Cftateljem v pouR in zabavo. S Cim se preživlla clovch? Ali je sploh mogoče, da bi sestavil Statistik jedilni list za človeštvo tako, kakor je n. pr. izražena v številkah svetovna produfcc.ja zlata? Človek ni stroj in že pripadniki enega naroda ali plemena se ne preživljajo na enaik način. Tudi to je istina, da posedajo različni narodi ra_lični tek ali apetit. Pri prehrani je treba upoštevati razliko v rasti .elesa in podnebne prilike. Okus .Vshodnih narodov je našel v rižu ideal prehrane; med tem iko uživa prebivalec srednje Evrope meso, ikruh in krom pir. Med belokožci je zelo malo takih, ki bi živeli iziključno od rastlin; čisto drugače je v tem oziru pri Kitajcih, Japoncih in Indijcih. Ljudje, ki uživajo sam-o rastlinsko hrano, so v znatni premoči. Tudi to dejstvo je treba upoštevati, da porabij-o mesojedni narodi zelo veliko rastlin.ke hrane, iker uživanje mesa je le drago. Med rastlin.ko prehrano je riž na prvem mestu, ker je stalni gost na jedilnem listu 410 milijonov Kitajcev, 325 milijonov Indijcev, 75 milijonov Japoncev, Turkov, Malajcev in še drugih azijatskih narodov. Kar se tiče riža, pa se pri naštetem nismo ozirali, kako važno vlogo igra riž tudi v gospodinjstvu Evropejca ter Amerikanca. Riž ne daje čl.veku toliko moči, kakor beljakovine živalskega mesa, in radi tega so rižojedci v stalni nevarnosti preslabe prehrane. Po zatrdilu strok.vnjak-ov bi lahko nadomostil meso soja-fižol, ki je že tisočletja poleg riža glavna prehrana Kitajcev. Na Kitajskem, v pokrajini vsakoletnega pomanjkanja, se preživlja 420 milijon<ov ljudi izključno z rižem ter soja-fižolom, katerega zmeljejo v mok-o in si pečejo iz nje kruh. Soja-kruh vsebuje za okus Evropejca preveč oljnatih seslavin. Če pomislimo, koliko ljudi živi od riža, pa se moramo zopet čuditi, fcako je to, da, ikar se tiče teže, je na svetu krompirja komaj za eno četrtino manj nego riža. Izračunali so, da služi za človeško prehrano samo 500 milijonov velikih centov Ivrompirja, ki se uporabijo pretežno po srednji Evropi ter na Ruskem. Več. nego polovica krompirjeve produkcije odpade kot. prehrana za živino, mnogo krompirja porabijo za izdel.vanje špirita in krompirjeve moke. Od pšenice se uporabi letno 1 milijarda vclikih centov in ravno tolika je tudi poraba rži, ječmena in ovsa, iki služi živalski prehrani. Koruza je važno prehranjevalno sredstvo v vročih pokrajinah. Koruze se pridela skoraj toliko kakor pšenice. Izključno prehrano ne-katerih narodov tvorijo banane in proso. Nadalje porabi človeštvo na lcto 7 milijonov velikih centov olivnega olja. Znano je tudi, da ujamejo ob cvropski morski obali na leto 10 milijard slanikov. Ribji plen na celem svetu pa znaša na leto 200 milijonov velikih centov. Zelo važno vlogo pri prehrani igra fcravje mleko, ikaterega rabi človek na leto 4 milijarde velikih centov. Preveč zahtevano. Sosed: »Danes je vaš pes zopet celo noč tulil, a vi seve tega ne slišite, ker se vedno potepljete po krčmah.« »Že prav, mislite, da bom vstajal radi ščenefa doma?« Nekoliko preveč. Lekarnar: »Tukajle so vaši praški za spanje, gospa Devetak, zadostovali bodo za šest tednov.« »Prav lepa hvala, gospod apotekar, a tako dolgo ne maram spati.« Razlika. »Mi li lahko poveste razliko med revmatizmom in gihtom?« »Položite palec v stiskalnic-o in privijajte vijak tako dolgo, da ne boste mogli več zdržati, potem boste znali, kako boli revmatizem! Zasučite še enkrat vijak, in dobili boste pravo predstavo o gihtu.« V zagati. Mestni otrok materi: »Mama, kako pravijo temle živalim?« Mati: »Svinje, otrok moj.« Otrok: »Kako jih nazivajo, če so čedno umite?« Zvečer in zjutraj. Teta: »Ali moliš, Toncek, večerno molitev?« »Da, teta, vsak večer molim: Ljubi Bog, varuj me vsega hudega.« »In zjutraj?« »Zjutraj pač ne, po dnevu že pazim sam nase.« Prvo lcfalka. L. 1806 se je vrnil iz Berlina v sv-oje rojstno mesto Braunschweig študent kemije Janez Karl Gottfried Reichard, sin ravnatelja tvornice za izdelovanjc porcelana. Po vrnitvi v domovino ni govoril mladi Reichard o ničesar drugem, nego o dvigu profesorja Bourgeta v zrak v Berlinu, katerega je videl na lastne oči in ga je hotel tudi posnemati. Mladi Reichard je poročil v svojem rojstnem mestu 181etn_ Ivan-o Schmidt, hčerko knežjega točaja. Mladi par se je preselil kmalu po poroki iz Braunschvveiga v Berlin, kjer je silil mladi mož z balon.m v zrak. L. 1810 je zbral Reichard toliko denarja, da si je kupil balon in ga je dal tudi napolniti z dvigalnim plinom. Pri prvem dvigu je nabral od obpinstva toliko vstopnino, da je tudi njegova žena izprevidela, da so dvigalni poskusi z balonom bolj dobi.kanosni, nego ikako drugo opravilo. Dne 16. aprila 1811 se je upala mlada gospa Reichard sama v balonu v višino. Dvig se je posrečil omenjenega due ob tretji uri popoldne iz vrta kraljeve živinozdravniške šole v Berlinu. Vsfopnina je zna.ala i groše na osebo. časopisna poročila o dvigu prve letalke so še shranjena in beležijo, da se je prikazala gospa Reichard pred odletom od zemlje prav veselo in brez najmanjšega strahu. Stopila je v gondolo, se priklonila številnim gledalcem, med ikaterimi so bili tudi člani kraljeve rodbine. Balon se je dvigal skraja z letalko poCasL, nato pa naglo proti jugu v višino. V dveh minuitah je zginila gospa pri oblačnem vremenu pogledu gledalcev. Drugo popoldne po dvigu so šele zvedeli Berlinčani, da je gospa Reichard srečno pristala na zemljo 3 milje proč od vzletališča pri Ti-ebbinu in jo je tamkaj sprejel svetnik Hacke. Drugi dvig je tvegala gospa Reichard že meseca maja 1811 in sicer celo ob nevihti z nalivom. Tretji dvig bi bila skoro plačala z življenjem. Iz mestf Dresden je hotela svojo letalno umet nost poka_ati Saksoncem. V višini — kako visoko, ni znano — se je balon razpočil in letalka je priletela v grm-ovje v bližini kraja Saupsdorf, ne da bi se bila posebno hudo poškodovala. Kljub opisani nesre.i, ki bi bila tedaj oplašila marsikaterega novodobnega letalca, se "je drznila gospa Reichard nekaj let za tem v Berlinu 8000 čevljev visoko. Avgusta 1816 se je lotila vožnje v balonu iz Hamburga in bi jo bil tedaj vihar skoraj pognal v morje. Pogumna letalka jc še pozneje ponovila balonske dvige v Braunschweigu, Aachenu, Bruslju, v morskem kopališču Doberan, v Bremenu, v Pragi in na Dunaju. Njen zadnji polet je bil v Monakovem 1. oktobra 1820. Zakaj je naenkrat prenehala z balons-kim dviganjem, je neznano. Treba še pribiti, da je imela gospa Reichard 7 otrok in je bila izborna gospodinja in dobra mati. Mož je odprl pozneje v Dresdenu dobroidočo trgovino s kemikalijami in se je dvignil v balonu zadnjič 9. oktobra 1835. Umrl je leta 1844 kot precej premožen. Prva letalka gospa Rcichard je preminula meseca februarja 1848 na posledicah ikapi, ki jo je zadcla ob bolniški postelji njenih dveh vnukov. En hektar bukovega gozda izhlapi v enem poletnem dnevu 30.000 litrov vode. Najznamenitcjša nemška pesnika Goethe in Schiller sta si pisala od leta 1794 do leta 1805 ve. nego tisoč pisem. Nemčija poseda 46.000 oljnatih tan-kov (shramb za bencin) s 55.000 črpalkami. Najhitrejši vlak na svetu prevozi 124 km dolgo razdaljo od Londona do Svindona v Wiltshirc v 56 minutah in 47 sekundah.