T E V. 35. V LJUBI. JANI.*D NE 30. AVGUSTA 1955 L L' T O 46. M Din i» celo leto. la Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu »salta drobna vrstica sli nje prostor 10 Din. Izhaja iredo. Spisi in dop«! naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati UpravniStru »Domoljuba* » Ljubljani, uredniätv«: 25« Telefon uprave: Z9>>2 — Grki in Turki pa povdarjajo: Bolgarije ne smemo pustiti do Egejskega morja. Odkritosrčnosti in ljubezni, nesebične ljubezni nikjer, Boga nikjer! Ali morejo držati pogodbe, ki se sklepajo brez Tistega, ki je sama in edina Zvestoba? Nikdar ne! Kakor nam dokazuje svetovna zgodovina, se tak dogovor zlomi pri prvi priliki. Edino v Bogu zasidrana pogodba nudi jamstvo, da se bo držala. Druga nobena! Zato bi morala biti srca državnikov napolnjena s Kristusovim duhom. Taki državniki bi ne mogli sklepati pogodb v korist sebi, a v škodo bližnjemu. Tudi mi smo za rephiio Nemčija, Madjarska in Italija so odkrito izjavljajo za jzptemembo mirovnih pogolb ali za revizijo. Utemeljujejo svojo .zahtevo predvsem s političnimi razlogi. Vendar bi bilo umeitneje, da bi omenjene države opirale svoje zahteve na gospodarske vidike. Poglejmo najprej današnje svobodno mesto Gdansk. Air ni to mesto brez vsake bodočnosti, ker je izgubilo gospodarsko zaledje, ki je poljsko. In kako krasno usp.va Gdinja, komaj sezidano pristanišče poljske republike, ker ima v Poljski zaslombo- Če bi bila Nemcem gospodarska korist nad vse, bi morali s?mi zahtevati, da se Gdansk priključi veliM poljski državi. Le tako bi to lepo mesto rešdi pred propadom. Prav iz istih razlogov bi bilo priključiti Poljski tudi Vzhodno Prusijo, ki ločena od nemške celine danes samo še životari, saj je bila ta zemlja nekdaj slovanski. V smislu mirovnih dogovorov je Nemčija dolžna dati svojim narodnim manjšinam priliko 'popolnega kulturnega in gospodarskega razvoja. Pa kaj opažamo? Ravno zadnje tedne si hitlerjevska Nemčija prizadeva, da čisto uniči kulturno samostojnost neznatnega števila lužiških Srbov. Zato bi se mirovni cjofi0" vori morali spremeniti tudi v tem smislu, da bi se Lužiški Srbi priklopili češkoslovaški republiki. Italija je dobila 'po svetovni vojni Trst, Reko, Zadar in še to in Ono jugoslovansko zemljo. Same kraje, ki so pod Avstrijo krasno prospevali, danes pa so gospodarsko talto-rekoč uničeni, ker so brez pravega zaledja, ki je trdno slovensko in hrvatsko. Kako obupen je položaj treh riuštetih mest, je najboljši 1« V Rim poj demo Utopije »veto leto prihajajo verniki iz jvsega svela v Rim, da »e poklonijo sv. očetu da obiščejo znamenita svetišča, kjer počivajo ostanki apostolov in mučenikov. Sporazumno s škofijskim ordinariatom v Ljubljani v Mariboru sta Katoliški akciji z ljubljan-ko in lavantinsko Škofijo določili, da se tudi Slovenci pod vodstvom kttezoškofa dr. Rožna in dr. Tomažiča, ter v navzočnosti liad-8kola (Jr. Jegliča poklonijo zemeljskim ostankom prvakov apostclov sv. Petru in Pavlu in dR obiščejo grob sv. Cirila. fiomanjo se [k> vršilo po sledečem programu: Odhod iz'Ljubljane bo 28. septembra «l> 17.11, prihod Florenco 29. septembra sjulraj, kjer bo skupna sv. maša, nato zajtrk. Romarji «i ogledajo znamenitosti cerkve in [umetniške slike, Iz Florence odhajajo ob 12 |in pridejo ob 18 z-^er v Rim, nakar se podajo na stanovanja, V Rimu ostanejo romarji [cele štiri dneve. Ogledajo si cerkve sv. Petra ter ostale tri rimske, bazilike. Obiščejo grob sv. Cirila, zavod sv. Jeronima in Kalikstove [katakombe. Določen je tudi obisk pri sv. očetu in ogled Vatikana. Iz Rima se odpeljejo 3. oktobra zvečer ob 17.30 in pridejo v Benetke 4. oktobra zjutraj ob 5. V Benetkah imajo skupno sv. mašo, nakar si ogledajo beneške zanimivosti. Odhod i/. Benetk ob 11, prihod v Ljubljano 4. oktobra ob 19 zvečer. Stroški t. j. III. razred brzovla-ka, vizum, taksa v Rim, stanovanje in prehrana, ki se začne z zajtrkom v Florenci in se konča s kosilom v Bonetkah, avtobusna vožnja, vse lo znaša 1400 Din, za II. razred 1700 Din. Ta vsota pa velja le, ako se kurz lire ne bo spremenil. Potne liste si oskrbe romarji pri svojih okrajnih načelstvih sami. Vizume pa preskrbi rumàrski odsek Katoliške akcije. Denar menjajte doma, ter vawhfte *0boj sa" i mo lire. Priglasiti «e je treba pri Romarskem odseku Katoliške akcije, Ljubljana, Miklošičeva cesia 7. Verniki lavantinske škofije pa pri Katoliški akciji v Mariboru in to do dne 8. septembra, ko je treba plačati tudi vso vsoto. Naj bo na tem romanju zastopana vsaka slovenska župnija. Romarski odsek Katoliške akcije v Ljubljani in v Mariboru. Pogodbe brez Boga Kadar preti nevarnost z neba in se vlije ploha, pokrijejo gobe zemljo. Nekaj podobne-la je zdaj med evropskimi državami. Povsod »idijo nevarnost in zato cela ploha posveto-'lni nato sledečih gob — pogodb. Toliko dogovorov kot zdaj v par tednih, Evropa z"e !io ,ct ni sklenila. Žalostno je samo to, da le teh »gob« več črvivih kakor dobrih in da toi naskočijo navidez tudi zdrave gobe ta-0|' kakorhitro posije na nje solnce. Anglija ima strah pred Slovani, katerih «emlja meri največ v Evropi. Italija ne more Prehrani« svojega naroda, zato gleda na so-j^no Jugoslavijo. Francija se boji močne «emčije, Nemčija pa silne Francije v družbi z 'talijo, Da si strah preženejo, so te države najavile sporazum, da bodo »delale mir« v ■vropi, seveda s skrito mislijo: drugim v "<«o, sebi v korist. Ni se jim šlo za pravico, amPak le za lasten dobrobit. Uogovor je že parkrat odpovedal. Nem-I1 b' namreč rada malo Avstrijo dobila pod svojo oblast. Po radiu jo sramoti, nemški oblastniki kolnejo Avstrijce in delijo orožje med puntarje. Pa glej, vse štiri dogovorjene velesile nimajo moči, , da bi priskočile mali državici na pomoč. Niti Anglež, niti Francoz, niti Italijan — se noče zameriti Nemčiji. Rusija, ki jo ogroža velika lakota in ki se boji sosedov in nesosedov, sklepa pogodbe s Poljsko, Romunijo, Jugoslavijo, Češko, Italijo in baltiškimi državami, da bi ärüga drugo ne napadale z orožjem. To je takozvani vzhodni sporazum, ker se tiče v glavnem vzhodne Evrope. Tista Rusija, ki je zavrgla Boga, čuti Njegovo roko v gladu, in da bi se rešila te žive roke, se meče v naročje ljudem. Kako nespametna misel! Ali ne bi bilo pametneje: K Bogu nazaj, gladu ne bo več! Francozi si prizadevajo za pogodbo med balkanskimi državami. Zato je prišel bivši francoski ministrski predsednik Heriot te dni v bolgarsko Sofijo, du pridobi merodajne kroge za tak dogovor. Bolgarija pa pravi: Najprej me pustite k morju, potem se pogodim. RAZGLED PO SVETU Ostre italijanske zahteve Italiji zelo podložna Albanija kaže v zadnjem času stremljenje po večji neodvisnosti zlasti glede Italije, kar gospodom v Rimu seveda ni všeč, zato so te dni stavili sledeče zahteve: 1. Italijanska vlada zahteva, da mora vsako albansko ministrstvo nastaviti za pomočnike, načelnike, glavne poročevalce samo uradnike, ki so Italijani ali ki so se šolali v Italiji. Vsakokratno mnenje teh italijanskih strokovnjakov mora biti odločilno. 2, Italijansko vojno ministrstvo zahteva od albanske vlade, naj nemudoma proda italijanskemu vojnemu ministrstvu vsa ozemlja, na katerih se nagajajo kakršnekoli vojaške utrdbe, vojašnice, vežbališča, letališča, vojaški magačiniin. slično. Posebno poudarja Italija to zahtevo z ozirom vse vojaške objekte, ki se nahajajo na jugoslovanski meji. 3. Italijanska vlada zahteva od kralja Ahmeda Zogu, naj nemudoma razreši angleškega generala Percyjp, ki je komandant albanske žendjtrmerije in ima nà raz--polago tudi četo «ngl#kih oficirjev, in da (jaj namesto in njihovega poveljni- ka nastavi iudijàoskeiià komandanta in itali- dokaz prizadevanje Italije, da bi usmerila v Trst madjarski in avstrijski prevoz. Ali ni torej več kot jasno, v povojnih letih ugotovljeno, da sta Trstu, Reki in Zadru zajamčena zdrav razvoj in srečna bodočnost samo v naši jugoslovanski državi? Kar se tiče Madjarske, je znano, da so njeni vinorodni kraji v dolini reke Tise gospodarsko popolnoma navezani na češkoslovaško državo, kakor okolica Tumišča na Jugoslavijo. Zato je poprava meje v tem smislu, da se Tokaj z okolico priključi naši severni zaveznici Češkoslovaški, nam pa Turnišče z okolico, nujno državno gospodarsko vprašanje. Kakor Nemci, se tudi Madjari ne drže mirovnih dogovorov, ker bi bilo »icer izključeno, da bi tisoči Slovakov na Madjarskem ne imeli niti ene ljudske šole. da ne govorimo o srednjih. 2' janske častnike, ki jih bo italijanska vojska stavila brezplačno na razpolago tiranski vladi. 4. Italijanska vlada zahteva, da mora kralj Zogu takoj odpovedati vse dosedanje trgovinske pogodbe z vsemi državami ter da sklene najprvo z Italijo posebno trgovinsko pogodbo na prednostni podlagi. Šele potem naj se s sodelovanjem italijanskih strokovnjakov sklepajo nove trgovinske pogodbe z ostalimi državami. 5. Italija zahteva takojšnjo otvoritev vseh katoliških osnovnih in srednjih šol, ki jih je pred nek oliko'meseci albanska vlada zaprla, 6. Italija zahteva, da se italijanščina uvede kot obvezen predmet po vseh srednjih šolah in da se vsi dijaki, ki Uživajo državne štipendije, pošljejo izključno na italijanske univerze. 7. Italijanska vlada zahteva, da se mora francoska gimnazija v Korči takoj razpustiti in da se mesto Francozov pokličejo italijanski, redovniki, ki bodo gimnazijo nadaljevali z italijanskim učnim jezikom. — Časopisje poroča, da je albanska -vfeda od sedem zahtev tri osvojila, štiri pa odbila. Revizija mej je nujna tudi zato, da dobimo na Koroškem Jugoslovani vse, kar je našega po jeziku in krvi. Poljski pas (koridor) do pristanišča Gdi-nje je prepričal, da vprašanje koridorov ni malenkost, ampak da so koridori osnova pametne, dalekovidne politike. S tega stališča je pas zemlje, ki bi vezal Češkoslovaško preko Avstrije in Madjaiske z Jugoslavijo važna ne samo naša domača, ampak tudi evropska zadeva. S koridorom bi postala Mala zveza enotna celina, z njim bi bilo vprašanje združitve Nemčije z Avstrijo, ki si je tudi g, Mussolini prav nič ne želi — morda končno postavljeno raz dnevni red. Povedali smo. Rečemo le še to: Nam se revizije ni treba bati, ker za nas ne more biti neugodna, ako bo — pravično izvedena, lo hočemo in ničesar drugega. BANKA BARUCH IS, Me Lala«et „linaši državi; tekajo torej tudi na«. Novi za-I r o občinah, ki vsebuje vsa določila o teli .nlitvah, jc bil objavljen ter velja od 15. ju-•ja 1933 1, nadalje za vso dr «ivo. Morebiti utegne koga motiti določilo §§ 27. „„,, o občinah, do more biti za občinskega jdbornik« izvoljen tinti član občine, ki je do- tókoiw ^ SK Tet. Clan občine je namreč po ~§§ 15. ' zakona samo tisti, ki ima v občini domovinsko pravico. Vse druge v občini bivajoče „„be imenuje zakon »prebivalce občine« — venda r z istimi pravicami in dolžnostmi, ki jih Imajo pravi člani. — Ker na priznava zakon v j§ 27 volilno pravico za občinske volitve vsem onim. ki vobče imajo to pravico po 1., «Ist. 5 zakona o volilnih imenikih, to je vsem onim, fcjso najmanj šest mesecev nastanjeni v občini, je jasno, da iinajo aktivno in pasivno volilno oravi co v občinske zastope ne «amo člani marveč tudi vsi drugi prebivalci aa občinskem *""K(lo ne more biti občinski odbornik — ločno določa 5 28. zakona o občinah. Teli določb tu ne bomo ponavljali, ker mora itak vsakdo poznati zakon. — Pač pa gre za načelno važno vprašanje, ali morejo odnosno smejo biti nri prvih volitvah po novem zakonu izvoljeni za občinske odbornike oni kandidati, ki so bili zadnjih štirih letih odstavljeni (razrešeni) občinski odborniki, svetovalci in župani, odloki kr. hanske uprave. Jasno je za nepravne kroge, da se prav ne inorc in ne sme kratiti pravico izvoljen za občinskega odbornika, ako ima TA to vse laslnosti, ki jih od državljana zahteva zakon, in ki ni izvzet od pasivne volilne pravice [ki 5 28. zakona o občinah, ali v to obsojen po kazenskem zakonu. Ugotavljamo, da novi 7«kon o občinah nikakor nima — ker ne more po vseli pravnih pojmih imeti retroaktivne, — nazaj segajoče moči. Zato veljajo določila tega rnkona pač le še izza dneva razglasitve in —izključno samo za tiste občinske odbornike, ki bodo v prihodnje razrešeni po tem zakonu na podstavi S 152 — Ne morejo torej biti izključeni od izvolitve oni kandidati, ki so bili razrešeni od službe občinskih zastopnikov ie na osnovi prejšnjih predpisov. Določilo $ 132. pravi, da ne morejo biti izvoljene pri prvi naslednji volitvi osebe, razzitene po drugem odstavku I 129. in osebe, razrešene po S 130., ako (namreč v primeru i 130.) pri razpravljanju in odločanju niso nasprotovale sprejetju odločbe ali izjave, (namreč škodljive državnim interesom). Določilo drugega odstavku 5 120. pravi: i more po predhodnem zaslišanju razrešiti predsedniku občine (— tako se imenuje sedaj MÜ prejšnji častitljivi župan —). člane občinske uprave (doslej občinske svetovalce), polline odlmrnike ali ves odbor, ako svojih po» «lov ne vršijo v redu. To se pravi onih poslov, »i jnn jih — kot občinskim funkcionarjem na-M i in prenešeni občinski delokrog. Nikakega dvoma torej ne more biti ter Je popolnoma utemeljeno pravno naziranje, «« se to določilo absolutno ne more nanašati na '«e tiste bivše občinske zastopnike, ki so bili » zadnjih letih razrešeni od občinske službe »oi župani, svetovalci ali odborniki. Vsako drii-IMno tolmačenje zakonskih določil bi bilo pro-uno duhu in z.mislu zakona, ki sploh — kakor mn*' -J ~ ne more imeti nazaj segajoče «joči. — /jito uredila po S 51. zakona o ob-™nh "e b,, mogla imeti določil, ki Iii bila "Protna samoupravnim pravicam vseh polnočnih državljanov. jokali. On je v govoru slovesno izjavil, da ho-zTi Slovaki ostati v češkoslovaški republiki, Jntevajo pa za svoj narod svojo upravo in Pavico, da si sami ustvarjajo zakone. Proti j0vaški avtonomiji so nastopili Cehi, ki trdijo, » so Celli in Slovaki en narod, zato je treba, a imajo le eno vlado v češki Pragi. Slovaki narod113 zborovani11 kričali, da češkoslovaškega oda sploh ni, ampak sta na svetu češki na-M m slovaški narod Samo zaačaiem ie zagotovljena lepša bodočnosti . ,, ko pridemo pro-Prav1ao\po^'K P domov, in' >n dobrota. \e -ei« rj|o, W P- pošlo troW, »ahKO ebvoino. diho .Zotoie^»^ dobrim GAZELA GTJIOÄ3 Pogle*° Kar tiče določila i 150., pa pri prihodnjih prvih občinskih volitvah po novem zakonu sploh ne more prihajati v poštev. Saj med bivšimi občinskimi zastopniki prav gotovo ni nikogar, ki bi bil razrešen zato, ker pri razpravljanju na seji ali sprejetju kake odločbe ali izjave, ki bi bil« škodljiva važnim občnim državnim interesom, ni nasprotoval taki odločbi ali izjavi. — Sicer pa v zniislu naših prejšnjih izvajanj in po našem pravno utemeljenem načelnem stališču tudi to zakonsko določilo velja samo za prihodnje, a ne za nazaj. Ob sklepu se pridružujemo izjavi g. bana savske banovine dr. Peroviča. ki je jnvno iz- po lili vedal, dti je proti vsakemu omejevanju vo-ilne svobode in da naj pridejo v upravo občin najsposobnejši, ne da bi se morale kandidatne liste vezati na kake politične stranke. Tako kakor dr. Perovič mora reči vsak dober in uvideven državljan! Nikomur ne smemo preprečiti, da ne bi lojalno sodeloval pri upravi naših občin. Saj so občine gospodarske — a ne l>o-litične korporacije. Vsaj biti bi ne smele jio-litične, ker to pač ni v duhu občinskega zakona. Zato bodi tudi naše trdno načelo: V občinske odbore morajo biti izvoljeni med dobrimi najboljši, možje čistih značajev im poštenih rok. F. K-n. KAJ JE NOVEGA Gospodinja bodi močna ! Težko je sedaj pri nas na kmetih. Toliko je dela, komaj je požeta rž in pšenica, že dozoreva oves» Seje se ajdo in repo, sušiti je treba deteljo in otavo. Po svetu mrgoli brezposelnih, kmet pa ne ve, katerega dela bi se najprej lotil, da ne bi bilo škode. Dela in trga tfd zore do mraka in čestokrat še v pozno noč. Se za jed ni časa in ko se vsede za mizo, je dostikrat preutrujen, da bi se pošteno nasitil, Zato se ga loti dostikrat nevolja — tedaj je treba močnih gospodinj! Saj delam tudi jaz, še več kot on, pravi marsikatera. In res je, da je gospodinja v teh mesecih prava muče-nica! Posebno dandanes, ko ne zadostuje, da bi samo gospodinjila, nego mora poleg gospodinjstva posvečali svojo skrb šc delu na polju. Hudo je biti vsako jutro ob štirih na nogah, kuhati zajutrk in pripraviti malico, oskrbeti dom in hlev, ob 7 pa biti z drugimi že na polju. In ob popoldanskem počitku ji je treba hiteti domov in skrbeti za kosilo. Res muče-ništvo! Kdo bi ji zameril, če izreče tožbo, sklepa onemogla roke ali celo klone pod težo skrbi. In vendar, ti gospodinja, bodi močna, prava kmetica in podpri dom baš v teh mesc-cih na treh oglih! Potem bo vse delo uspevalo ob zadovoljstvu moža in družine. V tem boš potem našla tudi ti največ utehe in tihe sreče. Zalivala Upravi »Domoljuba«, Ljubljana Vaših poslanih 1000 Din sem prejel kot naročnik »Domoljuba«, ker sem pogorel. Iz srca se Vam zahvalim ? a podporo, ki ste mi jo poslali v tej stiski. Ne morem popisati, kako sem bil vesel in iznenaden, ker sem šele prvo leto naročnik »Domoljuba«. Zavarovan nisem bil in zato mi jc Vaša podpora edina pomoč Za Vašo dobroto Vam obljubim, da bom ostal Vaš naročnik, dokler bom živ. Želim, da bi se število naročnikov podvojilo. S spoštovanjem Adam Kokot 1. r. Giahovljani p. Sirač, Sav. banov. 25. avg. 1933. Domače novice d Nekaj važnih določb iz novega občinskega volilnega reda priobčimo prihodnjič. d Političen posvet. Na poziv predsednika vlade dr. Srskiča so se te dni sestali v Rogaški Slatini poslanci in senatorji iz dravske banovine ua konferenco, na kateri so razpravljali o poli- ' tičnih in gospodarskih vprašanjih dravske banovine in njenih posameznih okrajev. Sestanku so prisostvovali poleg predsednika vlade ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj, ban dr. Maru-šič in vsi poslanci in senatorji Jugoslovanske nacionalne stranke iz dravske banovine. Konferenca je trajala od pol 8 zvečer do 1 ponoči. d 4000 mož in fantov se je vnemalo za naše najdražje svetinje pri verski manifestaciji dne 20. avgusta pri Mariji Snežni v Slov goricah. Hvala Bogu! d Novo šolo bodo zidali pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Šola bo trirazrednica z vsemi potrebnimi pritiklinami. Korajžni! d Najvišje nagrade na razstavi goveje živine v Litiji dne 20. avgusta 1933 so dobili: Rado Slane iz Litije, Josip Sučnik iz 'Kostrev-nice, Franc Rupar iz Zavreinika, Jožef Skubič iz Konja in Mihael Cerar iz Vrncka. d Reven dijak, ki bi rad nadaljeval študije v Ljubljani, prosi kako dobro družino, da bi mu dala brezplačno s'taaovanje. V povračilo pa bi instruiral nižješolca gimnazije ali meščanske šole. Naslov dijaka se dobi pri uredništvu >Domoljubne, d Zemlja se je vnela. Zaradi velike suše se večkrat vname zemlja na barju, posebno, ako je šotnata. Dne 16. avg. je pričela goreti zemlja posestnice Frančiške Heraver z Blatne Brezo- vice. Ogenj se je tako hitro širil, du je naslednji dan že 200 m" daleč segal na vse strani. Ker se nobeden ui zmenil za gašenje, jc 18. avgusta bilo žc čez 500 m' ognja, ki je segal čez 1 m globoko. Ko so videli, da ni več pomoči in so bili v nevarnosti že pridelki, so prihiteli na pomoč gasilci iz Bevk, Drenovega griča in Blatne Brezovice s svojimi motorkami. Ker ni v bližini vode, so jo morali črpati 1900 metrov daleč. Ko so le malo pogasili, jim je zmanjkalo vode. V nedeljo 20. avg. pa so prihiteli še vrhniški gasilci tudi z motorno brizgalno in so skupno črpali vodo iz nekega potoka v daljavo 2400 m. da sq za silo omejili ogenj Vzrok je najbrž cigareta. Šef-zdravnik dr. Debevec zopet redno ordinila. d Pijmo mleto»! Banska uprava Dravske banovine je izdala letake z napisom »Pijmo mleko!« d Esperanto. Kdor se želi priučiti temu jeziku, naj se obrne na Esperantsko dopisno šolo, Jesenice-Fužine (Gorenjsko) — Nemščina. Samo 15 Din mesečno Vas stane nemški dopi-sovalni tečaj. Obrnite se na Jezikovno dopisno šolo, Jesenice-Fužine (Gorenjsko). Priložite znamko za odgovor! Tako lovi AER0XON zaponcem dokazano najboljši muholovec sveta. Se mnogo posnema, zato zahtevajte izrecno „ÄEROXON" d Z urejevanjem hudournika so pričeli te dm v Pučeči vasi pri Cerkljah ob Krki. d Kakor Žujemo, bo dne 3. sept. iftoH bl goslovitev Skavtske koče na Z»I,reški pX Pri sv. maši in blagoslovitvi poj« breznisv moški zbor. Blagoslov izvrši škof Rozman ' d Dva kelika vredna 2000 Din so odnesli neznani vlomilci iz župne cerkve na Studencu pri Sevnici. Iz naše prestolice d Noiranji minister je odklonil priznanji Jugoslovanske narodno radikalne stranke, ker vsebuje naslov prijavljene stranke vse prvine razpuščene narodno radikalne stranke, ki jt imela plemensko obeležje Zj priznanje Jug nar. radikalne stranke so zaprosili med drugimi bivši radikalni prvaki dr. Slavko Miletič, Ranko Trifunovič, bivši belgrajski podžupan Bobif in dr. ci V Vrnjački Banji je preminul šabsko-valjevski pravoslavni škof Mihajlo. d Občinske volitve v Savski banovini st vrše dne 24. septembra 1933. Dan volitev za Dravsko banovino še ni znan. d Štirirazredno trgovsko šolo otvori sme-derevska občina (Srbija). d 10.000 Din nagrade dobi od ministr stva, kdor prime morilca bivšega ministra Neu-dorferja, ali pa pripomore, da morilca zaslede in spravijo pod ključ Med brati Hrvati d Bivši minister — ubit. Dne 24. avgusta 1933 je bil ubit na svojem posestvu, nedaleč od Zlatarja (Savska banovina) narodni poslanec Mirko Neudorfer. Umor se je izvršil tako, da je prišel v omenjenem času na posestvo Mirka Neudorfcrja neznan mladenič in zaprosil Nett-dorferja, ko ga je našel, da bi ga sprejel v službo na posestvo. Ko pa je Neudörfel' od neznanca zahteval izkazila, je neznanec potegnil revolver in najprej enkrat ustrelil, nato pa še drugič. Neudorfer je padel na zemljo ter obležal mrtev. Nato je neznanec pobegnil v smeri proti gozdu. Pokojnik je stopil v poli tično življenje šele po prevratu, ko je pri volitvah 1920 nastopil kot nosilec liste Hrvaške seljačke stranke v združenih okrajih Kostanj» Samobor. Tudi kot parlamentarec se je posvetil posebno gospodarskim vprašanjem in skušal koristiti kmetskemu ljudstvu, ki ga je v Narodni skupščini zastopal. Ker je bil med poslanci -Hrvaške seljačke stranke takoj na vidnem mestu, je bil 1. 1925 vstopil kot državni podtajnik v finančno ministrstvo v kabinetu Uzunoviča. Po nekoliko mesecih je moral s kabinetom oditi do 20. maja 1930, ko ga je kralj imenoval za ministra brez listnice v vladi generala Petra Zivkoviča. Dne 3. septembra 1930, ob priliki preosnovc Zivkovičevc vlade, je postal minister za gozdove in rudnike in ko je general Zivkovič dne 5. januarja 1932 sestavil svoj tretjo tretjo vlado, sc Neudorferjevo ime ne nahaja več med člani vlade. d Nepotrebne skrbi ima v Zagrebu izhajajoči narodnjakarski časopis »Pobeda« glasilo Orjuiie. Piše namreč, da prebivalstvo savske banovine, zlasti v Hrvatskem Zagorju rado poje staro Marijino pesem »Rajsko Djevo, Kraljica Hrvata«. Zadnjič enkrat, da so nalašč pele to pesem velike množice naroda pri žegnanju v Mariji Bistrici. d Od tistih, ki nimajo denarja za davek pobira tc dni občina Capljina v Hercegovini davku primerno količino žita. Občina je zbrala že več kot en vagon žita in tako prišla najhitreje do v proračunu predvidenih dohodkov. ft Bazno (I o previsokih cenah piše zadnji -Kmet- list« Popolnoma pravilno trdi, d» mora ,cd cenami kmetskih in industrijskih proiz-•rdov vladati določeno razmerje. Tega pri nas ie davno ni, zakaj kmetski pridelki so v zadnjih ',tjh na splošno izgubili takorekoč vsako ceno, ločim jc pri stvareh, ki jih kmet kupuje, ostalo ...c po starem. »Kmetski list« pravi, da je dr-. ' (oziroma vlada) dolžna napraviti v tem pogledu red v gospodarstvu. Država ima moč n pravico nadzirati cene in jih urejati itd. Maša pripomba .se glasi: Upamo, da ne ostane jamo pri lepih besedah in da bodo uplivni prijatelji Kmet. lista brezobzirno iznesli te in še druge opravičene iu nujne želje tam, kjer bo res kaj zaleglo. d Duhovne vaje za zene se bodo v Domu Brezmadežne na Mali Loki pričele 7. septembra tvefer in končale 11 sept. zjutraj. Čas je zel» primeren, ker radi praznika Marijinega rojstva in nedelje zamudite le en sam delavni dan. . Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske Sole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra t. I. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, odpustni«! odnosno zadnje šolsko spričevalo, .spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šolo, "javo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), ■ katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 "in), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipeudijo iz javnih sredstev, da bo njih «m ali varovanec ostal pozneje na domači Mnetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo «vodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. >'arost najmanj 16 let in najmanj z dobrim "spehoni tiovršena osnovna- šola. Pri vstopu 1 sob napravijo učenci kratek sprejemni izpit slovenščine in računstva, katerega so opj-o-!fni absolventi dveh ali več razredov me-«auske šole ali kake nižje srednje šole. "kralt se preišče njih zdrastveno stanje po '«ravniku zavoda. Oskrbnina znaša do pro-"Moa mesečno od 25 do 300 Din po premoženj- razmerah prosilca in se plačuje mesečno aPwj. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo predložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva itt višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. d Sprejem v Akademski dom sv. Cirila. Akademiki, ki želijo biti .sprejeti v Akade-ski dom sv. Cirila, naj pošljejo svoje prošnje vodstvu do 10. septembra. Dom jim po zmernih cenali nudi lepa, udobna in zračna stanovanja v nanovo pozidani In preluseti i stavbi lik pod Gradom. Stanarina znaša 12« do 160 Din mesečno in seravna po sobah, v katerih stanujejo po dva ali pa po tri ju akademiki. Letno plačilo za luč in kurjavo je 150 Din. Stanarina se nikomur ne znižuje in .se mora sproti plačevati do 10. dne v mesecu. Prijavijo naj se taki akademiki, ki bi v domu bivali vse leto in bi radi v miru in tišini študirali ter imajo tudi smisel za red in versko življenji-, kajti Cirilov dom noče biti zgolj stanovanjska hiša. Luč neha goreli o polnoči. Ob pol II zvečer se vrata zapro; kdor pride pozneje, plača vratarino; po pol ene zjutraj se vrata več ne odprti. V Domu je tudi kapela z Najsvetejšim in vsak dan sv. uia.ša. Doni stoji pod pokroviteljstvom ljubljanskegu škofa V Domu so samo stanovanja. Hrano si akademiki oskrbijo sami; je pa v isti stavbi tudi akademska utenza. Akademikom so v uporabo dve kopalnici a toplo vodo in tušem; plača se samo porabljeni plin. V proSnji naj vsak napiše tudi naslov, kamor bo dobil odgovor in en izvod hišnih pravil. Priložiti je treba tudi izjavo očeta oziroma druge osebe, da prevzame skrb iu jamstvo za redno plačevanje. Prošnjo za sprejem morajo poslati tudi dosedanji člani Doma, ako äe želijo biti sprejeti. — Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila, Ljubljana, StreliSka 12. d Cena pšenici za 100 kg jc bila 1. 1923 Din 403, 1. 1924 Din 366, I. 1925 Din 370, I. 1920 Din 297, i. 1927 Din 312, I. 1928 Din 301, I. 1929 Din 216, I. 1930 Din 176, I. 1931 Din 176, 1. 1932 Din 130. Ali so se potrebščine, ki jih kmet kupuje, v desetih letih tudi znižale v povedanem razmerju?! d Svinjska kuga se je pojavila v Ptuju. Nesreče d Nov kozolec in skedenj sta zgorela v Rcgrči vasi, oboje last Rehora Antona od Sv. Roka. d Med velikim nalivom in grmenjem je udarila strela v poslopje gostilničarja Jožeta Severja v Malih l.ipljena! pri Turjaku ter zanetila požar. Strela je šla skozi hišno streho, predrla strop ter prišla v sobo, v kateri sta spali dve goslilničarjevi hčerki Mici in Pepca. Strela je predrla strop, šla v vežo in v hlev, kjer je ubi'a eno kravo in enega volička. K sreči pa ui hčerk Mici in Pepce prav nič poškodovala. Požar so kmalu zadušili. K steči je -tila ravno velika ploha dežja, ki je omogočila gašenje. d Smolo ima s kozolcem. G. Nemamču jožefu v Želebeju, bivšemu poslancu, je lani nevihta porušila vezan kozolec. Postavil je novega. Pri postavljanju je padci en delavec — ki je pa sedaj že zdrav. Pred 14 dnevi je udarila v kozolec strela, ki je preklala štolf na južni strani. Zadnja nevihta je spet znosila nad streho in pometala in razbila veliko opeke. d Na Uršlji gori se je smrtno ponesrečil 40 letni posestnik Martin Knez iz Zavodnja pri šošianju. d V Dravi pri Guštanju je utonil 19 letni Filip Avgust sin tovarniškega tesača. Henko daste nekaj prglftč H enh a « kotel, Vam je pranje selo olajianft, V vocìi sa nahajajoča apno se na t« način uniči In penjenja mila "ali prahieg» sredstva postane dosti jač|* Kmetijska razstava na letoinjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do ti. septembra bu obsegala: a) sirarsko in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge: b) čebelarski oddelek in sejem za med; c) oddelek za zelenjadarstvo; d) oddelek ža vino in vinski sejem. Kmetijsko razstavo organizira kmetijski odbor velesejma. Tej razstavi bo priključena it e) razstava dalli, ki jo priredi Klub ljubiteljev dalii v Ljubljani. Dalje bodo priključene Se sledeče razstave: f) razstava goveje živin« montafonske pasme, ki jo priredi živinorejska zadruga »Jugomotttafon«. Razstava se vrli 2. in 3. septembra; gl razstavo koz in ovac priredi Društvo rejcev malih živali živalca« in traja od 4. do tt. sept; h) in ves čas razstave, to je od 2. do tt. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. d V objema hudih sil. Toča je pobila okoli Metlike in po božakovski občini. Najhujše je bilo okrog Radovič. Velika škoda. — Strela je udarila v trioknat kozolcc posestnika Hrastarja v Novem mestu. Kozolec s slamo vred je postal žrtev požara. — V Obrežu so uničili ognjeni zublji gospodarsko poslopje posestnika in mlinarja Martina Kolariča. — Ogenj je vpepelil hlev posestnika Jožeta Slovše v SamotorCi pri Horjulu. — Pogorel je ves leseni del Snedičeve hiše v Kokrici pri Kranju. — Strela je udarila v gospodarsko poslopje Janeza Sabederja v Sp. Dupleku. Vse zgorelo, le živino rešili. — Strela je povzročila požar v gospodarskem poslopju posestnika Vračica v Bišu v mariborskem okraju. Zgorela je tudi hiša — Pojiar je uničil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Pajerja pod Homcem pri Slovenjgradcu. Ker jc treščilo, jc pogorel pod posestnika Vidgoja v občini Gradišče severno od Zaplaza. — Strela je udarila v hišo posest, šerbenka pri Sv. Mat tinu pri Vurbergu. Poslopje jc pogorelo. Brzovlak je trčil z osebnim na italijauski železniški progi Neape1 j—Benevento; 6 osèb mrtvih, ?f> hudo ranjenih. 200 milijonov dolarjev posojila za nova dela v premogovnikih najame kitajska vlada. Hohnjccova mam« £ (xlM (f. d , |u P« večno plačilo. e> ^lefto brodovie v Ko,o,.en, zaliv u, pred J ^T. ogled na Ljublj«,,,, ;z aeroplani. »•«««Tu Jeseniški petdeselletniki. Dunajski kardinal ln.iitz.-r j.- pok,mil ak0ij 'lì potiìor stradajoči.)! Itusoin. PO DOMOVINI Tisoč otrok je zopet siavilo svojo Zaštitnico Thčko je pričakovala mladci Rokove nedelje. ve« tednov »e je nanjo pripravljala zlasti z va-temi ta ljudsko |>etje. Zadnje dneve je pn kar vse trn* t «--I.mIaI Im ,wiI,(1M, onnnk „a aÌmaa! tekmovalo. Po Cerknici iu ostalili vaseh so otroci Shirali prostovoljne prispevke za prapora Muri-M vrtcev iz Cerknice in Rakeka pa tudi za po-trebno okrepčilo |«> končani verski slovesnosti. In „ohvalno moramo omeniti, da «o šli otrokom v tem ™ru vsi brez izjeme na roko. Tudi dekleta niso Dri pripravah prav nič zaoaiajate za drugimi. Kliub težkemu delu pozno v noč, so »e rade odiale, da so napletle vencev za mlaje^ katere so postavili lantje pred cerkvijo »v. Roka. Tudi t-er-Jfv je bila okusno okrašena. Že pred 2 so sc začeli zbirati otroci Cerkniškega Mar. vrtca, nato iz Rakeka, Graliovega in Begunj, za iijinti pa na okrašenih vozovih otroci iz Blok in Unca Vseh skupaj je bilo nad 1000. Razvrstili so se v prooeeljo in oWjc. Tudi v berlin-«ki okolici so se poja-' lopovi, ki prežijo « otroke bogatih star-Da preprečijo ugra-"™v, je nastopila poli-f'a/ ki po končanem »em i«,liku spremlja olske otroke domov in l"1 izroči staršem. Slika današnjih ča-V Varšavi je mlad H'flt zakonski par J®1» nenavadno |*>roč-darilce. Ko eta no-°P«ročenca zapustila hn i ' pred k«ter« i« Mozbrunih mnogo pri- «'e'jev in radovedne- .*' Jo nenadoma «to- 1','od mlado neve- «a» aOtm Nas gospod župnik SpiBala Helena II a I u s c h k a. Iz nemščine prevedla Marija Kmetova. » i» ^ ^ ^ »j ' Nekoč na jesen, se je tuji avtobus nekaj polomil, prav tedaj, ko bi se bil moral odpeljati s kolodvora St. Hypolita. Motor se je potrl in ga niso utegnili koj popraviti. Avto je moral prenočiti v vasi. Američani eo najeli kar ves »hotel« od vrha do tal; drugi potniki so čakali v kolodvorski čakalnici prvega razreda. Precej škodoželjno so kukali naši kmetje iz svoje šklemfe. Tedaj bi bili vzeli izjemoma še kaka dva slanika s seboj. Morda bi bili vzeli celo kaka dva tujca do meje. A noben tujec se v šklemfo niti ozrl ni. »Naprej,« je nekam nestrpno rekla Avstrijka. »Še ne, prosim,« je vljudno odvrnil šofer, »še za nekoga je pripravljen sedež.« »A — o — za koga pa?« »Za neko gospo iz avtobusa,« je dejal župan, ki je pravkar vstopil. »Boljše sorte, je dodal pikri Sebli in .pomenljivo pomežiknil. Županja je zakašljala. Zupan je dejal: »Saj sem si mislil, da je te sorte; sem jo že po glasu spoznal.« »Govoril si z njo?« je razdraženo rekla županja. »O, govoril, ne da bi govoril; v gneči mi je stopila na nogo in je rekla: ,0, oprostite, gospodi'« »Prava reč,« je dejala županja pikro. »Tako tudi me lahko rečemo.« »Lahko, — pa ne rečete. Ce mi stopiš ti na nogo, mi praviš ,hopla' — to je vse, pa le o praznikih. Ob delavnikih me pa nahruliš, zakaj nimam nog v žepu!« »Slodko znajo govoriti, res,« je modroval nevljudni Sebli dalje, »vse, kar je prav. Če takale reče ,Bon soir', pa že veš, kako ji bije srce zate.« Vladarica je nasršila obrvi in Sebli je umolknil. Slednjič se je približala skupina gospodov in gospa. Sredi njih je bila tista, boljše sorte. »Presneta reč,« se je začudil neki vaščan. Vse je iztezalo vratove skozi okno, le župnik in vladarica sta nemoteno kramljala ko prej; malo sta se pač prejneknila, da je bilo kaj prostora za tujo gospo. Ko so ji vsi gospodje zunaj poljubili roko, je vstopila. Šofer je pognal motor, gospa v dehteči obleki je sedla in mahala gospodom, jim z roko delila poljtibce in slednjič izginila z besnečim avtom v cestnem prahu. V avtu je ostala sama. Vse ženske so se ji sunkoma odmikale, jo koj zasovražile in jo gledale nezaupno in hudo. Le župnik in vladarica se nista zmenila zanjo, a Avstrijka se je je kar tnalo zbala. Moški so se poživili. Rekli niso nobene, a so se kar nekam zazdeli, se venomer ozirali »vanjo« in globoko vdihavali prijetni vonj, ki ga je bil kmalu ves voz poln. Ženske pa so veliko klepetale in začenjale vsak stavek: »O, prosim, oprostite!« In so vreščale in se zlobno hihitale. — »Ona« je spočetka kar mirno sedela. Ozrla se je skozi okno, odložila klobuk in rokavice, nekajkrat stresla z grivo las na glavi in iztegnila roko skozi okno. Zdelo se je, da ji je zelo všeč, ko ji je pihal veter med razkrečene prste. Potem se je malo napudrala, si pordečila ustnice lizala 'bonbon v ustih iti se vedla tako, kakor bi bila satna v avtu. Njen molk je precej razhudil ženske. Polagoma se jim je začelo kar vrteti od nje. Sleherna je morala povedati kaj takega, s čimer se je hotela postaviti. Ta je povedala, da pere le vSakega pol leta enkrat, druga fl» Drobiž. (Trata v Poljanski dolini.) Pred kratkim nas je zapustil tuk, kaplan č. if. Pipa Anton, ker je bil prestavljen aa novo službeno mesto Koiica nad Zagorjem Tekom svojega službovanja pri nas si je s svojim delom pridobil srca vseh faranov in nam vsem je bilo žal, ko smo zvedeli za njegovo premestitev.. — Letošnje poletje je obiskalo tuk. dolino precej tujcev ali »tetoviščarjev«, ki so si poiskali odmora jb bistri in topli Sori. V sedanji hudi krizi« je gotovo vsak dinar dobrodošel, ki so ga gostje pustili v dolini, vendar raznih manir kopalcev nikakor ne moremo odobravati. — Dne 3. sept. 1933 ob 3 popoldne priredi tuk. Marijina družba r Društvenem domu na Trati splošno znano igro »Voda«. Torej dne 3. septembra vsi v Društveni dom«. Cerkveni shodi. (Mekinje.! Na Mati Smareo bo letos pri nas glavni cerkveni shod dopoldne ob 9 in ne popoldne; združen bo z darovanjem za cerkev. Popoldne bo le rožni venec ter pete litanije M. B. Pri tej spremembi bo ostalo tudi v bodoče. Prav taka sprememba bo odslej tudi na belo nedeljo in stično tudi na Vel. Šmaren, le Marijina procesija po Vnebohodu ostane taka, kakor je že več let v navadi. Vlog« lionio izplačevali ( Vodice) Hranilnica in posojilnica t Vodicah nad I.jub-Jano naznanja okolici veselo novico, d» bo od 1 .septembra 1988 izplačevala v polni meri vse ■iste vloge, ki bodo vložene od t septembra 1S83 naprej. »Slehernik«. (Torniseli pod Krimom.) Pred dobrim mesecem ie bito naše prosvetno Iruitvo zopet dovoljeno, kar je vse člane in (udi ostalo laro zelo razveselilo. Kmalu nato smo za-£cli pripravljati misteri) »Slehernik«, ki ga bomo igrali v nedeljo, dne 10. septembra ia ne 3. septembra, kakor je bilo prvotno govorjeno. Igrali bomo pred cerkvijo v Tomišlju in sicer se bo predstava pričela ob pol osmih zvečer; če bo glede časa kakioa sprememba, bomo to pravočasno javili. Prav vljudno vabimo vse okoličane, zlasti pa domačine, da ii pridejo vsi ogledat to prelepo prireditev. Vstopnina bo izredno nizka Prosimo Vas pa, da si kupite vstopnice žc v predprodaji. Protrata (Podlipa pri Vrhniki) Tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo še se-naj v letnem času marljivo deluje na prosvetnem polju. Dne 20. avguata ie priredilo ljudsko igro v 5. dejanjih: Revček Andrejček. Ta igra se bo pa na željo ljudstva ponovila dne 3. sept. ob pol 3 popoldne. Zato vse najtopleje vabimo. Tombola. (Blatna Brezovica.) Dne 3 septembra ob 15 popoldne se vrši pred gasilskim domom v Blatni Brezovici v prid gassi-skeiia društva velika tombola. Dobitki so iako lepi n. pr. novo moško in žensko kolo, čevlji itd. Segajte pridno po tablicah, da vam ne bo iat! Gasilska veselica. (Ponikve pri Dobrepoljah.) V nedeljo, dne 3. septembra popoldne priredi Prostovoljno gasilno društvo v Ponikvah, ob tri-letnici ustanovitve, vrtno veselico na vrtu gosp. Jakieta — Vabimo vse prijatelje gasilstva iz bližnje okolice, da se udeleže v obilnem števiiu te naše proslavel St. milijon. (Leskovec pri Krškem.) V Leskovcu pri Krškem »e bo vršil v dnevih od 3. do 10. septembra it, misijon, ki ga bodo 'odili pp. jezuiti Iz Ljubljane. Zadnji misijon j« bit tu leta 1921 v advantu. Leskovški larani naj bi se te izredne prilike za obnovo verskega življenja polooštevilno potlužili in dneve velikih milosti dobro porabili! Da! Bog! Paiar (Smlednik) Une -ti. avgusta «no doživeli grozne ure. Okrog pol U ponoči je va» in okolico prestrašil klic: Oori. Gorelo je pri Marevievki (Uršula Ber-lič). Ko so poiar opazili, je takoj « svojim rogom alarmiral gasilce gaaileki trobentač, ki stanuje tam blizu Zato ao Mnledmäki gasilci, ki ao s avojo motorko takoj prihiteli, polili slamnato streho 80- i sedne hiše Franceta Graben, k! se je 2e tudi vne-mala Dotlej so domai ij podirali stuello in zadr- žali požar. Ko je inibitela motorka je m " varnost pri kroju. Ko bi ae bila vncln i n,V» streha, bl bilo šlo pol vasi. Z neutrudnim ,J i 51 je gasilcem posrečilo popolnoma obvarovanj sosednji poslopji, tako da je pogorel |t det hiše, dočim to pritlični prostori o dovnla jih je kvečjemu le vodu, Me<| poj, n Polk» prihiteli tudi gasilci iz Zapog In Trboj k 1 motorkama. Vendar je bila med (eni že i». odstranjena, da jim ni bilo treba več „J"1!! Gaelici so ostali na pogorišču do t ponoSi $ Na pogorišču j pa so se lahko vrnili domov, ostala le požarna straža. GaSenje je "nhm|J pomanjkanje vode. Sedaj so pri nns možje iS uvideli, kako krvavo potreben je pri nas rezervoar. Kaj pomaga motorkii, če p« vode i Sava je predaleč. Predno napelješ vodo od |Jfl (a lahko ponekod že prepozno. Letos je bil |J nas že drugi |>ožar. Bog nas varuj ognja! pa 1 moramo tudi kaj storiti za avojo varnost! Romarski shod (Krško ob Savi) Običajni romarski shod pri Sv. Ito/aliji t» • Angelsko nedeljo, to je 3 septembra i |. maša je že v soboto in sicer ob 8. V soboto nfa pa ob 0 litanije in pridiga, prilika za sv, spon, v nedeljo zjutraj ob 6 sv. maša s pridigo in snHj, obhajilom za romarje, zatem slovesno opravilo i desetih. Pismo ii Argentine (Monte Heronda) Končali smo z žetvijo koruze. Letošnji »sit iek j* bil »lab, zakaj v severnem delu države« uničile polj® kobilice, na jugu pa povodnji. Mini kateri gospodar it za seme ni pridelal. Delora prilike 90 ic vedno «lah«; tisoči ljudi 50 brti| «treh», delo in i«'» Sedem let jc živeli garal v Franciji ko! ni. ner v rudokopu Mih« Slegenšek. Pred 20 men. ci se je vrnil v domovi» in se nastanil 1 Jariil Pa nemila mu ic bila ui» da. Po iele dvajsetmeiei nem bivanju ga jc v Slo-veniji do smrti povod avtomobil. Naj poiiv« miru delovni Mihael! je govorila o vkuhanem sadju, tretja jo pripovedovala o svojih odlikovanih volih. Vse »o preteknile, kar je količkaj kazalo poštenost družinskega življenja, in se tako oborožene borile zoper »take«. A ona se ni zmenila zanje in ji niti uiso uiogle do živega. Toda, prosim: ali bi kaka poštena ženska takole molčala? Ali bi tako nesramno stresala z glavo, tako napol miže motrila druge in z napol odprtimi ustnicami željno vsrkavala zrak? Pa te roke, te gole roke, ki niso znale ničesar pravilno prijeti, ki so vsako reč le tiho in počasi božale, ko da bi jih bilo Ireba res samo božati. Pa ničesar ni zgrabilo te žeuske! Kakorkoli so drezali vanjo, vse zaman, vse je preslišala. Da bi biln vsaj vladarica kakšno zinila, saj je imela tudi oua tak glas, čeprav drugače vrste! Vladarici bi se bila la ženska pač morala pokoriti iu se /.animati za svojo pošteno okolico. A vladarica je molčala. Iu Avslrijka, ki ji je sicer tako tekel jeziček, je vso vas pustila na cedilu in ni rekla ne črue ne bele! Danes se ni bilo moči z ničemer ukazati. > Tista t v kotu je sama gospodovala v avtu Menda si je še domišljala, da tudi tukaj vse kleči pred njo, kakor je bila sicer vajena pri moških? O, ti moški! Kakšni zajci ao bili! Dolgo so molčali iu se tiščali samo z očmi, a potem so se vedli ko mladi gimnazijci. »Morda gospej lam v kotu preveč vleče?« Prava reč! Zakaj pa »takale« ne bi dobila trganja? >Ce ji je všeč pokrajina?* Še dobro, da je navdušeno pritrdila, sicer bi ji bile '.enske že pokazale! In zdaj so brbrali moški ko naviti gramofoni. Sleherni si je želel vsaj besedice od nje Ženske so bile tiho. Le brihtna župauja se je zdaj p» zdaj oglasila a kako besedo, a zanjo ni imel nihče niti beaede, najmanj pa njen mož. Avto je treskal po lepi cesti iu v vseh razpokah je puhtelo in smrdelo iz njega. »Tista« se je delala, ko da se boji. »Le nikar se ne razburjajte, gospa,« je nekam zarobljeno dejal šofer, in ker so bili pravkar 11a ovinku, so se vsi prekucnili drug na drugega. Tedaj se je »gospa« mahoma zagledala v šoferja, ki se je sklanjal nad krmilom. Videti je mogla le od strani njegovo trpko, možato lice. Zdelo se je, da ji to zadošča. Vsaj močno si je prizadevala, dn bi videla kaj več. Pa je imela dober nos, saj je bil šofer Masso« najlepši fant obeh vasi! To pa nekaj pomeni, zakaj ljudje s pogorja Jura so sploh lepi ljudje. Vsi moški so sledili pogledom gospe«. Zdaj je zmagala: ljubosumnost je vzbudila! Počasi se je večerilo. Lep večer je bil, tako neskončno lep, da bi bil človek kar molil. Takih večerov je več v tem pogorju. Noben hrib se ne upa ondi, da bi se dotikal neba in ga silil med ostre m zobčaste robove. Vse črte stremijo z neomadeže-vanu, vdano lepoto čisto in jasno navzgor k nebu in v tei popolui ubranosti ne veš, kaj je pozen.skega in kaj nebeškega Ta večer je bil tak. Po nebu se je razprezala nezno-zelena, zlata koprena. Zlata in modra krajina ie sanjala v njem. ' Avto je obstal pred samotno, kmetiško hišo. Na dvo- nofiUJ!-ltal° njla?0-de,kle' visoku nepremično, vsa v poslednjih, sončnih žarkih. Z roko si je zatirala oei. Ko je šofer skočil z avta, ji je omahnila roka. Počasi r^tt"c,oveki'1,1 S leno h6Jilkft0li.ni mu da bi ''«ko mlado bitje tako lepo hodilo v lesenih coklah, da bi se tako leno skladali moc 111 podzavestna ljubkost. P skladali äofer je kar strgal čepico z glave. njej našli komaj |w' tódnov starega dojenčka, ki je lepo miri» «pal. V košarici jr lifo tudi pismo. 1 katere» nesrečno in nliegii mali prosi bogata noiojio» Senca, nn j .sprcjmfii dojenčka v svojo oskr-I10. češ. se učili francoski. 11 število je tako rari», da »e je učno niiiu" ' stvo odločilo, da odlok, s katerim bo k»1 obvezen predmet pr« pisnnit samo franco*'" na. Kako Klobuk» mraz. V še obljutle'11 polarnih ozemlju' žejo vrtanja /a I"0".1, goni, ki so jih nedavno tega na t»r» muntili (Spitzhergih) » nalogu norveške via«r' da je zemlja zmrznjen Operetne pesmi in šlagerje poje gdč. Anta Kovačič — 22.00 Radio orkester. Petek, 1. septembra: 2U.00 O klanju živali na dono: — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Plošče. Sobota, 2. septembra: 10.00 Prenos otvoritve jesenskega velesejma - 20.00 Pregled zunanjih polit, dogodkov — 20.30 Tamburaški sekstet — 21.45 Kuplete poie g. D. Bučar — 22.15 Havaisk« kilare (trio), prenos z velesejma. Nedelja, 3. septembra: 8.15 Poročila - 830 Gimnastika — 9.D0 Versko predavanje — 9.30 Prenos cerkvcne glasbe iz št. peterske cerkve — 10.00 O zakonu za zaščito živali — 10.30 Bcean-ski muslimani — 11.00 Radio orkester — 12.00 Čas, plošče — 15.00 Kmetijsko predavanje — 15.30 O slovenski cerkvi na velesejroski razstavi — 16.00 Prenos z velesejma — 17.30 Plošče — 20.00 Pevski koncert ge. josipine Sivec — 20.45 Radio orkester — 21.45 Cas, poročila — 22.00 Prenos z velesejma: Havajske kitare. Ponedeljek, 4. septembra; 20.00 Geogralija Slovenije (esperanto! - 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Plošče. Torek, 5. septembra: 20.00 Animistična podmena o postanku vere — 20.30 Internacionalni nemški prenos iz Berlina — 22.00 Čas. poročila, radio orkester, . Sreda, 5. septembra! 19,00 Otroški kotiček — 10.30 Prenos z velesejma — 20.00 Literarna ura: Iz 5. zvezka Levstikovih zbranih spisov — 20.38 Prenos h Relgrada — 22.30 A.igleške plošče. Sodnik: »Ali si želite zagovornika?« Obtoženec: >Ne, zagovornika ne, pač pa varo bom hvaležen, ako mi preskrbite par dobrih prič, ki bodo zame govorile.« Gospa (pri slikarju); Krasne so te barve, želela bi jih vzeti s seboi domov.« Slikar: »Saj jih boste, sedite namreč na paleti (deščici za pripravljanje barv). c liilo izredno težavno, iim j,lob)jc ji? prišlo vrtalo, toni napornejši f- boj z inriizoin. Vsak lip jc «troj primrziiil. » Iii sc temu izognili, n «i vrtnloni pogrezali dimaste cevi, iz katerih 0 spuščali po potrebi okolico vrtala vročo "o. Lc tu ko se je po-reCilo, da so premagali ™ m debelo plast zinr-Ijjlle zemlje. Moderne stavbe. Ar-»'tekt Irvi n Olimi In, ki le zgradil že več nebo-tičnikov, je nedavno iz-i«il časnikarjem, da ni «č daleč čas. ko bodo Sfatili p«, 630 metrov "soke nebotičnike. Te 'l'adbe ne borio iiucle ker liodo vso sle-Kristalne. Irvin Cha-"!" Je prepričan, da 'n'ivi nnčrti niso ne-v taki stavbi ?" laliko prebavilo do , .f oseb. On je pre-da bo njegova »■Mi, pomenilo novo CtvJ, Nadebudiui pestunj«. «liJi° 'J" *r 0(1 Tli r™ "1 čitntr: romali, Z P« pol ure ^usmiljeno dere. -nnlostiva, saj lahko tudi ob fi»! vroščauju, 1 k jok ino „r„ U »Pozdravljena!? »Dober večer, Peteri' In dekle je položila obe roki na fantova ramena in nežno nagnila glavo: vpričo vseh jo je on poljubil na nastavljeno lice. Blažen, čist smehljaj je šinil dekletu krog ustnic. Nihče ni spregovoril besedice. Vrč. je naložil na avto in pognal motor. »Pozdravljena!« »Lahko noč, Peterk In spet dvoje zagorelih rok na njegovih širokih plečih in oči, ki so se velike in resne potapljale drugo v drugega. In že je odbrnel avto v svečani, svatovski večer. V avtu je bilo tiho in hladno. Nočna rosa je padal« na zemljo. H Mala, pozabljena nališpanka je skopnela v svojem kotu in se spremenila v breztelesno, sivo kepico; mrazilo je je v tenki obleki. Naš župnik jo je molče ogrnil s svojim plaščem. 12. Kdor bi rad kaj medel o naši. sestri smrti in o ujc-uih poslednjih tajnostih, naj nikar ne vpraša učenjakov in doktorjev. Ti znanstveniki so previsoki, da bi mogli slišali prišepelavanje temnih perulnic. Preveč naočnikov imajo pred očmi: povečevalne, znianjševalne, razkrajajoče. Zdi se jim, da vidijo toliko, da ni ničesar več, kar bi morala razumeli njihova duša. Toda oči duše vidijo več ko vsi učenjaški naočniki. Kdor bi rad kuj zvedel o poslednjih rečeh, naj gre b tistim, ki so preprostega urea. Ti »o te spojeni z zemljo in morejo kaj več videti in slišati ko le to, kar je na svetu, Pa je vražje hudo pripraviti ljudi, da ti povedo kaj takega! Tudi Avstrijki se je le po dolgem prizadevanju posrečilo. Spočetka je napačno začenjala. Namesto da bi tiho in skromno sedela v kuhinji in počakala, da bo kuhinja začela dišati po pečenih kostanjih in se napolnila s to-bakoviui dimom in da bo gospodinja vse pospravila, ugasnila električno luč in prižgala petrolejko; namesto tega je kar planila z zvedavimi vprašanji: Kako je bilo ' s človekom, ki ga je hudič vzel; kako s skrivnostnim glasom in s čarovnico? Na taka vprašanja so kmetje molčali; Avstrijka ni mogla ničesar zvedeti. Dokler se ni naučila brzdali svoje radovednosti in ponižno počakati, kdaj bo začela skrivnost sama govorili. * ' To je bilo najprej pri Nardiuovi materi. Svetilka je s svojim rdečim očesom pomežikavala po očrnelem robu ognjišča. Oče Nardin jc puhal oblake dima iz meter dolge pipe, ki jo je na koncu krasila izrezljana podoba meniha s kapuco. Kostanji so pokali v tleči žerjavici, zunaj pa je zavijal priklenjen pes in se jezil na polno luno. Zdaj je bila prava ura. Nardinova mati je pričarala podobe iz preteklosti: S p o m i n, Osamela hiša, v njej soba. Črna uoč pritiska na šipe in temne sence silijo ,v sobo, kjer sedita dve ženski v majhnem, bledem kolobarju luči za mizo in delata. Šivata in sta sklonjeni nad velikim kosom platna in molčita. Tako tiho je vse, da je po vsej sobi slišati samo tiktakanje budilke. Prav grdo tiktakanje. Ura skoraj hrope. Čim zatiktaka trikrat do štirikrat potrka nekaj mehkega na okno: »Rrrtic, rrrtiifc rrrtic« ... »Tocc. t» Nadaljevanje dopisov Smrt zglednega noža (Gorjuše v Bohinju) Dne 19. avgusta j« umrl Bezik Franc, p. d. Bove, posestnik na Gorjušah, v najlepši moški dobi 41 let. Zapušča žalujočo ženo in 4 otročiče, najstarejši je komaj v 7., najmlajši pa v 3. letu. Bil je vzoren krščanski mož, kakršnih je danes malo, mto tem bridkeje občutimo njegovo izgubo. Pred par leti je začel bolehati. Zdravil se je nekaj časa tudi na Golniku, toda žal brez uspeha, in prej tako krepak je podlegel mučni bolezni Pokojni je bil veselega značaja m blagega srca. S čudovito potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo Božjo, je premiai svojo bolezen, dasi je nazadnje veliko trpel, toda vse trpljenje je daroval v čast Srcu Jezusovemu, kateremu je posvetil sebe in svojo družino. — Počivaj v miru, dragi France! Telefonske postajo smo debili (Brezje) Pred štirinajstimi dnevi smo dobili na naši pošti novo telefonsko postajo. Res je bila zelo potrebna. Saj hodi k nam polno romarjev in tudi le-teviščarjev. Poleg tega so Brezje centralna točka aa velik okoliš in ob kaki nesreči bo telefon vsaj okolici v veliko korist. Po novi razdelitvi, oziroma «družitvi občin, bo sedež nove občine po vsej verjetnosti na Brezjah. Tudi v tem slučaju nam bo telefon prišel prav. zlastì za pogovore, vprašanja in pojasnila z okrajnim uačelstvom v Radovljici. Obisk pevskega zbora (Nova Oselica) Dne 20. avgusta smo imeli pri »as lepo moderno petje. Cerkveni pevski zbor iz Horjala, pod vodstvom g. organista Zupeta, je napravil semkaj izlet. Najlepša jiin zahvala za petje v cerkvi in zunaj nje ter za prijaznost v veseli družbi. Ni na-»neič pri nas ravno posebno znana izletna točka, čeravno smo 810 m nad morjem. Pa imamo kljub temu dosti letoviščarjev daljnih, posebno pa domačih 1 Ko so raditele ajde (Iz Stare Loke) Dn« 21. avgusta je mirno v Gospodu zaspal Anton Kokalj, po domače Ježnikov oče iz Križne gore. Umrl je po dolgi in mučni bolezni v starosti 69 let. V »voji mladosti ni hodil v šolo in se tudi «u učil nobene obrti, p« je bil potem kot samouk «vrsten mizar, tesar in se kolar obenem. Zanimivo te, da si je pn «voji h ili, katero je naredil, izvršil vsa mizarska m tesarska dela sam prav izvrstno Čeprav prei ni bil Je nikdar pri takem delu. Na i l i , PZ ie zače! delati žitne čistilnike ipajkeine), zato so jih hodili naročat od blizu in ««leč. ou |e skrben in marljiv gospodar, in tudi globoko veren katoličan. Ob vsaki priliki h ie rad potegnil za dobro stvar. V njegovo hišo je "f"? P"™'®1 »Domoljub«. — Žalujočim iskreno »oiatjel Dal Bog Slovencem še mnogo takih mbil Vzorna krščanska žena je umrla. (Šmartin pri Kranju.) V nedeljo, dne 20. avgusta je umrla na Smar-fetrn gori v najlepših letih zaradi zastrupljeni« krvi nenadoma Marjeta Tiringer roj. Vindišar, po domače Ukovka, vzorna krščanska žena. Vse njeno življenje |e bdo polno dela. Že mlada je morala •turiti, najprej v Podbrežju, pozneje pri Lovrani. sedem zadnph let pa je nosila po smrti skrbnega moža t-ranceta vse skrbi za gospodarstvo in vzgo-i« treh otročičev ki jih je ljubeče vzgajala. V pomoč p je bila njena globoka vera in vedra narava, pa dobri svetovalci, zlasti g. svetnik-župnik Sarec ui g. graščak Detela. Bog jim povrnilZa njo ne žalujejo samo njeni nedorasli otroci m številni sorodniki, marveč tudi mnogi, ki jim je njena darežljiva roka delila dobrote. Tolaži jih zavest, da brez bozie volje niti las ne pade z glave in da ji je Bog bo-gal plačnik. To in ono. (Iz Cerkelj.) Pred dobrim mesecem sé je po naši lepi fari «n še daleč okrog raznesla vest, da v Cerkljah raz-sata tifus (legar). Bilo je mnogo govorjenja in tudi časopisi so o bolezni poročali. Bilo je tudi malo strahu, nekaj bolnikov je bilo prepeljanih v ljubljansko bolnišnico, oblast pa je storila potrebno, da se bolezen omeji in zatre. Dane« bi mogli reči, d« tifusa v Cerkljah ni več. Zdravniški krogi so ugotovili, da ie vzrok »»klemiie nesnažna voda 9' Rek», ki teče skozi vas in služi prebivalstvu kol pitna voda. Res, zadnji čas je, da Cerkvam dobimo vodovod. - Po dolgem čakanju smo dobiti e dni banovinskega zdravnika v oseb! g. dr. Jožeta Bohinca Kot domačin in priznano dober zdravnik si je že kot zasebnik pridobil pri ljudstvu splošno zaupanje. — Pred tednom se je poslovil od nas preč. g. kaplan Feliks Grčar. Pet let je deloval med nami. Mnogo je nesebično delal zlasti pn Hranilnici in'posojilnici, pa tudi drugače mnogo žrtvoval, za kar ga bodo Cerkljani ohranili v hvaležnem spominu. Bi! je čisto naš kmečki kaplan, zato povsod priljubljen, zlasti med fanti. Na novem mestu v Križih pri Tržiču mu želimo obilo blagoslova. Novemu g. kaplanu Vilku Pipu želimo v lepih Cerkljah mnogo uspeha. Poiar in drugo. (Samotarica nad Horjulom.) Dne 22. t. m. je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožesa Slovša, ki je do tal pogorelo z vsem številnim Inventarjem. Ogenj »e je tako hitro razširil, da Bi bilo mogoče rešiti drugega, kakor živino, razen enega konja, ki ga je ubila strela. V nevarnosti so bila tudi druga poslopja in se je zahvaliti ljudem iz bližnjih kra.iev, ki so pravočasno prihteli na pomoč, da so ogenj omejili. Škode je okrog 100.000 Din. — Suša in črv sta napravila letos na polju veliko škode. Žito je bilo jako slabo, a še slabši sta koruza in krompir Nekateri posestniki bodo komaj toliko pridelali, kolikor so »pomladi posejali. Pa tudi otave ne bo skoro nič. Praitgodovinskp najdb« (Vače) Kdo nas ne pozna [>o naših prazgodovinskih najdbah, izkopanih po hribovju okrog Slemška. Nekaj let sem se je pozornost javnosti obrnila bolj na druge kraje, ker se je smatralo najdišče na Vačah kol preiskano in degnano. Toda temu ni tako, Ilirska naselbina na Vačah še daleč ni dognana. Tt dokazuje te dni raziskovanje in izkopavanje znanega starinoslovca profesorja dr: Smida, ki lansko leto započeto delo letos nadaljuje, iločim so prejšnji raziskovnlci iztaki bolj za grobovi in njihovo vsebino, grga in temelje stare naselbine. To se mu je posrečilo. Četrt ure od' Slemška. nš nekoliko nagnjeni ravnici, je odkril glavno in morda edino veliko naselbino. Najdeni predmeti, kakor glinasl »vitek, kamor so postavljali lonce, goveje zobo\je, kre-stlni kamni, glini»; omet. ho pristno ilirski, dofim znana situla ni ilirsko delo, marveč kupljeno rimsko blago. Vaški ponos bo s temi najdbami po pravici za «no stopinjo bolj upravičen. Čuden slučaj (Kresnice) Skoraj bi bili pogoreli pri Patru. Pred podom so imeli neugašeno apno. Na apno so nametali slame. Pri velikem nalivu, v noči od torka na sredo, je voda udarila pod apno. Nastala je velika vročina in slama se je vnel«. Bilo je ob 11 ponoči. Sosedovi so zapazili veliko svetlobo. Plamen ie švigal že do strehe. O pravem času »o še pogasili. Torej previdnost tudi pri apnu. Treštilo je (Ambrns) V Ambrusii smo imeli že občutno sušo. Nad tri tedne ni bilo dežja. Vodo smo sicer še imie-li v ] vodnjakih, toda na polju je bilo že precej škode,; ' še večja je pa pretila, ko je dan za dnem solne« tako neusmiljeno žgalo našo skalno zemljo. Otava se je domala vsa posušila. Zadnjih 24 ur pa smo hvala Bogu dobili obilno dežja. Tudi toča je bila vmes, pa ni napravila škode. Vsa narava se je poživila, ker diha novo. zdravo življenje. Toda n! sreče brez nesreče. V torek zvečer je strela udarila v Višnjah v kozolec Ane Gregorič. žena trpi veliko škodo. Kozolec je do tal pogorel: s kozolcem vred pa je pogorelo vse seno, s katerim je bil kozolec nntlnfen, uničena sfci tudi oves In detelja, ki sta se sušila v kozolcu. Da nI tako lil de.ž, bi bila sin domala vsa vas, kjer je hiša ob hiši in vse s slamo krilo. — Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Smrt fanta-rekruta. (Raka pri Krškem.) Iz fantovskih vrst je nemila smrt iztrgala fanta-rekruta Lojzeta Opalk iz Raškega vrha. Bil je marljiv fant, baš izučen za čevljarja, poln upov, pa ga je smrt pokosila. Bodi mu žemljica lahka! Lovrenšk» iegnaaj« in g» kaj. (Kaka pri Krškem). Lovrenško žegnanjo je privabilo na f dokaj sosedov. Cerkev jo bila še »deta z „„ niašniškinii venci, o katerih je takrat dejal t prior U&k. da jih ua nobeni novi maši še ni?' liko videl. Tudi g novomašnik je bil ob tei n liki zopet med nami. _ Mlatev je koniana v krajih, prizadetih po toči, je precej skromaA od minulega leta. Ce bo sedaj še pravočasno miM potrebni dež, pa bi znala zadelati to vrzel spomu dina, ki kaže dokaj lepo. — V Zabukovju au u dni praznovala 25-letni jubilej skupnega življmu vneta Domoljubova prijatelja Martin in MariS Zupančič. Naj bi ju Domoljub pozdravil še ob 50 letnici! — Na Ardru je umrla Neža Žabkar, ua j«! lenku Marija Jordan, v Ravnem je preminul« Jo. žela Vrček, na Korenu je zapustil svoje Jože To mažin. Svetila jim večna luél — V nedeljo % smo šli steri in mladi v St. Jernej, da smo » fasC' udeležbo proslavili Evbaristtčen dan. Slabe cen« (Bela krajina) To je pa že kaj stara pesem, pa še ni{ u. starei». Kar nap«! Mw»to«j prodajaj — od kod pa naj ti bo denar, da si drago kupiš? Kmetijsko dr»., štvo v Metliki bi rado pomagalo svojim Sam«, pa tudi drugim. Seveda čudežev ne bo delalo! U-to je sklicalo m nedeljo, 20. avgusta sesfanok {Ia. nov, kjer je bi! razgovor o tem. Pa se je ugotovilo in prtbilo to, da bo xiruMvoc te storilo svoje, fe bodo tudi člani svo.')3 vzdržali. Povdarjalo se jt pred vsem to, da naj člani pazijo, da bodo z društvom vztrajali v konkurenčnem boju, do katerega bo kar gotovo prišlo. Ce bodo člani za par grošei trenutnega dobička raje potegnili proti društvu, potem naj se nikar več ne pritožujejo, da društvi ne naredi svoje dolžnosti. Nekoliko se da poma, gali, treba je le dovolj zadružne zavesti. M«tMäki glavar — mrtev. Res jc smrt nagla. V petek se je mettUki fila-vai- še zdrav ki čil »prehajal. V veseli družbi je popil kozarec vina. V soboto zjutraj je šel na delo kot navadno. Nihče ni niti slutil ničesar. Kar n-čujejo, d« je nekaj padlo. Našli so glavarja nezavestnega in težko hropečega. Takojšnja zdravniška pomoč je ugotovila: ni rešitve. Nezavesten jt boril smrtni boj. Podeljeno mu je bilo sveto poslednje DMzilienje, in že je nastopila smrt. Zvonovi to naznanili smrt prvega metliškega glavarja. Glavarstvo je bilo namreč ustanovljeno pred tremi leti in je bil g. Karlavaris prvi glavar. Istočasno pa »o peli zvonovi tudi najstarejšemu Melličanu, 88 letnemu Letnariu, Smrt ne vpraša po letih n« po časteh. Z uubiianskesa trsa V Ljubljani, dne 29. avgust«. Tržne cene so večinoma noizpremenjene, zlasti cene goveji živini in mesu ter vsem domačim kmečkim pridtalkom. Edino borzne cene za žit« *> se nekoliko popravile ter velja zdaj nova sremska pšenica 145—147.50 Din, nova haranjska pšenica 147.50—150 Din. nova bačka pšenica pa 157.50 -160 Din — vse za tOO kg, vagonske pošiljke, postavljeno v Slovenijo, plačilo v 30 dneh. Tudi moka se je na borzi za spoznanje podražila in velja bačka nulerica 320—325 Din, banatska nulerica pa 330 -335 Dill 100 kilogramov. Čebeiin strup proti raku Že izza najstarejših časov velja čebeli» pik kot izvrstno lečilo proti revmatizmu. Dva ruska zdravnika pa sta nedavno poslala akademiji znanosti v Parizu spomenico, v kateri opozarjata, da obstoja neka zavisnost med če-belnim strupom in rakom. Med čebelarji je rak redka bolezen in to dejstvo je zdravnika pripravilo na misel, da preizkusita, ali učinkuje strup proti raku. Poizkus na zajcu, z« rakom bolnim, je pokazal, da čebelni strup ovira razvoj raka. Zdravnika upata, da bosta s cebelmm m osjim strupom sestavila zdravilo proti raku. Naročajte »Domoljuba«! i Slèv. 35 Slučaji u ;e ki niso slučaji Sc sc sp. minjan.o, kako usodna nesreča , i številne izletnike parniku »St, Eili-r ki se je 14. junija leta 1932 potopil L'Wncoskcga mesta Nantes. Več sto oseh utonilo. KatoliSki list »La Croix. ,e pnne-«I pozneje to-le pojasnilo: s0ocnjcni dan je bila napovedana pro-sv. Rei- Telesa. Svobodomiselno časo-isje j: pozivalo starše, naj odtegnejo svoje irok* »tej klerikalni demonstraciji« {tako so izl,aèili brezbožneži procesijo z Najsvetejšim). js ia način, da se udeleže z mladino izleta "morje in sicer na parniku ->St. FilibcrU, bjl v ta namen najet. Šestletna deklica ic je branila, da bi Sla na izlet. Hotela je ,a vsak način k procesiji. Starši su sc udali, „ bili tako rešeni. . . Uradna preiskava je ugotovila, da so se Ulli na parniku praporčki l bogokletnimi najsi, Kakor se je izvedelo,, je /bilo vs« prijavljeno za odhod na krov ladje za smešenje ? ikratnentahe procesije. Pol ute poprej, pred- v p se je procesija začela, ^e je parnik potopil'.« j 2: ' . ' J Ples brezbožnikov so bili priredili svobo- ; forniscici v Barceloni ji na . Španskem; kot š jj-aztik veselja, da so izgnani jezuiti in da ^ < izdana prepoved poučevanja drugi«! rèdo- \ (Cm. Mnogo udeležencev je bilo maskiragih, -Nastopili so kot redovniki in redovnice in se prav neokusno obnašali. Posebno neka ženska oseba. Toda to je bil njen zadnji nastop, kajti • se je zgrudila na 'tla, zadeta o<5 srčne j Vipi. Naenkrat je bil ves šum pri.kjraiu, saj ko futili, da je božja roka posegla, vmes.' .-.■.' M t» j 3. t. -W.lv i Dn« 6, novembra 1932 je prinesel časopis • j>Novidades« v Lissabon! sledeče poročilo; Pri j požiga cerkva rn samostanov v MathPidW'je« Ma porojena tudi lepa kapela tsekdga zoVofla. ■ Delavec, ki je pri tej priliki odsekal na kjpui •v, Jožefa ohe roki, se je norčeval: »Pa še;! pravijo, da svetniki kaznujejo oneija, ki z-1 «jimi grdo ravna«« — Ni minilo dolgo časa in i »ki madridski bdlrtšnfcb sö zdravniki Iste-«u delavcu morali odrezati obe roki. V cerkvi Karmeličanov v Sovili na Špan- 'W so iskali revolucionarji kralju zveste »anarhiste, pa so jo napadli. Nekaj divjih fenežev se je lotilo po vsej Španiji znane «lavne Marijine podobe. Potegnili so jo iz vdolbine. Nekdo dvigne glavo svete podobe ™ bruha nemarne klice iz svojih grdih ust. Naenkrat grozno zakriči, telebi na tla in se »» vsled notranjih krčev. Druhal . se prestraši in llrno zbcži. Pobožni verniki so za-tv»lili Boga za rešitev. Brezbožneža so pa "uS" za nekim stebrom, ko je umiral. Glas 0 sodl,i božji se je razširil po vsem svetu. 6. Leta 1929, dne 12. novembra, je bil v J1«' gostilni linške škofije shod svobodomis-cc«v. Nekdo sname razpelo s stene in izpre-pn bogokletne besede. V štirinajstih dneh ^ 2«vijemo vrat. Prav štirinajst dtii za tem kaiTjf"1 temu človeku dobesedno vrat za sufi d ti ,e stopil v i3™0 rudokopa, kjer t!' ŽC Se sesu)e nanj težka plast prelieo T ■ m" t'°k0'.vrst jabolk. " ,fi: Lesna industrij* je zmanjšana za 40%; zaposlenih je le Še'30% prejšnjih delavcev. Cena lesu je. padla za 40%. Prej je donasela leg«« industrija 250 milij. Din, letos le 5« 8Q, milijonov l)iu. ' Tujih' delavcev je v naših podjetjih okrog j26.000. To je silno visoka' številka,'če portiisli-' (moj da so to sami uradniki, in ihženjerji. 1 :. )ji>ržavnih uradnikov. imamo 327.500. Zanje' potroši država Jelko 5 milijard dinarjev-. • Vsak 61 državljan je državni uradnik. ■ Na enega lekarnarja odpade pri nas 3450, v Avstriji 887, v Španiji 1010, v Svici IMO, v Nemčiji 1237,- i Grčiji 1596;:oseb'. ' Od csebaega premeta donaša v vsakem pogledu največ J11. razred, Öd 43 milijonov politikov' sc vozi v ur, razreda 40 milijonov. Tarifa, III. v ija^i državi je najnižja v IJvropii Zanimive ugotovitve V zadnjem «Kmetijskem listu- čitamo pod ^vprašanjem- »Kdo vlada«- sledeče zanimive vrstice;'" - - j RH" nas slišimo in beremo sk«ro vsak dan tfditev, »da-je kmet steber države«, »da so kmetje v državi v ogromni vežini« in podobne stvari. Te trditve gotovo niso napačne, ker jih potrjujejo tudi uradne številke. Dosledno resničnosti teh trditev bi torej pričakovali, da bo tudi vs* zakonodaja prirejena lako, da bo v prvi vrsti kmetom v korist Praksa pä kaže, da' temu ni tako, öe pri nas in tudi n? drugod. Povsod namreč.lahko opa-zu>emo, da je skoro vsa zakonodaja prikrojena v korist gospodarsko močnih slojev (kapitalistov). Če motrimo politično ali gospodarsko življenje katerekoli države, vidimo, da je kapitalistov povsod razmeroma malo. Tako malo. d;, v demokratičnih državah kapitalisti na spravijo nikjer skupaj svoje politične stranke, ki bi zastopala njihove koristi, ker jih jc premalo. Zato só "kapitalisti prisiljeni iskati druga pota, da pridejo do veljave. Najnavadnejša pot jc ta, da si zagotove kapitalisti politično pomoč ene ali druge velike politične stranke. To se jim navadno tudi posreči, kajti »denar je sveta vladar« in »tako visokega zidu ni nikjer, da ga ne bi preplezal z zlatom natovorjeni osel«. Stranki, UUBUaiiSRI VELESEJEM „Ljubljana v jeseni" 2.-11 M&iira 1933 Kulturna iu gospodarska ratstava Razstavišče obsega 40.000 m2 Jugoslov. veterinarska razstava / Razstave iSfovenska cerkev«, Misijonsko-etnološka in Umetnostna slov. Madon / ltazstave vina, sira in mleka, medu, zelenjave, 3adja in semen / Vrtnarska razstava dalij / Ansatavi goveda montalonske pasme 2. in 3, IX., in kos ter Ovac 5.—11. IX. / Gospodinjska razstava / Etnološka razstava Timoške pokrajine I Industrija, obrt (špee. pohiStvo) / Konkurenca jugoslov- harmonikarjev 8. IX, /. Zabavišče — Varieté l'oloTÌina v «ini tia na ieleiiileah j l'opimi ria ' parobrodih / Legitimacije se dobe pri bile-tarnab 1'utnikn, Yàeh več jih ,denarnih zaVor dih, župnik iA obiinskih uradih ilei, »zastopa« pred ljudsko maso navadno kfck.šna »načela«, .ki vlečejo, pride dobra de- ' narna pomoč tudi prav (za agitacijo, za ča- . sopisje ali pà tudi '?.&"žepe posameznikov' itd,) •in naloga takih kupljenih" političnih strank je potem, da se izkažejo svojim dobrotnikom- ; kapitalistom hvaležne plasti v., gospodarski za-konudaji, da dajo kapitalistom ,na škodo jav>-« npsti desetkrat in stokrat nazaj, kar so dd njih prejele v obliki (javnih, večinoma pa . tajnih) podpor. Kako . kupjjehe, pojilične stranke potem svoja »nedotakljiva« načela • zatajé in kako še pred ljudstvom opravičujejo, to kapitalistov nič briga — saj niso dali zastonj svojega' denarja za- časopisje! Na drugi strahi pa imajo kapitalisti od ! tega "jips^ppànja še tà dobiček, da Ostanejo : sami J.epo- v ozadju,- nevidni in .neslišni in brez odgovornosti, doöirfs hodijo kupljene politične stranke "zaVije" v Ogenj po kostanj. .. ; Ta pojav apažujen^o lahko povsod po svetu in kdor . to vé, temu je tvdi lahko razum- ; ljivo, zakaj so skoraj vse zakonodaje prikro- j jene nc v korist ljudske večine, ampak v korist' kapitani,stične manjšine. Doiro bo,, č« si to stvar zapomnijo tudi s slovenski kmetje, ker si bödo -potem znali razlagati marsikaj, kar jim je danes težko razumljivo. Dostavljamo, da so slovenski kmetje o vlogi kapitalistov in njih agentov točno pa.-učeni in da žele o tem čimprej doprinesti • praktičen dokaz. . ' IGNACIJ NAROBE, TÀPKTNIK, «OSfOSVRTSKA CUSTA STEV. 16 (PRI LBVU). Naznanila Kranjska dekanija razen iržiškega kot« proslavi 1900 letnico Odrešenja na Angelske nedeljo v P r « d o g 1 j a h. Na to slovesnost se pripravimo, da prejmemo sv. zakramente iri »pravimo mollivene ure, V seboto zvečer ho slovesno ivouenje in (agore kresovi. Nedeljska slavnost sc vrši na prostem pred župnišžem. Prične se ob ». uri. Vsaka fara se zbere na določenem prostoru, ra*poredi v vrste po štirje in štirjo gredoč ua slavnostni prostor moli ali poje sv. pesmi, kakor ua Stadionu, /bori ostanejo pri svojih farali in skrbe med procesijo za petje. Na proslavo pride tudi kaesoško! gospod dr. fieiman, Mali oglasnik ' Vsak* droba* vrstic* ali nje proMoi veti* c« enkrat Dia S. Naročniki „Domoljuba" plačajo ' samo polovico «ko kupujejo kmetijske po trebščfne ali pmdalajo svoje pridelke ali . iičejo poslov odrom* obrtniki pomočniki» ali »ajeneer iu narobe Vsakovrstni vozovi so naprodaj pri izdelo-valcu vozov, ki jih ima stalno v /alogi razno vrste ter jih izdeluje tudi po naročilu. Sprejema tudi » ramano in popravilo. — Hromeč Miha. Sneberje 47 pri Liutdjani. MliRBPSk^fS VajtBH starega od 15—16 let sprejmem. Bizjak ioni, Moste 12, pošla Žirovnica. Pastini* spre.mem la- risiina koj, i4«ii veó let staresti. - Naslov v aoravi Domoljuba pod Št, 9952. Badia aaant 3 cevni BHW apani Kadione breib bno ohranjen « priključkom n* tok ter »vočniknm. se radi nakupa močoejšej» «parata zelo ugodno prod«. Poiive se pri P. Brišar. Sv. An« 2, pošta Tržič. Bilm talit dobile pri Jerneju Jeraj, Zapoge 10 Smlednik. Rtbll va,eno kmečkih ■•"»a, dei, se sprejme. Dravlje 14, p. St. Vid nad Liubtjano. hiti u ignjekiko kranjski, hrvaški in francoski sistem v vsaki velikosti in brzopa-rilnike dobite n«jceneje pri meni. Sprejemam tddi vsa v to stroko spadajoča popravila Janei filtrar. kotiarstvo in kteparstvo. Stara Lok«, Skofja Loka a,wi. od 17 do 30 tot, HEBI0, kmečko delo v Ljublj. okolici, sprejmem Ivan Urbančič, Brezovica 9. irnithc dekle S™ Steno, ki bi melo glavno delo pri 5 kravah, dobi lakoj stalno službo v župniščn a« Gorenjskem. Me** na plač« Din J»—. Ponudbe na upravo Domoljub« pod štev. 9783 lebpogi konja dp£ «ti zamenjam z« kravo. Anton Kovačič, tovarna peči. Ljubljana, Rožna dolio« cesia III. Ppsklic 8 lem P"?1'" «min. cuiem, kar sem govoril o napadu Grmanarja na Tomšič Janeza iz Podgczda. -Drenje, 24 avg. 1933. Kumelj Jož. posestn k. f|*a|t vajeno kmečkih ■Clic, del, sprejmem takoj. Poizve .-e na upravi Domoljuba pod it. 9977. Panda» nasuta* *'»ure oddaljeno 01 cerkve, iole rrBHOHI pBoBalVB i„ občine St. Janž na Dolenj skem. Posestvo je skupno, v dobre m stanju in dobrim poslopjem. R&ti se tri govedi. Cena Din 75.000. Poizve se pri ivan Majcen, St. Janž na Dolenjskem. Prvovrstno novo brinje ima na zalogi FRAN POGAČNIK, d. * o. i. Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta ät. 67. Izdajal eli: Or. Urcgorij Pečjak ZAHVALE Z« takoj izplačano celo zavarovano »šoto po umrlem možu se zavarovanju KARI-i.1.5 uajtopljeje zahvaljujem. Zavarovan je bil šele 15 dni in KARITAS mi je izplačata večji znesek kakor bi ga dobila pri Zadružni samopomoči, kjer je bil prej zavarovan. (KARITAS izplačuje cele zavarovane vsote brez ozira na število in plačilo članov). Hočko Pohorje, 22. VIII. 1933. Cveček Marija. I. r. Po umrlem očetu mi je KARITAS takoj izplačala zavarovano vsoto. Ker je to zavarovanje res na pravi podlagi, ga vsem loplo priporočam. Šmartno pri Slovenjgr., 12. VIII. 1933. Ivan Krpač, 1. r. Posmrtninskemu zavarovanju KARITAS se za takojšnje izplačilo zavarovane vsole iskreno zahvaljujem. ščavnie«. 23. VIII 1933 Kediš Rudolf, i. t K A R I T A S »No, kako jia bo dvojčkoma ime, ki ste jih dobili?« Minka: »Enemu bo ime Prmej, drugemu pa štefecelj.« »Kako pa to veš?« Minka: »Kaj bi ne vedela. Ko so očetu povedali, da smo dolttti dvojčka, se je popraskal za ušesi ter rekel^pimej-štefccejl.« Najboljši šivalni strofi in kolesa so odino ADLER-CRI 1ZNER u dom. indentrilo in obrt v vseh opremah. (flotam švicarski pletlhv •>'»' DUBIED oyk v vezeaja bretpla-fen, — Nl,kr cene lesip PETELINC LJUBLJANA Teleton 1913 bil XI Preiemovega »po-raenlka (za vodo). Večletna garancija. Tudi na obroke. gloga v Kran m. Trgovina LeviCnlk. Ona (v restavraciji): »Predno sva se vzela, si natakarju dal kovača napitnine« Oni »Da, predno sem te vzel, sem imel kovače.« n Vrtna ves«lic« strojne zadruge v Retečah bo dne 3. sept. Na sporedu |e petje, tamburanje m dve izvrstni burki. — Pridite! Wiener Messe 3. d« 10. septembra 1933 (jubilejni sejem) POSEBNE PRIREDITVE: Pohiitreai sejem I Elektrika v gtapodiajitva Novodobno »rjxij« sa plia / Obrtae koleuivne rassUv* / Badi* rata tava / S»«»tav« avstrijske Radia-prometa • a. 4. (»Bavag«) / Dunajska pleliln« meda / Rasstar* koiubsvist E*s*Ut* »Narodno rokodelstva« / Stav harnt v» ia cesta« sgradbe / »Bastona hiš»< ! 8««at*r» prenosnih sgridk / Raistava i«n»j250 let dunajsko kavarne« I gustava iir il / Poljedelski ia cosdai viorriii sejen Bre» potniškega vizuma! S sejm«ko izkaznic) ia potnim listom prost prehod v Avstrijo — Ogrski transito vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmsko izkaznice — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranu ter v zračnem prometu — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (i 50 Din) se dobe pri WIENBil MESSE A O., Wien VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska e. 31 I Zve» u tajski promet v Sloveniji (»Putnik«), Duašj-»k« e. 1 / Zve«« sa tajski promet v Slov «»Iji (»Putnik«), pedrn.taie« batet Miklič, vU-t-v» glavnega kolodvor« Stanko: -Ze vem, kaj bom napravil. PoiiW m bom ljlib«nivo, čedno in dobro icnko, imeli bova.majhno lepo vilo, dobro kuharico, vedno bo v«e pripravljeno, ko bom prihajal domov, moi< šotni in pipa pri roki, v hiši bo vladal mir in srei« ter zadovoljstvo do konca mojih dni. Kaj pravit na to 7« Janko; .Da se nikar nc oženi.« Stanko! »Zakaj ne?« Janko: >Kdor ima tako tepe sanje kot i« imaš ti, je bolje, da se ne predrami.« VINA Za teško delo Vam z dobr a vinom postreže Cantrslns vlnarns v LJubtJaol Moderna muzik«: Eia je ustavila gramofon t« dejala očetu: »Oče, to je bil najnovejši in na]-modernejši fokstrot in gotovo kai takega še ni« slišal.« OČ«! »Ne, še nikoli, čeravno sem bil nek"8 priča ko sta trčila skupaj mlekarski voz, da w popadate vse kangle na tla in pa voz ribnis loncev.« Jabolka kupuje Gospodarska iveisa v Ljubija"' Urednik: Jole Rožiče*. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceü. Otrokom sa šolo - čevlje