Glasbeno slovo od šole in vrtca za radožive števerjanske otroke Balkanska zgodovina v očeh in izkušnjah Abdulaha Sidrana Tovornjak do smrti povozil ženske na Drevoredu XX. septembra A 9 Primorski Na volišča, za naše uprave, za Evropo Dušan Udovič Občutki ob pravkar zaključeni volilni kampanji so mešani. Kar zadeva krajevne volitve v naših krajih ni pokazala velikih napetosti. Njen skupni predznak je bil dokajšnja marljivost kandidatov, ki se navsezadnje večinoma obračajo na domače ljudi, da bi pridobili njihovo zaupanje. Za utrjen ugled, dobro opravljeno delo ali nemara tudi za svežino programov in novih obrazov. Večjih zagrizenosti ni bilo zaslediti in človek se sprašuje, če je to dobro ali ne. Nekateri morda vidijo v takšnih znižanih tonih signale povečane apatije do javnega življenja nasploh. Sam raje mislim, da gre za odraz zavesti, da so krajevne uprave dragocene postojanke, v katerih je treba namesto konfliktov ustvarjati čim trdnejšo oporo za življenje ljudi, v naših krajih tudi vsega, kar ščiti in krepi našo narodno identiteto. Glede krajevnih volitev torej ni videti velikih dilem. Udeležba je malodane obvezna, kdor danes in jutri ne bo volil, bo v izhodišču imel tudi manj moralne pravice do pritoževanja, če stvari ne bodo šle po njegovih pričakovanjih. Tako je na vsakih volitvah, vedno in odkar obstajajo. Na drugi strani imamo volitve v evropski parlament skoraj kot nekakšno drugo skrajnost. Ne zato, ker bi to res bila, kajti Bruselj v globaliziranem svetu vsaj v zavesti ljudi praviloma ne bi smel biti konec sveta, glede na Špeter, Doberdob ali Dolino. Ampak tokrat so bili vsi aktualni argumenti volitev v evropski parlament zaviti v zadušljiv oblak prahu, v obrambi interesov, ki niso prav nič evropski. Tudi če odmislimo osebne zgodbe italijanskega premier-ja, ki so dominirale volilno sceno, smo največkrat naleteli na propagandno krilatico, po kateri bo vsaka država v EU ščitila predvsem svoje interese. No, prav zaradi tolikšne doze umetno napihnjenega evro-skepticizma, ki želi zreducirati Evropo zgolj na poligon merjenja sil in v nekakšno molzno kravo, je potrebno z glasovanjem za evropski parlament dvigniti raven pojmovanja tega našega kontinenta. Navsezadnje imamo tu proporčni sistem, pestro izbiro in celo preference, za katere so nas na domači parlamentarni sceni prikrajšali. Pa še en razlog je, zaradi katerega moramo na volitve, upravne in evropske. Ker bo njihov rezultat tudi politično relevanten za Italijo, prispevajmo k temu, da se zaustavi gospodarska, družbena in moralna degradacija, ki jo imamo vse bolj zaskrbljujoče pred očmi. Alternativa je možna, vedno. dnevnik SOBOTA, 6. JUNIJA 2009_ Št. 133 (19.532) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Pomembna volilna preizkušnja Danes in jutri lokalne in evropske volitve V naši deželi bodo obnovili 142 občinskih uprav HITRA ŽELEZNICA TRST-DIVAČA - Tiskovna konferenca Breg odločno proti Preko trideset društev in organizacij preučilo načrt: visoki stroški, malo koristi, nepopravljiva škoda TRST - Študija o izvedljivosti nove proge Trst-Divača je vzbudila veliko zaskrbljenost prebivalcev dolinske občine: njihove kulturne, športne in ekonomske organizacije so se združile v spontan koordinacijski odbor, ki je podrobno preučili načrt. Z njim niso zadovoljni: svoje številne pomisleke so predstavili na tiskovni konferenci, na kateri so spregovorili Luisa Degrassi, Vojko Kocjančič in Alen Kermac. Na 7. strani RIM - V Italiji bodo danes in jutri evropske in lokalne volitve. Volilnih upravičencev je okrog petdeset milijonov. Italijanski volilci in volilke bodo v evropski parlament izvolili 72 predstavnikov. V Furlaniji-Julijski krajini bodo obnovili pokrajinski svet v Pordenonu in 142 občinskih uprav. Med njimi je kar nekaj občin v narodno mešanih območjih tržaške, goriške in videmske pokrajine. Edina občina z več kot 15 tisoč prebivalci je Sacile v pordenonski pokrajini. Glasovnice za evropske volitve bodo prešteli jutri ponoči, glasovnice za lokalne volitve pa šele v ponedeljek popoldne. Na 2., 6., 13. in 14. strani SSO o odnosih s Slomakom in SKGZ Na 3. strani Predsednika Slovenije in Avstrije pri bivšem taborišču na Ljubelju Na 2. strani Škedenj: dražba za obogatitev šolske ponudbe Na 8. strani Goriški konzorcij vztraja pri načrtu pregrade na reki Soči Na 15. strani Zaradi igralnice se krajani puntajo, lastnik pa napoveduje tožbe Na 16. strani NEMČIJA - Ameriški predsednik na obisku Obama se je poklonil žrtvam Buchenwalda VOLITVE V ŽIVO. " J*- * 7 V ponedeljek na spletni strani www.primorski.eu f WEIMAR - Ameriški predsednik Barack Obama je ob obisku nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald v Nemčiji včeraj dejal, da tega, kar je videl, ne bo mogel pozabiti. "Ta kraj je poln grozot," je dejal Obama in dodal, da je Buchenwald dokaz, da zanikanje holokavsta ni pravilno. "Biti moramo budni, da se kaj takšnega ne bo nikoli ponovilo," je dejal ameriški predsednik, ki je Nemce obenem pohvalil, kako se spopadajo z lastno preteklostjo. Oba-mo je spremljala tudi nemška kanc-lerka Angela Merkel. Na 19. strani V nedeljo bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili POLETNI VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti 2 Sobota, 6. junija 2009 ALPE-JADRAN / Predsednika Türk in Fischer sta v Tinjah doživela prisrčen sprejem il treba zavedati, da je prav zmaga nad nacizmom in fašizmom omogočila nova obzorja svobode in s tem novo Evropo. Govornik komiteja Mauthausen Karnten/Koroška Peter Gstettner je na spominski svečanosti, katero so sooblikovali dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu, spom- nil, da je z obiskom obeh predsednikov prvič v zgodovini dežele Koroške bil počaščen spomin na jetnike na severni strani Ljubelja na najvišji ravni. Opozoril je tudi, da spominske proslave na slovenski strani Ljubelja potekajo že od leta 1950, medtem ko je dežela Koroška o taborišču na se- verni strani dolgo molčala. Slovenija ima zato po njegovih besedah 60 let prednosti v spominjanju, zaradi česar Avstrija »nima moralne pravice, da bi s prstom kazala na Slovenijo in od nje zahtevala, naj razčisti svojo zgodovino«. Ivan Lukan LJUBELJ, TINJE - Danilo Türk in Heinz Fischer skupaj obiskala ostanke bivšega taborišča Srečanje predsednikov tokrat z močno simboliko V Domu prosvete vTinjah odkrit pogovor o odnosih med državama in položaju Slovencev na Koroškem CELOVEC - Včerajšnje že drugo uradno srečanje predsednikov Slovenije in Avstrije, Danila Türka in Heinza Fischerja na slovenskih in avstrijskih tleh je bilo srečanje z močno simboliko. Z obiskom (ostankov) podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen na obeh straneh slo-vensko-avstrijskega mejnega prehoda Ljubelj sta državnika s polaganjem vencev skupno opozorila na nasilje, trpljenje, smrt in zanikanje človekovih pravic. V Domu prosvete v Tinjah, v hiši, ki je znana za odkrit dialog, pa sta se odkrito lotila nerešenega vprašanja slovenske manjšine na Koroškem ter tudi o vlogi, ki jo lahko igrata soseda v Evropski uniji. Močno simboliko pa je nedvoumno izžarevalo tudi skupno srečanje obeh predsednikov s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Pri tem je slovenski predsednik Türk ob svojem obisku v dvojezičnih Tinjah zelo jasno dejal, da manjšinsko vprašanje na Koroškem ni rešeno, predsednik Fischer pa mu je zagotovil, da se Avstrija dobro zaveda svojih dolžnosti in ne bo prenehala s prizadevanji, da reši odprta vprašanja z »odgovornostjo pravne države, v skladu z Avstrijsko državno pogodbo ter razsodbami avstrijskega ustavnega sodišča«. Slovenski predsednik Danilo Türk je v svojem predavanju v Tinjah, ki je potekalo pod geslom »Avstrija -Slovenija: soseda in partnerici v Evropski uniji« v nabito polni dvorani katoliškega doma sploh postavil v središče tematiko manjšinskega vprašanja v spreminjajoči se Evropi. Ko se je lotil vprašanja slovenske manjšine na Koroškem, je izpostavil štiri prednostne teme: jezikovni vidik z dvojezičnim šolstvom, uporabo jezika manjšine kot uradnega jezika in s tem v zvezi tudi dvojezično topografijo, področje medijev in čezmejno gospodarsko sodelovanje in svobodno gibanje ljudi. Omenjena štiri področja - tako slovenski predsednik -bi lahko predstavljala jedro programskega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo in bi bili v korist Slovencev na Koroškem in tudi na Štajerskem. Ob tem je seveda treba upoštevati temeljno načelo, da se o narodni skupnosti »ne more odločati brez njenega sodelovanja in brez konsenza z njo«. S sodelovanjem manjšin da pridobivata Avstrija, »katere lojalni državljani so koroški in štajerski Slovenci, in Slovenija kot država matičnega naroda in kot sila zaščitnica na podlagi Avstrijske državne pogodbe«. »Bistveno pa je, da medsebojnih odnosov ne razumemo konfliktno, ampak kooperativno«, je še pristavil slovenski predsednik in opozoril, da pri vsem tem evropski kontekst omogoča, da omenjena področja obravnavamo bolj sproščeno, bolj internacionalno, kratkomalo evropsko«. Njuno srečanje sta državnika včeraj opoldne začela v spominskem parku na slovenski strani Ljubelja, kjer sta pred spomenikom položila venec, ter se od tam podala še na severno, avstrijsko stran, kjer samo dve tabli spominjata na skozi desetletja zamolčano trpljenje več tisoč ujetnikov iz skoraj vseh evropskih držav. Predsednik Fischer je poudaril, da naj bi bil obisk »vidno znamenje, da se spomnimo žrtev koncentracijskega taborišča.« Poudaril je, da dandanes v obeh državah vlada soglasje, da je treba »tisti čas obsoditi in da je treba v prihodnje preprečiti rasizem in dikaturo«. Slovenski predsednik Danilo Türk je na slovesnosti na zbornem mestu nekdanjega taborišča na severni strani Ljubelja spomnil, da nudi obisk prvič priložnost, da predsednika prijateljskih sosednjih držav obiščeta kraje spomina. Pri tem se je PORTOROŽ Podelili nagrado najboljšemu založniku PORTOROŽ - Organizatorji 3. knjigotrške akademije in 7. kongresa Knjiga na Slovenskem, ki potekata v Portorožu, so združili moči. V znamenju boljšega sodelovanja med založniki in knjigotržci so organizatorji akademije in kongresa na skupni slovesnosti podelili nagrado naj knjigotr-žec leta 2008 Stanki Golob in nagrado naj založnik leta 2008 Srečku Mrvar-ju. Društvo slovenskih založnikov nagrado naj knjigotržec 2008 letos podeljuje drugič. Stanka Golob v Trubarjevem antikvariatu že leta prireja številne kulturne dogodke - dražbe starih knjig in tiskov, tematske razstave in glasbeno-literarne večere. Vsako leto sodeluje tudi na sejmu Antika v Narodnem muzeju Slovenije. Cilj nagrade naj knjigotržec je opozoriti na tiste posameznike, ki so s svojim pristopom in delom opazno zaznamovali trženje in prodajo knjig v preteklosti ali so vzpostavili pomembno povezovalno vlogo med knjigo in kupcem oziroma bralcem knjige. Nagrado naj založnik leta 2008 letos prav tako drugič podeljuje Društvo slovenskih knjigotržcev. Srečko Mrvar si je po mnenju žirije nagrado prislužil zaradi uspešnosti založbe Učila International, ki jo je »praktično iz nič« pripeljal med največje slovenske založbe. ŠENTJANŽ V ROŽU - Na občnem zboru ZSO Marjan Sturm potrjen za predsednika Živahna razprava o bodoči usmeritvi ■ •••• • V • I I krovne organizacije in manjšine nasploh Na fotografiji levo, del delegatov in gostov na občnem zboru; desno predsednik ZSO Marjan Sturm med svojim posegom ŠENTJANŽ V ROŽU - Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem bo tudi v prihodnjih štirih letih vodil kot predsednik Marjan Sturm (58). Pod njegovim vodstvom naj bi levo-liberalna krovna organizacija (in z njo slovenska manjšina) postala še bolj odprta in privlačna. Koncept za to se imenuje »kulturna skupnost«. Obenem bo ZSO nadaljevala politiko dialoga (tudi z nasprotnimi tabori), saj - tako leta 1992 prvič za predsednika izvoljeni Sturm v svojem govoru - dialogu ni alternative. Sturm je na občnem zboru v četrtek zvečer v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu kot edini kandidat od 134 oddanih glasov prejel 114 (85 odstotkov/2005 še 96 odstotkov), delegati pa so izglasovali tudi dva predloga glede bodoče oblike delovanja ZSO-ja: ustanovitev interkulturnega odbora ter delovno skupino, ki naj bi do sredi leta 2010 poglobila od predsednika začeto razpravo o preoblikovanju manjšine v kulturno skupnost. Poleg tega je občni zbor soglasno sprejel resolucijo proti ksenofobiji v Avstriji. Občnega zbora so se udeležili številni častni gosti, med njimi tudi predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) in - prvič - Drago Što-ka (SSO), državni sekretar za Slovence na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predsednik komisije DZ-ja RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Franci Petek ter predstavnica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Zalka Kuchling. NSKS se občnega zbora druge krovne organizacije tokrat ni udeležil. Njegov predsednik Smolle je menil, da je občni zbor bil sklican in organiziran »na meji dovoljenega«. Vnovič izvoljeni predsednik Marjan Sturm je v svojem poročilu po obrazložitvi dokaj dramatičnega demografskega razvoja s procesom staranja in procesom modernizacije na Koroškem, poudaril, da bo slovenska manjšina prisiljena ubrati pot oz. strategije, ki ustrezata sodobnemu času in bodočim generacijam. Pri tem je jasno, da mora biti skupni imenovalec ohranitev jezika in kulture v prostoru, v katerem manjšina živi, je dejal Sturm. S tem v zvezi je napovedal razpravo znotraj ZSO o manjšini kot „kulturni skup-nosti». Delegati in delegatke, ki so bili s tem konceptom prvič soočeni na občnem zboru, so zato sprejeli sklep, da v organizaciji sestavijo delovno skupino, ki naj ob podpori novoustanovljenega interkulturnega sosveta do sredi leta 2010 izdelala delovni načrt za vsebinsko poglobitev koncepta „kultur- ne skupnosti« v smislu, da postanejo koroški Slovenci „zanimiva in atraktivna manjšina». Delovna skupina naj hkrati tudi izdela do naslednjega občnega zbora predlog novih pravil ZSO, tako da bo prenovljena vsebinska usmeritev prišla do izraza tudi v prenovljenem načinu skupnega dela. Predsednik ZSO je v svojem govoru še napovedal, da se bo njegova organizacija v novi mandatni dobi zavzela za temeljito reformo avstrijskega zakona o narodnih skupinah. V tem sklopu naj bi našli tudi odgovor na vprašanje skupnega političnega zastopstva koroških Slovencev. Najbolj učinkovita prehodna rešitev pa je razširitev Koordinacijskega odbora na Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, je pristavil Sturm. Glede politike dialoga pa je ponovil, da bo nadaljeval s svojimi skupnimi nastopi s predsednikom „Heimatdiensta« Josefom Feldnerjem („Če se ne pogovarjaš, potem tudi ni premikov in sprememb») in poudaril, da je o svoji poti „prepričan«. Sturmovi skupni nastopi s Feldnerjem so bili tudi glavna tema dokaj ostre, a dokaj stvarne razprave. Večina razpravljavcev pri tem ni skrivala, da ima težave z nastopi predsednika ZSO, še posebej pa s Feldnerjem in skupino okoli njega. Nadaljnja tema razprave je bilo skupno zastopstvo, kjer je dokaj hitro postalo jasno, da z enotnim oz. usklajenim nastopanjem manjšine ni nujno povezna tudi organizacijska enotnost. O organiziranosti naj odloča manjšina sama, je bilo poudarjeno, to stališče pa sta med drugim podprla v njunih pozdravnih besedah tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in državni sekretar za Slovence Boris Jesih. Na občnem zboru v centru k&k v Šentjanžu v Rožu so sprejeli tudi resolucijo z naslovom »Odločno proti ksenofobiji«. V njej se ZSO odločno postavlja proti vsaki ksenofobiji v Avstriji, proti antisemitskim in protiislamskim izpadom in oživljanju nacistične miselnost s strani skrajno desničarskih sil, ki dobiva podporo celo od najvišjih državnih predstavnikov kot npr. Martina Grafa s svobodnjaške stranke (FPO). Slednji naj odstopi z mesta tretjega predsednika parlamenta, če pa tega sam ne bo storil, pa naj druge parlamentarne stranke poskrbijo za njegov umik, zahteva ZSO v soglasno sprejeti resoluciji. Predsedniku izraelitske skupnosti v Avstriji Arielu Muzicantu in judovski verski skupnosti IKG pa je ZSO izrekla svojo solidarnost. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sobota, 6. junija 2009 3 TRST - Volilni shod vodje demokratov Daria Franceschinija »Kdor ne gre na volitve v bistvu pomaga Silviu Berlusconiju« »Mi smo v opoziciji in naša glavna dolžnost je, da nadzorujemo delo vlade« TRST - »Danes in jutri pojdite na volišča, ker absentizem tako ali drugače pride prav le Silviu Berlusconiju«. Vodja Demokratske stranke Dario Franceschini je včeraj iz Trsta še zadnjič pozval ljudi, da gredo na volitve in da z glasom njegovi stranki pokažejo, »da ministrski predsednik ni gospodar Italije«. Franceschini je priznal, da so notranje politične teme v tej kampanji popolnoma zasenčile Evropo. za kar po njegovem nosi največ odgovornosti Berlusconi. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker je ministrski predsednik od vsega začetka predstavil te volitve kot neke vrste referendum za ali proti vladi. In drugič, ker se kandidira za evropski parlament vedoč, da se bo dan po izvolitvi odpovedal mandatu v Stras-bourgu, ki je nezdružljiv z mestom ministra in poslanca v italijanskem parlamentu. »Naša stranka kandidira ljudi, ki bodo ostali v evropskem parlamentu in tam trdo delali,« je poudaril Franceschini, ki je izpostavil, da je 40 odst. kandidatov D S ženskega spola. Berlusconi je vsekakor edini voditelj držav Evropske unije, ki kandidira na teh volitvah. Marsikdo v levi sredini ima po Franceschinijevem prepričanju razloge za razočaranje in črnogledost, to pa ni trenutek, da bi se človek predal malodušju. Kljub vsem težavam in protislovjem je Demokratska stranka po njegovem zelo dober in perspektiven politični projekt, ki je in še bo močno prevetril italijansko politično sceno. Franceschini se je skušal izogibati spletkam in govoricam o Berlus-conijevem osebnem življenju. Dejal je, da ne verjame zaroti, o kateri govori ministrski predsednik, tako da je treba ločiti osebne zadeve od politično-institucionalnih posledic znanih dogajanj. Voditelj demokratov zaupa sodnikom tudi v aferah (glej nedavne aretacije v Beneventu), v kateri so neposredno vpleteni politiki in upravitelji iz vrst DS. Berlusconi je celo prepričan, da se za kritičnim pisanjem tujih časopisov o njemu in njegovi vladi, skriva komplot, ki na bi ga »reži-rala» italijanska opozicija. »Prišli smo celo do točke, ko bi Berlusconi hotel usmerjati italijansko opoziciji kako in kaj naj dela. Desna sredina naj vlada Italiji, kot so odločili volilci leta 2008, mi pa bomo še naprej nadzorovali in po potrebi kritično ocenjevali njeno delo«, je še rekel Franceschini na srečanju v kavarni Tommaseo. Kriza, ki jo doživlja Italija, ni psihološka, kot trdijo nekateri vidni predstavniki vladne koalicije, ampak zelo realna. O tem ne govorijo le statistike, temveč o tem priča življenjski standard povprečne italijanske družine. Franceschini verjame, da bo Evropska unija bližja državljanom, za kar pa mora premostiti kar nekaj notranjih protislovij. Zelo je hvalil ameriškega predsednika Baracka Obamo ter izpostavil njegov nedavni spravni govor do arabskega in islamskega sveta. Demokrati računajo na boljše sodelovanje med ZDA in Evropo. Dario Franceschini je včeraj v Trstu pozval volilce in volilke, naj danes in jutri pojdejo na volišča kroma VOLILNA PREIZKUŠNJA - FJK vključena v severovzhodno okrožje Evropske volitve Volišča odprta danes od 15. do 22. ure, jutri do 22. ure - Glasovnica rjave barve RIM - V Italiji bodo danes in jutri, poleg lokalnih, tudi evropske volitve. Italijanski volilci in volilke bodo v evropski parlament izvolili 72 poslancev in poslank. Volilni sistem je proporcionalni s 4-odstotnim volilnim pragom. Državno ozemlje je razdeljeno na pet okrožij: severozahod, severovzhod, srednja Italija, južna Italija ter otoka Sicilija in Sardinija. Preštevanje glasovnic se bo začelo jutri zvečer takoj po zaprtju volišč, tako da bodo prvi neuradni rezultati znani že ponoči. Furlanija-Julijska krajina je vključena v severovzhodno volilno okrožje, ki zaobjema še Tridentinsko-Južno Tirolsko, Veneto in Emilio- DOBAVA IN MONTAZA Romagno. V tem okrožju bo izvoljenih trinajst evroposlancev. Glasovnica je rjave barve.Gla-sujemo tako, da prekrižamo simbol izbrane stranke ali gibanja. Ob tem lahko napišemo tri preference s priimki izbranih kandidatov ali kandidatk. Le volilci Južnotirolske ljudske stranke lahko oddajo le eno preferenco, kot je razvidno tudi na glasovnici. Med kandidati so tudi trije Slovenci. Deželni svetnik Igor Kocijančič kandidira na komunistični listi. Njegovi volilci mu lahko oddajo preferenco tudi tako, da ob simbolu napišejo samo Igor. Na listi Sinistra e liberta (Levica in svoboda) kot neod- visen kandidira Igor Komel, ravnatelj goriškega Kulturnega doma. Na listi Južnotirolske ljudske stranke v predstavništvu Slovenske skupnosti kandidira tržaški pisatelj Boris Pahor. V Sloveniji bodo evropske volitve le jutri do 19. ure. Slovenija bo v Strasbourg izvolila sedem svojih predstavnikov. Volilni sistem je tudi tukaj proporcionalen. Za mesta v evropskem parlamentu se poteguje dvanajst list oziroma strank. Na glasovnici so zapisane po naslednjem vrstnem redu: NSi, Stranka mladih Slovenije, SLS, Krščanski socialisti Slovenije, SD, Združeni zeleni, DeSus, SDS, Zares, Neodvisna lista za pravice bolnikov, LDS in SNS. Manjšina Odbor SSO tudi o Slomaku in SKGZ ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je svojo redno sejo posvetil v glavnem aktualnim in konkretnim problemom, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji, s posebnim ozirom na svetovno in evropsko gospodarsko krizo, kateri še ni videti zadovoljivega izhoda. Po daljšem uvodnem poročilu predsednika Draga Štoke so bili člani izvršnega odbora natančneje seznanjeni predvsem s splošno tematiko slovenskih šol vseh vrst in stopenj. O tem je izčrpno poročala Jelka Cvelbar, odgovorna pri SSO za ta resor. S tem v zvezi je izvršni odbor SSO povsem osvojil predlog, da se v najkrajšem možnem času organizira simpozij o ovirah, ki danes preprečujejo slovenski šoli, da koristi njej namenjena sredstva. Prioritetno pri tem pa je tudi vprašanje reforme višjih srednjih šol. V nadaljevanju seje je odbor razpravljal o gospodarsko-finančni situaciji v zamejstvu in obmejnem prostoru, o nameravanih spremembah v Državnem zboru Republike Slovenije zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu, nadalje o nameravanem krčenju v deželnem merilu zakona 482 za zaščito manjšin, o nedavni odločbi Tersko-be-neške-briške gorske skupnosti o prostorih v Špetru ter o Slovenski manjšinski koordinaciji in njenem bodočem delovanju. Člani izvršnega odbora SSO so s tem v zvezi ocenili dosedanjo dejavnost Slomaka in prišli do zaključka, da je nujno biti dosledni pravilom, ki jih predvideva statut te organizacije. Med drugim je predvidena rotacija med zvezami ter ustanoviteljicami in tega principa se moramo v demokratični družbi tudi držati. Zato je SSO mnenja, da sedanji poslovodeči predsednik Slomaka Jože Hirnok še nadalje vodi organizacijo, vsaj za eno dobo poslovnega leta. Če bi se zadeva pa kakorkoli zakomplicirala, SSO že zdaj izjavlja, da je pripravljen voditi predsedniško mesto Slomaka. Člani Izvršnega odbora so se nadalje dotaknili tudi poročil in razprave na občnem zboru oz. kongresu SKGZ in pri tem soglasno poudarili, da je samo preko poštenega in konstruktivnega sodelovanja med obema krovnima organizacijama možno premostiti premnoge težave predvsem finančne narave, s katerimi se danes srečujejo skupne ustanove, ki nam morajo biti vsem pri srcu in ne smejo biti v zakupu nikogar, ker so njihovi problemi skupni nam vsem, ki nam je mar predvsem za resnično in pozitivno sodelovanje na tem našem narodnostno skupnem prostoru. Na koncu seje so člani Izvršnega odbora SSO sklenili, da se skliče redno zasedanje deželnega sveta SSO in sicer 1. julija na sedežu krajevnih organizacij v Devinu. Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 4 Sobota, 6. junija 2009 GOSPODARSTVO INOVATIVNOST - Diana Bracco na posvetu združenja tržaških industrijcev V krizi je znanje še bolj pomemben strateški element Odgovorna za raziskovanje in inovativnost pri Confindustrii pohvalno o FJK TRST - »Nov nacionalni program za raziskave mora biti in je lahko priložnost za nov začetek, kajti zasnovati razvoj na znanju in torej na raziskovanju in inovativnosti je imperativ, ki je še bolj strateški v trenutkih krize, kot je ta, ki ga preživljamo,« je prepričana Diana Bracco, predsednica posebnih projektov Raziskovanje in inovativnost in Expo 2015 v okviru Confindustrie. Braccova, ki je bila včeraj gost javnega posveta tržaških in-dustrijcev z naslovom Inovativnost velja tveganje - kulturni izziv, je v pogovoru z novinarji pred srečanjem v dvorani Friu-lie v Ul. Locchi povedala, da njena družina izhaja iz Malega Lošinja in je ohranila vezi s tukajšnjimi kraji: družinsko farmacevtsko podjetje sodeluje pri iniciativah tržaškega okoliša za molekularno bio-medicino, odprlo je raziskovalni laboratorij v AREA Science parku in proizvodni obrat v Torviscosi. Diana Bracco je prepričana, da bo Furlanija-Julijska krajina protagonistka pri velikih nacionalnih projektih, kot sta milanski Expo 2015 in peti koridor oziroma hitra železnica, strateški razvojni priložnosti. Tema milanskega expoja bo prehrana, torej področje, na katerem ima Italija veliko odličnosti. Confindustria zato poziva velika podjetja, naj promovirajo projekte verig, ob tem pa je prepričana, da bo naša dežela s svojim potencialom igrala vlogo protagonistke. Tržaški župan Roberto Dipiazza je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da mora biti pozornost za inovativnost zelo visoka pri vseh akterjih, vključno s politiko, ki mora za dosego ciljev delovati po merilih zaslužnosti. Tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat je izpostavila potrebo po si-negijah med protagonisti razvoja: »Močna vlaganja je treba izvesti predvsem v mala in srednja podjetja, ki imajo pogosto težave pri inoviranju. Naša naloga je poiskati najbolj ustrezne poti.« Deželna odbornica za delo, raziskovanje in univerzo Alessia Rosolen je izrazila prepričanje, da bi »morala inovativnost napolniti naše življenje, vendar državljani pogosto ne vidijo učinke izvedenih naložb«. Po njenem prepričanju je potrebna »skupna režija, ki nam bo omogočila, da bomo konkurenčni navzven«. Rosolenova je tudi povedala, da je deželni odbor sprejel predlog podpredsednika tržaških indu-strijcev Nicole Pangherja za protikrizni dekret, in sicer uvedbo posebnega sistema ocenjevanja v javne razpise, ki bo omogočil dajati prednost podjetjem, ki so investirala v inovativnost. Diana Bracco ob včerajšnjem prihodu na posvet tržaških industrijcev o inovativnosti kroma Organizator posveta Nicola Pang-her je povedal, da je bil cilj komisije za inovativnost pri tržaškem združenju industrijcev ravno »promocija kulture inova-tivnosti, ki naj raziskovalnim ustanovam, univerzam in javnim upravam omogoči podpiranje inovativnih projektov, takih, ki bodo prebivalcem naše dežele in mesta dali možnost uživati sadove pomembnih vlaganj v raziskovanje in razvoj, izvedenih v Trstu«. Pooblaščeni upravitelj deželne finančne družbe Friulia Federico Mares-cotti, ki je kot gostitelj odprl včerajšnje srečanje, je poudaril, da je »inovativnost v DNK Friulie, saj družba pomaga podjetjem ne samo finančno, ampak podpira njihovo rast tudi z inovativnimi idejami«. »Naslednje, že sklenjene naložbe bodo usmerjene na integrirane fotovoltaične tehnologije na strehah, na kirurške robote, na termoizolacijske materiale z visoko zmogljivostjo,« je napovedal Marescotti. Uvodnemu delu s pozdravi predstavnikov oblasti je sledila okrogla miza, pri kateri so sodelovali deželna odborni-ca Alessia Rosolen, rektor tržaške univerze Francesco Peroni, predsednik AREA Science parka Giancarlo Michel-lone, predsednik tehnološkega okoliša Di-tenave Livio Marchesini, predsednik tržaškega kavnega grozda Furio Liverani in podpredsednik Assindustrie Nicola Pangher, srečanje pa je, kot omenjeno, sklenila častna gostja Diana Bracco. Deželni odbor FJK prihodnji teden o rebalansu TRST - Predlog zakona o rebalansu deželnega proračuna bo v ponedeljek na dnevnem redu zasedanja deželnega odbora, je sporočil predsednik Dežele Renzo Ton-do. Pojasnil je, da bodo proračunske spremembe vredne okrog 15 milijonov evrov, od katerih je milijon namenjen Abrucom, deset milijonov pa desetim občinam v FJK. Kot je poudaril, višina letošnjega rebalansa dosega komaj desetino lanskega. Novo dvorano videmske trgovinske zbornice včeraj poimenovali po Adalbertu Valdugi VIDEM - Na videmski trgovinski zbornici so včeraj odprli novo zborno dvorano in jo poimenovali po Adalbertu Valdugi, umrlemu predsedniku furlanske Confin-dustrie in pred tem predsedniku videmske zbornice. Slovesnosti ob poimenovanju so se poleg predstavnikov institucij, med njimi videmskega župana Furia Hon-sella in predsednika Dežele Renza Tonda, udeležili tudi vdova in trije otroci Val-duge. Predsednik videmske trgovinske zbornice Giovanni Da Pozzo je dejal, da je posvetitev dvorane Valdugi »izraz spoštovanja in ljubezni do velike osebnosti, ki je toliko naredila za trgovinsko zbornico in za gospodarsko in družbeno okolje Fur-lanije«. Za Tonda je Valduga »delal za realno, konkretno gospodarstvo, v njegovem značaju pa se razpoznava veliko podjetnikov iz dežele«. Predsednik se je spomnil tudi »jasnosti stališč, ki jih je Valduga vedno sprejemal z velikim pogumom«. Po izhodu iz krize bo prihodnost v inovativnosti BLED - Drugega dne mednarodne konference z naslovom Vodenje v krizi - izzivi in priložnost za Evropo, so udeleženci nadaljevali razpravo o vzrokih za krizo in nasvetih za prihodnost. Strinjali so se, da bo potrebno več inovativnosti. Predsednik Illy Group Riccardo Illy je menil, da bo treba spremeniti tehnologije in postati inovativnejši. Glede na vse bolj globalne probleme v svetu potrebujemo tudi globalno vodstvo, je menil in opozoril, da je treba sprejeti t.i. življenjske kroge držav in kontinentov: 20. stoletje je pripadlo ZDA, 21. stoletje pa bo Kitajski. PORTOROŽ - Delničarji Istrabenza so na včerajšnji skupščini v Portorožu sprejeli predlog o dokapitaliza-ciji osnovnega kapitala s sedanjih 21,6 milijona evrov na 165,2 milijona evrov. Predlog je podprlo 98 odstotkov kapitala oziroma 4.311.854 od skupaj 4.369.473 delnic z glasovalno pravico. Istrabenz bo v okviru dokapitalizacije izdal 34,4 milijona novih delnic v emisijskem znesku 13,80 evra, kar skupaj znese 475 milijonov evrov. Po povečanju bi bil celotni osnovni kapital družbe razdeljen na 39,6 milijona delnic. Dokapitalizacija bo uspela, če bodo vpisane in vplačane vse na novo izdane delnice. Prednostno pravico do vpisa novih delnic bodo imeli obstoječi delničarji, in sicer v razmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu družbe. Rok za vpis in plačilo delnic se izteče čez petnajst dni. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič je podporo delničarjev dokapitalizaciji ocenil pozitivno, saj da »upravi omogoča odpravo razlogov, ki so družbo pripeljali v nastalo situacijo«. Ali bo uspela, Topič ni želel napovedati, prav tako ni želel govoriti o morebitnih kupcih, ki bi bili pripravljeni vplačati zahtevano vsoto. Pogajanja z bankami upnicami se po Topičevih besedah zaključujejo. V primeru, da do 30. junija do dogovora ne bo prišlo, je uprava Istrabenza dolžna sprožiti postopke o prisilni poravnavi. Topič, ki je prepričan, da je »sporazumna poravnava najboljši izhod za vse«, je poga- janja z bankami sicer ocenil pozitivno. Upa, da bo do prihodnjega tedna prišlo do dogovora med bankami, ki imajo z družbo sklenjene reodkupne pogodbe, in tistimi, ki jih nimajo. V prihodnjem tednu pričakujejo tudi uradni odgovor bank na Istrabenzovo ponudbo o skupni odprodaji paketa Petrolovih delnic iz reodkupnih pogodb. O morebitnih kupcih in višini kupnine Topič ni želel konkretneje spregovoriti, po njegovih besedah bi lahko Istrabenz za paket delnic dobil do 60 milijonov evrov. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant je možnost, da bi se dokapitalizacija izvršila v predlaganem znesku, označil kot malo verjetno. V neuspeh dokapitalizacije je prepričan tudi predsednik društva malih delničarjev Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič, ki meni, da tako velikega zneska trenutno ni na prostem trgu. Če dokapitalizacija ne bo uspela, bo po Stankovičevih ocenah sledila prisilna poravnava ali stečaj, ki bi bil za male delničarje najslabša možnost. Stankovič je vodstvu družbe še predlagal, naj proti tistim, ki so v družbi odgovorni za Istra-benzove težave, vložijo odškodninske zahteve. Delničarji Istrabenza na skupščini sicer niso podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2008. Tako je glasovalo skoraj 70 odstotkov navzočega kapitala oziroma približno tri milijone delnic z glasovalno pravico. EVRO 1,4177 $ +0,58 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. junija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 5.6. 4.6. ameriški dolar japonski jen 1,4177 137,48 1,4095 136,32 kitajski juan ruski rubel inHnckn niruia 9,6871 43,5789 66,7910 9,6313 43,6440 66,5350 II lUMjIVa 1 ULJlla danska krona hnt"anc:U'i ti int" 7,4472 0,8792 7,4479 0,8689 Lsl 1 Lcl 1 O M 1 Ul 1L švedska krona nAn c ^ 1/rAna 10,9250 8,9700 10,8115 8,9055 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 27,003 1,5191 26,931 15126 jviv.aiji\i iiuiiiv estonska krona TAnnt 15,6466 289 10 15,6466 287 10 1 1 lcl k™111 zatem Pa so se čebele porazgubile. GORICA - Proces zaradi trčenja letala in tovornjaka V kabini s pilotoma tretja, a še neznana oseba V kabini letala družbe Alitalia, ki je 20. aprila 2004 na progi ronškega letališča trčilo v tovornjak, je ob dveh pilotih morda bila tretja oseba. To naj bi izhajalo iz zvočnih posnetkov, opravljenih v kabini v trenutku, ko je prišlo do trka. Šlo naj bi za moškega, je na včerajšnji sodni obravnavi na sodišču izjavil Marcello Ralli, kon-zulent državnega tožilca v procesu, v katerem je štirinajst oseb osumljenih nenamerne povzročitve nesreče v obtežilnih okoliščinah. Trčenje je povzročilo zlom desnega krila letala in izpust velikih količin goriva, enajst potnikov pa je utrpelo lažje poškodbe. Sodni kolegij, ki mu predseduje Matteo Trotta, je včeraj sklenil, da bo naslednja obravnava 23. oktobra. Med osumljenci so bivši predsednik letališča Giorgio Brandolin, pilota Massimo Giavagnoli in Roc-co Matese, nadzornika letalske dejavnosti Enrico Sto-cola in Remo De Caneva, direktor letališkega okrožja Mario Bianchi ter funkcionar ustanove ENAV v Ron-kah, Angelo Sussi. Državni tožilec meni, da bi tretja, a še neznana oseba lahko pojasnila dinamiko nesreče. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 6. junija 2009 1 5 GORICA-DOBERDOB - Na nižjih srednjih šolah 10. junija konec pouka Slovenske tretješolce čaka »mala matura« Za 24 doberdobskih učencev bo naloga iz slovenščine 13. junija, za 44 goriških vrstnikov dva dni kasneje V sredo, 10. junija, se bo tudi na slovenskih nižjih srednjih šolah v goriški pokrajini zaključil pouk. Učence, ki obiskujejo tretje razrede, pa čaka pred sončenjem na plaži še ena preizkušnja. Mala matura se bo najprej začela na nižji srednji šoli v Doberdobu, dva dni kasneje pa bodo s pisnimi nalogami startali na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. V Doberdobu se bo z »malo maturo« letos spoprijelo 24 tretješolcev. Prva pisna naloga (iz slovenščine) bo na vrsti v soboto, 13. junija. V ponedeljek, 15. junija, bodo učenci pisali nalogo iz italijanščine, 16. junija pa nalogo iz angleščine. V sredo, 17. junija, bo potekala preizkušnja iz nemškega jezika, dan kasneje pa bodo učenci izpolnili test zavoda INVALSI (»Istituto nazionale per la valutazione del sistema educativo di istruzione e di for-mazione« - Državni inštitut za ocenjevanje vzgojnega in izobraževalnega sistema). Gre za lansko novost, ki zadeva vse nižje srednje šole v Italiji in je predvidena po zakonu 176 z dne 25. oktobra 2007. Cilj vprašalnika je ovrednotenje stopnje znanja in dojemanja učne snovi, ki so jo učenci dosegli ob zaključku nižje srednje šole. V petek, 19. junija, bodo doberdobski »mali maturantje« pisali še nalogo iz matematike, datum, ko se bodo začeli ustni izpiti, pa ni še točno določen. Predsednica komisije bo ravnateljica šole Ivan Trinko Elizabeta Kovic. V Gorici se na malo maturo pripravlja 44 slovenskih nižješolcev. Le-ti se bodo v slovenščini preizkusili v ponedeljek, 15. junija, v naslednjih dneh pa bodo pisali pisno nalogo iz italijanščine, nalogo iz angleščine, test zavoda INVALSI in pisno nalogo iz nemščine. Naloga iz matematike jih čaka v soboto, 20. junija. Na tajništvu šole Trinko so pojasnili, da se bodo kolokviji začeli v ponedeljek, 22. junija. Predsednica komisije, ki bo preverjala znanje učencev obeh sekcij, bo ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden. Zaključni dan pouka bo za učence vseh razredov nižje srednje šole v Doberdobu zelo živahen. V sredo bo namreč po šolski maši potekal športni dan, v okviru katerega se bodo učenci pomerili v različnih panogah. (Ale) RAJONSKI SVETI »V glavnem delamo kot prostovoljci« »V zadnjih časih se v medijih pojavljajo izjave krajevnih upraviteljev, ki ocenjujejo, da so rajonski sveti nepotrebni in da jih je treba zato ukiniti. Bral sem, da je deset rajonskih svetov v Gorici preveč. Nihče pa ne pove, da so stroški za goriške rajone zelo omejeni, njihovi predstavniki pa skrbijo za vrsto pobud in problematik. Večji del dejavnosti rajonskih svetnikov temelji na prostovoljnem delu.« S temi besedami je predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj včeraj izrazil nezadovoljstvo nad načrtom dežele FJK, ki po besedah odbornice Federice Seganti namerava še pred koncem leta ukiniti rajone v Trstu, Gorici in Pordenonu (v Vidmu jih po lanskih volitvah niso obnovili). Nekateri mediji so poročali, da z ukinitvijo oz. znižanjem števila rajonskih svetov soglašata tudi tržaški in goriški župan. »Ni pošteno, da se o rajonskih svetih govori brez razlikovanja. V Trstu imajo le sedem rajonov, eden ali dva izmed le-teh pa staneta občino kot deset rajonskih svetov v Gorici,« je poudaril predsednik štandreškega krajevnega sveta Marjan Brescia. Bandelj je še ocenil, da bi se morala goriška občina boriti za rešitev rajonov, pri tem pa bi se morala sklicevati na zaščitna zakona 482/1999 in 38/2001. ŠTEVERJAN - Prireditev z otroki osnovne šole in vrtca Glasbeni zaključek Uprizorili so glasbeno igro Moj dežnik je lahko balon - Po nastopu loterija in sejem Števerjanski otroci med četrtkovim nastopom ob zaključku šolskega leta bumbaca Z glasbeno igro Moj dežnik je lahko balon so v otroci, ki obiskujejo osnovno šolo Alojz Gradnik in vrtec v Števerjanu, v četrtek na najlepši način praznovali konec letošnjega šolskega leta. Okrog 50 nastopajočih je pravljico Ele Peroci predstavilo množični publiki staršev, sorodnikov in prijateljev, ki so se zbrali v telovadnici števerjanske osnovne šole. Pravljico je v glasbeni spektakel priredila Michela De Castro, ki je med letom vodila glasbeni projekt, za izvedbo katerega se je zavzela občinska uprava. Pri glasbenih delavnicah so sodelovali osnovnošolci in otroci vrtca, ki so v četrtek recitirali, prepevali narodne in Bitenčeve pesmi ter igrali na violino, trobento, flavto, klavir in na Orff instrumente. Občinstvo je nastopajoče, ki so s pomočjo učiteljic izdelali tudi pisane koreografske klobučke, nagra- dilo z bučnim aplavzom. Otroke so učiteljice pohvalile tudi zaradi uspehov, ki so jih med letom dosegli na Vegovem tekmovanju, Mali Vilenici, bralni znački, športnem dnevu, likovnih natečajih in drugih pobudah. Po spektaklu in zahvalah so predstavniki staršev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, priredili bogato loterijo. Marinka Černic je pojasnila, da bodo del zbranega denarja uporabili za nabavo video projektorja. Starši so v četrtek ne nazadnje priredili družabnost na šolskem dvorišču, ki so ga pred kratkim sami uredili. Na njem je po zaključku loterije potekal še sejem starih knjig in igrač v priredbi samih otrok, ki so bili z »izkupičkom« izredno zadovoljni. Pravi konec pouka bodo učenci šole Gradnik dočakali v sredo, ko si bodo po šolski maši privoščili tradicionalni sladoled. (Ale) PODGORA - Jez Lorenzon: Na potezi ne mi, a institucije Reka Soča pri »PAŠERELI« bumbaca Lani so strani krajevnih časopisov polnile polemike okrog namena konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine, da zgradi jez na Soči med Pevmo in Štmavrom. Po »vstaji« krajevnih svetov, nekaterih občinskih svetnikov, pokrajine, društev in okoljevarstveni-kov se je pojavil predlog, ki ga je konzorcij pozitivno ocenil, da bi namesto gradnje jezu popravili porušeno rečno pregrado pri »pašereli« v Podgori. Začeli so se pogovori, nato pa je vse utihnilo. O tem, ali je projekt rečne pregrade na Soči še aktualen, predsednik konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Eno Lorenzon pravi, da je načrtovana infrastruktura nujno potrebna. »Odgovarjala bi potrebam kmetijstva, preprečila pa bi tudi, da bi bila v sušnih mesecih koncentracija koliformnih in drugih bakterij v Soči previsoka. Analize, ki jih redno opravljamo, jasno kažejo, da je onesnaženost vode zaskrbljujoča,« je včeraj povedal in dodal, da je za onesnaženost kriv predvsem Koren. »Sedaj pa ni na potezi naš konzorcij, temveč javne institucije, ki so odgovorne za razvoj teritorija. Mi lahko le čakamo, da nam poverijo nalogo izgradnje rečne pregrade,« je povedal Lorenzon. Poudaril je, da je konzorcij prepričan, da je podgorska »opcija« boljša od lokacije, ki so jo predlagali na začetku. To je potrdil predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je povedal, da krajani ne zavračajo ideje, da bi pri mostu med Podgoro in Stražcami popravili porušeno rečno pregrado. Tudi pokrajinska od-bornica Mara Černic ocenjuje, da bi bila dograditev rečne pregrade v Podgori primernejša. »Pred posegom pa je treba s podatki ugotoviti, ali je zaradi upada količine padavin gradnja rečne pregrade res nujna. Hkrati gre podčrtati, da bi ne šlo za pravi jez, temveč za "prečko",« pravi odbornica. (Ale) GORICA - Filatelistični klub Lovrenc Košir prvič razstavlja v Kulturnem domu Ob filateliji poklon Feiglu Na ogled znamke na temo gorništva, alpinizma, športa, skavtizma, Disneya, pa še razglednice s Solkanom, Sesljanom, Devinom in Gorico Filatelistične razstave se redko pojavljajo v naših kulturnih domovih. To je bil eden izmed uvodnih poudarkov ob četrtkovem odprtju razstave v goriškem Kulturnem domu. V tamkajšnjih prostorih namreč prvič gostijo slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir iz Trsta, ki ima Četrtkovo odprtje razstave znamk, razglednic in Feiglovih knjig v goriškem Kulturnem domu bumbaca med svojimi člani vnete zbiralce znamk, razglednic ter posebnih in spominskih izdaj. Igor Tuta, član društva Košir, je med svojim posegom poudaril, da se društvo s prirejanjem razstav želi posebej spomniti pomembnih obletnic iz naše zgodo- vine. Povod za goriško razstavo, ki bo na ogled do 22. junija, je bila dvojna obletnica goriškega pisca, urednika, humorista, kulturnika in misleca Damirja Feigla. Letos namreč poteka 130 let od njegovega rojstva in 50 let od smrti; po njem se tudi imenuje slovenska knjižnica na Verdijevem korzu v Gorici. Zato je razstava dvojna. Poleg panojev z znamkami in razglednicami v pritličnem preddverju so v zgornjih prostorih Kulturnega doma razstavljene prve izdaje petnajstih Feiglovih knjig. Na ogled je tudi dokumentarno gradivo, in sicer nekateri članki, dokumenti in fotografije. V svoji uvodni obrazložitvi je Tuta predstavil filatelistično dejavnost, ki je povezana s številnimi področji, ter o znamkah dejal, da na malem pravokotnem papirčku najdemo marsikaj, tako na primer počastitev pomembnih obletnic in dogodkov, kulturni utrip nekega naroda, naravne lepote te ali one dežele, vpogled v živalski in rastlinski svet in še marsikaj. Razstavo z naslovom Pot skozi čas je klub Košir pripravil s pomočjo sorodnega društva iz Nove Gorice in nekaterih zbiralcev starih razglednic. Na njenem odprtju je spregovorila tudi predstavnica Feiglove knjižnice iz Gorice. Danes je Feigel v širši javnosti bolj malo poznan, deloval pa je v obdobju, ki so ga zaznamovali dve svetovni vojni, nastop fašizma in negotovost v času po razmejitvi. V Feiglovi literaturi - je bilo povedano - se prepletajo elementi satire in groteske, fantastike in pustolovstva, njegov opus je namenjen Gorici, njeni okolici in prebivalcem, vse pa je začinjeno s humorjem, ki je bil pri Feiglu vedno prisoten. Filatelistični klub Lovrenc Košir in razstavljeno gradivo je podrobno predstavil predsednik kluba Peter Suhadolc. V pritličnih prostorih so izpostavljeni panoji s tematskim prikazom. Na ogled so znamke, ki so posvečene gorništvu in alpinizmu, športu in skavtizmu. Razstavljene so tudi številne razglednice o znamenitem železniškem mostu v Solkanu, o Sesljanu in Devinu ter podobe s sprehodov po Gorici. V zgornjih prostorih so ponudili na ogled znamke, ki so jih razne države posvetile junakom iz Disneyevih risank, postavili pa so tudi panoje, ki so namenjeni zgodovini pošte na Primorskem, italijanski pošti od leta 1945 do 1962 ter slovenski pošti od 1991 do 2002. V vseh primerih gre za vrhunski prikaz filatelije, ki pa ga je, po mnenju nekaterih prisotnih, nekoliko skazil organizacijski spodrsljaj. Na nekaterih panojih so podnapisi izključno v angleškem jeziku, ki ga mnogi obiskovalci ne obvladajo. Organizator je sicer pojasnil, da so »sporni« panoji namenjeni v Ameriko, gre pa vsekakor za nerodnost, ker razstavo v slovenskem Kulturnem domu prireja slovensko društvo. (vip) 16 Sobota, 6. junija 2009 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Prebivalci Podmarka proti igralnemu salonu v Rožni dolini Domačini se puntajo, lastnik napoveduje tožbe Za objekt ob judovskem pokopališču se zanima tudi judovska skupnost iz Trsta Igralni salon, ki kvari noči prebivalcem Podmarka Z odprtjem igralnega salona Fortuna v Rožni dolini tik ob krožišču, ki je z delovanjem na novi lokaciji začel sredi aprila, naj bi se prebivalcem Podmarka močno poslabšala kakovost bivanja. Pritožujejo se nad povečanim hrupom in svetlobnim onesnaževanjem, zaradi katerega ponoči ne morejo spati. Pred nekaj dnevi so organizirali celo protestni shod, na katerem se jih je zbralo več kot trideset. Opozarjali so na povečanje hrupa, prometa in negativne posledice utripajoče svetlobe ter zagrozili s tožbami oziroma zaporo ceste do igralnega salona, če se razmere ne uredijo. Nekateri med njimi so zahtevali celo, da se mora igralni salon s tega območja preseliti. Protestnega shoda sta se udeležila tudi podžupan in tajnik občine Šempeter-Vrtojba, Zvonko Mavrič in Dušan Bremec. Slednji je prebivalcem obljubil, da bo z njihovimi zahtevami seznanil odvetnico, ki občino zastopa v tožbi zoper koncesijo. Kot je znano, je župan občine Šem-peter-Vrtojba, Dragan Valenčič, že pred časom tožil državo, ker urad za prirejanje iger na srečo pri podeljevanju koncesije igralnemu salonu občine ni zaprosil za nezavezujoče mnenje. Na šempetrski občini koncesiji nasprotujejo, ker stoji salon tik ob naselju Pod-mark in manj kot 150 metrov od državne meje, kar naj bi bilo v nasprotju s pravilnikom. Bremec je včeraj pojasnil, da so odvetnico z zahtevami krajanov že seznanili, o predlogu krajanov, da naj občina toži lastnika, pa je povedal, da bodo počakali na odločitev glede tožbe države na upravnem sodišču, ki jo pričakujejo še letos, saj bi v primeru ugodne rešitve, to razrešilo tudi stisko krajanov, ki pa lahko sami vložijo tožbe za motenje posesti. Darko Velikonja iz igralnega salona Fortuna je v zvezi z očitki povedal, da se je vse skupaj začelo že pred odprtjem salona s pritožbami na račun preveč hrupnih klimatskih naprav. »Čeprav je tehnični pregled pokazal, da je vse o.k., smo se vseeno odločili za protihrupno zaščito, ki bo najverjetneje zaključena že pri- hodnji teden,« je pojasnil in dodal, da se je s stanovalci že nekajkrat srečal, a do konstruktivnega dialoga ni prišlo. »Če bodo pristojne inšpekcijske službe, ki so nas že obiskale, ugotovile, da je svetloba res moteča, bomo jakost svetil prilagodili normativom, jih preusmerili ali celo ugasnili,« je povedal in dodal da so jim inšpekcijske službe naložile, naj opravijo meritve, ki so deloma že izvedene, del pa bo izveden v kratkem. V zvezi s povečanim hrupom zaradi klimatskih naprav in prometa pa je izrazil prepričanje, da je med salonom in naseljem prometna občinska cesta, v neposredni bližini pa tudi železniška proga, in da obe povzročata precej več hrupa kot njihov salon. Dokaz za to naj bi bilo tudi dejstvo, da so brez pripomb dobili uporabno dovoljenje.Tožbe v zvezi s koncesijo ni želel komentirati, ker je naslovljena na državo, v zvezi z napovedanimi tožbami krajanov in zaporo ceste pa je dejal, da bo, če do tega res pride, tudi sam podal kakšno tožbo zaradi oviranja gospodarske dejavnosti. Tudi komentarja zahteve po tem, naj se igralni salon preseli na primernejšo lokacijo, ni želel podati, omenil je le, da so že na prejšnji lokaciji ob judovskem pokopališču v Rožni dolini ves čas poslušali o tem, da prostor za to ni primeren, kar je bilo sicer res. Poudaril je še, da je v salonu zaposlenih 50 ljudi, zelo verjetno pa jih bo treba zaradi dobrega obiska zaposliti še nekaj. Med obiskovalci je več kot 90 odstotkov gostov iz Italije, ki so s ponudbo zadovoljni, pravi Velikonja. Objekt ob judovskem pokopališču imajo v dogovoru s krajevno skupnostjo še vedno v najemu in v njem nekaj opreme. Predsednik krajevne skupnosti Rožna dolina, Valter Vodopivec, je to potrdil in dodal, da je nekaj ponudnikov že izkazalo interes za najem, v katerem naj bi po novem razvijali drugačne dejavnosti. Med ponudniki je bila tudi judovska skupnost iz Trsta, odločitve o tem, kdo bo novi najemnik, pa zaenkrat še niso sprejeli, saj ponudbe še zbirajo. Nace Novak foto n.n. NOVA GORICA - SGP S pritožbo zoper odločitev sodišča »Dogajajo se stvari daleč od zakonodaje in ustave« Kot je bilo pričakovati, so se v družbi SGP Gorica v likvidaciji pritožili na sodbo okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je razsodilo, da je mestna občina Nova Gorica lastnica garažne hiše na ulici Gradnikove brigade, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot last SGP Gorica. Likvidacijskega upravitelja družbe SGP Gorica, Janeza Artiča, odločitev novogoriškega okrožnega sodišča ni presenetila, saj gredo po njegovem mnenju stvari v Novi Gorici vedno po neki svoji logiki, daleč od veljavne zakonodaje in ustave. V četrtek so vložili pritožbo zoper odločitev; na novogoriški občini so predvidevali, da se bo to zgodilo. V sporočilu, ki so ga včeraj poslali iz družbe SGP, so opozorili na to, da so prav ljudje, ki skušajo danes dokazati, da so zemljišča in nepremičnine SGP Gorica last občine, jeseni 2003 na treh sejah mestnega sveta zatrjevali, da so danes sporna zemljišča v mestu last gradbenega podjetja, torej SGP, in da se za nazaj zadev v zvezi z lastnino ne da reševati. V SGP-ju še poudarjajo, da ni nobenega dvoma, da lastništvo zemljišč in nepremičnin SGP Gorica v tistem času ni bilo sporno, res pa je, da so bili takrat odnosi in razmerja med SGP Gorica in novogoriško občino drugačni, kot so danes. V izjavi so še zapisali še, da se lahko o sprenevedanju, izigravanju in prikrojevanju zakonodaje v Novi Gorici prepriča vsak, saj so zapisniki sej mestnega sveta javno objavljeni. Kot je znano, se novogoriška mestna občina in družba SGP Gorica, ki je medtem pristala v likvidaciji, že vrsto let ne moreta dogovoriti o lastništvu 200 tisoč kvadratnih metrov javnih površin v Novi Gorici. (nn) Kritični do pokrajine / Sindikalni predstavniki CGIL, CISL in CISAL za javni sektor ter uslužbenci goriške pokrajine so kritično ocenili odnos, ki ga ima uprava do njih. Na včerajšnjem zasedanju so sindikati in delavci poudarili, da se goriška pokrajinska uprava doslej ni dovolj zavzemala za pozitivno rešitev postopka za obnovo delavske pogodbe svojih uslužbencev. Le-ti so sindikalnim predstavnikom zaupali nalogo, da upravo prisilijo k zaključku postopka. Uslužbenci namreč opozarjajo, da zamude bremenijo družinske bilance. Če ne bo prišlo do razpleta, napovedujejo protestno mobilizacijo. Tudi Škocjan v Divači Tudi predstavniki občine Škocjan se bodo danes udeležili praznika, ki ga prirejajo v Divači. Na njem se bodo srečali predstavniki raznih vasi, ki so poimenovane po sv. Kancijanu oz. Škoc-janu. Pobuda se bo začela ob 9. uri. Predviden je obisk Škocjanskih jam, nato pa bo družabnost z glasbo in plesom. Haydnov glasbeni mozaik Nocoj ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici sedmi koncert iz niza Snovanja, ki ga prireja center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Večer z naslovom Glasbeni mozaik bo posvečen skladatelju Josephu Haydnu ob 200-letnici njegove smrti. Na odru se bodo predstavili najboljši učenci iz centra Komel ter šolski orkester pod taktirko Hilarija Lavrenčiča. Štandreški turnir odložen Za danes je bil na nogometnem igrišču v Štandrežu napovedan sedmi turnir »12 ur nogometa«; pobudnik je športno društvo Juventina v sodelovanju z amatersko skupino nogometašev iz Štandreža. Zaradi nenaklonjenih vremenskih napovedi pa so iz Juventine včeraj sporočili, da je turnir odložen na soboto, 13. junija, z začetkom ob 10. uri. Prost vstop v muzeje Danes in jutri ob 17.30 bodo goriški Pokrajinski muzeji ponudili brezplačna vodena obiska razstave oblek, ki jih je za filmske uspešnice izdelal šiviljski atelje Tirelli. Jutri bodo kot vsako prvo nedeljo v mesecu brezplačno na ogled razstave in zbirke Pokrajinskih muzejev tako v palači Attems kot v grajskem naselju, kjer je do 19. julija postavljena razstava likovnika Tina Piazze. Brezplačni vodeni ogledi Danes in jutri bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carduc-ci v Gorici ponudili tri brezplačne vodene oglede razstave likovnih del iz petdesetih let minulega stoletja, ki bo na ogled do 12. julija. Danes se bo voden ogled začel ob 17. uri, jutri pa ob 11. in 17. uri. TRŽIČ - Polna dvorana za Gergoletov film »Polvere« o tragediji azbesta Kar je v filmu, je vse res Carlotto: »Ljudje ga morajo videti, zato da vse to izvejo. Nismo nemočni in hočemo pravico« Ljudje so v četrtek zasedli vseh 600 mest v dvorani tržiškega Kine-maxa, kjer so v okviru prireditve Gran Gala Italia vrteli film »Polvere« do-berdobskega režiserja Ivana Gergoleta. Film je nastal v produkciji goriške družbe Transmedia, ki jo je zastopal Igor Prinčič; Transmedia je bila tudi soorganizator tržiškega večera z združenjem izpostavljenih azbestu AEA. Gergolet z učinkovito filmsko govorico pripoveduje o tragediji azbesta, o bolečini vdov in svojcev, o želji po maščevanju, o besnih delavcih, ki so vdihavali strupeno vlakno sredi molka odgovornih mož, stisko sina, ki odkrije, da je tudi njegov umirajoči oče eden izmed teh molčečih vodilnih mož, ter grozo vseh tistih, ki bodo lahko še postali žrtve azbesta. Ivan Gergolet (drugi z desne) in ostali gostje tržiškega večera v Kinemaxu altran Na tržiški prireditvi so vnovič opozorili, da je tragedija azbesta prizadela prav vse, kar zgovorno izhaja tudi iz surovega Gergoletovega filma. Da je »Polvere« zadel v polno, je poudaril pisatelj Massimo Carlotto, ki je tudi bil gost tržiškega večera in že vrsto let spremlja dejavnosti bojevitega združenja AEA. »Film mi je bil všeč, ker pripoveduje o resničnih zadevah na način "noir", ker govori o delu v državi, kjer se o delu ne govori več, in ker bi lahko izpustil obredni stavek, da je vsaka podobnost z resničnimi osebami ali dogodki povsem naključna. Kar pripoveduje, je vse res. Filmu je treba zato omogočiti, da ga ljudje vidijo, da vse to izvejo. Nismo nemočni in hočemo pravico,« je zaključil Massimo Carlotto. NOVA GORICA - Energetika Največji potencial predstavljata sončna • • • ■ • energija in bio masa Ob svetovnem dnevu okolja je v novogoriškem obrtnem domu včeraj potekala konferenca na temo energetske prihodnosti Goriške ter obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, ki jo je organizirala Evropska hiša iz Nove Gorice v sodelovanju z lokalno energetsko agencijo Golea in mestno občino. Več kot petdeset udeležencev je najprej prisluhnilo predstavniku ministrstva za gospodarstvo, ki je govoril o novi shemi za podpiranje proizvodnje iz obnovljivih virov, ter predavanju funkcionarja z ministrstva za okolje in prostor o učinkoviti rabi energije na severnem Primorskem. Kot je povedala Ivana Kacafura, strokovna sodelavka agencije Golea, je udeležence po splošnem uvodu najbolj zanimalo, kako pridobiti sredstva za izvajanje projektov na tem področju. »Največji potencial na Goriškem predstavljata sončna energija in bio masa. V poštev bi prišla tudi vetrna energija, a je zaradi zadržkov in nasprotovanj okoljevarstvenikov in programa Natura 2000 vetrna energija potencialno manj zanimiva,« je zatrdila in dodala, da bi se dalo sicer na Goriškem v primerjavi z razmerami v Sloveniji vetrno energijo najbolje izkoristiti. Pojasnila je še, da je bil govor tudi o čezmejnem sodelovanju na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, kjer Golea že dobro sodeluje s sorodnimi organizacijami onkraj meje, kot so CETA, APE iz Vidma ipd., s katerimi se skupaj prijavljajo na evropske projekte. »Na tem področju moramo igrati skupno vlogo, saj je čezmejno območje geografsko tako enovito, da k nam z italijanske strani na primer prihajajo tudi emisije, ki ne poznajo meje, tako da je sodelovanje nujno,« je sklenila. (nn) GORIŠKI PROSTOR sobota, 6. junija 2009 1 J /- GORICA - Komigo Za konec Jamski človek Svetovna uspešnica V goriškem Kulturnem domu bo v torek, 9. junija, ob 20.30 še zadnja predstava letošnjega gledališkega festivala Komigo 2009. Za konec bodo ponudili komedijo Jamski človek v izvedbi Gustav filma iz Ljubljane in v režiji Nataše Barbare Gračner; igra Uroš Fürst. Jamski človek je svetovna uspešnica avtorja Roba Beckerja, ki se ji je v zadnjih letih smejalo že več milijonov gledalcev na štirih kontinentih. Pohvali se lahko z Guinessovim rekordom za največkrat odigrano monodramo v Broadwayu, njenemu uspehu pa pritrjuje tudi okoliščina, da je newyorški župan Zahodno 44. ulico na Manhattnu preimenoval v Caveman Way in proglasil 18. julij za dan Jamskega človeka. Komedija, ki je nastala na podlagi avtorjevih antropoloških, socioloških in psiholoških študij, spretno ironizira o odnosih med spoloma, ki se trudita ljubiti in biti ljubljena. Na duhovit in sproščen način jima pomaga razumeti, zakaj prihaja do konfliktov med njima, in ju pripravi do tega, da se končno nasme-jeta vsemu tistemu, kar ogroža njuno zvezo. Jamski človek razkriva skrivnosti človeške evolucije, ki je ustvarila dva vzporedna svetova, svet ženske in svet moškega. Že v prazgodovini je med njima zazijal prepad, ki obstaja še danes. V njej še biva na-biralka, njega pa še ni zapustil nagon lovca. Predprodaja vstopnic (12 evrov) poteka v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Stu ledi s plesi in pesmijo na Gradini V sprejemnem centru Gradina je ob koncu minulega tedna nastopila folklorna skupina Stu ledi iz Trsta. Po pozdravu predsednice družbe Rogos, Ane Černic, je skupino predstavil Marjan Spetič, vodja in obenem plesalec. Folklorna skupina je nastopila s tremi različnimi plesi, in sicer iz Istre, Tržaške in Goriške. Ob vsakem plesu so nastopajoči zamenjali nošo; spremljala jih je glasba v živo s harmonikarjem, kontrabasistom, violinistko in klarinetistom. Društvo Stu ledi deluje na Tržaškem že 36 let; v tem obdobju je imelo doma in v tujini že okrog 640 nastopov. V okviru društva deluje tudi ženska vokalna skupina, ki je na Gradini, med enim plesom in drugim, prepevala ljudske pesmi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Terminator Salvation«. Dvorana 2: 17.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 18.45 - 21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Terminator Salvation«. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A GORJANSKO Prepevali bodo na Štrekljevem »borjaču« Mešani pevski zbor Gorjan-sko, ki deluje v okviru razvojnega, kulturnega, turističnega in športnega društva Gorjansko, prireja letos drugi niz večerov z naslovom »... in pesem je zazvenela na Štrekljevem borjaču«. Projekt, ki se ponavlja vsake dve leti, so prvič uspešno izpeljali pred dvema letoma, ko so v goste povabili štiri zamejske zbore. V mesecu juniju bo tako v Gorjanskem potekal niz treh večerov, posvečenih zborovskemu petju in domačinu Karlu Štreklju, rojenemu pred natanko 150 leti. Tudi letos so Gorjanci v goste povabili zamejske zbore, saj je sodelovanje in kulturna izmenjava na tem področju zanje zelo pomembna. Prvi večer, posvečen ženskim zborom, bo danes, 6. junija, ob 20.30, ko bodo zapela dekleta skupine Kraški slavček iz Nabrežine in vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela. Jutri, 7. junija, ob 19. uri bo pevski večer posvečen moškim sestavom; nastopila bosta namreč oktet Odmevi iz Saleža in vokalna skupina Akorda iz Podgore. Zadnji večer, ko bodo na vrsti mešani pevski zbori, pa bo v soboto, 13. junija, z začetkom ob 20.30. Nastopila bosta organizator niza, mešani zbor Gorjansko, in mešani pevski zbor Štandrež. Tudi letos bodo koncerte priredili s podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti in občine Komen; ob slabem vremenu bo zborovska prireditev v dvorani kulturnega doma v Gor-janskem. Dvorana 2: 18.30 - 21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.30 »Una notte al museo 2: La fuga«; 19.50 - 22.00 »Vin-cere«. Dvorana 4: 18.00 - 21.00 »Uomini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Co- co avant Chanel - L'amore prima del mito«. fl Razstave FOTOGRAFSKO RAZSTAVO LOREDANE PRINCIC v organizaciji združenja Triestefotografia bodo odprli v nedeljo, 7. junija, ob 11. uri v kavarni Trieste na trgu Oberdan 1 v Ron-kah. Razstava članice fotokluba Skupina 75 bo na ogled do 4. julija. H Čestitke Naša godbenica, ki na flavto igra, bo danes zaigrala svoj usodni da. ALESSANDRO je končno gol zadel in v mrežo NATAŠO ujel. Vse najboljše jima voščijo vsi prijatelji iz godbe Kras. S Izleti SPDG vabi v nedeljo, 7. junija, v okviru Kekčeve poti na izlet na Skozno. Pohod traja približno 3 ure. Odhod ob 9. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije na tel. 333-1581015 (Di-no Paulin) in tel.339-3121833 (Marko Lutman) v večernih urah. ~M Koncerti KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga- brij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin na sedežu društva danes, 6. junija, ob 20.30. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala iz Gabrij, ženski pevski zbor Tonja iz Borovnice, moška pevska skupina Napev iz Batuj in mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. NA DOMAČIJI DURCIK v ul. Stanka Vuka 5 v Rupi prirejajo v torek, 9. junija, ob 21. uri koncert v spomin na Anico Kutin ob 1. obletnici smrti. Pela bo vokalna skupina Sraka, na citre bo igrala Olga Srebrnič; sledila bo družabnost. 23 Obvestila POLETNI SREDIŠČI SREČANJA IN IZZIVI 2009 za otroke in mlade od 4. do 14. leta bosta potekali vsako dopoldne do 13. ure ali do 15. ure s kosilom v Gorici v ul. Don Bosco 60 - 66 od 15. junija do 17. julija v režiji Skupnosti družin Sončnica in Mladinskega doma iz Gorice; vpisovanje in informacije na tel. 328-3155040, 0481546549 in 0481-536455. POLETNO SREDIŠČE NA GRADINI v Doberdobu za otroke med 6. in 10. letom starosti bo potekalo od 22. junija do 31. julija: ekskurzije, kuhinjski tečaj, skupinske igre, delavnice od 8. ure do 15.30; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. 1954-2009: 55-letnica mature na učiteljišču v Gorici. Spet se bodo srečali. Informacije čimprej na tel. 048182253 v večernih urah. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja od 8. do 13. junija ženski in moški turnir v malem nogometu na plošči doma Andreja Budala v Štan-drežu. V soboto, 13. junija, bo med finalnimi tekmami nastop plesne skupine Oton Župančič, ob zaključku pa koncert skupine Best Company. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Informacije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.sa-vognadisonzo.com. DRUŽBA ROGOS prireja danes, 6. junija, delavnico z naslovom Kdo se boji netopirjev? za otroke med 6. in 10. letom starosti od 9.30 do 12. ure; informacije in vpisovanje na inforo-gos@gmail.com ali na tel. 3334056800. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVT-SKA ORGANIZACIJA vabi vse bivše skavte, starše in prijatelje, da se udeležijo maše ob 45. obletnici skavtov na Goriškem ter zaključka letošnjega skavtskega leta. Srečanje bo potekalo v nedeljo, 7. junija, na skavt-skem sedežu v Gorici. Člani se bodo zbrali ob 8.30, saj bodo najprej potekale igre; starši in starejši skavti pa se bodo v tem času lahko udeležili skavtskega srečelova. Ob 11. uri sledita taborni ogenj in zahvalna ma- ša; srečanje se bo zaključilo približno ob 13. uri. V DOBERDOBU ustanavljajo Slovenski krožek zgodovine in kulture; informacije na tel. 0481-78368. PREDSTAVITEV PROGRAMA POLETNEGA SREDIŠČA SREČANJA 2009, ki ga prireja Skupnost družin Sončnica, bo v ponedeljek, 8. junija, ob 18. uri v Mladinskem domu v Gorici, ul. Don Bosco 60. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ organizira od 29. junija do 5. julija kolonijo v Kranjski gori za otroke od 10. do 13. leta starosti; vpisovanje do torka, 9. junija, na tel. 0481-533495 od 13. do 18. ure. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj sklicuje 17. redni občni zbor v petek, 12. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v večnamenskem centru v Jamljah. SUMMER CAMP 2009: AŠD Juventi-na prireja poletni nogometni kamp na nogometnem igrišču v Štandrežu od 22. do 27. junija od 8.30 do 17.30; informacije in prijave do 13. junija na tel. 0481-521314, tel. 333-3693689 (Luciano Collenz) in tel. 329-0913340 (Maja Peterin). TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN - Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor); 13. in 14. junija bodo v Gabrjah spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre; informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira poletne delavnice cheerlea-dinga in pom pon plesa od 15. do 18. junija od 9. ure do 15.30 v telovadnici v Doberdobu za dekleta in fante od 10. do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje na tel. 335-6278496 (Nikol) ali na e-pošti info@cheerdancemille-nium.com. OBČINA DOBERDOB obvešča občane, da so letos občine Tržič, Ronke, Škocjan, Štarancan, Foljan-Redipulja, San Pier, Turjak, Zagraj in Doberdob, v okviru povezanega upravljanja davčne službe, poenotile načine vnovče-nja in izdajanja položnic za davke na nepremičnine ICI. Že izpolnjene nakaznice za plačilo davka ICI za vse vrste nepremičnin, ki so različne od prvega stanovanja bodo davkoplačevalci prejeli na dom, tako da bodo lah- ko opravili plačilo brez zaračunavanja dodatnih stroškov. Rok za vplačilo prevega obroka davka za nepremičnine ICI zapade v torek,16. junija. Davčni uradi zgoraj navedenih občin so na razpolago za informacije in pojasnila. 3. KOLESARSKI MARATON PO POTEH OBELEŽIJ VOJNE 1991 bo v soboto, 20. junija, s starom ob 9. uri pri vojašnici v Vipavi. Predprijave pismeno ali po e-pošti na OZVVS Aj-dovščina-Vipava (Gregorčičeva 20, Ajdovščina). Dolžina proge je 78 km in je v celoti asfaltirana; informacije na spletni strani www.ozvvs-ajdov-scina-vipava.zvvs.si ali na e-pošti in-fo@ozvvs-ajdovscina-vipava.zvvs.si. POLETNO SREDIŠČE KRATKOČAS-NIK bo potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu z urniki od 8. do 13. ure (malica, brez kosila) in od 8. do 17. ure (malica, kosilo in malica); informacije in vpisovanje do 28. junija pri skladu Mitja Čuk, tel. 040-212289 (jutranje ure) in pri Damijani Češčut, tel. 335-5952551 (večerne ure). 0 Prireditve DRUŽBA ROGOS prireja danes, 6. junija, dan Biodiverziteta v živo. Štirje znanstveniki (ornitolog, entomolog, botanik in erpetolog) bodo spremljali skupine po rezervatu. Zbirališče na Gradini v Doberdobu ob 10. uri; informacije in vpisovanje na inforo-gos@gmail.com ali na tel. 3334056800. PROGRAM OB 470-LETNICI MARIJINEGA PRIKAZANJA NA SVETI GORI: v nedeljo, 7. junija, ob 11.30 bo v Frančiškovi dvorani odprtje razstave Alojzij Filipič, grgarski župnik v sodelovanju s Škofijsko gimanzijo Vipava in prireditev Spomin na prika-zanje Matere Božje Urški Ferligoj v sodelovanju z Goriškim muzejem. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v torek, 9. junija, ob 18. uri predstavitev publikacije Renate Lun-zer »Irredenti redenti. Intellettuali giuliani del '900«. Z avtorico se bodo pogovarjali Grazia Tato, Sergio Tava-no in Elvio Guagnini. KD OTON ŽUPANČIČ vabi v četrtek, 11. junija, med 19.30 in 21. uro na zadnje srečanje na temo Gojiti starševstvo v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štan-drežu. Strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin bo predavala na temo otroštva od 3. do 6. leta; informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 11. junija, ob 18. uri predstavitev knjige Jožeta Šušmelja Trpko sosedstvo - Nekateri vidiki odnosov med sosednjima državama v obdobju 1946-2001. AŠKD KREMENJAK prireja v nedeljo, 14. junija, ob 19.30 v večnamenskem centru v Jamljah večer plesnih skupin Kremenjak. 0 Mali oglasi DAJEM v najem stanovanje v centru Gorice, ul. Pellis 42, v mirnem kraju, s samostojnim vhodom in z garažo za dva avtomobila; tel. 0481-390688. MLADE MUCKE, potomke »perzijke« podarim ljubiteljem živali; tel. 3384199828. M Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.35, Lidia Bisiach por. Durbino iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 10.00, Nadia De Martis v cerkvi in v Spineo za upe-pelitev. DANES V RONKAH: 10.50, Fede Ten-tor vd. Zuppet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Coltura Buc-carella vd. Canellone iz bolnišnice na pokopališče. TRST - Kavarna Rossetti Predstavil se je Jazz Festival Ljubljana Letošnji program je zastavljen kot vabilo širokemu krogu obiskovalcev Srce jazz festivala z najstarejšo tradicijo v Evropi utripa v Ljubljani. Nastal je leta 1960 v obliki Dnevov jugoslovanskega jazza, postopoma se je razvil v mednarodno smer in je danes kraj, kjer se srečujejo prestižna imena slovenske in mednarodne scene. Klubska niša je za organizatorje tega festivala utesnjujoč stereotip, saj je letošnji program namenjen ne samo sladokuscem, temveč širši publiki kot vabilo k soočanju s to glasbeno razsežnostjo na koncertih najbolj izvrstnih interpretov v svetovnem merilu. Jazz Festival Ljubljana se ob jubilejni, petdeseti izvedbi predstavlja tudi izven domačih meja z vrsto novinarskih konferenc. Italijanska etapa se je zgodila v sodelovanju z gledališčem Rossetti v Trstu. V njegovi kavarni je direktor festivala in vodja jazz programa v ljubljanskem Cankarjevem domu Bogdan Benigar izčrpno osvetlil vsebine zelo vabljive ponudbe, ki se bo s posebno natrpanim programom odvijala od 29. junija do 4. julija. Festival bosta odprla nizozemska umetnika Han Bennink in Guus Janssen z dvojnim dogodkom, saj bo v koncert uvedla otvoritev razstave Tempo comodo Ben-ninka, ki je hkrati glasbenik in likovni umetnik. Glas Chicaga bo tema naslednjega večera, na sporedu na poletnem odru Gale Hale na Metelkovi; že zgodovinske in novejše tendence bosta prikazala legendarni saksofonist Ros-coe Mitchell in skupina Powerhouse Sound. Po uvodnih dogodkih se bo festival selil v Križanke, kjer bodo privrženci jazza lahko ponočevali na vsakodnevnem glasbenem maratonu, ki bo obsegal tri koncerte slavnih interpretov (prvi se bo pričel ob 20.00) z nadaljevanjem v klubu v šestem nadstropju Cankarjevega doma, kjer se bo praznik jazza lahko podaljšal do poznih nočnih ur z dodatnimi nastopi, pogovori, srečanji med umetniki in publiko. Ob nočnih koncertih se bodo v istem kraju odvijale tudi druge spremljevalne prireditve (okro- gle mize, popoldanski koncerti z bolj avantgardno usmerjenimi glasbeniki) s prostim vstopom. Vezna nit večernih koncertov bo dialog slovenske kreativnosti z umetniškimi izrazi svetovno priznanih glasbenikov. Pisani world jazz večer bo v sredo, 1. julija združil Južno Afriko, Izrael in Kubo z zasedbo Viva La Black in njenim ustanoviteljem, bobnarjem Louisom Moholom (bivši član skupine The Blue Notes), z vzhajajočo zvezdo new-klezmerja Avishaiem Cohenom in s klarinetistom Paquitom D'Rivera, ki bo sodeloval z Big Bandom RTV Slovenije. Bobnar Kristijan Krajnčan, eden od najbolj zanimivih mladih ustvarjalcev v Evropi (kot ga je označila revija Down Beat) bo s svojim mednarodnim sekstetom odprl četrtkov večer, ko bodo zaigrali tudi ameriški kontrabasist Reggie Workman(član kvarteta Johna Coltrana) in skandinavski predstavnik „nove zasnove jazza» (kontaminacija z elektronskimi žanri), pianist Bugge Wessel-toft. Izidor Leitinger bo 3.julija vodil jazz orkester, ki je nastal ob začetku predsedovanja Nemčije Svetu EU kot združenje nemških, portugalskih in slovenskih glasbenikov. Sledil bo koncert „all-star« zasedbe, saj bodo stopili na oder harmonikar Richard Galliano, pianist Gonzalo Rubalcaba, kontrabasist Richard Bona in bobnar Clarence Penn. Večer na odru Križank bo sklenil brazilski virtuoz mandoline Hamilton de Holanda. Zaključni večer bo imel tematsko zasnovo kot poklon kontroverzne-mu saksofonistu Johnu Zornu, ki bo prvič gostoval na ljubljanskem jazz festivalu. Ob rednem programu bo festival praznoval jubilej še z izrednim koncertom, na sporedu 27.oktobra, ko bo večer oblikovala druga trojica zvezdnikov: Chick Corea, Stanley Clarke in Lenny White. Več informacij na www.ljubljanajazz.si. ROP Sobota, 6. junija 2009 NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 6. junija ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 6. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V petek, 12. junija ob 19.30 / Sebasti-jan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Mala drama Danes, 6. junija ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 8. junija ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželjskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 9. junija ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 10. junija ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V četrtek, 11. junija ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V petek, 12. junija ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 6. junija ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Od ponedeljka, 8. do četrtka, 11. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V petek, 12. junija ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. Mala scena Danes, 6. junija ob 20.00 / Miha Maz-zini: »Let v Rim«. V ponedeljek, 8. junija ob 19.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 11. junija pb 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V petek, 12. junija ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et- tingerja. Urnik: danes, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30. Mala dvorana V četrtek, 11. junija ob 18.00 / Koncert v okviru 40. mednarodnega festivala operete: »Un ballo al Savoy«. Dvorana Banfield - Tripcovich V četrtek, 18. junija ob 20.30 / Izven-reden koncert pod vodstvom Andreja Battistonija, nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 8. junija ob 21.00 / Morgan, koncert »Piano Solo«. ZABREŽEC Prireditveni prostor V ponedeljek, 8. junija ob 20.00 / Koncert skupine Kraški Ovčarji GABRJE Sedež društva Danes, 6. junija ob 20.30 / Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala iz Gabrij, ženski pevski zbor Tonja iz Borovnice, moška pevska skupina Na-pev iz Batuj in mešani pevski zbor Lub-nik iz Škofje Loke. ■ Koncerti XI. mednarodnega festivala kitare Kras Slovenija V ponedeljek, 15. junija ob 20.30, Škocjan - cerkev sv. Kancijana / Zoran Anic (Srbija). V sredo, 17. junija ob 20.30, Škocjan -cerkev sv. Kancijana / Mitch Weverk (ZDA); Nebojša Bugarski / Žarko Ignja-tovic violončelo - kitara (Srbija - Slovenija). V četrtek, 18. junija ob 20.30, Škocjan - cerkev sv. Kancijana / Mak Grgic (Slovenija); Susan Royal / James Piorkow-ski flavta - kitara (ZDA). V petek, 19. junija ob 17.30, Škocjan, na terasi za cerkvijo / Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. V petek, 19. junija ob 21.30, Lipica, Grand Casino / Pink Moon - Tribute to Pink Floyd. V soboto, 20. junija ob 18.30, Škocjan - cerkev sv. Kancijana / Koncert udeležencev 6. masterclassa »Kras«. Gorica V torek, 16. junija ob 20.30, dvorana Pokrajinskega muzeja / 360 stopinj Guitar duo / F. Laurent - S. Palamidessi (Švica - Italija). Opčine V petek, 19. junija ob 20.00, dvorana ZKB / Ženska vokalna skupina Cappella Civica, Marko Feri - kitara, Mar- PRIREDITVE co Sofianopulo - dirigent v sodelovanju s Skladom M. Čuk. Kontovel Ob 21.00 / Vlatko Stefanovski (Makedonija), v sodelovanju z vaškimi društvi na Kontovelu. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihela Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. KOMEN Volčji grad Danes, 6. junija ob 18.00 / »Rock'n'Roll Volčji grad«, nastopajo skupine New York, Instinkt, Krockarji, Ni važn' Krri-za'n'tema in Red Katrins. Ni vztopnine! GORJANSKO ■ »... in pesem je zazvenela na Štreklje-vem borjaču...« Koncerti bodo potekali pred Štrekljevo rojstno hiši v Gorjanskem, ob slabem vremenu pa v dvorani Kulturnega doma v Gorjanskem. Danes, 6. junija ob 20.30 / Nastop dekliškega zbora »Kraški slavček» iz Na-brežine (dirigent Mirko Ferlan), in dekliške vokalne skupine »Bodeča Neža« iz Vrha sv. Mihaela (dirigent Mateja Černic). Jutri, 7. junija ob 19.00 / Nastop moškega okteta »Odmevi« iz Saleža (umetniški vodja Rado Milič) in moške vokalne skupine »Akord« iz Podgore (umetniški vodja Dario Bertinazzi). V soboto, 13. junija ob 20.30 / Nastop mešanega pevskega zbora »Gorjansko« iz Gorjanskega (dirigent Goran Ruz-zier) in mešanega pevskega zbora »Štandrež« iz Štandreža (dirigent David Bandelj). LJUBLJANA Galerija Jakopič V četrtek, 11. junija ob 21.00 / "Sonica: Festival zvočnih in avdiovizualnih eksperimentalne umetnosti" , koncert: »rx : tx RE - LAX 21«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Galerija Kraške hiše: v petek, 12. junija (otvoritev ob 20.00) bo na ogled razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. O delih in avtorjih bo spregovoril dr. Damir Globočnik. Glasbena kulisa Andrejka Možina in Go-razd Pintar. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. Kulturni dom: so na ogled razstave pod naslovom »Pot skozi čas«, ki jih prireja Slovenski filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom in s Slovensko knjižnico Damir Feigel iz Gorice. Razstavljajo: Peter Suhadolc (na temo gore), Odo Kalan (šport), Bruno Počkaj (Slovenija od 1991 do 2002 in zbirka Cona A in cona B Svobodnega tržaškega ozemlja), Igor Tuta (skavti) in Franc Saksida (otroške risanke Walt Disneya); Poleg filatelističnih zbirk v Kulturnem domu bo Marjan Malič pokazal del svoje zbirke o Solkanu, Roberto Ballaben del svoje zbirke starih razglednic z naslovom Sprehod po nekdanji Gorici in Igor Tuta del svoje zbirke pod naslovom Izlet v Sesljan in Devin. Istočasno bo v kulturnem domu tudi razstava, ki jo je priredila knjižnica Feigel iz Gorice, slik in knjige pisatelja in humorista Damira Feigla. Ob tej priložnosti klub Košir in goriška knjižnica bodo izdali posebno razglednico pisatelja Feigla s sliko, ki jo je izdelal Avgust Černigoj. Razglednica z znamko in žigom bo na razpolago obiskovalcem ves čas odprtja razstave. Razstave so odprte do ponedeljka 22. junija. RONKE Kavarna Trieste (trg Oberdan 1): od jutri, 7. junija (otvoritev ob 11.00) do 4. julija, bo na ogled fotografska razstava članice fotokluba Skupina 75, Loredane Princic, v organizaciji združenja Triestèfotografia. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava »Ustvarjam, torej sem«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Osrednja knjižnjica Srečko Vilhar (Avla knjižnjice, trg Brolo 1): do 24. junija, bo na ogled razstava fotografij pod naslovom »Pravična delitv dobrin bo rešila svet«. -/ LOKEV Gostišče Ambasador: do 19. junija je v salonu likovne umetnosti razstava fotografij Bogdana Macarola in Borisa Prinčiča na temo »Schengenska meja, december 2007«, ko je bila ukinjena mejna kontrola med Slovenijo in Italijo. Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Storževa galerija: do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«. Stolp na vratih: do 22. julija bo na ogled slikarska razstava slikarke Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): do 29. junija bo razstavljal slike Jernej Skrt. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. Galerija Škuc (Stari trg 21): do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA / TRST Sobota, 6. junija 2009 19 1 NEMČIJA - Ameriški predsednik z Bližnjega vzhoda pripotoval v Evropo Obama ob obisku Buchenwalda obsodil zanikanje holokavsta Danes se bo udeležil slovesnosti ob 65. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji WEIMAR - Ameriški predsednik Barack Obama je ob obisku nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald v Nemčiji včeraj dejal, da tega, kar je videl, ne bo mogel pozabiti. "Ta kraj je poln grozot," je dejal Obama in dodal, da je Buchenwald dokaz, da zanikanje holo-kavsta ni pravilno. Obamo je spremljala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Obama je ob obisku Buchenwalda dejal, da bi moral spomin na zločine nacističnega režima v nekdanjem taborišču ostati živ. "Biti moramo budni, da se kaj takšnega ne bo nikoli ponovilo," je dejal ameriški predsednik, ki je Nemce ob enem pohvalil, kako se spopadajo z lastno preteklostjo. Ameriški predsednik, ki je v Nemčijo prispel iz Egipta, je ob obisku Buc-henwalda spomnil, da mnogi še danes zanikajo holokavst. Ob tem je dodal, da nas to taborišče opominja na našo dolžnost, da se soočimo s tistimi, ki o naši zgodovini govorijo laži. Obama je novinarjem spregovoril tudi o svojem stricu, ki je kot ameriški vojak sodeloval pri osvoboditvi omenjenega taborišča. Njegov stric je vedel, da je to, kar se je dogajalo v Buchen-waldu, nepredstavljivo, je pojasnil ameriški predsednik. Merklova je ob obisku Buchenwal-da, kjer je umrlo okoli 56.000 ljudi, spomnila na grozote nekdanjega nacističnega režima v Nemčiji. Buchenwald je bil kraj smrti brez življenja, kjer so vladali "teror, nasilje in samovolja", je dejala nemška kanclerka. Ob tem je spomnila, da se je to dogajalo nedaleč stran od Weimar-ja, kjer so Nemci veliko doprinesli h kulturi. "Nerazumevanje, groza: ni besede, ki bi lahko opisala grozne stvari, ki so se tako veliko ljudem zgodile v tem taborišču in v drugih koncentracijskih in smrtnih taboriščih," je še dejala Merklova in se poklonila spominu na žrtve. Ameriškega predsednika in nemško kanclerko je med obiskom Buchenwalda spremljal tudi Nobelov nagrajenec za mir Elie Wiesel, ki je sam preživel holokavst. Wiesel je dejal, da se svet po Buchenwal-du ni naučil svoje lekcije, kar so pokazali dogodki v Kambodži, Ruandi in BiH. Ameriški predsednik je včeraj obiskal tudi Dresden, ki so ga zavezniki med drugo vojno do tal porušili. V pogovoru z Merklovo je Nemčijo označil za "tesno prijateljico in odločilno partnerico" ZDA. Obama je sinoči odpotoval v Francijo, kjer se bo danes udeležil slovesnosti ob 65. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama, nemška kanclerka Angela Merkel in Nobelov nagrajenec Elie Wiesel v Buchenwaldu ansa NIZOZEMSKA Močna uveljavitev skrajne desnice HAAG - Na četrtkovih volitvah v Evropski parlament na Nizozemskem je največ glasov - 20,3 odstotka - prejela vladajoča stranka krščanskih demokratov (CDA) premiera Jana Petra Balkenendeja, presenetljivo pa se je s 14,8 odstotka na drugo mesto uvrstila skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, kažejo rezultati vzporednih volitev. Po poročanju nizozemske televizije NOS in agencije ANP se je na tretje mesto uvrstila laburistična stranka PvdA, koalicijska partnerica CDA, ki je prejela 13,4 odstotka glasov. Evropska komisija pa bo Nizozemsko pozvala, naj pojasni, zakaj je takoj objavila izide volitev v Evropski parlament, čeprav je to v nasprotju z dogovorom EU iz leta 1976, je včeraj v Bruslju povedal tiskovni predstavnik komisije Amadeu Alta-faj Tardio. "Nizozemsko bomo pozvali, naj nam pošlje vse informacije - pravne, faktične, vse," je dejal tiskovni predstavnik. "Želimo vedeti, kdo je kaj objavil, kdaj in komu," je dodal in poudaril, da želi dati komisija državi priložnost, da pojasni svoje ravnanje, preden bo sprejela odločitev o kakršnem koli ukrepanju. VELIKA BRITANIJA - Laburisti na lokalnih volitvah doživeli hud poraz Kljub odhodu sedmih ministrov premier Brown vztraja na položaju LONDON - Britanski premier Gordon Brown, ki se z odstopi sedmih članov vlade sooča s hudo krizo, je včeraj v Londonu sprejel odgovornost za nastali položaj, a zatrdil, da "ne bo popustil ali odšel". Priznal je tudi, da so laburisti na volitvah v četrtek doživeli "boleč poraz", toda po njegovem mu ljudje ne bi odpustili, če bi zapustil svoje odgovornosti. "Bila je huda noč. Toda ne bom popustil. Ne bom odšel," je po porazu la-buristov na četrtkovih volitvah v Evropski parlament in lokalnih volitvah v Angliji dejal Brown. "Če ne bi verjel, da sem prava oseba za vodenje prave ekipe, potem ne bi stal tukaj," je še dejal na novinarski konferenci v Londonu, na kateri je predstavil tudi spremembe v vladi, ki jo vodi. Brownovo vlado so sicer samo v zadnjih 24 urah zapustili trije ministri, v zadnjem tednu pa celo sedem. Vzrok je škandal glede zasebnih stroškov, ki so si jih iz državne blagajne izplačevali bri- Gordon Brown tanski poslanci, kar je botrovalo tudi k rekordnemu upadu podpore vladajočim la-buristom. Škandal je pripomogel tudi k temu, da so laburisti na lokalnih volitvah na račun opozicijskih konservativcev in liberalnih demokratov utrpeli hud poraz. Najverjetneje pa so poraz doživeli tudi na evropskih volitvah, katerih rezultati bodo sicer znani šele v nedeljo. V odgovor na vladno krizo je Brown napovedal uvedbo regulativnega organa, ki bo bdel nad stroški za poslance, objavil pa je tudi spremembe v vladi. Na položaju ostajajo finančni minister Alistair Darling, zunanji minister David Miliband, minister za podjetništvo in inovacije Peter Mandelson in pravosodni minister Jack Straw. Na mesto obrambnega ministra Johna Huttona, ki je odstopil včeraj, je imenoval Boba Ainswortha, na mesto prometnega ministra Geoffa Hoona, ki je prav tako odstopil včeraj, je imenoval Andrewa Adonisa, na mesto ministra za delo Jamesa Purnella, ki mu je odstopno izjavo poslal v četrtek zvečer, pa je imenoval Yvette Cooper. V skladu z napovedmi medijev je mesto notranjega ministra poveril sedanjemu ministru za zdravje Alanu John- sonu, ki velja za možnega Brownovega naslednika v stranki. Johnson je zamenjal Jacqui Smith, ki je odstopila zaradi afere v zvezi z izplačili proračunskih sredstev. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je med laburističnimi poslanci že začela krožiti peticija s pozivom k odstopu Gordona Browna. Predlog naj bi podpiralo dovolj laburističnih poslancev, da bi lahko v stranki sprožili postopek Brownove odstavitve. Vodja konservativcev David Cameron pa je včeraj ponovil poziv k splošnim volitvam. Kot je dejal, so te nujne, saj "laburistična vlada pred očmi vseh razpada". Browna je sicer v luči vladne krize poklical tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki se trenutno mudi v Nemčiji. Kot so sporočili iz Bele hiše, sta govorila v četrtek zvečer, vendar pa britanske vladne krize niso omenili. Kot so sporočili iz Washingtona, sta govorila predvsem o Obamovem nagovoru muslimanom, ki ga je imel v četrtek v Kairu. (STA) EVROPSKA UNIJA - V Belgiji in Luksemburgu poleg evropskih tudi parlamentarne in regionalne volitve Belgiji se obetajo velike politične spremembe Junckerju v Luksemburgu pa še ena zmaga BRUSELJ - Belgijci in Luksembur-žani jutri ne bodo glasovali le na volitvah v Evropski parlament, temveč tudi na regionalnih oziroma parlamentarnih volitvah. V Belgiji bodo volitve po pričakovanjih bistveno spremenile politično sceno, v Luksemburgu pa se spet obeta izvolitev doma in v Evropi priljubljenega Jeana-Clauda Junckerja, tudi šefa evroskupine. Regionalne volitve v Belgiji, ki imajo običajno velik vpliv na nacionalno politiko, bodo po vseh pričakovanjih dodobra spremenile politično sceno v državi, ki je od nacionalnih parlamentarnih volitev junija 2007 do danes doživela številne politične pretrese - tudi odstop vlade vodje flamskih krščanskih demokratov (CDV) Yvesa Leterma, znanega po tem, da je francosko marseljezo zamenjal za belgijsko himno brabanconne, ki ga je pred približno pol leta nadomestil Herman Van Rompuy. Približno 7,7 milijona belgijskih volivcev, za katere so volitve obvezne, sicer so kaznovani, bodo za nadaljnjih pet let volili nove regionalne parlamente v flam-sko govoreči Flandriji, francosko govoreči Valoniji in v pretežno francosko govoreči bruseljski regiji ter skupščino za majhno nemško govorečo skupnost. Javnomnenjske raziskave kažejo na bistveno spremembo ravnotežja moči med francosko govorečimi politiki, torej v manjši in revnejši, francosko govoreči regiji Valoniji, in v bruseljski regiji. Socialistična stranka (PS) pod vodstvom Elia Di Rupa, ki že dve desetletji prevladuje na francosko govoreči politični sceni, naj bi izgubila bistven delež glasov, predvsem na račun zelene stranke Ecolo. Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za bruseljsko regijo konec maja objavila belgijska nacionalna televizija za francosko govorečo skupnost RTBF, naj bi največ glasov dobila vodja liberalcev (MR) Didier Reynders in mladi vodja zelene stranke Ecolo Jean-Michel Javaux, in sicer po 24 sedežev. Socialisti naj dobili le 13 sedežev in s tem izgubili polovico sedežev, ki jih imajo sedaj. Podobna raziskava za va-lonsko regijo prav tako kaže, da bodo so- cialisti oslabljeni - v valonskem regionalnem parlamentu naj bi dobili 20 sedežev, enako kot Ecolo, liberalci pa 21. Če se bodo te napovedi uresničile, bo to za belgijsko politiko velika sprememba. V zadnjih dvajsetih letih je bila namreč socialistična stranka v Valoniji in v bruseljski regiji najmočnejša stranka. Če bo v nedeljo res doživela takšen poraz, kot ga napovedujejo ankete, bi to pomenilo, da ne bo več zastopana niti v zvezni vladi. To bi pomenilo, da bi moral Van Rompuy novo vlado oblikovati brez socialistične stranke. Šefa MR in socialistov Reynders in Di Rupo sta že napovedala, da v novo regionalno vlado ne bosta stopila skupaj. V večji in bogatejši Flandriji, kjer živi približno 60 odstotkov prebivalcev Belgije, ki ima sicer okoli 10,5 milijona prebivalcev, je politična scena še bolj razdrobljena. Letos bo na regionalnih volitvah sodelovalo osem strank in kar sedem jih ima po napovedih flamskih medijev dobre možnosti za to, da bodo njihovi predstavniki izvoljeni, kar vzbuja skrbi, da bo težko oblikovati trdno koalicijo, ki je običajno sestavljena iz treh strank. Običajno za ta tri mesta tekmujejo krščanski demokrati (CDV), socialisti in liberalci, v osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja pa sta precej pridobili na moči skrajna desnica Vlaams Belang in zeleni. Javnomnenjske raziskave zmago napovedujejo CDV, ki naj bi tudi edina presegla prag 20 odstotkov glasov. Ne glede na to, kakšen bo izid, bodo po mnenju političnih analitikov regionalne volitve v Belgiji precej bolj odmevale kot volitve v Evropski parlament. V Luksemburgu pa se spet vse vrti okoli dolgoletnega predsednika vlade Junckerja, ki je na oblasti od leta 1995 in poleg premierske opravlja še funkcijo finančnega ministra, sicer pa je tudi vodja skupine držav z evrom. Volilna kampanja je letos osredotočena na vprašanje, ali bo Juncker ostal šef skupine držav z evrom ali ne. Sam je namreč odločitev o tem povezal z izidom nedeljskih parlamentarnih volitev. Volitve v Luksemburgu tako z zanimanjem spremlja celotna EU. Luksemburški premier, ki je sicer med vsemi voditelji držav članic EU najdlje na premierskem stolčku, uživa skoraj nedotaknjeno priljubljenost vse od prevzema položaja. Njegova krščansko-so-cialna stranka (CSV), ki vodi Luksemburg skoraj neprekinjeno od konca druge svetovne vojne, je po pisanju luksemburških medijev tudi tokrat favoritinja za zmago na volitvah v luksemburški parlament s 60 sedeži. Sledili naj bi socialistična delavska stranka, ki jo vodi luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki je del sedanje vlade, in demokratska stranka. O Junc-kerjevi zmagi pravzaprav nihče ne dvomi, postavlja se le vprašanje, s kom bo oblikoval vladajočo koalicijo. Tudi v Luksemburgu so volitve, ki prav tako potekajo vsakih pet let, obvezne. Neupravičena neudeležba je kaznovana z od 100 do 250 evrov. Če volivec prekršek spet ponovi čez pet let, se kazen dvigne na od 500 do 1000 evrov, prav tako pa je lahko volivec izbrisan iz volilnega seznama. Petra Miklavc (STA) 20 Sobota, 6. junija 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Beg »zvezdnikov« v Španijo Ali po Kakaju odhaja tudi Ibrahimovic? Interjev predsednik Moratti na sestanku v Barceloni - Eto'o noče v Milan ZAKAJ V TUJINO? Več denarja manj stresa in davkov Kot kaže bo prihodnja »serie A« obubožana za vsaj dva »zvezdnika«. Brazilski nogometaš Kaka je že skoraj oblekel Realov dres. Letalsko kartico za Barcelono je bržkone kupil že tudi balkanski virtuoz s švedskim potnim listom Zlatan Ibrahimovic, ki se je očitno že naveličal Interjevega (in italijanskega) nezmagovanja na evropski sceni. Kaj pa menijo naši športniki in športni delavci? Vprašali smo jih, kateri so razlogi za verjeten odhod Kakaja in Ibrahimovica? Napadalec kriške Vesne Peter Carli pravi, da si Ibrahimovic želi predvsem zmagoslavja na evropski sceni. »Predvsem v Ligi prvakov. Zlatan dobro ve, da bo z italijanskim klubom s težavo postal evropski klubski prvak. Milan pa bo prodal Kakaja, ker je pač bilanca negativna.« Gajev balinar in Primorčev odbornik Igor Milkovič nam je povedal, da je pač treba upoštevati igralčevo voljo. »Inter in Milan bosta zaslužila zelo mastne denarce. Navsezadnje so tovrstni posli tudi pozitivni. Tudi Juventus je pred leti za ogromno vsoto prodal Zidana madridskemu Realu.« Nekdanji Vesnin športni vodja, Svetoivančan Edi Pribac ter nekdanji nogometaš Mladosti in Pri-morja Marko Škabar sta prepričana, da Kaka in Ibrahimovic se bosta preselila v Španijo izključno zaradi denarja. Edi Pribac: »Ibrahimovic bi ostal v Milanu le v primeru, če bi mu Moratti še dodatno povišal plačo.« Marko Škabar pa je še dodal, »da sta prvenstvi v Angliji in Španiji veliko bolj privlačni in zanimivi.« Tudi Krasov odbornik Kristjan Pacor pravi, da se vse vrti okrog denarja. »Nekateri klubi v tujini imajo namreč toliko denarja, da si lahko privoščijo tovrstne nakupe. V Italiji je očitno čas debelih krav mimo. Italijanski klubi so na evropski sceni vse manj kompetitivni. V Španiji pa je manj tudi davkov, na kar so športniki še posebno pozorni.« Da je italijanska A-liga vse manj prestižna, pravi tudi Goričan Luca Para-van, ki je letos igral pri štandreški Ju-ventini. »Nekatera tuja prvenstva so pač boljša in bolj privlačna,« je dejal Luca. Na vprašanje so odgovorili tudi nekateri člani naše skupine na facebooku. Jaš Grgič pravi, da sta špansko in angleško prvenstvo bolj zanimiva. »Več je gledalcev in vzdušje je bolj sproščeno. Oba igralca pa želita osvojiti ligo prvakov. Zavedata se, da se bosta z italijanskim klubom s težavo uvrstila v finale.« Za košarkarja Petra Lisjaka in Davida Sosiča je glavni razlog denar. Vesnin nogometaš Martin Cheber pravi, da je v Italiji vzdušje premalo sproščeno. »Nogometaši so pod velikim pritiskom medijev.« Košarkarski trener Tudi Christian Briščik meni, da se nogometaši selijo v Španijo zaradi boljših življenjskih razmer. »Vsakdanje življenje je veliko bolj sproščeno, brez stresa, ljudje so vljudni in vedno nasmejani.« (jng) TURIN/PALERMO - Interjevi in Milanovi navijači so te dni slabe volje. Kaka se seli k madridskemu Realu, za Ibrahimovica pa se resno zanima Barcelona. Sodeč po pisanju španskih medijev, si je Realov predsednik Florentino Perez že zagotovil brazilskega asa. Milanov mecen Silvio Berlusconi pa skuša pogasiti požar in pravi, da se bodo o Kakajevi bodočnosti pogovarjali na jutrišnji izredni seji. Nekoliko bolj nejasna pa je Ibra-himoviceva usoda. Interjev predsednik Moratti se je v četrtek mudil v katalonskem glavnem mestu. Srečal se je s predsednikom Barcelone Joanom Laporto, čeprav je Ibrahimovicev agent Mino Raiola zanikal, da bi se predsednika pogovarjala o Zlatano-vem prestopu. Raiola pravi: »Zlatan ostaja Interjev nogometaš. Pred kratkim je izjavil, da občuduje Barcelonin način igranja. To še ne pomeni, da bo v prihodnji sezoni igral v Španiji. Po pravici povedano se zanj zanimajo še drugi evropski klubi.« Laporta naj bi Morattiju v zameno za Ibrahimovica ponudil Eto'oja, ki pa ni pokazal posebnega navdušenja za selitev v Milan. Ka-merunskemu napadalcu namreč pogodba v Barceloni zapade šele prihodnje leto. Vodstvo katalonskega kluba je nato Milančanom ponudilo beloruskega zveznega igralca Hleba, kar pa ni bilo po godu črno-modrim. Moratti si želi le plačila v gotovini. 27-letni Zlatan Ibrahimovic zasluži letno pri Interju 12 milijonov evrov ansa Kvalifikacije za SP: danes 14 tekem Danes bodo v Evropi odigrali 14 kvalifikacijskih tekem za nastop na svetovnem prvenstvu 2010 v JAR. Slovenija in Italija bosta sicer prosti, v skupini s Slovenijo pa bo zaposlena Slovaška proti San Marinu, »azzurri« pa bodo spremljali dvoboj Bolgarija - Irska. Ostale tekme: Makedonija - Norveška, Islandija -Nizozemska, Finska - Liechtenstein, Belorusija - Andora, Švedska - Danska, Azer-bajdžan - Wales, Hrvaška - Ukrajina, Srbija - Avstrija, Ciper - Črna Gora, Bolgarija - Irska, Albanija - Portugalska, Kazahstan - Anglija, Litva - Romunija. NOGOMET Italija danes proti S. Irski (Raiuno, 20.45) PISA - Pred odhodom na Pokal konfederacij v Južno Afriko bodo Lippijevi »azzurri« danes v Pizi (pri-četek ob 20.45) igrali prijateljsko tekmo proti Severni Irski. Tv prenos raiuno od 20.30 dalje. ZENGA - Walter Zenga je postal novi trener prvoligaša Palerma, s katerim je podpisal dveletno pogodbo. Zenga je na klopi Palerma zamenjal Davideja Ballardinija (ta naj bi odšel k Laziu), med kandidati za trenerja moštva s Sicilije pa sta bila tudi Delio Rossi in Walter Mazzari. Lu-gijia del Nerija, ki se je preselil v Genovo k Sampdorii, pa je na klopi Atalante v Bergamu zamenjal Angelo Gregucci. Ta je leta 2005 vodil Lec-ce. FERRARA - Potem ko je Spal-letti podaljšal z Romo, bo na klopi »stare dame« še naprej sedel Ciro Ferrara, ki je v pravkar končani sezoni dva kroga pred koncem zamenjal Claudia Ranierija. Ferrara je s turinskim klubom podpisal dveletno pogodbo. RIJ KAARD - Nizozemec Frank Rijkaard (47 let) je novi trener turškega Galatasaraya. OČKA - Sloviti kolesar Lance Armstrong (37 let) je četrtič postal očka. Njegova družica Anna Hansen je povila sina Maxa. NBA - Košarkarji Los Angeles Lakers so prepričljivo dobili prvo tekmo finala. Na domačem parketu so premagali Orlando Magic s 100:75 (Kobe Bryant 40 točk, Saša Vujačič skok, met na koš, podaja ter izgubljena žoga). Ekipi igrata na štiri zmage, naslednja tekma pa bo v ponedeljek ob 2. uri zjutraj po našem času. KOLESARSTVO - Andrej Guček, svetovni rekreacijski prvak, tekmuje za tržaški klub Eppinger Do vrha v treh letih 33-letni Celjan je letos na kronometru podrl rekorde prog v Boloigni, Podpeči in tržaškem Bošketu - Po poklicu je reševalec v termah Slovenski kolesar Andrej Guček, ki tekmuje za tržaški klub Team Eppinger Saab TS20 predsednika Iva Doglie, je v nedeljo postal svetovni rekreacijski prvak v kronometru za dvojice. Guček je tekmoval z nekdanjim državnim reprezen-tantom Gianmarcom Agostinellijem (na olimpijskih igrah v Barceloni je osvojil 6. mesto, kar osemkrat pa je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu) in skupaj sta 23,6 kilometrov dolgo progo v Argelatu pri Bologni prekolesarila v času 28:02 in tako postavila nov rekord proge. Vozila sta rekordnih 50,6 km/h. Celjski kolesar je bil zelo zadovoljen: »Z osvojitvijo tega naslova sem postavil piko na i. Pred tem sem postal svetovni rekreacijski prvak v kronometru posamezno in tudi državni slovenski rekreacijski prvak, vedno v kronometru.« Guček je letos zmagal tudi na kronometru v Bošketu pri Svetem Ivanu v Trstu in tudi na tej progi izboljšal rekord. Skratka pravo zadoščenje za tržaški klub, s katerim tekmujejo tudi nekateri zamejski kolesarji. Gučkova kolesarska zgodba je nad- Celjan Andrej Guček vozi kronometer s povprečno hitrostjo 50 km na vse atipična in zanimiva. Več kot 1,90 m visok 33-letni Andrej (letnik 1976) je začel aktivno kolesariti šele pred tremi leti. »Imel sem kar 98 kilogramov. Igral pa sem mali nogomet in ukvarjal sem s fit-nesom,« nam je povedal Andrej, ki je bil že otrok zelo nadarjen atlet. »Ukvarjal sem se z več atletskimi panogami, nato pa sem vse skupaj pustil,« je še dodal Andrej, ki je službeno zaposlen kot reševalec v Termah Dobrna. Guček trenira vsak drugi dan. Približno tri ali štiri ure. Letno prevozi okrog 12 tisoč kilometrov. »Letos pa se bom potrudil in skušal število prevoženih kilometrov še povečati,« pravi Andrej. V stik s tržaškim društvom in Ivom Doglio je Andrej prišel v lanski sezoni, ko je še tekmoval pri slovenski ekipi Bicikel.com. »Nato smo skupaj s tržaškim klubom nastopili na dirki po Furlaniji. V novi sezoni pa sem se odločil, da bom tekmoval v Trstu. Zame je bila to lepa priložnost, da se izkažem tudi v Italiji«, je še dodal Guček, ki bo konec meseca nastopil na evropskem prvenstvu na Češkem. (jng) JADRANJE - RC44 Jaro Furlani tekmuje s Cayardom in Naismithom Po treh preizkušnjah na 4. mestu - Jaro: »Cayard je zelo simpatičen« Slovenski jadralec iz Lonjera Jaro Furlani se že od februarja mudi na re-gatnih monotipnih jadrnicah RC44. Pravkar je zaključil nastope na avstrijskem jezeru Traunsee, kjer je s slovensko ekipo Ceeref osvojil 4. mesto na match ra-cejih in 6. mesto v flotni regati. Po treh preizkušnjah (prvi nastop februarja na Kanarskih otokih, drugi pa v Cagliariju, op. a.) je posadka, ki jadra na monoti-pu slovenskega podjetnika Igorja Laha, četrta. »V Avstriji se nam nastopi niso posrečili. Predvsem nestanoviten veter, ki je pihal od 5 do 15 vozlov, nam jo je zagodel,« je pojasnil Jaro, ki na krovu skrbi za jadra. Tudi letos nastopa kot stalni član slovenske ekipe Ceeref, ki sta jo letos okrepila izkušena jadralca: Paul Cayard (na sliki s Furlanijem) in Robbie Naismith. Oba sta nastopala na Pokalu Amerike, Cayard pa je leta 1992 z Il Morom di Ve-nezia bil na pragu zmage. »Paul je prava rok-star jadranja,« je enega najboljših svetovnih jadralcev opisal Jaro, »Je zelo simpatičen in povsem razpoložljiv. Jadra že od otroštva, tako da nam je povedal kar nekaj anekdot,« je še dodal 23-letnik. Študent strojništva, ko ni zaposlen s pokalom RC44, nastopa na match racejih širom po Evropi s slovenskim krmarjem Juretom Orlom. / ŠPORT Sobota, 6. junija 2009 21 TENIS - Pariški Roland Garros Šved Soderling poskrbel za senzacijo V finalu se bo pomeril s Federerjem - Oba pol finala trajala pet setov PARIZ - Šved Robin Soderling, ki je veljal za šele 23. postavljenega igralca na turnirju in ni osvojil še prav nobene lovorike z velikih turnirjev, kaj šele, da bi se prebil do finala ali polfinala, je na teniškem odprtem prvenstvu Francije poskrbel za pravo senzacijo. Doslej je vpisal komaj tri zmage na turnirjih serije ATP, na turnirjih za veliki slam pa je največ dosegel prav letos v Parizu, ko je z zmago proti Čilen-cu Fernandezu s 6:3, 7:5, 5:7, 4:6, 6:4 dosegel uvrstitev v jutrišnji finale, v katerem se bo pomeril z drugim nosilcem, Švicarjem Rogerjem Federerjem, ki je prav tako šele po petih nizih s 3:6, 7:6 (2), 2:6, 6:1, 6:4 odpravil trdoživega Argentinca, petega nosilca Juana Martina Del Potra. V osmini finala je Soderling izločil prvega igralca sveta in zmagovalca zadnjih štirih pariških tekmovanj Španca Rafaela Nadala s 6:2, 6:7 (2), 6:4, 7:6 (2). Nato je v četrtfinalu premagal še dvakratnega pol-finalista Rolanda Garrosa Rusa Nikolaja Davidenka, desetega nosilca, s 6:1, 6:3, 6:1. Tako da je bil še zadnji skalp le postransko vprašanje. Ob uspehih mladega Šveda se je marsikdo spomnil legendarnega švedskega teniškega zvezdnika Bjorna Borga. »To je bil res en neverjeten dvoboj. V prvih dveh nizih sem igral izvrstno, nato je bolje zaigral Gonzalez, a se mi je uspelo vrniti. Občutki so res prekrasni. Ko sem v zadnjem nizu zaostajal za 1:4 in nisem našel pravega odgovora na dobro tekmeče-vo igro, sem moral pokazati najboljše,» je bil z dosežkom kariere navdušen Šved. Ne slepi se o finalu proti Federerju, ki bo po njegovih besedah »najtežji dvoboj doslej in je do osvojitve lovorike še dolga pot«. Švedska bo imela finalista na Rolan-du Garrosu po sušnih devetih letih, ko se je leta 2000 prav trener nadobudnega igralca Magnus Norman prebil v finale in iz- Roger Federer ansa gubil proti Brazilcu Gustavu Kuertenu. O visoki kakovosti polfinalnega dvoboja priča tudi statistika. Soderling je zbral 74 »winnerjev«, skupaj s 16 asi, Gonzalez pa je imel 59 »winnerjev«, vključno z 22 asi. Dolgi, težki dvoboj pa je zrahljal tudi živce. Gonzalez je tako med četrtim nizom izpodbijal udarec nasprotnika, ki je po njegovem mnenju končal v avtu. A ko z ugovorom ni uspel, je demonstrativno z zadnjico pobrisal sporno točko, tako da se mu je preostanek tekme na hlačah poznal rdeč madež. Prav tako izenačen in mestoma še bolj spektakularne je bil drugi polfinale med Federerjem in del Potrom. Argenit-nec je že vodil z 2:1, v zadnjih dveh setih pa ni imel več dovolj moči in je po več kot treh urah igre priznal premoč favorizira-nega Švicarja. Danes bo ženski finale med Rusinjama Darino Safina in Svetlano Kuznje- ODBOJKA - Turnir U16 v Tržiču Zahtevni nastopi za ekipo Sloga/Soča Igralec Olympie Matija Komjanc (FJK) najboljši tolkač Prejšnji konec tedna se je v Tržiču odvijal mednarodni moški odbojkarski turnir v mladinski kategoriji Under 16 za peto izvedbo trofeje »Citta di Monfalcone«. Nastopilo je osem ekip, in sicer poleg domačega Fincantierija še San Dona, Ekipa Marchiol, Volley Ball Gemona, Bas-sano Volley, OK Žužemberk, deželna reprezentanca FJK in Sloga, ki je v duhu meddruštvenega sodelovanja nastopila tudi z igralci Soče. Turnir je odlično uspel in je privabil v Tržič res lepo število gledalcev. Izločilna skupina, v kateri je nastopila Sloga/Soča, je bila zelo zahtevna. Naši odbojkarji so bili brez moči proti Žužemberku, prav tako so gladko klonili proti reprezentanci FJK (fantje se pripravljajo na Trofejo dežel, ki bo prvi teden julija v Lignanu), v zadnji tekmi v izločilni skupini pa so brez večjih težav odpravili Bassa-no goriškega trenerja Diega Poletta. V nedeljo je Sloga/Soča igrala v skupini, ki je odločala o razvrstitvi od 5.do 8.mesta. Naša ekipa je bila tokrat okrnjena, saj v nedeljo ni bilo njenega glavnega napadalca Ilica(vsaka ekipa je smela imeti v svojih vrstah enega starejšega igralca letnika1992). Naši odbojkarji so tako klonili pred Ekipo Marchiol in se nato ponovno srečali z Bassanom, ki se je Slogi/Soči Matija Komjanc (FJK/Olympia) maščeval za poraz iz izločilne faze. Nagrajene so bile vse nastopajoče ekipe in najboljši posamezniki, med temi Kristijan Longar (Žužemberk) kot najboljši igralec turnirja in igralec Olympie Matija Komjanc (reprezentanca FJK) kot najboljši tolkač. KONČNI VRSTNI RED: 1. FJK, 2. OK Žužemberk, 3. Volley Team San Dona', 4. Fincantieri, 5. Volley Ball Gemona, 6. Ekipa Marc-hiol, 7. Bassano Volley, 8. Sloga/Soča. SLOGA/SOČA: Dussich, Fio-relli, Ilic, Kovic, Pečar, Rupel, Šker-lavaj, Taučer. Trener Ivan Peterlin GORICA - Sklepni nastop v 20 točkah najmlajših članov ŠZ Olympia »Vsi na počitnice!« Društvo letos vključeno v program Nacionale sokolske športne šole - Priznanje za odbojkarje ekipe U12 in orodne telovadce V telovadnici športnega združenja Olympia je potekala tradicionalna telovadna akademija z naslovom »Vsi na počitnice!« , kjer so vsi in izključno pripadniki tega najstarejšega goriškega slovenskega društva pokazali, kaj so se v šolskem letu 2008/2009 naučili. V enournem programu ( 20 točk) so se najprej predstavili najmlajši predšolski otroci skupine Gymplay pod vodstvom trenerke Damijane Češčut in vaditeljic Marije Jussa, Valentine in Eve Kristančič. Na kratko so prikazali potek vadbene ure: segrevanje, spretnostne vaje, poligon in igro. Ob zaključenem nastopu pa jih je športni direktor Olympie Andrej Vogrič nagradil s knjižico in kolajno »Miške Eli«, t,j. preverjanje znanja po programu Nacionalne sokolske športne šole Slovenije, v katerem je letos Olympia sodelovala in katerega program so najmlajši člani društva izpeljali sicer že aprila meseca. Obe starostni skupini orodnih telovadcev pa sta se predstavili v akrobatskem poligonu, v vaji na drogu ter preskokih čez kozo in kanwas. Pripravila sta jih trenerja Egon Pregelj in Miha Vo- grinčič ob pomoči pomožnih vaditeljic Eve in Valentine Kristančič. Prikaz dela sta pripravili tudi ekipi minivolleyja ter under 12 pod vodstvom trenerjev Ivana Markiča in Mete Okro-glič. Deklice športne ritmične gimnastike pa so na četrtkovi akademiji nastopile kar s petimi skupinskimi sestavami in sicer vajo z obroči, z baloni, s kiji, duo kij in trak. V telovadnico pa so priplesale tudi rdeče pikapolonice. Vse deklice je pripravila trenerka Mija Ušaj Češčut ob pomoči vaditeljic Maje Devetak in Marije Jussa. Številnemu občinstvu so svoje znanje na najnovejše glasbene hite podala še dekleta mlajše, srednje in starejše skupine Športnega plesa Olympie pod vodstvom trenerke oz.koreografa Damijane Češčut. Večer pa se je zaključil še bolj slavnostno in sicer z nagrajevanji. Andrej Vo-grič in tajnica društva Damijana Češčut sta najprej izročila pokal ekipi Olympie Under 12 , ki je letos ponovno zasedla 1. mesto na pokrajinski ravni, nato pa še ko- lajne orodnim telovadcem, ki so se konec maja srečali v parterju in kanwasu z goriškim Gimnastičnim Centrom iz Nove Gorice. Za konec so nastopajoči prejeli še lepo darilo, ki ga je poklonil sponzor ve- Na sklepni prireditvi Olympie so se zbrali mladi pripadniki različnih odsekov ŠZ Olympia prinčič čera, t.j. HIT - Universe of Fun iz Nove Gorice, ki je prispeval, da je zaključek sezone 2008/2009 bil za vse še lepši Sledila je seveda še paštašuta, za katero so poskrbeli odborniki društva. (DamijanaČeščut) NOGOMET »12 ur nogometa« preložili na prihodnjo soboto Zaradi slabih vremenskih napovedi so se organizatorji pri ŠD Juventina odločili, da današnji sedmi malonogo-metni turnir »12 ur nogometa« preložijo na prihodnjo soboto, 13. junija, ob 10. uri. TENIS Gajini fantje za prestop šele čez teden dni Žreb je določil, da bodo teniški igralci Gaje v prvem krogu končnice za napredovanje v državno B-ligo prosti. Za prestop v višjo ligo se bodo prihodnji teden (ne ve se še kje) pomerili z zmagovalcem dvoboja TC Castiglione Pescaia - TC Pino Torinese. Z boji v končnici za napredovanje pa začenja moška ekipa Gaje D1-lige. V četrtfinalu se bo jutri na Padričah (ob 9. uri) pomerila z ekipo TC Fiume Veneto. Ekipa D2-lige pa je prvenstvo sklenila prejšnji teden na solidnem 3. mestu. Žensko vrsto D2-lige čaka jutri (ob 15.00) na Padričah odločilna tekma za 1. mesto proti ekipi TC Triestino. Že danes bodo tekme v mladinskih kategorijah. Ženska vrsta under 14 (Petra Cor-bo, Nicoletta Furlan, Ginevra Zalaschi) se bo za prvo mesto potegovala danes ob 15. uri na Padričah proti TC Triestino, istočasno bosta v kategoriji U16 igrala tudi Erik Mahnič in Samuel Peric proti TC Udinese. Ženska vrsta U12(sestri Puggiotto) bosta ob 15. uri gostovali v Gorici pri TC Campagnuzza. NOGOMET Primorec uspešen Primorec - San Giovanni 1:0 (0:0) STRELEC: Ojo. PRIMOREC: Veronese, Sincovich, Ojo, Palmisano, Santoro, Mercandel, Di Gregorio (Laghezza), Meola, Moscolin (Mersi), Lanza, Marinelli (Loigo). Trener: Sciarrone. Trebenski Primorec je na turnirju »Il Giulia« pri Svetem Ivanu v Trstu tesno premagal San Giovanni. Igra ni bila na višku in Primorec je nastopil s precej okrnjeno postavo. Proti koncu tekme se je poškodoval (gleženj) Marinelli. V prihodnjem krogu bo Primorec v ponedeljek (20.30) igral proti zmagovalcu dvoboja Ponziana-San Luigi. VIDEM-TRST - Nocoj ob 20.30 se bosta v Gonarsu v finalu Trofeje pokrajin pomerili tržaška in videmska mladinska selekcija 1., 2. in 3. AL. Pri tržaški reprezentanci nastopata tudi nogometaša Primorja, dvojčka Aljoša in Jan Čok. Hujša poškodba v Trebčah Primorčev napadalec Marco Buccuc-cia se je huje poškodoval na sredini tekmi 2. Kraškega turnirja, ki ga v Trebčah organizira prav Primorec. Buccuccia si je namreč pre-tegnil kolenske vezi in ga poleti torej čaka operacija. Čas okrevanja bo dolg, približno šest mesecev. Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek, od 19.30 dalje. Pomlad v finalnem delu Cicibani Pomladi so se po zmagi proti Villesseju s 3:1 uvrstili v finalni del turnirja »Sesljanski zaliv« v Vižovljah. Nasprotnikovo mrežo sta zatresla Schiaviani in Ko-cman. V sklepni fazi poleg Pomladi nastopata še San Luigi in Trieste Calcio. Proti slednjemu je Pomlad izgubila s 4:2 (oba gola Pomladi je dal Kocman). Danes (začetek ob 19.00) bo Pomlad igrala še proti San Luigi-ju. POMLAD: Gregori, Buri, I. in F. Su-pani, Ghersinich, Calzi, Carli, Udovič, Schi-viani, Kocman, Paoli. Trener: Pahor. BALINANJE Žagar-Capitanio (Gaja) zmagala v Devinu Na 4. Memorialu Sergij Negrini v De-vinu je konec tedna slavila zmago Gajina dvojica Stojan Žagar in Nazzareno Capitanio, ki je v finalu premagala prav tako Gajino dvojico Sancin-Lorenzi. Žagar in Capitanio sta zmagala po tesnem in izenačenem dvoboju. Končni rezultat je bil 11:9. Na turnirju v Devinu je nastopilo 54 dvojic iz celotne tržaške pokrajine. 22 Sobota, 6. junija 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 1GG LETI Te dni se je v Lonjerju vršil prvi občni zbor zadruge voznikov: sledil je stavki, ki jo je zadruga izvršila pred nekaj dnevi. »Občnega zbora se je vdeležilo vrlo mnogo ljudi te zadruge. Predsedoval je tovariš dr. Josip Mandic, ki je obenem poročal o štrajku voznikov. Pobijal je vsa obrekovanja, ki jih glede tega šrajka trosijo nasprotniki. Vozniki so z velikim odobravanjem vzeli na znanje njegovo poročilo. Pri tretji točki dnevnega reda 'sprememba daril', se je enoglasno sklenilo pristopiti k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Na volitvah je bil z velikim odobravanjem izvoljen za predsednika zadruge tovariš Anton Pertot iz Lonjerja. Na predlog tovariša Jožefa Čok 'Palek', je občni zbor enoglasno in per acclamationem proglasil dr. Josipa Man-dica za častnega predsednika zadruge. Kakor se veselimo na lepem vspehu, ki ga je zadruga izvojevala za naše voznike, tako se veselimo tudi na tem, da je na tako lep način izrekla priznanje -resnični zadrugi. Koliko dela, truda, časa in skrbi je gospod dr. Mandic v dobi štirih mesecev zastavil v tem boju voznikov, to je res daleč presegalo tisto mero požrtvovalnosti, ki se jo more pričakovati od človeka, ki deluje za skupno dobro. Počastivši dr. Mandica so naši okoličanski vozniki posvedočili lepo čednost hvaležnosti. Počastili so s tem tudi - sebe.« Zadruga Cirila in Metoda je v tem tednu priredila tradicionalni mladinski ples v prostorih Narodnega doma. »Vršil se je v znamenju gneče,« piše Edinost »toliko zgornja, koliko spodna dvorana in galerija in vsi drugi prostori 'Narodnega doma' so bili tako natlačeni občinstva, da se je ples vršil le s težavo. Rodoljubne gospice so prodajale srečke in kolke v korist družbi in napravile obilen plen. V pavzi je bila obdaritev gospic, ki so nabrale največ kolkov, najprid-neja jih je prodala kar tri tisoč, Srečolov se je vršil kar v največi animiranosti. Veliko zanimanja je vzbudil tudi 'muzej'. Plesalo se je seveda do ranega jutra.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED SG LETI PRIMORSKI DNEVNIK Velika večina kovinske industrije je stavkala v skoraj vseh italijanskih pokrajinah. Po podatkih sindikalnih organizacij in urada za delo kaže, da je bil število stavkajočih v naših krajih tokrat celo višje in je, po podatkih FIOM-CGIL, doseglo v vseh podjetjih tržaškega področja šestindevetdeset odstotkov. »Kot običajno so stavkali delavci stoodstotno v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je stavkalo tudi sedemdeset odstotkov uradnikov. V ladjedelnici Sv. Roka je stavkalo sto odstotkov delavcev in oseminšestdeset odstotkov uradnikov, v Tovarni strojev Sv. Andreja sto odstotkov delavcev in sedemdeset odstotkov uradnikov, v Tržaškem arzenalu ravno tako sto odstotkov delavcev in sedemdeset odstotkov uradnikov, na ravnateljstvu CRDA pa je stavkalo petinštirideset odstotkov vseh zaposlenih. Zelo zadovoljivo je stavka potekala tudi v drugih srednjih in malih podjetjih in pa stavkala je tudi velika večina delavcev v podjetjih Orion, Dilfi, Taurus, Salda, Schromek, Alfa Romeo, Fomt, AFA, itd. Značilno je dejstvo, da se je odstotek stavkajočih stalno dvigal od prve pa do sedanje tretje stavke kovinarjev, kar velja zlasti za stavkajoče uradnike, saj so delavci v skoro vseh podjetjih že pri prvi stavki sodelovali stoodstotno. To priča, da so zahteve delavcev in uradnikov utemeljene in da jih občutijo vsi brez izjeme. Obenem pa tudi dokazuje, da je lahko resnično učinkovit, le strnjen in enoten nastop. Iz Rima poročajo, da je ministrstvo za delo povabilo sindikalne organizacije naj prekinejo stavkovno gibanje in zagotovilo, da se bodo obnovila pogajanja o delovni pogodbi. Na ta poziv so se takoj sestali predstavniki kovinarjev CGIL, CISL in UIL ter so sklenili, da bodo prenehali s stavko. Tržaška FIOM-CGIL je v sklopu stavke organizirala tri zborovanja in sicer na Trgu Golgoni, v Miljah in pri Akvedotu, katerih se je udeležilo dobro število kovinarjev.« FILMI PO TV Sobota, 6. junija, Rai 3, ob 21.05 Ieri, oggi, domani Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni in Tina Pica De Sicov film, ki je nekako razdeljen na tri dele, je svojevrstna slika italijanskega dogajanja med severom in jugom. Ob interpretaciji Sofie Loren in Marcella Ma-stroiannija, ki sta protagonista vseh treh prizorov, se razpletajo zgodbe Neapeljčan-ke Adeline, Milančanke Anne in pa Rim-ljanke Mare, ki se tako ali drugače poslužujejo možkih za izpeljavo in uresničitev svojih načrtov in ciljev. Nedelja, 7. junija, Rete 4, ob 23.10 Taxi driver Režija: Martin Scorsese Igrajo: Robert De Niro, Jodie Foster in Cybill Shepherd Film, ki si je leta 1977 zagotovil zlato palmo v Cannesu je zgodba o Travisu Bickleju, ne-wyorškem taksistu, ki se po vrnitvi iz Vietnama proglasi za svojevrstnega urejevalca nočnega mestnega življenja. S svojo nekam svojevrstno čistilno akcijo usmrti celo vrsto ljudi, pri čemer pa ga javno mnenje proglasi za izrednega heroja. Ob fotografiji Michaela Chapmana in izredni interpretaciji Roberta De Nira se odvija pripoved, ki spada v sam vrh filmske zgodovine. Torek, 9. junija, Rai 3, ob 01.20 Tanguy I» Režija: Etienne Chatiliez Igrajo: Eric Berger, Sabine Azéma in André Dussollier Izredno uspešna pripoved francoske fil-mografije zadnjih nekaj let opisuje navidez briljantno življenje osemindvajsetletnega Tanguya. Fant je v velik ponos staršem, saj je diplomiral iz filozofije, obvlada perfekt-no japonščino in je na tem, da zaključi tudi zahteven študij kitajščine. Vseeno pa se v njegovem življenju nekaj zaplete. Starši, s katerimi še vedno deli dom, ga ne prenašajo več. Sreda, 10. junija, Rai 2, ob 21.05 Mona Lisa smile Režija: Mike Newell Igrajo: Julia Roberts, Kirsten Dunst, Julia Stiles, Maggie Gyllenhaal, Gin-nifer Goodwin, Dominic West, Juliet Stevenson Katherine Watson se jeseni leta 1953 iz Kalifornije preseli na univerzo Wellesley, kamor gre poučevat umetnostno zgodovino. Od skupine najboljših in najbistrejših študentk v državi, pričakuje, da bodo izkoristile priložnosti, ki se jim ponujajo. A kmalu po prihodu spozna, da se prestižna univerza strogo drži uveljavljenih družbenih pravil. Po mnenju profesorice Nancy Abbey je namreč zaročni prstan na prstan-cu mlade ženske večja nagrada kot dobra izobrazba. Katherine spodbuja svoje študentke, da bi razmišljale s svojo glavo, a pri tem se zameri konzervativnemu vodstu fakultete. Sreda, 10. junija, canale 5, ob 01.35 La finestra di fronte Režija: Ferzan Ozpetek Igrajo: Giovanna Mezzogiorno, Massimo Girotti, Raoul Bova in Filippo Nigro Film, v katerem je še zadnjič nastopil italijanski igralec Massimo Girotti pripoveduje o Giovanni, družinski materi, ki se naenkrat zave, da ji enolični vsakdan ne ustreza več in da bi v življenju želela okusiti kaj novega. Povsem slučajno spozna takrat soseda Davida, ki ji dokaj depresivnem trenutku vlije novega upanja in ji dopove, da življenje niso ponovljive sanje, temveč priložnost, ki jo gre čim resneje živeti. Skozi vso zgodbo ima posebno vlogo tudi starejši gospod, ki predstavlja nekakšno povezavo med preteklostjo in sedanjostjo, med zgodovino in današnjim spominom tega, kar je nekoč bilo. (Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PRAŠKI NOGOMETNI KLUB TRDONEBNIK JUŽNI SADEŽ ENOJKA OPERA FRANCOSK. SKLADATELJA MASSENETA / WILHELM OSWALD MIŠIČNI KRČ NAJBOLJ ISKANI ... SITE IZDELKI INDUSTRIJSKE RASTLINE BLAZINJAK BREZ NASLONJALA JUNAK PRAVLJICE TISOČ IN ENA NOČ VEČJA KAMNITA GMOTA MEH. ŽGANA PIJAČA KRALJ ZAHODNIH GOTOV JEZERO V TURČIJI SODNIK S ŽTOPARICO AM. IGRALEC (KEVIN) PREBIVALKE ODISEJEVEGA OTOKA ČISTINA V GOZDU VOJAŠKI PRATEŽ VASICA PRI DOLINI AMERIŠKI IGRALEC PACINO STANUJE V ZASILNI STAVBI TRDA ZLITINA BERI PRIMORSKI DNEVNIK RADIJSKA ALI TELEVIZIJSKA ODDAJA PREJEMEK VRSTA MOŠKIH KLOBUKOV NIZOZEMSKI ZNAMENITI SIR SMUČARSKI CENTER NA ŠVEDSKEM GOROVJE V ŠPANIJI, SIERRA ... ITALIJANSKO MESTO OB JADRANSKEM MORJU FIGURA PRI ČETVORKI SPOROČILO REKA V SRBIJI, PRITOK ZAHODNE MORAVE REDNO STANJE, BREZ ZASTOJEV KAČJI GLAS (MNOŽ.) AMERIŠKA IGRALKA GARDNER TRTNI HROŠČ PRVI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO ALOJZ REBULA ALBERT EINSTEIN GLAVNO MESTO ARMENIJE SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ FRČANJE ANATOLIJ KARPOV DAVEK NA UVOŽENO ALI IZVOŽENO BLAGO NEPROFE-SIONALEC FOTO KROMA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI ČEŠKI VERSKI REFORMATOR (JAN) PLIN BREZ BARVE IN VONJA BRISAČA SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA CELICA PU-ŠČAVNIKOV V SAMOSTANU GRŠKA ČRKA ALFRED HITCHCOCK PIJAČA ZA APERIHV OBČUTEK DUŠEVNEGA TRPLJENJA KRAJ PRI PIVKI MUSLIMAN. MOŠKO IME MESTO NA NOVI ZELAND. OKROGEL PREDMET PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ITAL. POLITIK (ANTONIO) VEZNIK ZEMELJSKI TEČAJ TRINIDADSKI ATLET BOLDON OKROGLO ŠTEVILO AM. IGRALEC (LORENZO) KONICA, VRH URADNA LISTINA DVOJICA MESTO V RUSIJI PORTUGALSKO OTOČJE ČAMPA IVAN ITALIJANSKA PRITRDILNICA LASTNIK MAJHNEGA POSESTVA EGIPČANSKI BOG SONCA IGR. KARTA SLOVENSKI PESNIK IN ESEJIST (FRANCE) SNA2NOST PTICA SEVERNIH MORIJ DRŽAVNA BLAGAJNA ITALIJANI (SLABŠ.) IT. GLASBENA SKUPINA ... E LE STORIE TESE KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL ČEBELJA TVORBA V PANJU PAPEŠKO VRHOVNO SODIŠČE STENA SLOVARČEK - ASA = mesto v Rusiji * ATO = trinidadski altet Boldon • LAMAS = ameriški igralec * NAIL = muslimansko ime * NEVERKE = kraj pri Pivki • OAMARU = mesto na vzhodni obali Nove Zelandije • VAN = jezero v Turčiji / RADIO IN TV SPORED Sobota, 6. junija 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - Kitara 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.00 Aktualno: Tuttobenessere 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy...gli ani- mali del cuore 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Quark Atlante 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Italija - Severna Irska 23.10 Dnevnik 23.15 Film: Francesco (dram., It., '89, r. L. Calvani, i. M. Rourke) V^ Rai Due 6.15 6.25 6.35 6.45 10.15 11.00 12.30 12.45 13.00 14.25 17.10 18.00 18.10 18.50 19.30 20.25 20.30 21.05 22.40 Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e Magia Variete: Mattina in famiglia, sledi Jutranji dnevnik Aktualno: Sulla via di Damasco Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Šport: Pil Line Avtomobilizem: VN v Turčiji -Formula 1 Talent show: Italian Academy 2 Aktualno: Sereno variabile Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Piloti Variete: Scorie di scorie Žrebanje lota Dnevnik Film: Tale madre, tale figlia (dram., Kanada, '07, r. R. Malefant, i. M. Stafforfd) Nan.: The Dead Zone 23.25 Nočni dnevnik 23.35 Dok.: Tg2 Dossier Rai Tre 7.00 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: Art News 10.30 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.00 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri- coltura 11.30 Šport: Si gira 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledita Bellitalia in Mediterraneo 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 15.50 15.55 16.10 16.50 18.55 19.00 20.00 20.20 21.05 23.20 23.40 Aktualno: Tgr Ambiente Italia Tg3 Flash L.I.S. Šport: Sabato sport, sledi Sporta-bilia Kolesarstvo: Trofeo Memorial Pan-tani Sabljanje Vremenska napoved Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: Ieri, oggi, domani (kom., It., '63, r. V. De Sica, i. S. Loren) Deželni dnevnik Dok.: Amore criminale Rete 4 11.30 12.25 13.30 14.05 15.00 17.00 18.00 18.55 19.35 21.10 23.10 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente Nan.: Vita da strega Nan.: Mac Gyver Aktualno: Stasera a teatro Nan.: I misteri di cascina Vianello 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik, prometne vesti Nan.: Distretto di polizia 4 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Film: Perry Mason - Morte di un dongiovanni (srh., V.B.) Nan.: Psych Dok.: Titus, il re gorilla Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Nikita Nan.: Criminla Intent Nan.: Shark 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Dokumentarec 9.30 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.30 Film: Gli anni dei ricordi (kom., ZDA '96, r. J. Moorhouse, i. W. Ryder) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 18.10 Nad.: Il mammo 14.10 Talent show: Amici - Il casting 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 17.40 Nan.: Carabinieri 4 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Funny Money - Come fare i soldi senza lavorare (kom., ZDA '96, r. D. Petrie, i. W. Goldberg) 23.30 Nan.: Il sequestro Soffiantini C/ Italia 1 6.15 Špot: Studio sport 6.40 Dnevnik 7.00 Risanke 10.45 Nan.: Perche a me? 11.50 Nan.: Aliens in America 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Like Mike - Il sogno di Calvin (kom., ZDA '02, i. M. Chestnut) 16.05 Film: Zoo Rangers in Sud America (pust., ZDA, '07, i. T. Berger) 17.05 20.00, 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Nan.: Selvaggi 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Balto - Sulle ali dell'avventu-ra (anim., ZDA, '04, r. P. Weinstein) 21.10 Film: Stuart Little - Un topolino in gamba (kom., ZDA, '92, r. R. Min-koff, i. G. Davis) 22.45 Film: Highlander - L'ultimo immortale (fant., ZDA '86, i. C. Lambert) Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasbena odd.: Palco, gli eventi in TV 12.30 Musa Tv 12.50 Športna odd.: Volley Time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Koncert: La grande musica classi-ca 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dokumentarec o naravi 16.15 Aktualno: Super Sea 17.00 Risanke K2 19.00 Variete: Ciacole no fa fritole 19.10 Musica, che passione! 20.00 Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Il miracolo (kom., '86, r. J.P.Mocky, i. M. Serrault, J. Poiret) 22.30 Dok.: Borgo Italia 22.55 Qui Tolmezzo 23.30 Stoa LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 0.45 1.10 La 7 Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'intervista Film: L'allegro (zgod., It., '57, r. G. Malatesta, i. F. Tozzi) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Nad.: Diane, uno sbirro in famiglia Film: Il bianco, il giallo, il nero (kom., It., '74, i. G. Gemma) Film: Casa mia casa mia (kom., It., '88, r. N. Parenti, i. R. Pozzetto) Dnevnik Variete: Victor Victoria Nan.: I magnifici Sette Film: La sposa americana (dram., It., '86, i. H. Keitel) Nočni dnevnik Aktualno: M.O.D.A. (T Slovenija 1 6.45 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risana nan. 9.25 Kino Kekec: Kralj (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 Risanka: Rožnati panter 14.05 Film: Izumiteljica (pon.) 14.20 Film: Gospodična Marple (pon.) 15.55 O živalih in ljudeh, sledi Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Na vrtu 17.50 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Spet doma 21.40 Ars 360 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.35 Hri - Bar 23.40 Nad.: Rim 0.35 Dnevnik (pon.) {T Slovenija 2 6.30 0.10 Zabavni infokanal 10.20 Skozi čas 10.50 Circom Regional: Cesa 2008 (pon.) 11.20 Minute za... (pon.) 11.50 Študentska (pon.) 12.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.35 Koncert Adija Smolarja: Rolica papirja (pon.) 14.55 Šport: Pariz, odprto prvenstvo Francije v tenisu (prenos) 17.00 Šport: Nogometni magazin Fifa 17.25 Šport: Nogometni magazin Nzs (pon.) 17.55 Film: Rusi prihajajo 20.00 Film: Druga državljanska vojna 21.30 Oddaja o modi: Bleščica 22.30 Film: Hendrix (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 22.45 23.30 9.00 11.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.15 19.40 20.00 20.15 20.30 21.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Tenis: Roland Garros (prenos) Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik Šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Film: Nevarni prehod ('79, i. A. Queen, M. McDowell, J. Mason) AlterECO Glab. oddaja: In orbita Trendovska oddaja: »Q« Dok. oddaja: Oproščeno toda ne pozabljeno i Tv Primorka 12.00, 23.00 Videostrani Dnevnik TV Primorka Hrana in vino (pon.) Kasaške dirke Kultura Mladinska oddaja: Naši prijatelji (pon.) Settimana Friuli Kulturni utrinek (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Sobotni večer Futsal: finale DP: Puntar Casino Sa-fir - Gorica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Prazni češenj v Brdih; 11.00 Osebnost Primorske meseca maja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade -New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podve-čer; 20.00 P. I. Čajkovski; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 oglaševanje Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 6. junija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 13/25 TOLMEČ O 13/17 TRBIŽ O 12/16 ¿8 00> ČEDAD O VIDEM O 16/21 15/22 11/ SKA # CELOVEC O 12/22 O 11/16 KRANJSKA G. O TRŽIČ 11/22 O KRANJ o 11/22 S. GRADEC CELJE 12/25 O MARIBOR 014/25 ^ PTUJ v-, O /? M. SOBOTA O 12/25 O PORDENON 16/21 18/22 O N. GORICA 17/22 O LJUBLJANA 14/23 P A? N. MESTO 12/25 PORTOROŽ O O 19/24 r—\ V- PAZIN O O 13/18 s REKA 16/25 KOČEVJE ZAGREB 15/26 O . o ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo pretežno oblačno do povsem oblačno vreme, sprva bodo padavine rahle, proti večeru pa se bodo okrepile. Drugod po deželi bo oblačno, po nižinah se bodo pojavljale obilne padavine. Proti večeru bodo padavine od zahoda počasi ponehale, še se bodo pojavljale nevihte zlasti na vzhodnem pasu. V vzhodnih krajih bo deloma sončno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno. Dež se bo dopoldne krepil, pogosteje in obilneje bo deževalo v hribovitih krajih na zahodu. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 19, najvišje dnevne od 14 do 18. M. SOBOTA O 15/25 Atlantska dolina nizkega zračnega pritiska pripomore k dotoku zelo vlažnih južnih tokov proti Alpam. Danes nas bo prešla atlantska fronta, jutri pa se bo nadaljevalo zelo nestanovitno vreme, n zlasti na vzhodnem delu ^dežele. Nad zahodno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se zadržuje nad Alpami in severnim Sredozemljem. Z močnim jugozahod-nikom doteka k nam toplejši in vlažen zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.34 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 20.09 in zatone „ ob 3.51 bioprognoza Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. morje Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje C. plimovanje Danes: ob 4.05 najvišje -63 cm, ob 10.40 najnižje 27 cm, ob 15.34 najvišje -7 cm, ob 21.26 najnižje 45 cm. Jutri: ob 4.35 najvišje -63 cm, ob 11.13 najnižje 28 cm, ob 16.12 najvišje -5 cm, ob 21.56 najnižje 43 cm. temperature v gorah 500 m ...........20 1000 m ..........17 1500 m ..........12 oc 2000 m............9 2500 m............6 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NESREČA - Airbus razposlal obvestila letalskim družbam Preiskava ugotovila nedoslednosti pri meritvah hitrosti izginulega letala ŽIVALI - V nemškem živalskem vrtu Istospolna pingvina posvojila mladička Ponosna »nadomestna« starša PARIZ - Preiskava o nesreči letala francoske letalske družbe Air France, ki je v ponedeljek izginilo nad Atlantikom na poti iz Ria de Janeira v Pariz, je pokazala "nedoslednosti" pri meritvah hitrosti, ki jih je samodejno posredovalo letalo, je sporočil francoski urad za preiskave in analize (BEA), ki vodi preiskavo dogodka. Preiskava je tudi potrdila, da so bile na načrtovani poti letala preko Atlantika nevihte, značilne za območja ob ekvatorju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V BEA so sicer opozorili pred špekulacijami o vzrokih nesreče na podlagi nepopolnih ali nepotrjenih podatkov. Preiskovalci zaenkrat preiskujejo podatke, ki jih je letalo samodejno posredovalo pred nesrečo, medtem ko iz oceana doslej niso potegnili še nobenih ostankov francoskega airbusa, na krovu katerega je bilo 228 ljudi. Letalski proizvajalec Airbus pa je medtem potrdil, da so v noči na petek vsem letalskim družbam, ki uporabljajo njegova letala, poslali priporočilo o tem, kako naj piloti ravnajo v primeru nedoslednosti pri meritvah hitrosti. Airbus je priporočila podal za vsa svoja letala in ne le za tip A330, kakršno je bilo letalo francoske letalske družbe, ki je strmoglavilo nad Atlantikom. (STA) ZGODOVINA - Muzej holokavsta v Washingtonu Izšel prvi del enciklopedije o nacističnih taboriščih WASHINGTON - Muzej holokavsta v Washingtonu (United States Holocaust Memorial Museum) je v sredo izdal prvi zvezek enciklopedije o nacističnih taboriščih in getih, ki bo identificirala 20.000 tovrstnih krajev. Enciklopedija v sedmih delih bo vsebovala "prvi obširni pregled vseh znanih nacističnih taborišč in getov" med letoma 1933 in 1945, je sporočil muzej. Kot je povedal vodja projekta Geoffrey Megargee, je raziskava pokazala, da je bilo nacističnih taborišč precej več, kot so poznavalci sprva verjeli. Enciklopedija bo sedaj na enem mestu v angleščini združila podatke, ki so bili raztreseni na milijonih straneh neizdanega in arhivskega gradiva v različnih jezikih. Preostalih šest zvezkov bodo predvidoma izdali do leta 2018. Direktor muzejskega centra za raziskave holokavsta Paul Shapiro je enciklopedijo označil za "nepogrešljiv vir za raziskovalce holokavsta". "Muzej je zavezan k ohranjanju zavesti o holokavstu v vseh njegovih razsežnostih, še posebej sedaj, ko je vse več zanikanj, da je holokavst zgodovinska resnica," je dejal. (STA) BERLIN - Par homoseksualnih pingvinov v živalskem vrtu v mestu Bremerhaven na severu Nemčije je posvojil ping-vinčka, ki so ga njegovi biološki starši, še ko je bil v jajcu, zavrgli, so sporočili iz omenjenega živalskega vrta. V živalskem vrtu so jajce nato položili v gnezdo homoseksualnega para. Samca sta ga kakih 30 dni valila, dokler se pingvinček ni izlegel. Sedaj zanj lepo skrbita in sta zelo ponosna. "Odkar se je izvalil, se z njim obnašata kot prava starša," pravijo v zooju. "Par dnevno skrbi za toaleto malčka, ki sedaj šteje štiri tedne, in ga hrani z ribjo kašo," ob tem dodajajo, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pingvina, poimenovana Z in Vielpunkt, sta eden izmed treh homoseksualnih parov pingvinov v omenjenem živalskem vrtu. (STA)