 pu sem se uvrstil na prvo mesto na DP članov v Pulju. štirikrat sem bil drugi na prvenstvu Jugoslavije, od tega dvakrat na cestnih dirkah za prvenstvo SF RJ, dvakrat pa na brdskem prvenstvu. Zadoščenja? To, da sem bil trener velikih jugoslovanskih kolesarjev Vačiča. Tedaj sta kolesarila še na okornih, težkih biciklih*, je s trohico ponosa priznal Maver. «Sedaj sle zapustili agonistično u-dejstvovanje. Čemu se boste posvetili?* «Moje sile bodo odslej naperjene v treniranje. Prihodnje leto nameravamo namreč resno začeti s treningom mladincev, ki jih bom sam vodil. Trening bom načrtoval postopoma, vendar mislim, da bodo, za dosego dobrih rezultatov, mladinci morali trenirati trikrat tedensko po u-ro, uro in pol. tKakšno je, po vašem, sedanje stanje Adrie?* »Vsekakor ni rožnato. Za društvo si prizadevajo predvsem nekateri redki elementi, ki jim je šport res pri srcu. Vsi ostali so soudeleženi pri aktivnem delovanju društva le obrobno. Rezultati so vidni zlasti v kategoriji mladincev. Ti se ne potrudijo, da bi dosegli večje uspehe, tako da > od trenutnih sedmih do osmih elementov uporabna le dva. Dal bi oba svoja bicikla, le da bi se kdo izmed teh resneje ukvarjal s kolesarstvom! Med veterani pt. je stanje odločno boljše. Trenutno razpolagamo v nekaterimi dobrimi kolesarji, ki se uspešno udeležujejo raznih tekmovanj. Bodočnost Adria pa ni v vete-ramii, temveč v mladincih!* Nino Maver (na sliki v sredi) ne more zadržati solz, ko mu zastopnika KK Adria izročata diplomo In nagrade ob zaključku dolge in bogate kolesarske kariere «Kako, da j Adria edino zamejsko športno društvo, ki goji kolesarstvo?» «Vsako zarrifejsko športno društvo se je tako rekoč specializiralo v določenem športu. Ai 'a se je v kolesarstvu. Mislim, da je to nastalo iz finančnili razlogov, saj naša društva ne razpolagajo s takšnimi vsotami, da bi lahko krila stroške več športnih sekc:j*. »Vaši načrti za v bodoče so tudi načrti Adrie?* »Skušali bomo propagandirati ko- lesarstvo in iskati stike z drugimi društvi, tako da bomo zbrali čimveč razpoložljivih mladincev, ki bi bili pripravljeni se resno posvetiti temu trdemu športu. Z njimi bi sestavili kolesarsko ekipo, ki bi se udeležila raznih dirk in si nabrala dragocenih izkušenj na tem področju. To je moj cilj!* y Pogovor je stekel naprej. Maver je pripovedo o «Toui . o krožni dirki po Jugoslaviji in še o marsičem drugem.., M. KOŠUTA nov ter po zaslugi njihove prizadevnosti. ŠE NEKAJ O TABORJENJU V četrtek, 27. julija, se je končalo naše letošnje taborjenje RMV. Takoj moramo reči, da nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Vendar smo kljub temu izvedli ves program, ki smo si ga zastavili: vse gozdne šole, izlete, taborne ognje, tabomiškij peteroboj, nočne igre ter stik s taborniškim odredom Močvirski tulipani iz Ljubljane. TRIGLAV -V nedeljo, 24. in ponedeljek, 25. julija, je šla skupina 12 tabornikov in tabornic iz tabora v Gozdu Martuljku na Triglav. Po nekaj letih torej taborniki nadaljujemo z uspešno tradicijo, da popeljemo naše člane na vrh največje jugoslovanske gore. milan pahor Delovanje ZSŠDI Nastop ženske selekcije ZSŠDI Kot smo že poročali, bo imela ženska selekcija ZSŠDI od jutri dalje tri prijateljska srečanja z italijansko mladinsko odbojkarsko reprezentanco, ki bo imela v Dolini zadnje priprave pred odhodom na evropsko prvenstvo v Beograd. Ker bodo Bellagambi in njegove varovanke prispeli v Dolino komaj nocoj, ni še točno znana ura jutrišnje trening-tekme, ki jo bodo gr ali v dolinski občinski telovadnici na pet setov. Vse sklicane igralke selekcije ZSŠDI, ki so med tednom imele dva treninga pod vodstvom Dragice Hrovatin, bodo telefonsko obveščene o točnem urn:ku nastopa. Na koncu naj še omenimo, da je pozitivno in hvalevredno dejstvo, da se je odbojkarska federacija obrnila na slovensko krovno organizacijo, da s svojo selekcijo preizkusi formo državne mladinske reprezentance. Jutri sestanek komisije za odbojko Kot je bilo dogovorjeno na zadnjem zasedanju, se bo jutri zvečer sestala načrtovalna komisija ZSŠDI za odbojko, da obravnava več pereči problemov, v prvi vrsti organizacijo izpopolnjevalnega tečaja, ki bo na Tržaškem v prvi polovici septembra. Ker bo jutri zvečer prvo srečanje med selekcijo ZSŠDI in državno mladinsko reprezentanco, Ih* sestanek komisije po končani trening-tekmi: uro in kraj sestanka l*o vsem stalnim članom komisije telefonsko sporočilo tajništvo ZSŠDI. -bs- vendar pa je bil na tem dvoboja boljši nasprotnik. Meckinga so med drugim tudi izdali lastni živd, saj je svojega prvega sekundanta, Italijana Mariottija odpustil z izjavo, da ta posreduje nasprotnikom svoje analize in v naprej pripravljene o-tvoritve ter da je Mariotti Italijan, vsi Italijani pa so komunisti, komunisti pa so njegovi največji sovražniki. Novice o 20. juliju so, kot kaže, prispele tudi v Brazilijo, ven- OBVESTILO ŠZ Bor Odbojka za vse. Pod tem geslom je Športno združenje Bor sklenilo organizirati vsak četrtek (v poletnih mesecih) rekreacijski večer za vse ljubitelje odbojke, za aktivne in neaktivne odbojkarje, na sploh za vse, ki bi se želeli enkrat tedensko pošteno spotiti. Telovadnica na «1. maju* je odprta vsak četrtek, od 20. ure dalje. Boris Spasski dar pa nekoliko menjane in po svoje prirejene. Korčnoj je torej pred seboj imel odličnega nasprotnika, ki je bil o-čitno tudi v formi. Toda, kaj se je torej zgodilo? «Disident», ki se med drugim namerava v kratkem preseliti z Zahodno Nemčijo, saj se je že vpisal v kblnski šahovski klub Porz, je zmagal najprej prvo partijo, nato pa še drugo in tretjo. Polugajevski je bil očitno «groggy». Prosil je «time-aut», osvojil svoj prvi remi, nato pa spot izgubil. Pri rezultatu 6 priti 1 v korist Kocčnoja je končno zmagal svojo prvo partijo, kateri je sledil še en remi. O končnem zmagovalcu tega dvoboja pa ni nobenega dvoma. Korčnoj si je med dvobojem celo dovolil prisostvovati izrednemu zasedanju svetovne šahovske federacije FIDE, na katerem so izključili Južno Afriko zaradi rasne diskriminacije, ki jo š* izvajajo proti črnski večini. Njegov sekundant, angleški velemojster Kee-r*e pa lahko mirno lenari naprej, saj ni imel itak dosti dela. Drugi polfinalni dvoboj se odvija v Ženevi, in sicer med Sovjetom, bivšim svetovnim prvakom od leta 1969 do 1972, ko ga je s prestola izrinil muhasti Fischer, Spasskim ter Madžarom Portischcm, ki je že vrsto let m°d najboljšimi svetovnimi šahisti. Spasski ima s tem nasprotnikom zelo pizitivrvi bilanco, saj je pred dvobojem s Portischem sedemkrat zmagal, dvakrat remiziral, izgubil pa je samo dve partiji. Portischev sekundant je madžarski velemojster Forintos, Spasski pa igra brez sekundanta. Slednji je izjavil, da mu je najboljši sekundant. .. žena Marina. Sicer pa je težko razumljivo, kako je sicer ljubka Francozinja v tem primeru vse-stranko boljša od npr. Smislova, ki je bil Spasskijev sekundant v zmagovitem dvoboju s Hortom. Razlog je morda drugačen. Baje je vsemogočna sovjetska šahovska federacija prepovedala Spasskiju, da bi sploh dobil za sekundanta šahista iz Sovjetske zveze. Naj spomnimo, da živi Sprsski že več kot leto dni v Parizu in ima zgolj formalne odnose s svojo matično državo in njenimi šahisti. Težko je namreč, da se bo sploh še kdaj vrnil v Sovjetsko zvezo. Na vsak način pa se Spasskiju pozna, da igra brez sekundanta, saj je tretjo partijo dvoboja izgubil prav zato, ker je površno analiziral nadaljevanje te prekinjene partije. S;cer pa rabi bivši svetovni prvak čudno taktiko. S črnimi figurami stalno menjuje otvoritev z upanjem, da bi tako presenetil nasprotnika, ki pa je izrazit teoretik in se torej presenetiti vsekakor ne pusti. Spasski s težavo »lovi* svojega nasprotnika, edino, kar ga verjetno rešuje, je še klasa in talent bivšega svetovnega prvaka ter dejstvo, da je navsezadnje vseeno močnejši šahist od svojega nasprotnika. DUŠAN JELINČIČ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 RP 559 — Tel. 7» 38 03 7948 38 79 58 23 7614 70 Podružnice Gorice, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS . 61000 Ljubljana, Gradižča 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi" pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 31. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska I Fvr5t založnikov FIEG 'kV' ODŠLI SO DOMOV LJUBI MLADI GOSTJE IZ FIRENC Bili so med nami, da bi spoznali našo zgodovino in naše probleme Odnesli so globoke, spodbudne vtise - Iz medsebojnega spoznavanja se rodi spoštovanje in prijateljstvo - Kako se lahko koristno prežive počitnice tabornem ognju na poslovilnem večeru V četrtek popoldne so se vrnili domov srednješolci iz Firenc, ki so bili štiri tedne v Trstu in so izkoristili del svojih počitnic, da bi oti blizu spoznali naše mesto in podeželje, sedanjo stvarnost, razne probleme in preteklost. Bili so tudi med nami in se z odprtim srcem živo zanimali za naše probleme in zgodovino naše narodnostne skupnosti. Obiskali so našo tiskarno in uredništvo, Kulturni dom, slovenske višje srednje šole. Dolino. Nabrežino, Doberdob, bili so na partizanskem shodu v Ba zovici, v Rižarni, v Cerknem, v bolnici Franja, v Postojnski jami. Spraševali so, poslušali, registrirali in fotografirali ter zbirali dokumentarno gradivo. Ves čas jc bilo z njimi nekaj naših dijakov in dijakinj in so se kaj kmalu spoznali in razumeli. Zato so ob slovesu na železniški postaji, med stiskanjem rok in objemi, tekle solze po licih mladih florentincev in Tržačanov. Ne, ni bilo slovo, saj se bodo še srečali in pogovorili, si izmenjali misli in načrte, pa skupaj zapeli in zaplesali. Kot na poslovilnem večeru pred paviljonom F tržaške psihiatrične bolnišnice, kjer jim je tržaška pokrajinska uprava nudila brezplačno bivanje. Ob tabornem ognju "So zaigrali na harmoniko, pa na kitaro, zapeli so partizanske in bor bene pesmi, potem pa prikazali prizore iz polujčevalnc. fašistične šole v slovenskem kraju, izpred tržaškega sodišča, iz Rižarne in partizanskega boja. Zbrali so kup gradiva in odnesli neizbrisne vtise. Vse to bodo zdaj skrbno in sistematično obdelali ter nato objavili v brošuri, še pred božičnimi prazniki pa bodo v Firencah priredili javno predstavo. Tako nam je dejal vodja skupine Gabriele Boccaccini: «Naše delo se ni zaključilo. Vse gradivo moramo še obdelati in izpopolniti, da ga 'bomo posredovali tudi drugim. Svoje delovanje smo uredili tako, da se bo mladina privadila metodičnega dela, kar ji bo slu žilo v šoli in v življenju. To je bila naša prva izkušnja izven Firenc. Zelo smo zadovoljni, da smo prišli v Trst, ki je mesto s posebnimi problemi in zanimivo zgodovino. Tako smo prišli v stik tudi z vami in začeli spoznavati slovensko manjšino. To je bila za nas novost, zelo vzpodbudna novost zaradi vaših specifičnih problemov, vaše kulturne tradicije in vaše zgodovine, zlasti iz antifašističnega in osvobodilnega boja, kar je na nas vse napravilo zelo globok in pozitiven vtis. Občudujemo na: rod, ki je tako navezan na svojo kulturo in na svoje tradicije, obenem pa kaže vso odprtost do prijateljstva in sodelovanja. To smo ugotovili tudi v srečanjih in pogovorih s slovenskimi mladinci, ki so bili vse te dni z nami.» Kaj pa pravijo naši? «Zlata mladina. Iskreni, tovariški. Čeprav so še mladi, se lahko marsikaj od njih naučimo.* Tako je. Iz medsebojnega spoznavanja se rodi medsebojno spoštovanje, sodelovanje, prijateljstvo. Zato nas je razveselil obisk mladih iz Firenc in si želimo še takih srečanj. Kako se je ta zamisel uresničila, kako so razdeljeni po delovnih skupinah in kako je v Firencah v mestni četrti «Le Cu rc» pred nekaj leti nastala skupina. ki se je spremenila v «Center za prosti čas*, smo v našem dnev niku že pisali. Vse priznanje gre vsekakor staršem in mladini, še zlasti pa marljivim profesorjem, študentom, animatorjem, ki skozi vse šolsko leto v prostih urah de la>o s šolsko mladino in z njo zelo koristr.o preživijo tudi del svo jih počitnic. Tudi od njih bi se lahko nekaj naučili. Albin Bubnič NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaradi poletnih počitnic zaprta od 1. do 31. - avgusta. iiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiMiiiiiiiiiniiiiiMiiMiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAD 2.000 M JE PONEKOD TUDI SNEŽILO Dež in slabo vreme motita Italijane pri odhodu na dopust RIM — Veliko preseljevanje I-lalijanov, ki odhajajo na letni dopust je potekalo včeraj v glavnem v znamenju slabega vremena. Dež, nestalno vreme, nad 2.030 m pa tudi ponekod sneg, so povzročili turistom dokajšnje nevšečnosti. Proti pričakovanjem je bilo na avtocesti med Turinom in Milanom manj prometa kot katerokoli drugo poletno nedeljo. Zato pa je promet toliko bolj gost po Milanu v smeri proti Jugu. Po kosilu se je vreme poslabšalo, istočasno pa je postal bolj gost tudi promet. Pri Melegnanu, ob vhodu na avtocesto sonca, je nastala vrsta avtov, ki je bila dolga celih deset kilometrov, nekoliko krajša je bila kolona, ki je nastala na obvozni cesti, pred vhodom na avtocesto. Na vseh cestah beležijo manjše nesreče, ki pa po večini niso imele hujših posledic zaradi nizke hitrosti, ki jo avti, zaradi slabega vremena, morajo držati. Kar zadeva železniški promet z milanske postaje, računajo, da je danes odpotovalo kakih 100 tisoč oseb. predvsem proti Jugu. V o-bratni smeri je največ italijanskih delavcev, ki se vračajo v tujino na svoja delovna mesta, potem ko so preživeli dopust v domovini. Tu di na rimski železniški postaji ni bilo večjih zastojev. S sedmimi posebnimi vlaki, ki so jih organizirale italijanske železnice, so zadostili vsem potrebam. V petek so prodali, kot poroča statistični u-rad, 11 tisoč listkov, kar je navrglo železnicam 139 milijonov lir. Lani so kasirali 98 milijonov, treba pa je upoštevati, da so se cene medtem zvišale za 30 odst. Morda je stanje najbolj dramatično na mejah z Avstrijo. Pri Rokovem je bila od zgodnjih jutranjih ur kolona avtov, ki so čakali na vstop v Italijo dolga 25 kilometrov. Proti Italiji in dalmatinski obali se valijo dolge kolone Nemcev, od katerih so mnogi z rulotkami, kar še otežkoča promet. Tudi na avtocesti proti Brennerju so v koloni, ki 'gre proti avstrijski meji, zabeležili do 10 tisoč avtov, medtem ko je istočasno prihajala v Italijo kolona, v kateri je bilo do 8 tisoč avtov. Pri izvoru pri Sterzingu se jc nabrala deset kilometrov dolga vrsta, kljub temu, da so poleg 8 pasov, odprli še enega pomožnega. V pristaniščih, od koder plujejo trajekti proti Sardiniji, je položaj kot vedno v tem letnem času zelo težak. V Genovi je treba čakati na prostor na trajektu,ki pelje proti Olbii, 12 ur brez rezervacije, tudi z rezervacijo pa čakanje ni nikoli krajše od dveh ur. V Genovi se je moral trajekt «Carduc-ci», ki je bil namenjen v Cagliari in v Tunizijo, vrniti v pristanišče zaradi okvare. Kakih 1.000 potnikov, ki so na krovu, je moralo počakati do večera, da so ladjo popravili in da je lahko spet odplula. (if) V ospredju debate vprašanja Beneške Slovenije ŽIVAHNA RAZPRAVA OB PREDSTAVITVI «QUADERNI FRIULANI» Poslanec Lizzero poudaril potrebo po zaščiti narodnostnih manjšin Predstavitev revije «Quaderni Friulani*, ki je posvetila monografski del svoje zadnje številke problemom Benečije, je bila obenem tudi priložnost za debato o teh problemih. Dvorana hotela Natisone v Lipi je bila izredno dobro obiskana. Poleg številnih domačinov, med katerimi so bili seveda tudi avtorji posameznih prispevkov, so bile prisotne mnoge pomembne osebnosti furlanskega javnega življenja, tako prof. Frau z videmske univerze, publicist Gino Di Caporiacco, pesnika in kritika Tito Maniacco in Luciano Morandini ter drugi. Poslanec Lizzero, ki je predsedoval večeru, je dal najprej besedo ravnatelju revije Giulju D’Andrei, ki je poudaril, da je ta številka revije druga v monografski obliki (prva monografska številka je bila posvečena potresu), kar kaže na pozorno spremljanje dogodkov v Benečiji. Poudaril je tudi, da kažejo prispevki močno enotno gledanje na bistvene probleme Benečije in to ne glede na ideološke razlike med avtorji. D’Andrea je poudaril, da je potres pospešil proces odkrivanja identitete, spregovoril je o spremenjeni politični situaciji v deželi ter načel vprašanje deželne enotnosti, ki mora sloneti na sprejemanju in valorizaciji različnih komponent. Ob tem je poudaril pomembnost osimskega sporazuma za vso deželo, ki je poklicana, da odigra vlogo mostu ne samo zaradi specifičnega zemljepisnega položaja, temveč predvsem zaradi zgodovinske tradicije in človeškega potenciala. Kot smo omenili, se razprava, ki je sledila, ni omejila na revijo, ampak je zajela širšo problematiko Benečije in dežele. Di- Caporiacco je podčrtal pomen pojmovanja de želne enotnosti, ki naj sloni na različnosti in medsebojnem spoštovanju, ter poudaril, da diskriminacije, ki so označevale preteklo obdobje, dokončno padajo. Ob tem je načel vprašanje različnih poimenovanj Benečije v italijanščini, kar je izzvalo mnoge prisotne k besedi. Še močneje je na razvoj debate vplivdl poseg profesorja Fraua, ki je tudi član komisije, ki jo je ustanovilo deželno odborništvo za kulturo, da , prouči možnosti zaščite jezikovnega bogastva dežele. Prof. Frau je namreč sprožil vprašanje proučevanja slovenščine na šolah in ciljev, ki naj si jih to poučevanje zastavi, to je, ali naj stremi k ohranjanju narečij ali k razširjanju knjižnega jezika. V šte- Posebna ponudba do 20. avgusta! Največia izbira surove kave po ZNIŽANIH CENAH in IZREDEN POPUST 500 lir pri kilogramu za vse mešanice sveže pražene kave. V DEGUSTACIJI na Trgu Goldoni 10 kave po 180 lir. skodelica POSKUSITE POSEBNO MEŠANICO DEKOFEINIRANE KAVE DK 005 PRIMO ROVIS R A Z A R N A UL PIGAFETTA 6/1 • tel 820-747 - lndustr!|ske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29-210 JEGUSTACIJA: TRG CARLC GOLDONI 10 • TEL. 793-735 - 750-57? VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE vilnih posegih, med katerimi naj omenimo predvsem posega arhitekta Simonettija in prof. Petriciga, je prišla do izraza volja beneških Slovencev, da odprejo šolske strukture, s pomočjo posameznih narečij, slovenskemu knjižnemu jeziku, ki lahko postane faktor, ki bo združeval Benečane iz posameznih dolin med seboj in jih obenem povezoval z ostalim slovenskim prostorom. Med diskusijskimi posegi naj o-menimo predvsem poseg dr. Cla-vore, ki je načel problem rasti zavesti beneških ljudi in poglobitve njihovega samopoznavanja, podčrtal nujnosti hitrih ukrepov na področju gospodarstva, pa tudi glede kulture in jezika, ter zavzetost naprednih katoličanov za rešitev vseh teli problemov. V debato so posegli še goriški pokrajinski svetovalec Bratina, ki je tudi predstavljal goriško federacijo KPI, ter predstavnik čedajskega ARCI Vincenzo Catarossi. Poslanec Lizzero, ki je zaključil večer, je podčrtal nujnost resnične zaščite narodnih manjšin, ki bi se dala veliko bolje izvajati, če bi dežela bila kompetentna za reševanje teh vprašanj, se zaustavil pri pomenu, ki bi ga za deželo in Evropo morala imeti bodoča videmska univerza, ter končal s sklepom, da bo revija «Quademi Friulani* še naprej posvečala Benečiji največjo pozornost. Turizem misli že na zimo Prvi statistični podatki potrjujejo predvidevanja, da bo letošnja turistična bera v naši deželi obilna. Obrestujejo se tako napori, ki so jili vložili v bistroumno turistično propagandno po evropskih državah. Ti začetni uspehi pa ne smejo premamiti turističnih operaterjev, treta je poskrbeti za ponoven vzpon gorskega turizma, saj so letošnji u-Spehi predvsem omejeni na obalno področje. S tem v zvezi bo dežela izdala prospekt z ustreznim besedilom, ki bo prikazoval naravne lepote, turistične zmogljivosti naših zimskošportnih središč. Začetek kulturnega srečanja na Kamenici Kulturno srečanje med sosednimi narodi se je včeraj zvečer začelo. Čeprav bodo najpomembnejše točke programa na sporedu danes, je bil tudi včerajšnji program, čeprav bolj skromen, nadvse domač in nadvse zanimiv. Občinstvu, ki je prišlo na Kamenico, so se predstavili mladi harmonikarji, učenci Antona Birti-ča. Stefano Cendon in Fabio Cie-cone sta zaigrala na harmoniko, Stefanova sestra Cristina pa je v njihovi spremljavi zapela pesem «Moja vas*, ki jo je Stefano zložil v počastitev letošnjega natečaja «Moja vas*. Včerajšnji večer so v celoti izpeljali sami beneški umetniki, zato med njimi ni mogel manjkati Keko, ki je skupaj z Ano izvajal svoj program moderno prirejenih beneških ljudskih pesmi. Prav tako ni mogel manjkali vodilni beneški harmonikar Ližo Jussa, ki je s svojimi zvoki ljudi naravno 'sklical k plesu, prišli pa so tudi drugi, manj znani beneški glasbeniki. Večer se je zavlekel pozno v noč, vse dotlej, ko so na Kamenici zagoreli kresovi in naznanili daleč po furlanski nižini, da tu poteka srečanje med ljudmi, ki si želijo razumevanja in bratstva med narodi. Živa Gruden ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS DAVISOV POKAL Po igri posameznikov je izid neodločen 1:1 Panatta je zmagal, Barazzutti pa je izgubil SIMCA 1000 — 3 verzije 1 Nove 1000 - Rally 1 Rally 2 j verzije 1100-7 verzij 1100 - Kombi 1100 — Pol kamion CHRYSLER 1307 — 2 verziji 1308 - GT 1609 — Novi model 2000 — Automatic M AT R A Bagheera Bagheera S SIMCA Sumkuh RAZPOLAGAMO Z VELIKO IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV G. DUPLICA ZASTOPNIK Drevored Ippodromo 2/2 TRST - Tel. 763487 - 763488 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR AR TEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo SPLOŠNA OPREMA ■■j K* JiOVbtC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 PIROTEHNIČNO PODJETJE GARBARINO UMETNI OGNJI IN OGNJEMETI TRADICIJA V PIROTEHNIKI OD 1890. LETA S. SALVATORE - Genova - P.P. 36 CHIAVARI Tel. (0185) 380-438 — 380-133 UMETNI OGNJI: UMETNOST, STROKOVNOST, NAVDUŠENJE. V tej pisani umetnosti imamo bogate izkušnje, za katero ima veliko zaslug naš ded po materi, ki je začel s to dejavnostjo leta 1890, najprej v drugem podjetju, ko pa je zaradi svojega mojstrstva obogatel, se je na osnovi neštetih izkušenj od vsepovsod po svetu in na osnovi svojega nesporno velikega ugleda v stroki postavil na lastne noge. Ko se je preselil v San Salvatore smo tu ustanovili moderno, racionalno, funkcionalno pirotehnično podjetje, z namenom, da sledimo blesteči poti prednika z enako resnostjo in umetniško kvaliteto. Želeli bi Vam v skopih obrisih predstaviti našo razvejeno dejavnost: dnevni in nočni ognjemeti, pirotehnične atrakcije in fantazije, folklorne pirotehnične predstave, goreči stolpi, zvoniki, figure, grbi, napisi, svetlobni ognji na morskih in jezerskih bregovih, ki ustvarjajo nepozabno sugestivno predstavo, nepozabni spomin na lepe poletne noči. Nudimo bengalične ognje vseh vrst za svetlobne koreografije na morju in jezerih v poletnih večerih. Ladijske bitke na morju in jezerih, zgodovinske dogodke, bengalične ognje, bakle, svetlobne slapove, rimske sveče za procesije in za baklade. Ob vsaki priložnosti Vas vabimo, da se obrnete na nas. Pripravljeni smo Vam poslati naše tehnike v katerikoli kraj, da skupaj z organizatorji proučijo najboljšo predstavo ob zaključku lokalnih prireditev. Pozdravljamo in zahvaljujemo se vsem našim sedanjim in bodočim klientom. Pirotehnično podjetje GARBARINO Tel. (0185) 380-438 - 380-133 BARCELONA — Po prvih srečanjih posameznikov je stanje dvoboja med Italijo in Španijo v Barceloni, veljavnega za Davisov pokal, neodločeno 1:1. Tako vse kaže, da bo srečanje za Italijane le nekoliko težje, kot so napovedali pred začetkom tega dvoboja. V prvem srečanju tega finala evropske B skupine je Španec Hi-gueras z dokajšnjo lahkoto odpravil Italijana Barazzuttija s 6:4. 6:4 in 6:4. Ta dvoboj so včeraj prekinili zaradi mraka pri stanju 1:1 v tretjem setu, danes pa je Španec Barazzuttija s svojimi dolgimi žogami spet spravil v težave in Italijan se je moral predati. V drugem srečanju je sicer Panatta spravil skupni izid v ravnotežje (Orantesa je premagal s 6:4, 3:6, 6:3, 6:3 in 6:1), vendar pa tudi njemu ni šlo vse po načrtu. Slabo je igral zlasti v drugem setu, nato pa je izkoristil nerazpoloženost Orantesa, ki je danes pokazal komaj dobro polovico svoje običajne vrednosti. Tudi to srečanje so morali po tretjem nizu zaradi, dežja prekiniti. AVTOMOBILIZEM HOCKENHEIM - Danes bo v Hockenheimu mednarodna avtom®" bilska dirka za veliko nagrad® Nemčije (formula 1), ki bo ob®" nem enajsta vožnja za svetovi)® prvenstvo. . Na poskusnih vožnjah so doseg® najboljše čase ti dirkači: 1. Jody Scheckter (J. Af.) «wolf» 1’53’2 2. Watson (VB) «brabham» 1’53’’34 3. Lauda (Av.) «ferrari» T53”5" 4. Hunt (VB) «mclaren» 1’53”®J 5. Stuck (ZRN) «brabham» 1’53’ JR 6. Laffite (Fr.) «ligier» 1’53’ j® 7. Andretti (ZDA) «lotus* 1’53”“ 8. Reutemann (Arg.) - eferrari* 1’54’ % 9. Misson (Šve.) «lotus» 1’54’’’ 10. Brambilla (It.) «surtees» 1’64’® 11. Tambay (Fr.) «ensign» 1’54’1 12. Jarier (Fr.) , „l9 «ats. penske* 1 5» ", 13. Mass (ZRN) «mclaren» TM’,*? 14. Peterson (Šve.) «tyrrell» T55’7® 15. Depailler (Fr.) «tyrrell» 1’55 Najvišja poprečna hitrost je bil® 216,120 km na uro. BOKS V SREDNJI KATEGORIJI Monzon ostal prvak Valdesa je premagal po točkah MONTE CARLO — Argentinec Carlos Monzon je ohranil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. V Monte Carlu je po točkah premagal v petnajstih krogih Kolumbijca Rodriga Valdesa. Dvoboj se za Monzona ni začel povoljno, saj se je že v drugem krogu znašel v hudih težavah. Močno je začel krvaveti iz nosa in kmalu nato ga je silovit Valdesov kroše spravil za šest sekund na kolena. Svetovni prvak si je lfe polagoma opomogel, do šestega kroga je stanje v točkah uravnovesil, toda nato je Valdes začel s silovito ofenzivo, ki mu je ponovno prinesla prednost. V zaključnem delu srečanja pa je Monzonu le uspelo zbrati toliko prednosti, da mu je zadostovala za zmago. Monzon je torej tudi po tem srečanju ohranil svojo nepremagljivost in se tako umika iz ringa neporažen. KOŠARKA NA EP KADETOV Pomembna zmaga Jugoslovanov LE TOUQUET — Na evropskem košarkarskem provenstvu kadetov je jugoslovanska reprezentanca sla- vila izredno pomembno zmago. T*1* magala je namreč reprezentaP® Sovjetske zveze in je s tem P\ stavila resno hipoteko na viso® uvrstitev. u Manj sreče je imela Italija. . je naletela v turški reprezeiitaP. na premočnega nasprotnika in * morala gladko kloniti. Zanimivo J ’ da ni razen Fantina in Teren#!; dosegel noben igralec več kot točk. IZIDI Turčija - Italija Poljska - Izrael Bolgarija - ZRN Španija - Belgija Francija - Grčija Jugoslavija - SZ ODBOJKA 76:5« 104:91 80:1« 89:1! 66:5« SL« Poraz Jugoslavije MONTPELLIER - Na evropskjjjj odbojkarskem prvenstvu za ml0® ce v Montpellieru so dosegli v r vem dnevu take rezultate: , SZ - Bolgarija ČSSR - Jugoslavija Francija - Turčija BAYONA — Amerikanca Ta.J in Massey sta osvojila naslov s tovnega jadralnega prvaka v r redu 420. iiiiuiiiiiiiiMimMiiiiMiiniiuiiiiiiiniitiimiiiiiiimiiftHiiiiHiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiviHi1 JADRANJE SP Včeraj Jugoslovan Fras na odličnem 12. mestu Zmagal je Danec Christensen - Organizatorjem nagaja pomanjkanje vetra Danca Damsgard in Christense|’\jli Takoj zatem je bila na sP°^r druga regata za svetovni pokal. dar so jo morali zaradi slabega m tra prekiniti. Ker je tudi včeraj®^, regata zaradi enakih razlogov dla, se bo organizacijski odbor j) ločil, ali bodo v prihodnjih pr kompenzirali zamujeno s tem, d®,^ do izvedli po več regat na en 0 ali pa bodo izkoristili prosti o® Ob ankaranski obali s< je včeraj nadaljevalo svetovno prvenstvo za jadrnice razreda «optimist». Organizatorjem tudi tokrat vreme ni bilo naklonjeno, saj je pihal prešibak veter* in so komaj izvedli drugo regato za pokal «Princa Bertilsa*. Zmagal je Danec Henrik' Christensen pred rojakom Madsom Dams-gardom, tretji pa je bil Šved An-ders Cederblad. Na odlično 12. mesto se je uvrstil Jugoslovan, član koprskega Jadra, Gorazd Fras, preče’ boljši kot v prvi regati pa je bil tudi Koprčan Mitja Kosmina, ki je zasedel 22. mesto. Najboljši predstavnik Italije v današnji regati je bil Edoardo Garas-sino, ki je zasedel 21. mesto V skupni uvrstitvi za pokal «Prin ca Bertilsa* vodita po drugi regati PLAVANJE Nov DR Petriča e(o KRANJ — Na jugoslovan®® jg državnem prvenstvu v Kranl® dosegel Borut Petrič nov JrZ® 5 rekord na progi 400 m meš0® časom 4’46”51. fli Zmagal je tudi na progi 40® prosto z dobrim časom 4’12' ------------------ J GROSSETO - Včeraj je znani italijanski boksarski ®® žer Giovanelli. tar je bil 63 le' ^ DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 31. julija H>77 KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 15.00 v Sacilu Naoiupa luui Adria