V Bocnu predstavili nov inštrument za zaščito narodnih manjšin 1 * * 1 ■MH A ILA f T n r ^ /3- t Mi r / M H 17 I! rañPMÍI Ii lili Klop se je tokrat lotil vprašanja podjetništva, seveda iz perspektive mladih, ki si morajo pomagati predvsem sami... Primorski PETEK, 3. OKTOBRA 2008_ Št. 235 (19.325) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" o= dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Ženski stebri goriškega šolstva Igor Devetak Negotovi časi se pišejo italijanskemu šolstvu. Kdor pripravlja reformo, premalo upošteva lestvico kakovosti izobraževanja, v vrhu katere bi zaman iskali italijanski šolski sistem. In vendar napovedane novosti, ki so v veliki meri še neznanka, silijo slovensko šolstvo v Italiji k razmisleku in k iskanju času primernejših prijemov za rast in utrjevanje lastne vloge. Na neizbežno pot racionalizacije šole ne stopajo same, saj se izziva tokrat zaveda vsa manjšina. To je prva ugotovitev s sredinega soočanja ravnateljic goriških slovenskih šol s predstavniki krovnih organizacij, sindikata in reprezentančnih teles na občini in pokrajini. Naravnost presenetljivo je, da ni bilo ognja v strehi, ko je padel predlog združitve šol iz Ulice Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko pod enim samim ravnateljstvom. Razprava sicer lahko še vedno vzplamti, vendar razpravljavci ne bodo smeli slepomišiti pred okoliščino, da je predlog dozorel v ravnateljskih in profesorskih krogih, da je plod izkušnje, ki se je nabrala pri vsakodnevnem reševanju šolskih vozlov in iskanju najboljših rešitev. Druga ugotovitev se lahko glasi: prevladali so argumenti in odpadel je ideološki predsodek do teme, ki se je tesno drži bojazen krčenja delovnih mest in izgube pozicij (beri izgube enega ravnateljskega mesta). Vsem je danes jasno, da slovensko šolstvo v Italiji bo kos rasti, ki jo lahko merimo tudi po številčnih razredih, če se bo znalo odpirati, če bo znalo staviti na lastno specifiko in povezovati v učinkovit sistem svoje talente in kvalitete. Drznili pa bi si tudi tretjo ugotovitev: trojica ravnateljic, na katerih slonijo goriške šole, zasluži, da jim manjšina v takšnih izbirah zaupa. celovec - Včeraj se je začel 19. slovenski slavistični kongres Slovenščina med kulturami rdeča nit celotnega dogajanja Danes nadaljevanje v Pliberku in izlet po dvojezični Koroški gorica - Ravnateljice na soočanju s predstavniki civilne družbe Dileme slovenskih šol Govor je bil o možnosti vertikalizacije šol didaktičnega ravnateljstva iz Ul. Brolo in nižje srednje šole Trinko GORICA - Utira si pot vertika-lizacija šol didaktičnega ravnateljstva iz Ul. Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko. »Gojiti vrtičke ne pelje nikamor, nujno potrebna sta povezovanje in kontinuiteta različnih stopenj, kar nam danes za rast našega šolstva manjka,« pravi ravnateljica šole Trin-ko Elizabeta Kovic. Sodelovala je na srečanju, ki sta ga vozlom slovenskih šol namenili goriški tajništvi krovnih organizacij. Dveurna razprava z udeležbo predstavnikov sindikata in slovenskih konzult na občini in pokra- jini je v sredo potekala na goriškem sedežu SKGZ-ja. Če je smiselno združiti osnovno in nižjo srednjo šolo pod enim samim ravnateljstvom, to pa ne velja za slovenske višje srednje šole. Na 17. strani CELOVEC - Na univerzi Alpe-Adria se je včeraj dopoldne začel že 19. Slovenski slavistični kongres, ki je letos posvečen temi »Slovenščina med kulturami«. Doslej največje srečanje slovenskih slavistov v Celovcu nasploh nudi udeležencem iz celotnega prostora Alpe Jadran široko paleto in-terkulturno usmerjenih predavanj in razprav ter predstavitev knjig in projektov. Za zaključek pa so za udeležence kongresa pripravili še strokovno ekskurzijo po dvojezični Koroški. Na 3. strani Vinjete: Bruselj poslal prvi opomin v Ljubljano Na 4. strani Prečnik: deželna uprava ni pristojna za anteno Na 6. strani V Trstu dogovor za zaščito mladoletnih pred nasiljem Na 7. strani Furlanič in Pellarini v spomin Sergia Veljaka 7. stran V Londonu predstavili »angleškega« Kosovela Na 14. strani Zaradi podražitve bencina črpalkarji spet na bojni nogi Na 19. strani ljubljana - Včeraj podelitev Lučka Barei med prejemniki nagrad na področju šolstva LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije Milan Zver in predsednik odbora za podeljevanje nagrad na področju šolstva Maks Tušak sta včeraj v ljubljanskem Grand hotelu Union podelila letošnje nagrade na področju šolstva, ki se podeljujejo za najvišje dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju pedagoške prakse in teorije ter h kvalitetnemu izobraževanju. Včeraj so podelili enajst nagrad, med nagrajenci pa je bila tudi nekdanja nadzornica in vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Lučka Barei, ki je nagrado prejela za svoje delo na področju zamejskega šolstva. založništvo Boj proti krčenju sredstev RIM - Novinarski sindikat FNSI se je odločno zavzel za obstoj majhnih časopisov (med njimi je tudi Primorski dnevnik), ki jim osrednja vlada hoče krčiti državne prispevke. Na včerajšnji novinarski konferenci v parlamentu so voditelji sindikata napovedali nove pobude v bran časopisov, ki jih izdajajo politične stranke in zadruge. Na srečanju so bili predstavniki desne in leve sredine, ki so novinarjem in njihovim sindikalnim predstavnikom obljubili pomoč. Na 2. strani 2 Petek, 3. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Besede in dejanja Peter Rustja_ Avstrijsko časopisje je pred volitvami svarilo pred nevarnostjo »italijanskih« razmer v avstrijski politiki. Italijanski recepti so za avstrijske medije sprejemljivi le na straneh posvečenim kulinariki in modi, na resnih političnih straneh pa je sklicevanje na Italijo prava mora. Nestabilnost političnega prostora, nezmožnost sestave trdne vlade, ki bi omogočala potrebne reforme in ukrepe pa so pojmi, s katerimi se že danes soočajo v Avstriji. Razlika med obema političnima prostoroma se je v zadnjem času bistveno zmanjšala. Populizem je ostal edini postmoderni »-izem«, za katerega se ogrevajo ne le mladi, ampak tudi starejši, ki so svoj čas verjeli v ideološko bolj definirane strankarske strukture. Na nedeljskih državnozborskih volitvah je prišlo pravzaprav do množičnega bega volivcev obeh tradicionalno najmočnejših strank v Avstriji (to je ljudske in socialdemokratske stranke) v smer populistične desnice Haiderja in Stracheja. Podoben zasuk v desni populizem, ki je pravzaprav »politični karkolizem«, saj gre za skupek najrazličnejših ter celo kontradiktornih idej, zamisli in pogledov, pa se je zgodil tudi na preteklih parlamentarnih volitvah v Italiji. Globalni občutek strahu in bojazni pred prihodnostjo je postal argument prepričevanja in politične polarizacije. In to ne v državah, ki spadajo v tako imenovani tretji svet: Avstrija je še vedno država z visokim bruto nacionalnim proizvodom, Italija pa je celo članica skupine G8! Volivci so v Avstriji (ter še prej v Italiji) izbirali torej bolj na podlagi namišljenih strahov kot njihovega lastnega interesa. Delavski razred se je celo v nekdanjih utrdbah levice volilno opredelil za desno opcijo. Presenetljiv podatek, ki je vreden razmišljanja. Politična identiteta je nekaj, kar v sedanjem času izgublja svojo usodno privlačnost. Politično prepričanje ne temelji skorajda več le na ideoloških temeljih, ampak na pragmatični oceni stanja. Na preteklih deželnozbor-skih volitvah na Koroškem je socialdemokratska stranka izjavljala, da bo le glas njim in ne zelenim lahko preprečil, da bo Haider ostal na oblasti. Po deželnih volitvah je na Koroškem prišlo do koalicije med Haiderjem in socialdemokrati, kar ni preprečilo, da je Haider v nedeljo na Koroškem premočno zmagal. In to tudi hvala socialdemokratskim volivcem. Štirinajst odstotkov gla- sov, ki sta jih ljudska stranka in socialdemokrati izgubili na Koroškem, se je znašlo v bogati beri glasov, ki jih je v nedeljo Haider dobil na volitvah. Za naslednje dežel-nozborske volitve na Koroškem analitiki predvidevajo, da bo Haider lahko dobil celo absolutno večino! Skratka, stranke na Koroškem nimajo recepta, kako zaustaviti njegov pohod. Zanimivo je, da je namesto zaskrbljenosti s strani nekaterih krogov socialdemokratske stranke opazno celo svojevrstno spoštovanje, saj naj bi bil Haider idejni dedič pred kratkim umrlega socialdemokratskega glavarja Leopolda Wagnerja, ki je mdr. »normaliziral« vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem. Upravičena zaskrbljenost v teh dneh vlada med Slovenci na Koroškem, in sicer skorajda brez strankarske razlike. Nedeljski volilni rezultat je bil tudi za vse Slovence velik šok. Zanimiv in nadvse pomemben podatek, še zlasti če pomislimo na sedanjo strankarsko razcepljenost. Vsi so sedaj mnenja, da je treba med Slovenci na Koroškem strniti vrste v predvidevanju na nove deželnozborske volitve. Vprašanje pa je, ali bodo besedam sledila tudi dejanja. trst - Želja vladnega podtajnika Carla Giovanardija Jedrska energija: Italija zelo računa na sodelovanje s Slovenijo Italija bi rada sodelovala pri gradnji drugega reaktorja v krški nuklearki TRST - Italijanska vlada računa na sodelovanje s Slovenijo na področju jedrske energije. To je med včerajšnjim obiskom v Trstu povedal vladni podtajnik Carlo Giovanardi (na sliki), ki sicer ni podrobno pojasnil kako si pravzaprav zamišlja to morebitno sodelovanje. Podčrtal je vsekakor, da bi morala Italija na svojem ozemlju čimprej zgraditi vsaj nekaj nukleark, kar bi med drugim povečalo mednarodno konkurenčnost njenega gospodarstva. Italija si zamišlja sodelovanje s Slovenijo predvsem pri morebitni gradnji drugega reaktorja v JEK Krško. Med prvimi, ki se je ogrel za to zamisel, je predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Takoj po zmagi na aprilskih volitvah je Ton-do podprl zamisel za gradnjo nu-klearke v deželi, potem pa se je popravil in rekel, da podpira gradnjo novih jedrskih central, a na državnem ozemlju. Tondo je o Krškem v Ljubljani govoril tudi s slovenskim zu- nanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ki pa je bil glede tega vprašanja zelo previden. Da Italija misli precej resno je med nedavnim obiskom v FJK potrdil zunanji minister Franco Frattini. Rekel je, da je državna družba ENEL zainteresirana za sodelovanje pri gradnji drugega krškega reaktorja, pogovori o tem pa se še niso začeli. Gre očitno za sedaj predvsem za politično željo italijanske vlade, ki ne sloni na konkretnih osnovah. Giovanardi je uradno potrdil, da bo Trst prihodnjega marca gostil državno konferenco o odvisnostih, o priredbi katere se je pogovarjal s predsednikom Dežele Tondom in z županom Robertom Dipiazzo. Slednji je izrazil zadovoljstvo, da bo mesto gostovalo to pomembno pobudo, v upanju, je dejal Dipiazza, da bomo prepričali mlade, da so vse droge nevarne in škodljive. Vladni predstavnik je prepričan, da je Trst zelo dobra rešitev za založništvo - Pobuda FNSI v parlamentu Krčenje prispevkov bi prizadelo zlasti majhne časopise Predsednik FNSI Roberto Natale kroma Vladni podtajnik Paolo Bonaiuti ansa Tajnik FNSI Franco Siddi kroma RIM - Italijanski novinarski sindikat (FNSI) se je odločno postavil v bran majhnim časopisom, ki jim vlada hoče krčiti državne prispevke. Med njimi je tudi Primorski dnevnik, katerega novinarji aktivno sodelujejo v državnem odboru, ki združuje časnikarje vseh ogroženih časopisov in revij. Predsednik in tajnik FNSI Roberto Natale in Franco Siddi sta na včerajšnji novinarski konferenci v poslanski zbornici povedala, da na založniškem področju dela 15.600 novinarjev in 18 tisoč prekernih uluž-bencev, vseh zaposlenih v tem sektorju pa je več kot sto tisoč. To je za Italijo strateško področje, isto in morda še bolj kot letalska družba Alitalia. Napovedano krčenje javnih prispevkov bi pomenilo hud udarec za medijski pluralizem v državi in smrtno obsodbo za časopise, ki jih izdajajo zadruge in stranke, ter za tiste, ki ne ustvarjajo dobičkov za založnike. Natale in Siddi sta omenila tudi Pri- morski dnevnik kot časopis slovenske manjšine. Novinarji računajo na občutljivost vladnega sekretarja Paola Bona-iutija, ki v sklopu Berlusconijevega kabineta odgovarja za založništvo. Bo-naiuti bo prihodnji torek in sredo o zadevi neformalno poročal pristojnim komisijam senata in poslanske zbornice. Dnevnik Manifesto, ki mu tudi grozijo finančna krčenja, bo v torek priredil protest v Rimu, dan kasneje pa se bodo pred poslansko zbornico zbrali zastopniki sindikalnih odborov časopisov, ki se borijo za obstoj. Natale in Siddi računata, da bo vlada pri reformi založniškega sektorja angažirala parlament ter opustila samovoljne ukrepe. Zato je vodstvo sindikata FNSI na včerajšnjo tiskovno konferenco povabilo predstavnike večine in opozicije. Marcello De Ange-lis (Ljudstvo svobode) je prepričan, da to ni ideološki boj novinarjev, temveč boj za medijski pluralizem. Ne gre namreč pozabiti, da bi načrtovani varčevalni ukrepi močno prizadeli tudi Padanio in Secolo d'Italia, ki sta dnevnika Severne lige oziroma Nacionalnega zavezništva. Nekdanji vladni podtajnik Franco Levi (Demokratska stranka) je prepričan, da bi bilo takšno krčenje prispevkov za časopise nezakonito. Treba se je boriti proti zlorabam zakona in ne prizadeti časnikov, ki igrajo zelo pomembno družbeno in kulturno vlogo. takšno konferenco, ker se nahaja na stičišču Balkana in Srednje Evrope. Pri organizaciji konference bosta imeli pomembno vlogo Dežela in Občina Trst. kulinarični kotiček Pražen krompir z lisičkami Od nekdaj radi zahajamo na Južno Tirolsko, kjer nas, poleg naravnih lepot, ki so zelo podobne lepotam Slovenije, navdušuje tudi kulinarična in gostinska ponudba nasploh. Od juž-notirolskih gostincev bi se pripadniki te kategorije v Sloveniji, tudi če upoštevamo različni položaj, v katerem se obe kategoriji nahajata, lahko marsikaj naučili. Pri tem seveda ne gre pozabiti, da so južnotirolski gostinci deležni izdatnih prispevkov in olajšav s strani bocenske avtonomne pokrajine. Nam Tržačanom in Goričanom je južnotirolska kuhinja še zlasti domača, saj ima celo vrsto stičnih točk z našo, naj si bo mestno, kot podeželsko. Če odmislimo ribje jedi, ki so pri nas na dnevnem redu, tam pa bolj redkost kot pravilo, so kulinarične prvine dokaj sorodne. Ena tipičnih jedi, ki jo najdemo tudi v gorskih kočah je na primer »pilz-grostl«, kar bi lahko prevedli kot pra-žen krompir z gobami in speckom in raznimi dišavami. Grostl lahko ponudimo kot samostojno jed ali kot pri-kuho k mesu. Potrebujemo 4 srednje velike krompirje, 250 gr lisičk ali drugih svežih gob, 100 gr južnotirolskega specka (če ga nimamo, bo tudi surov pršut dober), strok česna, srednje veliko čebulo, 30 gr masla, 4 žlice olja, nekaj žlic juhe (tudi iz kocke), pol žličke kumi-ne, sol, poper, peteršilj. Krompir skuhamo, vendar moramo paziti, da se ne razkuha. Ko je skuhan, ga ohladimo in oluščimo. Medtem temeljito očistimo gobe in jih zrežemo na lističe, vendar ne premajhne. V olju prepražimo strt česen in dodamo gobe: vse skupaj pražimo na zmernem ognju dokler se ne skuhajo. Po potrebi, če se osušijo preveč, lahko prilijemo kakšno žlico juhe. V majhni ponvi prepražimo na kockice ali na rezance narezan speck: ko bo hrustljav, ga primešamo h gobam. Ohlajen krompir zrežemo na pol cm debele rezine in ga na maslu pražimo približno 10 minut, nakar dodamo na zelo tenke lsitiče narezano čebulo, kumino in solimo, kolikor je potrebno. Nadaljujemo s praženjem krompirja in čebule. Ko bo tudi krompir postal hrustljav, čebula pa se bo zlato obarvala, dodamo v ponev tudi druge sestavine, prilijemo še malo juhe in kuhamo vse skupaj še nekaj minut, potem ko smo preverili, da je jed dovolj slana. Ob koncu zmeljemo še nekaj popra, potrese-mo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo še vroč grostl z lisičkami in spec-kom. Grostl lahko pripravimo tudi s šampinjoni, ki smo jim dodali pest suhih jurčkov. Dober tek! Ivan Fischer / ALPE-JADRAN Petek, 3. oktobra 2008 3 koroška - 19. slovenski slavistični kongres Letošnji kongres posvečen »Slovenščini med kulturami« Na univerzi Alpe-Adria v Celovcu se je včeraj začel tretji tovrstni kongres izven Slovenije CELOVEC - Na univerzi Alpe-Adria v Celovcu se je včeraj dopoldne začel že 19. Slovenski slavistični kongres, ki je letos posvečen temi »Slovenščina med kulturami«. S Celovcem (in za en dan tudi s Pliber-kom) si je Slavistično društvo Slovenije po Zagrebu in Trstu tretjič izbralo prireditveni kraj, ki leži izven meja Republike Slovenije. Doslej največje srečanje slovenskih slavistov v Celovcu nasploh nudi udeležencem iz celotnega prostora Alpe Jadran široko paleto interkulturno usmerjenih predavanj in razprav ter predstavitev knjig in projektov. Za zaključek pa so za udeležence kongresa pripravili še strokovno ekskurzijo po dvojezični Koroški. Na otvoritveni slovesnosti na celovški univerzi so blizu sto udeležencev kongresa pozdravili Miha Vrbinc kot lokalni organizator slavističnega kongresa in ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, rektor celovške univerze Heinrich Mayr, avstrijski veleposlanik v Republiki Sloveniji Valentin Inzko, Maria Fei-nig-Ogorevc, Ursula Doleschal za inštitut za slavistiko, ter predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta. Slednji se je še posebej zahvalil soorganizatorjem kongresa na Koroškem: Strokovnemu pedagoškemu združenju dvojezičnih učiteljic in učiteljev na Koroškem, univerzi Al-pe-Adria v Celovcu (inštitut za slavi-stiko), ZG/ZRG za Slovence v Celovcu, Kulturnemu domu Pliberk, ter številnim drugim javnim in privatnim sponzorjem. Tema letošnjega kongresa »Slovenščina med kulturami« se je organizatorjem več ali manj sama vsiljevala, saj Slovenci v letošnjem letu proslavljamo 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja, leto 2008 pa je v Evropski uniji razglašeno tudi za »leto medkulturnosti«, ki tako kongresu dodaja tudi evropsko dimenzijo regionalnega izobraževanja in kulturnega ustvarjanja. Vsebinsko se kongres ukvarja tudi s književnostjo in jezikom manjšin in s položajem jezika in literature v novih medijih, na sporedu pa je bil tudi redni občni zbor Slavističnega društva Slovenije, na katerem sta postala častna člana društva Wolfgang Eismann in Franc Žagar, je v svojih uvodnih besedah sporočil predsednik društva Miran Košuta. Za organizatorje na Koroškem sta ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Miha Vrbinc in Ursula Do-leschal za inštitut za slavistiko poudarila, da predstavlja položaj gostitelja Slovenskega slavističnega kongresa 2008 posebno čast. Obenem je kongres tudi dobrodošla priložnost, pokazati uglednim gostom Celovec oz. Koroško s slovenističnega vidika. »Predvsem sedanji utrip slovenske narodne skupnosti tako na znanstvenem, šolskem, kulturnem kakor tudi gospodarskem in političnem področju,« je dejal Vrbinc. Po prvem dnevu v Celovcu, polnega strokovnih predavanjih ter večeru z narečnimi književniki ter kulturno prireditvijo, se bo kongres danes nadaljeval v Kulturnem domu v Pliberku z nadalnjimi predavanji, odprtjem razstave, okrogli mizi, ter ogledom Pliberka in okolice ter uradnim zaključkom. Jutri se bodo udeleženci še podali na ekskurzijo po Koroški - od Gosposvetskega polja preko Roža do Zilje. Slovenski slavistični kongres v Celovcu nadaljuje zamisel prejšnjega predsednika Slavističnega društva Mirana Hladnika, da so kongresi tudi zunaj meja Republike Slovenije in tako obeležijo skupni kulturni in jezikovni prostor. Ivan Lukan Od leve predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta, ravnatelj Slovenske gimnazije in soorganizator Miha Vrbinc, rektor celovške univerze Heinrich Mayr in ambasador Republike Avstrije v Sloveniji Zdravko Inzko ivan lukan bocen - Bocenska priporočila o narodnih manjšinah v meddržavnih odnosih Še en instrument za zaščito manjšin Novi dokument je včeraj predstavil visoki komisar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za narodne manjšine Knut Vollebaek BOCEN - Mednarodnopravno gradivo zaščite narodnih manjšin je od včeraj bogatejše za še en dokument. Visoki komisar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za narodne manjšine Knut Vollebaek je namreč uradno predstavil Bocenska priporočila o narodnih manjšinah v meddržavnih odnosih. Gre za pomemben dokument, ki sodi v okvir dejavnosti visokega komisarja, ki je v času svojega delovanja, to je od leta 1992, izdal že priporočila o politični zastopanosti manjšin, o izobraževanju, o jezikovnih pravicah, o dostopu do medijev in o politiki v večjezičnih državah. Novo priporočilo zapolnjuje vrzel, ki je bila zelo opazna v začetku tega stoletja, ko je Madžarska odobrila »statusni zakon«, s katerim je Madžarom v sosednjih državah dodelila posebne pravice. Takrat se je oglasila Beneška komisija Sveta Evrope, pa tudi urad Visokega komisarja se je začel aktivno ukvarjati z vprašanjem, ki je razvnelo odnose med Madžarsko in nekaterimi sosednjimi državami, zlasti Slovaško in Romunijo. Bocenska priporočila vsebujejo priporočila državam o tem, kako naj se lotevajo kočljivega vprašanja odnosa do manjšin v meddržavnih odnosih. Ta priporo- Visoki komisar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za narodne manjšine Knut Vollebaek med posegom v Bocnu dolomiten čila med drugim obvezujejo vse države, da se o pomoči svojim manjšinam na tujem predhodno posvetujejo z oblastmi države, v kateri manjšina živi, preden sprejmejo ukrepe v korist manjšinam. To pravilo temelji na načelih ozemeljske celovitosti, suverenosti in prijateljskih sosedskih odnosov. Glede tega doslej ni bilo nobene pravne osnove; OVSE torej želi s tem svojim dokumentom prispevati k razvoju pravnih standardov o tem vprašanju. V sporočilu za javnost, ki so ga izdali ob tej priložnosti, so med drugim zapisali, da sedanja kriza na Kavkazu potrjuje potrebo po takem dokumentu. Priporočila vsebujejo skupno 19. členov, ki so razdeljeni na štiri dele. V prvem delu štirje členi vsebujejo splošna načela, ki gredo od suverenosti in ozemeljske celovitosti držav do spoštovanja človekovih pravic. Drugi del, ki vsebuje prav tako štiri člene, zadeva obveze držav do pripadnikov narodnih manjšin. Zelo pomemben je tretji del, ki je tudi najdaljši, saj vsebuje 7 členov, zadeva pa ugodnosti, ki jih lahko države namenijo pripadnikom svojih manjšin v drugih državah. Zadnji del, ki šteje štiri člene, pa govori o multilateralnih in bilateralnih instrumentih in mehanizmih na tem področju. Bocenska priporočila so poimenovali po kraju, kjer so jih predstavili. Tokrat je bil to Bocen, kajti Evropska akademija iz Bocna je preko svojih strokovnjakov sodelovala pri pripravi tega besedila. Udeležence predstavitve je pozdravil tudi predsednik Bocenske pokrajine Luis Durnwalder, ki je še zlasti opozoril na pomen dejstva, da so to prva priporočila OVSE, ki so poimenovana po dvojezičnem mestu. Sicer pa so se predstavitve udeležili številni strokovnjaki, predvsem mednarodni pravniki, ki so včeraj ves dan razpravljali o posameznih aspektih vsebine novega dokumenta, z razpravo pa bodo nadaljevali tudi danes. 55. CASA MODERNA t: V TEX1-vLr Evolucija bivanja. Udine Fiere 27. september 6. oktober 2008 SEJMISCE V VIDMU Urnik: od ponedeljka do četrtka petek sobota nedelja 15.00 - 21.00 15.00 - 22.00 10.00 - 22.00 10.00 - 21.00 Prireditelj: Udine Fiere Udine e Gorizia Fiere SpA Glavni sponzor: V sodelovanju z: S pokroviteljstvom: nn CASSAdiRISEARMIO naFRIUU VENEZ1A.GIULIA. Camera dl Cwimarelo ' Udine ITT9 Ib O Provincia di Udine Provincie di Udin www.casamoderna.it - www.udinegoriziafiere.it 4 Petek, 3. oktobra 2008 GOSPODARSTVO promet - Pričakovana poteza Evropske komisije proti Sloveniji Zaradi vinjet Bruselj poslal v Ljubljano prvi uradni opomin Polletne in letne vinjete diskriminatorne do tujcev - Slovenska vlada bo vztrajala BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj Slovenijo opozorila, da s svojim sistemom vinjetnega cestninjenja nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Rešitev bi bila uvedba vinjet za deset ali sedem dni, menijo v Bruslju. Ministrstvo za promet očitke zavrača in vztraja pri veljavnem sistemu pol- in enoletnih vinjet. Evropska komisija se je zato včeraj odločila, da bo Sloveniji poslala prvi uradni opomin, naj preneha diskriminatorno obravnavati druge državljane EU ali tuje rezidente, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. »Slovenija ima po prejemu prvega opomina mesec dni časa za odgovor,« je pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za promet Antonia Tajanija, Fa-bio Pirotta. Slovenske oblasti naj bi opomin prejele v naslednjih dneh, zato bo rok za odgovor Slovenije predvidoma v začetku novembra. Če bo odgovor »zadovoljiv«, ni potrebe po nadaljnjem postopku, sicer se postopek nadaljuje z drugim, še resnejšim opominom in v skrajnem primeru konča na Sodišču Evropskih skupnosti, je pojasnil Pirotta. »Zadovoljiv« odziv Slovenije bi bila po njegovih navedbah uvedba vinjet za krajše obdobje, sedem ali deset dni. Slovenija z uvedbo polletnih in enoletnih vi-njet krši člen 12. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje »vsako diskriminacijo na podlagi državljanstva«. »Slovenski ukrep nepravično obravnava uporabnike slovenskih avtocest. Ukrep sicer ni neposredna diskriminacija na podlagi državljanstva, a ima enak učinek v praksi,« je pojasnil Pi-rotta. S pravnega vidika se uradni opomin Evropske komisije nanaša na spremembe slovenskega zakona o javnih cestah, ki so začele veljati julija 2008. Pravni okvir EU sicer ne pokriva osebnih vozil ali motornih koles, tako da države članice lahko same določijo svoje sisteme cestninjenja, vendar morajo upoštevati splošne določbe iz Pogodbe ES. Slovenija je uvedbo vinjet doslej branila z argumenti, da ta ukrep nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, da ne omejuje prostega pretoka oseb v okviru notranjega trga EU in da ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav čla- Shema cestninskega sistema v Sloveniji, kjer veljajo vinjete le za osebna vozila in motorna kolesa arhiv nic in ne more preprečiti niti omejiti dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga. Takšno stališče je včeraj vnovič potrdil državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič. Slovenija bo po njegovih besedah v odgovoru Evropski komisiji pojasnila pozitivne učinke vinjet. »Slovenija bo pri svojem stališču ostala, razen če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti,« je pojasnil Verlič v odzivu na opomin komisije. Povedal je tudi, da bo Slovenija takoj po prejemu uradnega opomina pripravila odgovor, pri čemer bo glede na povolilno obdobje in menjavo vlad prosila za podaljšanje enomesečnega roka. To bi bilo po njegovem mnenju korektno do nove vlade, a če v Bruslju prošnji ne bodo ugodili, bo vlada to spoštovala. V Bruslju so sicer včeraj povedali, da takšno podaljšanje ni mogoče. Svetovalec predsednika SD Boruta Pahorja za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki se omenja kot morebitni nov prometni minister, pa je poudaril, da so v njegovi stranki uvedbi sedanjega sistema vinjet nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve komisije. »Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba,« je za STA dejal Vla-čič. »Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparen- ten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oziroma od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno izpeljali projekt tik pred volitvami,« razmišlja Vla-čič, ki ga v povezavi s tem skrbi tudi položaj javnih financ in vzdržnost nacionalnega programa izgradnje avtocest. Ponovno spreminjanje cestninskega sistema bi bilo do državljanov neodgovorno, pravi Vlačič in ocenjuje, da bo treba zadevo najprej politično presoditi, kakšen naj bo odziv, nato pa še ekonomsko oceniti, z ustreznimi izračuni. »Potrebno bo narediti ekonomski model, ki bo vzdržen,« pravi član predsedstva SD. Sistem vinjet se je, kot omenjeno, povezoval tudi z morebitnimi odvzemom denarja Bruslja za slovenske avtoceste. Slovenija namreč gradi avtoceste tudi s pomočjo kohezijskih sredstev, kjer pa mora v primeru velikih projektov predložiti tudi finančni načrt, ki prikazuje celotne načrtovane finančne vire in načrtovan prispevek iz vseh virov financiranja EU. Če bi se sistem pobiranja cestnin spremenil, bi se lahko posledično spremenil tudi finančni tok, a, kot so za STA potrdili v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je avtocestni odsek Beltinci-Len-dava komisija potrdila julija, v postopku potrjevanja je še odsek Slivnica-Dra-ženci. (STA) javne finance - Po podatkih statističnega urada RS Slovenski državni proračun lani prvič s presežkom (0,5%) LJUBLJANA - Z redno revizijo so na statističnem uradu za leto 2007 za sektor država prvič izračunali presežek, in sicer v višini 177 milijonov evrov oz. pol odstotka BDP. Ob koncu tega leta pa bo Slovenija po napovedih finančnega ministrstva vnovič zabeležila malenkosten primanjkljaj, znašal naj bi 13 milijonov evrov oz. 0,04 odstotka BDP. Po marčnih izračunih državnega statističnega urada je država lani še zabeležila primanjkljaj, in sicer v višini 24 milijonov evrov, kar je 0,1 odstotka BDP. Glavni razlog, da je ocena revizije na računu tekočih transakcij države pokazala presežek, je bil v reviziji ocene davka na dobičke družb in novega sistema dohodnine. Medtem ko so statistiki marca predvidevali, da bo država za leto 2007 pobrala za skupaj 971 milijonov evrov davka na dobičke družb, pa bo ta številka po novih ocenah za 190 milijonov evrov višja. Tudi nov sistem dohodnine je za zavezance bistveno bolj korekten, saj so bile akontacije dohodni- ne skoraj enake končnemu poračunu. Številk o obsegu dolga države na statističnem uradu niso spreminjali. Konsolidirani maastrichtski dolg države je po reviziji konec leta 2007 ocenjen na 8,071 milijarde evrov oz. 23,4 odstotka BDP, leto prej pa na 8,289 milijarde evrov oz. 26,7 odstotka BDP. Dolg države se v zadnjih letih zmanjšuje, konec tega leta naj bi po napovedih finančnega ministrstva znašal 8,131 milijarde evrov oz. 21,6 odstotka BDP. Znižujejo se tudi obresti za odplačilo dolga, saj je država uspela dolg prestrukturirati, tako da ga je večina zdaj v fiksnih obrestnih merah, kar je zelo ugodno za stabilnost javnih financ. Tudi v prvi polovici leta 2008 so se v javnih financah nadaljevala ugodna gibanja, za katera je značilno, da se skupni prihodki države še naprej povečujejo hitreje kot skupni odhodki. Vendar se bo to obdobje prekinilo, ker bodo zaradi novega sistema plač v javnem sektorju v drugi polovici leta odhodki predvidoma naraščali bistveno hitreje kot prihodki. Tako naj bi se presežek, ki ga je bilo sredi leta za 202 milijona evrov, začel postopoma zmanjševati in račun tekočih transakcij države naj bi v letu 2008 izkazoval primanjkljaj v omenjeni višini 13 milijonov evrov. Na statističnem uradu še opozarjajo, da je zaradi uvedbe vinjet tržni status Družbe za avtoceste v RS (Dars) vprašljiv. Polletne in letne vinjete se namreč po metodologiji Eurostata vštevajo med davke in ne veljajo kot plačilo za opravljeno storitev. Če Slovenija ne bo uvedla vinjet s krajšim rokom, bo treba z letom 2009 vsa posojila Darsa z državnim poroštvom, ki trenutno znašajo 2,564 milijarde evrov, prenesti v primanjkljaj in dolg države. Statistiki bodo z letom 2009 v sektor država vključili tudi Stanovanjski sklad in RTV Slovenija. Tudi RTV prispevek namreč velja za davek in ne plačilo za opravljeno storitev. Primanjkljaj in dolg države pa se zaradi tega ne bosta spremenila. (STA) Na vzhod Evrope skoraj 18% furlanskega izvoza VIDEM - Po podatkih videmske trgovinske zbornice se je tudi v letošnjem prvem polletju nadaljeval pozitiven trend izvoza v Češko, Madžarsko, Romunijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Ukrajino in v Slovenijo. Skupna polletna vrednost izvoza v te države dosega skoraj 500 milijonov evrov, medtem ko je bila vrednost uvoza iz naštetih držav v istem obdobju nekaj manjša od 290 milijonov evrov. Kot je povedal predsednik videmske zbornice Giovanni Da Pozzo, imajo omenjene države v skupnem furlanskem uvozu 17,7-odstotni delež, v skupnem izvozu iz Furlanije pa 16,5-od-stotni delež. V Vidmu bo posvet Cross border meetings VIDEM - Vdemska trgovinska zbornica pripravlja v sodelovanju z Deželo FJK, videmsko univerzo in tržaško trgovinsko zbornico dvodnevni posvet z naslovom Cross border meetings, na katerem bo tekla beseda o medregijskem sodelovanju v podporo inovativnosti s posebnim ozirom na dobre prakse, priložnosti in prihodnje izzive v optiki širjenja območja evra. Posvet bo 9. in 10. oktobra na videmskem gradu, poleg predstavnikov deželnih gospodarskih in političnih institucij, univerz in raziskovalnih ustanov, pa se ga bodo udeležili tudi predstavniki Evropske komisije in podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Vincenzo Scotti, ki bo podal sklepe dvodnevnega zasedanja. Bar Via delle Torri med najboljšimi v Italiji RIM - Illyjev Bar Via delle Torri v istiimenski tržaški ulici se je uvrstil med 16 najboljših barov v Italiji na lestvici, ki jo je objavil vodnik Gam-bero Rosso. Zasedel je 15. mesto, primat pa ostaja Piemontu, ki se je na lestvico uvrstil s kar šestimi bari. Posebno Illyjevo nagrado za najboljši lokal leta pa je prejel bar Col-zani v kraju Cassago Brianza v lombardski pokrajini Lecco. Piemontu s šestimi lokali na lestvici najboljših sledi Lombardija s štirimi, Veneto pa je zastopan z dvema baroma iz Padove. Lestvica je bila sestavljena po selekciji med 1600 lokali. EVRO 1,3903 $ -1,26 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 2.10. 1.10. ameriški dolar japonski jen 1,3903 146,45 1,4081 149,55 ruski rubel 35,9529 7,4599 9,6434 36,1395 7,4604 britanski funt 0,7872 9,7273 0,79190 9,7268 norveška krona 8,2910 24,764 8,2600 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5732 15,6466 243,88 3,4088 1,5818 15,6466 241,65 kanadski dolar 1,4804 1,4912 bolgarski lev 1,9558 3,8095 1,9558 3,7364 slovaška krona 30,331 3,4528 30,304 3,4528 latvijski lats 0,7097 2,7201 0,7091 2,6829 islandska krona 162,02 156,68 hrvaška kuna 7,1094 7,1123 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 2. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 4,045 4,2075 4,0525 4,0225 LIBOR (EUR) 5,0925 5,3175 5,41375 5,51375 LIBOR (CHF) 2,85 2,995 3,07 3,29833 EURIBOR (EUR) 5,116 5,33 5,421 5,526 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.414,04 € -784,01 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 24,98 imtttdci iddda 107c -2,27 KRKA 1 1 IKA KOPER 78,43 -2,52 +2,83 +1 79 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 44,98 202,04 +0,11 -1 75 TELEKOM SLOVENIJE 429,35 200,54 -1,32 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 61,46 - nmnddnnaia ïam ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST ltlik/idac h/ltc 184,00 44,78 63,42 19,45 -0,86 -4,52 +2,31 -0,46 NIKA - - di\/n\/adma 1 ači/n cqfin xicc POZAVAROVALNICA SAVA ddnbami/a 22,31 -4,17 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 312 11 -1 44 SAVA 3 12,11 -|,44 TERME ČATEŽ - - "7itn ZAVAROVALNICA TRIGLAV 37,46 +0,16 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 2. oktobra 2008 -1,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,705 6,303 14 983 -6,32 -1,38 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 10,026 1 77 +0,60 -3,60 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,425 +1,14 -5,11 EDISON ENEL ENI 1,181 5,927 18 074 +0,94 +0,44 -1 97 FIAT FINMECCANICA 8,62 15 433 -3,47 -1 21 FINMECCANICA GENERALI IFIL 22,62 3 158 -1,95 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,77 1862 +0,93 -1,44 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,826 +0,55 +0,64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,397 9,604 -0,68 +1,22 PIRELLI e C PRYSMAN 1,613 0,382 12 861 +2,48 -3,78 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,041 -5,80 -6,11 -1 33 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,239 7,372 +2,95 -0 10 TENARIS TERNA 1,050 12,203 -4,06 -1 04 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,566 1,036 14 873 -6,75 -1 59 UNICREDIT 2,813 -2,53 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 93,90 $ -0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana CDITTlD 1 M.kli^n^. 6.257,76 1 íos /1q -0,29 jui 1 vi , ljuuijai ia i ._» tu,ju PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banialuka 2.975,91 1.375,69 -2,03 -1 26 dll\j, dal llaluka FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 2.586,48 992,99 -0,10 -0,61 DCICA 1 -J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 555,24 2.806,98 -2,96 -2,43 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.683,59 4.357,84 +2,31 -0,94 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.482,45 1.976,72 -3,22 -4,48 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.114,24 1.184,288 5.660,63 -4,03 +0,16 -2,51 -1 80 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.870,34 4.870,34 3.963,28 2.644,84 -2,25 -4,43 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.223,7 3.007,51 -0,94 -1 95 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 11.154,76 2.363,60 18.211,11 -1,88 +0,20 +1,08 s.ui i ijjvjoilc, jai lyi icy Sensex, Mubaj - - / ALPE-JADRAN Petek, 3. oktobra 2008 5 kulinarika - Od 4. oktobra do 8. decembra Tradicionalno Vabilo na kosilo v Nadiške doline Pri nekdaj slovenski pobudi pa je slovenščina ostala samo še na naslovnici sicer italijanske brošure ČEDAD - Na Tržaškem je med ljubitelji domačih kulinaričnih specialitet zelo znana jesenska enogastronomska prireditev Okusi Krasa, v Benečiji pa je v istem obdobju prav tako priljubljena podobna pobuda, Vabilo na kosilo, ki jo prireja združenje Invito a Pranzo, v katerega so včlanjeni gostinci iz Benečije, v sodelovanju s pro loco Nediške doline. Omenjeni organizaciji zadnja leta prirejata podobno pobudo tudi spomladi. Letos bodo gostilne iz Špetra, Dreke, Grmeka, Podbonesca, Srednjega in okolice »vabile na kosilo« od 4. oktobra do 8. decembra (le ob koncu tedna in po predhodni rezervaciji). S to pobudo želijo organizatorji privabiti na obisk v Nadiške doline čim več obiskovalcev, da bi spoznali naravne lepote dolin in njihovo kulturo. Med tipične elmente tega območja spada tudi kuhinja, ki je še vedno povezana s kmečkim svetom. Glavni cilj organizatorjev je osvežitev starih receptov tradicionalne kuhinje teh dolin. Naj navedemo nekaj tipičnih jedi, ki jih bodo lahko obiskovalci v tem obdobju poskusili: bizna (juha s krompirjem), štaka-nje-štokja-štokalca (krompirjev pire s sezonsko zelenjavo), burje (kostanji), zlicnjaki (cmoki iz vode in moke), štruki/štruklji. Med sestavinami bodo v ospredju predvsem gobe, kostanj, krompir, divjačina, domači siri in razne vrste zelenjave. Če bodo posamezne gostilne ponujale različne predjedi, začetne in glavne jedi, pa se bodo obiskovalci povsod lahko posladkali s tipično sladico, gubanco (na razpolago pa bodo tudi druge vrste sladic). V trinajstih gostilnah, ki letos sodelujejo pri pobudi, bo- Gostilne, ki letos »vabijo na kosilo« Trattoria Alla Cascata v (Hlodič -Grmek), Albergo Trattoria Alla Trota (Špehuonja - Podbonesec), Osteria allAntica (Kras - Podbonesec), Trattoria Ai Buoni Amici (Tarčet - Podbonesec), Trattoria Le Querce (Špeter), Rifugio Solarie (prelaz Solarje - Dreka), Osteria Trattoria La Cascina (Sarzen-ta - Špeter), Trattoria Taverna Fio-rita (Barnas - Špeter), Locanda Al Giardino (Špeter), Trattoria Alla Posta (Hlodič - Grmek), Gastaldia DAntro (Podbonesec), Agri-turismo Cedron (Čedron - Špe-ter), Trattoria La Tana del Tasso (Podbonesec) do lahko ljubitelji dobre hrane beneške jedi dobili za največ 22 evrov (brez pijače). Več informacij lahko dobite na spletni strani www.invitoapranzo.it. Prireditev Vabilo na kosilo so prvič izvedli že leta 1989, a je še vedno »sveža«, ker temelji na zdravi domači prehrani in tipičnih beneških specialitetah, čeprav je zdaj jedilni list bolj bogat. Pobudo so si prvotno zamislili pri slovenski zadrugi Lipa iz Špetra, ki je zdaj ni več, nato pa je zanjo skrbelo Slovensko deželno gospodarsko združenje. Slovenski organizatorji pa so prve izvedbe Vabila na kosilo povezali tudi z beneško umetniško obrtjo. V Beneški galeriji v Špetru so namreč imeli tečaj lončarstva, »skliede« iz keramike, ki so jih izdelali med tečajem, pa so nato podarili vsem obiskovalcem gostiln, ki so sodelovale pri pobudi. Zdaj za pobudo ne skrbijo več slovenske organizacije, in slovenščina je pravzaprav prisotna samo še v imenu pobude (slovenske so sicer tudi gostilne). Tudi brošura (vključno s kraji na zemljevidu) in spletna stran o prireditvi sta napisani le v italijanskem jeziku. (T. G.) Naslovnica brošure, v kateri pa je od slovenščine ostalo samo še »vabilo« na naslovnici deželni svet - Nova urbanistična pravila v FJK Desna sredina brani nov zakon Opozicija: reforma je zelo vprašljiva Gabrovec: Ustvarjajo se idealni pogoji za špekulacije vseh vrst TRST - Dan po odobritvi je nova deželna urbanistična zakonodaja že predmet polemik. Desna sredina pravi, da je bil ukrep nujno potreben za poenostavitev urbanisti-čno-birokratskih postopkov, leva sredina pa govori o vsebinsko zelo vprašljivi reformi, ki bolj spominja na protireformo. »Tondova večina dosledno nadaljuje na poti brisanja vseh ukrepov, ki jih je odobrila vlada Riccarda Illyja,« podčrtujejo zastopniki Demokratske stranke in Mavrične levice. Igor Gabrovec (SSk) je v svojem posegu v deželnem svetu ožigosal predvsem sumljivo hitrico, ki je botrovala sprejetju novega zakona. »Priznati moramo, da je uvedba lanske urbanistične reforme s strani Illyjeve večine vnesla predvsem med občinske upravitelje veliko nejevolje, saj je bilo novosti veliko in nekatere so bistveno zakom-plicirale in omejevale suverenost Desna sredina je zbrisala še en zakon iz dobe Riccarda Illyja predvsem majhnih občin,« je v svojem posegu v slovenščini ugotavljal svetnik Gabrovec. Zato je bilo po njegovem mnenju pričakovati, da se bo nova uprava z vso potrebno resnostjo in strokovnostjo lotila celotne reforme s ciljem, da jo izboljša povsod, kjer so se v minulem letu pokazale šibkosti. »Od vsega tega ni bilo nič, saj je Tondova večina z bliskovito obravnavo zakona dejansko preskočila tako opozicijo kot tudi vse dejavnike na teritoriju, začenši s stanovskimi organizacijami in samimi občinami. Na zahtevo opozicije so bili nekateri - med temi tudi slovenske organizacije - res vabljeni na avdicije, vendar le zadnji trenutek in torej onemogočeni, da bi stvarno prispevali svoj doprinos,« je še dejal deželni svetnik SSk. Nova reforma, ki jo je sprejela desnosredinska večina, je torej nepopolna, ne odgovarja potrebam teritorija in je jasno usmerjena le v ustvarjanje novih urbanističnih iz-rodkov. »Občinske upravitelje iz reforme v reformo spravljamo v obup, saj se predvsem manjše občinske uprave s težavo prilagajajo na stalne novosti,« je svoj poseg zaključil svetnik Gabrovec, ki je pri tem opozoril, da je tako stanje idealno za špekulante vseh vrst, ki s komaj sprejeto urbanistično reformo gotovo ponovno pridejo na svoj račun. nova revija Dve izdaji v čast Primoža Trubarja LJUBLJANA - Nova revija je 500-letnico rojstva Primoža Trubarja počastila še z dvema izdajama. V založbi so izšle študije k Trubarjevim zbranim delom, po 51 letih pa še ponatis biografskega romana o začetniku slovenskega knjižnega jezika Mimi Malen-šek z naslovom Plamenice. Nova knjižna bera založbe prinaša še izbor del Daneta Zajca in roman Mešuge Isaaca Bashevisa Singer-ja. Študije k zbranim delom Primoža Trubarja spremljajo objavo zbranih del tega protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Kot je v predgovoru h knjigi zapisal urednik Igor Grdina, ima objava Trubarjevih zbranih del dvojni namen - pred propadom iz kateregakoli razloga obvarovati sporočilnost vseh njegovih danes znanih besedil ter njegova dela približati čim širšemu krogu bralcev. V zbranih delih so ohranili prvotno obliko Trubarjevih tekstov, besedila pa so približali današnjemu bralcu s tem, da so jim dodali interpunkcije, velike začetnice in šumnike, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Grdi-na. Objavljanje zbranih del Primoža Trubarja so pri Novi reviji prevzeli od založbe Rokus. Projekt zbranih del se je prevesil v drugo polovico, v zbirki pa naj bi sicer izšlo predvidoma 11 knjig. Za biografski roman o Trubarju z naslovom Plamenice je pisateljica Mimi Malenšek ob izidu leta 1957 prejela nagrado tedanjega Društva slovenskih književnikov. Urednik knjige Niko Grafenauer je pohvalil predvsem trud avtorice pri iskanju arhivskih virov, ki so ji pomagali pri sestavi zgodbe. Gre za kompleksno biografsko in duhovno predstavitev Trubarja, ki presega romaneskno branje in je marsikomu služila kot podatkovni vir, je še dejal. Malenškova, ki bo drugo leto dopolnila 90 let, je povedala, da je Trubar zrasel preko časa, v katerem je živel, najpomembneje pa je, da se ni pustil zlomiti. "Njegova povezanost s slovenstvom in slovensko dušo je za Slovence tisto pravo," je dejala. kobarid - Kobariški muzej je razstavo začel pripravljati že leta 2003 Razstava Velika vojna v Krnskem pogorju obiskala osem evropskih prestolnic in še 27 krajev širom po Evropi KOBARID - Med petimi nosilnimi kulturnimi dogodki v okviru predsedovanja Slovenije EU je bila tudi razstava Velika vojna v Krnskem pogorju, ki je delo Kobariškega muzeja. Postavitev, ki je v devetih mesecih gostovala v osmih evropskih prestolnicah in večjih mestih, je njihov največji in najuspešnejši projekt, je prepričan direktor muzeja Jože Šerbec. Razstavo Velika vojna v Krnskem pogorju so v Kobariškem muzeju začeli pripravljati leta 2003, doslej pa je v različnih oblikah gostovala že v 27 krajih širom Evrope. Največji tehnični, organizacijski in finančni projekt, kot ga je poimenoval Šerbec, je zasijal letos, ko je v okviru slovenskega predsedovanja EU postavitev potovala v Ljubljano, Zagreb, Brdo pri Kranju, Dunaj, belgijski Jeper, Rim, Pariz in nazadnje sredi septembra še v London. "To je bil za muzej velik izziv in priložnost," je na novinarski konferenci v Kobaridu poudaril Šerbec in opomnil tudi na velik promocijski učinek razstave. V projektu, katerega celotni proračun je znašal 200.000 evrov, je namreč razstavo spremljal katalog, izdan v kar sedmih jezikih. Sicer so pri gostovanjih, ko si je v posameznih mestih fotografije ogledalo več 10.000 ljudi, pomagale številne ustanove, ministrstva in organizacije, nenazadnje pa tudi Fundacija Poti miru v Posočju, je dejal Šerbec. Razstava Velika vojna v Krnskem pogorju je zasnovana kot pogled v Krnsko pogorje, poleg pripovedi o bojevanju v gorah pa predstavlja še nekdanje bojišče na celotni Soški fronti in potek dogodkov v 29 mesecih bojevanja. Drugi sklop panojev prinaša pripoved o poslednji soški bitki, avstro-ogrsko-nemški pro-tiofenzivi na koncu oktobra in v začetku novembra 1917, s katero so se po zlomu italijanske obrambe pri Kobaridu končali boji ob Soči, je povedal avtor razstave Željko Cimprič, sicer kustos Kobariškega muzeja. Prav zaradi zgodbe o čudežu pri Kobaridu, kot tudi imenujejo zadnjo soško bitko v prvi svetovni vojni - letos mineva 90 let od konca vojne -, je bil po besedah Šerbca poseben izziv postavitev razstave v Rimu, saj imajo Italijani svoj pogled na to poglavje zgodovine. Manjši del pripovedi o Krnskem pogorju in Soški fronti je celo ostal v Italiji, v celotnem obsegu pa naj bi bila postavitev prihodnjo pomlad na ogled še v Pragi, je dodal Cimprič. Vodstvo Kobariškega muzeja, ki je lani zabeležilo milijontega obiskovalca, je včeraj predstavilo tudi nekaj prihodnjih načrtov. Tako bodo ob tradicionalnem dnevu muzeja 25. oktobra odprli razstavo Slovenci v prvi svetovni vojni, ki so jo pripravili skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, kjer si jo je sicer že mogoče ogledati. V preteklih letih so že imeli cikel predstavitev narodov, ki so sodelovali v kobari-ški bitki, tokrat pa bodo Slovence predstavili v nekoliko širšem obsegu, je dodal. Kobariškemu muzeju, ki za redno delovanje sam letno zasluži med 65.000 in 70.000 evrov, se sicer le- tos obeta za slabo desetino višji obisk kot lani, ko so zabeležili dobrih 61.000 gostov. Letos se bo za številka povzpela na okoli 65.000, med gosti pa jih dve tretjini prihajata iz tujine. Skoraj polovica je Italijanov, je še povedal Šerbec. (STA) Razstava Velika vojna v Krnskem pogorju, ki je delo Kobariškega muzeja, je v zadnjih devetih mesecih gostovala v osmih evropskih prestolnicah in večjih mestih 6 Petek, 3. oktobra 2008 ALPE-JADRAN / sežana - Po novem bodo občani plačevali 3,23 evra na osebo na mesec Svetniki potrdili višjo ceno zbiranja, odvoza in odlaganja smeti Ob tem se je v občinskem svetu razvila porecej živahna razprava - Veliko neprijavljenih SEŽANA - Po komenskih in di-vaških so tudi sežanski svetniki potrdili zvišanje cene za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Storitev bo po novem za 17,5 odstotka dražja in bo stala 3,23 evra na osebo mesečno. To pa pomeni, da bodo občani, ko bodo na Komunalno stanovanjskem podjetju (KSP) pridobili še soglasje ministrstva za gospodarstvo, za vsako osebo odpadkov plačevali 0,42 evra več kot do sedaj. V občini Sežana je v sistem odvoza odpadkov vključenih 11.505 prebivalcev, število ljudi, ki dejansko odlaga odpadke, pa je večje, ker vsi niso prijavljeni. Individualno zbiranje je urejeno v 46-ih krajih v občini, kar je le nekaj več kot polovica vseh. »Mesto Sežana je pokrito 53-odstotno, na zalogi pa so kante še za Dane,« je povedala Vlasta Kukanja s KSP. »Individualni sistem je bolj učinkovit z vidika boljšega ločenega zbiranja odpadkov, uporabnikom pa tudi ni več vseeno, kaj se bo znašlo v njihovem zabojniku. Seveda pa tak način poveča stroške.« Število ekoloških otokov, ki so namenjeni ločenemu zbiranju, je v občini 111. Med svetniki se je razvila živahna razprava. Ivana Atelška je zanimalo, kako so v KSP uredili zbiranje v stanovanjskih blokih in opozoril, da ljudje še vedno mečejo v zabojnike marsikaj. Srečko Prijatelj se je spotaknil ob število neprijavljenih, Rudi Pečar pa izrazil potrebo po kaznovanju kršiteljev. Vlasta Kukanja je priznala, da je ločeno zbiranje najslabše urejeno v blokih, zato razmišljajo, da bi za vsakega uredili svoj eko otok. Kar zadeva neprijavljene, je povedala, da dostopa do seznama le-teh nimajo, da pa jih na primer v Divači o številu novorojenih otrok obveščajo z občine, podatke o delavcih na začasnem delu pa sporočijo kar občani sami. Direktor KSP Boris Ja-kulin je k temu dodal, da je po njegovem najboljši način za razrešitev problema individualni sistem zbiranja, veliko pa pričakuje tudi od medobčinske inšpekcije, ki naj bi pričela delovati z novim letom. Olga Orel je opozorila, da se v poletnih mesecih nabere več plastenk, kot je prostora v zabojniku, vendar da se teh ne odpelje. V zvezi s tem pa je Iztok Bandelj povedal, naj KPS poveča intenzivnost odvoza, država pa naj prične stimulirati občane, da bodo zbirali ločeno. Silvana Šonc je izpostavila problem dostopnosti: »Kamor vozilo ne more, morajo ljudje sami pripeljati kanto do tovornjaka, kar pome- Sežanski župan Davorin Terčon pravi, da v Sežani nočejo regijskega odlagališča odpadkov ni, da če lastnikov ni doma, stojijo smeti na dvorišču tudi dva tedna. Zato naj se nabavi ustreznejše vozilo.« V odgovoru Vlaste Kukanja s KSP podjetja smo slišali, da z eko otokov odvažajo enkrat na teden, kjer pa se je letos nabralo več papirja in plastenk, so odvažali tudi popoldne. »Vendar to pomeni več zaposlenih in več opreme. Če nam plačate stroške, bomo uredili.« Zagotovila je, da skušajo z vozili priti čim bliže zabojnikom, nekaj starejših občanov tudi oskrbijo, drugim pa je predlagala, naj zvečer pripeljejo kante na prevzemno mesto in jih drugi dan pospravijo. »Sicer pa občani lahko tudi sami pripeljejo odpadke v center za ločeno zbiranje in tam odložijo odpadke brezplačno. Naš prihodek pri oddaji papirja in kovin je bil lani 39.635 evrov.« Sežanske svetnike je še zanimalo, kaj se dogaja z izbiro lokacije regijskega odlagališča in kam bodo odlagali Kraševci po juliju 2009, ko se bo zaprlo odlagališče ob cesti za Vrhovlje. Vla-sta Kukanja je povedala, da se zapira tudi Logatec in da po letu 2009 v bližini ne bo ustrezne deponije na voljo. Župan Davorin Terčon pa je dodal, da sta v Sloveniji izbrani samo dve lokaciji in poudaril, da v Sežani regijskega odlagališča nočejo. »Država ima do tega vprašanja izredno mačehovski odnos, saj je reševanje prepustila občinam.« Irena Cunja Izbira novega koncesionarja SEŽANA - Junija prihodnje leto poteče pogodba, s katero je občina Komunalno stanovanjskemu podjetju Sežana podelila koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. V skladu z določili nove zakonodaje s tega področja pa mora občina novega koncesionarja izbrati na javnem razpisu. Zato so v Sežani že pričeli s postopkom sprejemanja ustreznega odloka za izbiro koncesionarja za opravljanje dejavnosti, h kateri pa bodo pridružili še urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin. Ivan Atel-šek je združevanju dejavnosti nasprotoval, češ, da so v ozadju gotovo skriti nameni, in vprašal, ali bo koncesionar za delo lahko najemal pod-izvajalce. Pripravljalec odloka Aleksij Možina je povedal, da se mora o enotni ali ločeni koncesiji izreči občinski svet, da pa prva pomeni poenostavitev. Kar zadeva najem podizvajalcev, pa je povedal, da se koncesija podeli za opravljanje dejavnosti, kar pomeni, da morajo biti delavci opremljeni z znaki koncesionarja. (I.C.) koper - Nov štiriletni mandat Vesna Mikolič še naprej dekanja na UP FHŠ KOPER - V sredo je bila na UP FHŠ potekala konstitutivna seja Senata Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije Koper. Člani Senata so bili izvoljeni že na volitvah Akademskega zbora UP FHŠ, ki so bile 27. maja letos. Po uradnem začetku delovanja Senata v novi podobi so senatorji oddali tudi glas za dekana, pravzaprav dekanjo. Ta odgovorna naloga je bila za naslednja štiri leta ponovno zaupana doc. dr. Vesni Mikolič. Senat Fakultete za humanistične študije Koper sestavljajo predstavniki študentov Sabina Žigon, Martin Krauser in Jure Ramšak, Oddelek za geografijo predstavlja dr. Valentina Brečko Grubar, Oddelek za italijani-stiko dr. Nives Zudič Antonič, Oddelek za dediščino dr. Irena Lazar, Oddelek za medijske študije dr. Peter Se-kloča, Oddelek za antropologijo dr. Lenart Škof, Oddelek za filozofijo dr. Rok Svetlič, senator z Oddelka za kulturne študije je dr. Aleš Erjavec, Od- Vesna Mikolič delek za zgodovino zastopa dr. Darko Darovec, senatorka z Oddelka za uporabno jezikoslovje je dr. Lucija Čok in z Oddelka za slovenistiko dr. Igor Ž. Žagar. Kraška trgatev na latniku evropskega prijateljstva PLISKOVICA - Pod evropskim lat-nikom prijateljstva v Plisovici, kjer so leto po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zasadili 25 trt, bo tudi letos potekala turistična prireditev Kraška trgatev, ki jo organizirata domače Razvojno društvo Pliska in sežanska občina. Prireditev bo jutri, začela pa se bo ob 15. uri. Po pozdravnem nagovoru predsednice Razvojnega društva Pliska Ivice Žerjal bo o poteku negovanja trt med letom spregovoril njihov skrbnik Danilo Ban-delj. Prisotne bosta nagovorila tudi sežanski in zgoniški župana Davorin Terčon in Mirko Sardoč, ki bosta v družbi kraljice terana Martine Rebula začela s trgatvijo. Obrano grozdje pa bodo trgači zmleli, mošt pa odpeljali v skrbnikovo klet v obdelavo. Spregovorili bodo tudi predstavniki Evropske komisije ter veleposlaništev držav v Sloveniji, ki so vključene v Evropsko unijo. Pripravili so tudi zanimiv kulturni program, prireditev pa se bo nato nadaljevala z druženjem ob živi glasbi in dobri hrani in jedači. (O.K.) Olga Knez MPZ Skala Slovan v Galeriji Lojzeta Spacala ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spaca-la v gradu Štanjel vabi na glasbene koncerte, ki so jih poimenovali Glasbeni oktober v Galeriji Lojzeta Spacala. Prvi večer bo v nedeljo, ko bo ob 18. uri nastopil Mešani pevski zbor Skala - Slovan iz Gropade oziroma Padrič. Vstop je prost. V nedeljo, 19. oktobra, bo v Spaca-lovi galeriji ob 18. uri večer lutnje z Borisom Šinigojem in študenti, operne arije, samospevi in romance sopranistke Ljudmile Vehove in pianista Sergeja Jasinskega pa bodo na sporedu v nedeljo, 26. oktobra. Glasbena pravljica v Komnu KOMEN - V knjižnici v Komnu bo prihodnji torek, 7. oktobra, glasbena pravljica s sopranistko Mileno Košuta in pianistko Ingrid Tavčar ob pripovedovanju knjižničarke Marije Umek. Naslednjega dne pa bo grafična oblikovalka Vesna Rems v knjižnici na Kozini predstavila zgodovino nastanka in razvoja pisave, njeno bogato raznolikost in prikazala kaligrafiranje v praksi. V sežanski knjižnici pa bodo 9. oktobra gostili ilustratorko Marjanco Jemec Božič in odprli razstavo njenih ilustracij in knjižno razstavo del Toneta Pavčka. Sodelovali bodo tudi učenci sežanske glasbene šole in tretješolec Erik Horvat v vlogi Jurija Murija. Pogovor z gostjo bo vodila Marija Godnič Vse tri prireditve se pričenjajo ob 17.uri. (O.K.) dnevi kobilarne lipica Jutri popoldne otroški glasbeni in plesni program LIPICA - V okviru Tradicionalnih dnevov Kobilarne Lipica, ki potekajo od 2. do 5. oktobra, in kjer je tudi prvenstvo v vožnji eno in dvovpreg ter mednarodno tekmovanje v vožnji štirivprege, prirejajo ob dnevih odprtih vrat v soboto tudi otroški glasbeno-plesni program, ki bo potekal med 14. in 18. uro.Prireditev bodo popestrili s plesnim programom plesalcev hip hopa, break dance in latino ritmov. Poleg plesne skupine Srebrna iz Senožeč bodo z energičnimi hip hop plesi nastopile plesne skupine Mojce Stojkovič, katerih cilj je prebuditi v posamezniku željo po gibanju, mladostni razposajensti in večnem hre-penju po ritmu srca. Freestyle Nuše Vidakovič in Lee Bernetič ter drugih je predan novim zvrstem popularne glasbe. Na nastopu ne bo manjkal niti 11-letni Jure Vidakovič, ki je slovenski državni podprvak v break dance kategoriji. Ko vidite kaj vse zmore dečkovo telo, z veseljem vsak uživa v plesni predstavi. Break Angels, Ice Angels in Fire Angels plesne skupine bodo navdušile tudi s smehom prirejene koreografije. Nastopala bo tudi breakdance plesna skupina S.O.U.L. b-boys, ki se že vrsto let predaja raznim trikom, tudi najzahtevnejšim. Iz Obale pa prihaja tudi latino animacijsko-plesna skupina, ki bo ob zaključku ogrela srca gledalcev s popularnimi ritmi salse, bachate in merenge. (O.K.) pivka - Pri prenavljanju strehe na enem izmed objektov iz takratnega obdobja V starih italijanskih kasarnah našli več sto vojaških izkaznic italijanskih vojakov PIVKA - Pri prenavljanju strehe na enem izmed objektov v starih italijanskih kasarnah v Pivki je na dan prišlo več sto vojaških izkaznic italijanskih vojakov, ki so bili nastanjeni v takratni italijanski kasarni "Principe di Piemonte'. Vojaki so svojo vojaško dolžnost nastopili marca 1940, zaradi začetka II. svetovne vojne pa so na slovenskih tleh najverjetneje ostali do kapitulacije Italije septembra 1943. V vsaki knjižici je zapisano ime enote, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, izobrazba in poklic vojaka ter zaznamki o cepljenjih in posameznih kosih prevzete opreme. V vojaških izkaznicah najdemo tudi rezultate vadbenega streljanja s puškami in strojnicami. Poleg izkaznic so našli tudi druge osebne predmete kot so me-nažke, ročno izrezljanje bombe, stekleničke od parfumov, zdravil in podobno. Stare pivške kasarne se bile zgrajene v 30-tih letih 20. stoletja, ko je Italija intenzivno utrjevala svojo novonastalo vzhodno mejo na ozemlju, ki ga je po I. svetovni vojni pridobila z zloglasnim Londonskim sporazumom. Italijani so na osvojenem ozemlju začeli z asimilacijsko politiko že pred prihodom fašizma na oblast, v 30-tih letih pa so mejo v strogi tajnosti utrdili tudi fizično. V tem času je nastal Alpski zid, sistem utrdb, ki je potekal ob Izkaznic in drugega materiala je bilo približno 50 kilogramov celotni italijanski kopenski meji, njegov vzhodni del pa med Triglavom in Kvarnerskim zalivom. Strateško pomembna Pivka, tedanji Šempeter na Krasu, je takrat postala ena najbolj utrjenih točk v celotnem Alpskem zidu. Poleg vojašnice Principe di Piemonte, so Italijani na vzpetinah nad naseljem namreč zgradili tudi 13 manjših utrdb in poveljniško utrdbo na Primožu. Vojaški muzej Slovenske vojske bo najdbe evidentiral in konzerviral, nato po bodo nekatere vojaške izkaznice razstavljene v zbirki Regio Carsica Militaris, ki govori o strateškem pomenu Postojnskih vrat skozi zgodovino. S pomočjo izkaznic pa bodo skušali poiskati tudi kakšnega še živečega italijanskega vojaka, ki bi lahko pomagal z informacijami o dogajanju na Pivki v vojnih letih 1941-1943. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 55 Petek, 3. oktobra 2008 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik nomadski kamp - V Ul. Pietraferrata še vedno brez elektrike in vode Sinti: župan napoveduje rešitev v poldrugem mesecu Tako je bilo domenjeno na nedavnem srečanju na tržaški prefekturi Pereče vprašanje novega nomadskega kampa za Sinte bi morali rešiti v poldrugem mesecu, to je še pred »uradnim« začetkom zime. Tako se je pred nekaj dnevi na tržaški prefekturi obvezal tržaški župan Roberto Dipiazza. Položaj skupine kakih 50 pripadnikov sintske skupnosti v Trstu, ki živijo v kampu v Ul. Pietraferrata se je sredi septembra ponovno poslabšal. Takrat jim je podjetje AcegasAps spet izklopilo električno energijo in prekinilo dobavo vode, da so ostali Sinti ponovno brez elektrike in vodnih virov. 15. septembra se je namreč iztekla veljavnost julijske županove odredbe o izredni dvomesečni dobavi elektrike in vode sintskim družinam, z upanjem da bi poleti vendarle dobili rešitev za njihovo novo namestitev, potem ko je novi lastnik zemljišča v Ul. Pietra-ferrata zahteval njihov izgon. Poletje se je izteklo, ne da bi dobili nove lokacije za rezidenčni nomadski kamp. Župan Dipiazza je sicer predlagal območje nekdanje smodnišnice pod Ka-tinaro, naletel pa je na nasprotovanje domačinov, ki so - ob podpori Nacionalnega zavezništva in tudi kakega občinskega predstavnika Demokratske stranke -zbrali 880 podpisov proti predlagani namestitvi. Konec septembra je zadeva spet pri-romala v dvorano občinskega sveta. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je župana Dipiazzo opozoril na nevzdržno stanje, v katerem so se ponovno znašle sintske družine. sintskih družin. Župan je takrat obljubil takojšen poseg pri vodstvu ustanove za industrijsko cono Ezit, da bi na njenem območju dobili primeren prostor za Sinte, a srečanje je bilo preloženo. Zato so se politične sile levosredin-ske opozicije obrnile na tržaškega pre-fekta. Konec septembra je bilo na pre-fekturi srečanje s prefektom Giovannijem Balsamom, ki so se ga poleg župana Di-piazze udeležili še občinski svetniki Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Maria Grazia Cogliatti Dezza (Demokratska stranka), Roberto Decarli (Občani) in Alfredo Racovelli (Zeleni). Župan je poudaril, da je treba nujno poiskati alternativno rešitev, kar pa ni lahko. Pono- vno je zagotovil, da bo posegel pri ustanovi za industrijsko cono in da bo »zadeva rešena v poldrugem mesecu.« V pričakovanju rešitve bodo ostali Sinti v sedanjem rezidenčnem kampu. Ampak: še vedno brez električne energije in vode. M.K. prefektura - Podpis dogovora o nasilju nad mladoletnimi Složno proti nasilju Sodeluje 18 inštitucij - Po študiji iz leta 2004 naj bi bila dežela FJK na vrhu lestvice primerov spolnega nasilja nad adolescenti Za domnevnega pedofila zahtevajo 6 let Javna tožilka Cristina Bacer je včeraj za 40-letnega obtoženca zahtevala 6 let in 6 mesecev zapora. Funkcionar neke zavarovalnice je obtožen spolnega nasilja nad štiriletno hčerjo. Naslednja obravnava bo 6. novembra, ko naj bi izrekli razsodbo. Preiskava se je začela leta 2005, ko se je na sodstvo obrnila dekletova mati. Oče je bil odtlej v hišnem priporu, sodijo pa mu od letošnjega januarja. Zavod Istituto degli Innocenti iz Firenc je leta 2004 po naročilu ministrstva za socialno politiko opravil raziskavo o otroštvu in adolescenci v Italiji. Med številnimi izsledki je izstopal podatek, po katerem naj bi bilo nasilje nad mladoletnimi v Fur-laniji-Julijski krajini močno prisotno: 22,5 mladih med 15. in 17. letom na 100 tisoč je bilo žrtev spolnega nasilja, s čimer je FJK v omenjenem starostnem razredu zasedla celo prvo mesto v Italiji. V razredu 1114 je bila na tretjem, v razredu pod 10. letom pa na sedmem mestu. Tudi glede na te podatke so se najrazličnejše ustanove in organi v Trstu odločili, da pod vodstvom tržaškega prefekta Giovannija Balsama sestavijo sinergijo za Omizje je vodil tržaški prefekt Giovanni Balsamo kroma učinkovitejši boj proti nasilju nad mladoletnimi. Sad skupnega dela je bil dogovor, ki ga je včeraj na prefekturi podpisalo 18 inštitucij, med temi razna tržaška sodišča in tožilstva, kvestura, karabinjerji, finančna straža, Pokrajina Trst, socialno-skrbstveni okraji vseh občin pokrajine, Deželni šolski urad, zdravstveno podjetje ASS1 in bolnišnica Burlo Garofolo. Dokument vsebuje navodila in postopke za učinkovito prijavo primerov nasilja, določa pristojnosti raznih organov, ločuje razne oblike nasilja ter jasno pove, v katerih primerih lahko sploh govorimo o nasilju. »Zakoni že obstajajo, danes pa ustvarjamo mrežo, ki jih bo bolje izvajala,« je včeraj komentiral glavni državni tožilec Nicola Maria Pace. (af) politika - SKP Izbrali novo tajništvo V torek v Trstu tajnik Ferrero Paolo Ferrero Pokrajinski odbor Stranke komunistične prenove se je po končanem 7. državnem kongresu sestal v sredo zvečer. Potem ko je bil pred mesecem za pokrajinskega tajnika potrjen Igor Kocijančič, je pokrajinski odbor odobril program in tudi izglasoval novo pokrajinsko tajništvo. Obnovljeno tajništvo sestavlja poleg Kocijančiča še sedem ljudi, in sicer Marina Coccolo, Piero Dapretto, Carolina Garcia, Paolo Hlacia, Arianna Kozman, Franco Peruggini in Giorgio Vesnaver. Arian-na Kozman bo v prihodnosti nova pokrajinska blagajničarka, medtem ko so za predsednika pokrajinskega odbora imenovali Piera Dapretta. Predlog o številu 9 članov za sestavo tajništva ni prišel v poštev, ker se tržaška komponenta SKP, ki se je na kongresu opredelila za Vendolo, ni hotela vključiti v novo pokrajinsko tajništvo. Pokrajinski odbor je tudi odobril dnevni red, ki je kritičen do direkcije in do linije strankinega dnevnika Liberazione. Poleg tega so člani odbora naglasili pomembnost množične udeležbe na državni demonstraciji, ki bo 11. oktobra v Rimu in za kar prireja tržaška federacija SKP poseben avtobus (za informacije tel. 040639109). V torek, 7. oktobra, pa bo obiskal Trst državni tajnik SKP Paolo Ferrero. Tajnik se bo udeležil srečanja, ki bo na Pomorski postaji ob 20.30 pod geslom Začnimo spet iz opozicije. resolucija Furlanič in Pellarini za Sergia Veljaka Sergio Veljak Tržaška občina naj poimenuje eno od občinskih telovadnic po odbojkarju Sergiu Veljaku. Tako v svoji skupni resoluciji pozivata občinska svetnika Iztok Furlanič in Andrea Pellarini. Dejstvo, da sta dokument podpisala predstavnika dveh najbolj nasprotujočih si sil v občinskem svetu, Stranke komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva ne preseneča. Andrea Pel-larini se je že pred slabima dvema letoma, 21. oktobra 2006, dan po Veljakovi smrti, v občinski dvorani z ganljivimi besedami spomnil prijatelja-odbojkarja. »Veljak je bil čudovit človek, velik odbojkar in vzgojitelj, ki se je zapisal športu. Bil je član slovenske manjšine, a to ni vplivalo na najin odnos, ki je temeljil na obojestranskem spoštovanju in prijateljstvu,« je pred minuto tišine poudaril svetnik Nacionalnega zavezništva. V resoluciji, ki jo je podpisal z drugim nekdanjim odboj-karjem, slovenskim svetnikom Iztokom Furlaničem, je zapisano, da je bil Sergio Veljak »gotovo eden od najboljših športnikov vseh časov. Verjetno je bil eden od redkih italijanskih športnikov, ki si je utrl pot v italijansko reprezentanco kar iz C lige, kjer je branil barve Bora. Z ekipo Ruini iz Firenc je v sezoni 1967-68 osvojil naslov državnega prvaka; leto kasneje ga je Gazzetta dello sport proglasila za najboljšega igralca v italijanskem odbojkarskem prvenstvu. To leto je odločilno pripomogel, da je se je njegova ekipa - kot prva v zgodovini italijanske odbojke - prebila v drugi krog tekmovanja za pokal prvakov. Za državno reprezentanco je odigral 36 tekem in res zanimivo je, da je prej nastopil v članski ekipi (1963) in šele leto pozneje v mladinski. Po večletnem igranju v Firencah se je vrnil v Trst, k Boru, kot igralec in trener, pri katerem je v sezoni 1971/72 tudi končal svojo igralsko kariero. Še nadalje pa je ostal v športnih krogih, kot trener in profesor telesne vzgoje. Kot profesor je vzgojil mnogo mladih odbojkarjev in jim je znal posredovati ljubezen do športa in športnih vrednot. »20. oktobra bosta minili dve leti od smrti enega od največjih, če že ne največjega odboj-karja v zgodovini našega mesta. Zato smatrava, da bi bilo primerno, ko bi se Trst spomnil nanj in pozivava župana in pristojnega občinskega odbornika, naj poimenujeta eno od občinskih telovadnic v mestu po Sergiu Veljaku,« sta v svoji resoluciji ob koncu zapisala občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič in svetnik Nacionalnega zavezništva Andrea Pel-larini. 8 Petek, 3. oktobra 2008 KULTURA / kras - Stališče deželne vlade Prečnik: o novi anteni naj odloča nabrežinska občinska uprava Igor Kocijančič: Dežela si je s tem dejansko umila roke Za postavitev anten za mobilno telefonijo so pristojne občinske uprave. To velja tudi za anteno, ki jo na območju Prečnika namerava postaviti telefonska družba Wind-Ericsson. Lokacija naprave še ni bila izbrana, tudi zato, ker je Občina Devin-Na-brežina v zadevo vpletla deželno spomeniško varstvo. Da stoji vse na odločitvah in odgovornostih Občine je na seji deželnega sveta povedala odbornica Federica Seganti. Navedla je deželni zakon številka 28 iz leta 2004, ki vsa bremena v zvezi z antenami nalaga občinskim upravam. Edina deželna služba, ki se mora obvezno vključiti v postopek, je okoljska agencija ARPA. Če lokalna uprava nima svojega plana za lokacijo anten (v Nabrežini ga trenutno še nimajo), mora občinski odbor pred izdajo dovoljenja za napravo upoštevati "pokritost" telefonskega signala, zaščito zdravja ljudi in okoljevarstveni vpliv antene. Občina je seveda odgovorna tudi za končno gradbeno dovoljeno za napravo (v italijanščini pooblastilo DIA). To tukaj odbornica Segantijeva, ki je odgovorila na vprašanje svetnika Igorja Kocijančiča. Predstavnik Mavrične levice je izpostavil, da sodi celotno območje Prečnika med zaščitena območja, kar očitno ne velja za antene za mobilno telefonijo. Spomnil je na težave, s katerimi se soočajo domačini, ki načrtujejo obnovo ali širitev poslopij za kmetijske dejavnosti. Kocijančiču ni znano, da bi deželna služba, ki je pristojna za nadzor nad zaščitenimi območji (ital. kratici SIC in ZPS), kdaj kaj rekla v Vaščani Prečnika so se konec avgusta srečali s predstavniki telefonske družbe Wind-Ericksson, z županom Retom in z odbornico Švarovo. Njihovim zahtevam je prisluhnil deželni svetnik Igor Kocijančič. kroma zvezi s postavljanjem anten na Krasu. »S tehničnega zornega kota se mi stališče odbornice Segantijeve zdi izčrpno in po svoje tudi korektno. Vprašanje anten pa ni le problem procedur, ki jih navaja odbornica, temveč problem, ki zaobjema širše vprašanje zaščite Krasa,« podčrtuje slovenski deželni poslanec. Po njegovem smo priča dvojnim merilom. Na eni strani zaščitni in vinkulativni ukrepi, ki jih Kraševci odklanjajo, tudi zato, ker jih nihče ne vpraša za mnenje, po drugi strani pa pospešeni postopki za antene, ki se tudi v glavnem »dogajajo« mimo ljudi. Odbornica Segantijeva v odgovor Kocijančiču ni omenila vloge spomeniškega varstva Furlanije-Julijske krajine, čeprav bi jo najbrž morala. Če ne drugo, ker je to ustanovo glede Prečnika direktno vpletel nabrežinski župan Giorgio Ret, ki od nje še ni dobil odgovora, če ga sploh bo. Prvič, ker je spomeniško varstvo še brez predstojnika, kar močno zavira njegovo dejavnost, in drugič, ker je pristojnost te ustanove na področju zaščite Krasa precej vprašljiva. Na koncu ne gre izključiti, da se bodo glede postavitve oziroma lokacije morebitne antene vaščani Prečnika direktno sporazumeli z družbo Wind-Erics- Z avtom prevažal ukradeno kolo S svojim avtomobilom hyundai accent je 26-letni romunski avtomehanik Mariu N., s stalnim bivališčem v Romuniji, v sredo vozil po Sesljanu, namenjen pa je bil proti Fernetičem oz. v Slovenijo. Prevažal je kolo znamke LC, ki je bilo v soboto ukradeno v Trstu. Kolo je pogrešal 42-letni Tržačan Daniele C. Romuna so v Sesljanu ustavili karabinjerji nabrežin-skega poveljstva, ki so kmalu ugotovili, s čim imajo opravka. Mladeniču so zaplenili avto in kolo, njega pa so aretirali. Naposled so ga odpeljali v zapor, ker je obstajala nevarnost pobega v tujino. Prodajalec ob 3500 evrov in 21 plišastih medvedkov Sejem Trg Evropa so kot vsako leto pozorno nadzorovali mestni redarji. Trgovci so v večini primerov spoštovali predpise, slano globo pa si je prislužil prodajalec iz Piacenze. Na Borznem trgu je med drugim prodajal 21 plišastih medvedkov, na katerih ni bilo obveznih navodil za pravilno uporabo ter podatkov o proizvajalcu in uvozniku. Redarji so mu naložili kazen v višini 3500 evrov in zaplenili igrače. »Omenjena pravila zagotavljajo potrošnikom, da je proizvod kakovosten in varen, prekrški pa so toliko hujši v primeru proizvodov, ki so namenjeni otrokom,« piše v tiskovnem sporočilu občinske policije. Redarji so oglobili tudi maroškega prodajalca preprog, ki je svoje blago prodajal na nedovoljenem mestu. Omejena plovba v zalivu Jadralci se mrzlično pripravljajo na Barcolano, že ta konec tedna pa bo v Tržaškem zalivu več regat, zaradi česar bo plovba omejena. Pristaniška kapitanija sporoča, da bosta jutri in v nedeljo regati Barcolina in 11. shod mesta Trst (Raduno citta di Trieste), ki bosta potekali pred Rojanom in Barkovljami oz. med Barkovljami in Nabrežino. Zaradi Barcoline bo plovba omejena med 10. in 18. uro, v drugem primeru pa cela dva dneva. Jutri bo pred Barkovljami tudi trofeja Finozzi - Alesiani (omejitve med 9. in 19. uro), v nedeljo pa bo trofeja Bernetti zaobjela dober del zaliva od Milj do Nabrežine (med 9.30 in 16.30). Nadaljnje omejitve bodo nastopile prihodnji teden, med torkom in nedeljo, podrobne informacije in koordinate pa so na voljo na spletni strani www.trieste.guardiacostiera.it. cgil - Istat Občina naj upošteva občinske uslužbence Odločitev občinske uprave, da se za katero koli dejavnost dosledno poslužuje zunanjih sodelavcev oz. podjetij, je doslej imelo katastrofalne posledice. Primer raziskovalcev, ki so po nalogu občinske uprave spremljali inflacijo v Trstu za zavod Istat na podlagi terminskih pogodb, je v tem smislu le zadnje dejanje. Zato je skrajni čas, da občinska uprava ponovno ovrednoti delo občinskih uslužbencev, tudi ker očitno ni sposobna nadzirati dela »zunanjih«. Stališče morajo nenazadnje zavzeti tudi politične sile, ker je že nevarno prevladala ideološka misel, da »zasebno je boljše od javnega«, kar je že skregano z realnim dogajanjem. To je poudaril pokrajinski tajnik področnega sindikata Cgil-Fp Marino Sossi včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je glede problematike spremljanja inflacije v Trstu obtožil župana Roberta Dipiazzo in občinsko upravo, da je bilo delovanje zadolženih brez nadzora. Kritike so letele še zlasti na Dipiazzo, ker je javno obtožil raziskovalce, da niso dobro opravljali svojega dela (zato naj bi jih tudi prijavili sodstvu). Če je to res, je dokaz, da ni nihče kontroliral njihovega dela. Če pa županove trditve niso resnične, kot to zatrjujejo sami raziskovalci, so le prah v oči glede dogajanja z družbo Esatto, ki ji je občinska uprava poverila spremljanje inflacije (in kar bo med drugim vlilo novega denarja v blagajno družbe). Da občinska uprava ne opravlja kontrol, sicer ni novost, je povedal Sossi. Tako se je v domovih za ostarele Serena in Bartoli aprila zastrupilo več kot 60 oseb (in dve sta umrli). Posledica je bila, da je občinska uprava razveljavila pogodbo z družbo, ki je nudila hrano, in sklenila pogodbo z drugouvrš-čeno na razpisu, ki pa je zahtevala mnogo denarja več. Zgovoren je primer družbe Copra, ki ji je morala občina zaradi številnih nepravilnosti izplačati 750 tisoč evrov. To in še drugi primeri dokazujejo popoln nered v občinski upravi, ki zaide z zunanjimi sodelavci vedno v hude težave, in to z javnim denarjem, pravi Sossi. Zato mora župan spremeniti miselnost in ovrednotiti občinske uslužbence, ko je to mogoče. V nasprotnem primeru pa naj razpiše natečaje s posebnim ozi-rom na ljudi, ki so v iskanju zaposlitve. A.G. kvestura - Aretacijo pri Ul. Petronio omogočil očividec SV« 1 v •• ■• v d š pomočjo občana prijeli nočnega tatu Srbski državljan Stevan Žunac je dobro znan poklicni tat, ki je v zadnjih dveh mesecih opravil v Trstu več nočnih tatvin - Domnevni pajdaš je že spet na prostosti V tednu med avgustom in septembrom je policija zabeležila v Trstu več nočnih tatvin, ki v naših krajih niso najbolj običajne. Tržaški mobilni oddelek in sodna policija sta te dogodke pozorno preiskala, kve-stura pa je za pomoč zaprosila občane. Poteza se je obrestovala, saj so policisti ravno s pomočjo vestnega občana takoj po tatvini prijeli serijskega tatu. S polno torbo so zalotili 54-letnega srbskega državljana Stevana Žunaca, ki ima za sabo dolgoletni tatinski »staž«, saj so ga v preteklosti zaradi podobnih dejanj mnogokrat aretirali ali prijavili, in sicer v štirih različnih državah. Med hišno preiskavo so policisti naleteli še na domnevnega pajdaša, ki pa je bil naslednji dan, to je včeraj, že spet na prostosti. Vse se je zgodilo v torek ponoči. Nek občan je na vogalu med ulicama Rossetti in Petronio zagledal sumljivega človeka, ki je prečkal dvorišče hiše v Ul. Rossetti 87. Neznanec, ki je imel pokrito glavo in je imel za ramo veliko torbo, je preskočil hišno ograjo in se oddaljil. Šel je dol po Ul. Petronio. Očividec je nemudoma poklical na št. 113: v bližini sta bila kar dva avtomobila polici- je, ki sta prav zaradi številnih tatvin nadzorovala okolico. Policisti so kmalu zasačili tatu, ki si je na bližnji Ul. Fortunio snel pokrivalo in se skril za parkiranim avtomobilom. Aretaciji se ni uprl, v torbi pa so policisti našli srebrnino in vlomilsko orodje (izvijače, dleto, rezilo, sveder ipd.). V žepu je imel tudi ključe nekega stanovanja in dveh avtomobilov. Pregled hiše na Ul. Rossetti (lastnice slučajno ni bilo v Trstu) je potrdil, da je srebrnina prihajala od tod, zatem pa so se policisti odpravili v stanovanje v Ul. Luciani 16, na drugi konec Ul. Petronio, kjer naj bi tat stanoval. Tam so našli veliko več orodja in ukradenih predmetov, večinoma je šlo za srebrnino, zgoščenke, DVD predvajalnike, obleke in šale nogometnih ekip. V stanovanju je bil tudi 69-letni bosanski državljan Adem Omerovič, nezakoniti priseljenec, katerega so priprli zaradi suma prikrivanja ukradenega blaga. Javni tožilec Giorgio Milillo pa je Omeroviča, ki je še vedno preiskovan, že včeraj izpustil na prostost. Načelnik mobilnega oddelka Mario Bo je bil nad to odločitvijo razočaran. Na včerajšnji tiskovni konferenci je dejal, da je Omerovič v preteklosti že kradel, tokrat so ga zalotili v stanovanju s plenom, dovoljenja za bivanje nima, »izpustili pa so ga še preden bi stopil pred sodnika za predhodne preiskave. Tako deluje italijanski sodni sistem.« Stevan Žunac, rojen v Vršacu, je organom pregona dobro znan. Med dolgoletno kariero je nabral na desetine ovadb, zelo aktiven je bil v Milanu, kjer so ga pred 14 leti med drugim aretirali, potem ko je svoji ženi iz ljubosumja zlomil čeljust. Poznajo pa ga tudi avstrijska, hrvaška in srbska policija. Tržaška policija je ugotovila, da je Žunac pred kratkim opravil vsaj še tri tatvine, verjetno pa več. 28. avgusta je izpraznil stanovanje v Ul. Conti, 30. avgusta je vlomil v trgovino z opremo za šivanje v Ul. Foscolo, v Milanu pa je izmaknil potapljaško opremo. Do sličnih nočnih tatvin in poskusov tatvin je prišlo tudi 29. 8. v Ul. Padovan, 3. 9. v Ul. Dei Falchi in 4. 9. v Ul. Giulia. Vsakič so tatovi vlomili v stanovanja nizkih nadstropij skozi okna notranjih balkonov. V nekaterih primerih so bili stanovalci doma. Na spisku policije pa so še druge spomladanske in poletne tatvine. (af) Zgoraj Stevan Žunac, desno del ukradenega blaga in vlomilsko orodje kroma / TRST Petek, 3. oktobra 2008 9 sveti ivan - V Marijinem domu v nedeljo potekala prva predstava Gledališkega vrtiljaka Trnuljčica je otroke popeljala v pravljični svet Igro je uprizorilo 50 mladih igralcev, ki so jo v režiji Vesne Tomšič naštudirali na poletnem tečaju Začetek Gledališkega vrtiljaka je postal za otroke pravi praznik. Ze dobre pol ure pred začetkom se malčki prerivajo v veži in radovedno kukajo v dvorano. Ko se dvigne zavesa, pa obmolknejo, zasanjano strmijo na oder in se rade volje pustijo speljati v svet fantazije, kjer je vse mogoče, tudi to, da nekdo spi sto let in se potem prebudi tak, kot je bil pred sto leti. Seveda pa so otroci tudi zahtevni. Ni jih lahko kar tako zadovoljiti. Dogajanje mora biti razgibano, vsebina razumljiva, interpretacija (podkrepljena z glasbo, barvito sceno in kostumi) prepričljiva. To se je v prav dobri meri posrečilo oblikovalcem nedeljske predstave. Čeprav so bili nastopajoči sami otroci, stari od 7 do 12 let, so pod veščo režijo Vesne Tomsič pripravili tako predstavo, da je ustrezala vsem omenjenim zahtevam. Z izbiro primerne glasbe je režiserka poživila prehode med prizori in zdaj z resnobno zdaj z razigrano melodijo podčrtala izraznost nekaterih scen. Besedilo Lučke Pe-terlin Susič, ki je pravljico bratov Grimm deloma v prozi deloma v verzih priredila za oder, je bilo vsem razumljivo, saj je pravljica splošno znana, vsebovalo pa je tudi duhovite domislice, pravljične elemente ter pozitivno naravnane poudarke, ki še posebej nagovarjajo otroke in so blizu njihovi duševnosti. Tudi učinkovita scena s pisanimi rekviziti, za katere je poskrbela Magda Samec, ter bleščeči kostumi (prav tako Magda Samec ter Lučka Susič), vesela originalna glasba (napisal in z otroki pripravil Aljoša Saksida), ob kateri so nastopajoči zaplesali pod vodstvom Jelke Bogatec, ter igra luči in zvokov (Samuel Kralj ter Danijel Radetič) so pripomogli k uspehu predstave. Petdeset malih igralcev - 25 jih medja vas Tridnevni praznik konjev in novega vina Drevi bo Medjo vas preplavila praznična mrzlica. Športno kulturno društvo Timava Medjavas Šti-van, Vaška skupnost Medjavas in domači jus vabijo namreč na prvo izvedbo svojevrstne pobude Konji in vonjave mošta. Gre za športno kulturno prireditev, ki jo bo obogatila izredna enogastronomska ponudba. Vse vaške osmice in gostilna bodo namreč od danes do nedelje odprte in obiskovalcem bodo ponujale svoje specialitete. Tridnevni praznik se bo začel drevi ob 18.30 s kulturnim programom, ki ga bosta oblikovala KD Kraški šopek in plesna skupina KD Timava, zvečer pa se bo na vaškem trgu pri pilju country ples. Jutri bodo na svoj račun prišli protagonisti - konji in konjeniki: ob 8.30 bo zanje prirejen izlet po okolici Grmade, ob 14. uri pa bodo na sporedu igre v spretnosti s konji in lov na zaklad. Ljubitelji hoje se bodo lahko ob 9.30 podali na čezmejni pohod iz Medje vasi v Brestovico, Cerovlje in nazaj, zvečer pa bosta za ples in zabavo poskrbeli skupini Bandomat in Rock Partyzani. Nedeljski program se začenja ob 8.30 z izletom na konju mimo Kohišča do izliva Ti-mave; že ob 9.30 pa bodo za po-hodnike priredili vodeni ogled strelskih jarkov iz prve svetovne vojne. Ljubitelji gorskega kolesarjenja jo bodo ob 10. uri iz Medje vasi udarili proti Kohišču, Cerovljam in Grofovi jami, popoldan bo minil v duhu starih kmečkih iger in večerne zabave. Naj opozorimo, da je parkiranje v vasi nemogoče, zato bo jutri in v nedeljo v vas peljal poseben avtobus. Vse informacije pa bodo na voljo pri info točki ob vhodu v vas. Mladi gledališčniki so se izkazali kroma je nastopilo v prvi izmeni, na predstavi abonmaja Sonček, prav toliko v predstavi abonmaja Zvezda - se je prav dobro odrezalo. Nekateri so imeli kar zahtevne in dolge vloge, drugi spet manjše, a nič manj odgovorne. Vse so bile dobro karakterizira-ne in nekateri mali interpreti so v njih pokazali kar obetaven talent. Najboljši dokaz, da je igra uspela, so bili pozornost in sodelovanje gledalcev ter dolgi aplavzi ob koncu. Take vrste predstava je seveda nekaj posebnega v abonmajski ponudbi Gledališkega vrtiljaka. Čeprav je ne oblikuje profesionalna igralska skupina (oziroma prav zaradi tega), ima v sebi velik čustveni naboj, od organizatorjev in sodelavcev pa zahteva ogromno napora. Ker pa je s strani mnogih otrok direktno doživljanje gledališča ena najlepših izkušenj celega leta in morda uvod v kasnejši pogostejši stik z odrom (da ne govorimo o jezikovni in kul- turni obogatitvi), je verjetno vredno vztrajati na tej poti. Ostale predstave abonmajske sezone Gledališkega vrtiljaka bodo izvajale profesionalne ali pol profesionalne skupine. Med temi bo nekaj izrednega tudi predstava, ki bo na vrsti čez manj kot dva tedna. V okviru Koroških dnevov na Primorskem bo 12. oktobra Vrtiljak ponudil abonentom lutkovno igrico Mezinček. Lučka Susič pomorski muzej - Razstava posvečena ladjarski rodbini Cosulich Kapitani tradicije Na ogled dokumenti, fotografije in slike - Slovesno odprtje danes ob 18. uri Obiskovalec se bo med ogledom podal na potovanje skozi čas in spoznal pestro ladjarsko tradicijo družine Cosulich kroma V tržaškem Pomorskem muzeju (Ul. Campo Marzio 5) bodo danes ob 18. uri slovesno odprli razstavo posvečeno ladjarski družini Cosulich. V pritličnih prostorih in v prvem nadstropju so pobudniki (odborništvo za kulturo pri tržaški občini in znanstveni mestni muzeji) namestili več modrih panojev, na katere so namestili vrsto dokumentov, fotografij, slik in ladijskih maket, ki predstavljajo 151-letno delovanje rodbine Cosulich. Gre za podroben zgodovinski in družbeni prikaz razvoja podjetniške družine v teku stoletij, s posebnim poudarkom tudi na njihovi današnji razvejani dejavnosti. Dokumentarno razstavo je uredil docent ekonomije na tržaški univerzi Giulio Mellinato, ki se je na včerajšnji predstavitveni konferenci zaustavil pri pomenu družine za tržaško stvarnost. V našem mestu je namreč pomorska tradicija že legendarna, družina Cosulich pa je s svojim trgovanjem z nad sto ladjami še okrepila razvoj mesta in odprla njegovim prebivalcem pot v svet. Obiskovalci se bodo med ogledom podali na idejno potovanje po zgodovinskih poteh ladjarjev vse do današnjih širitev proti Kitajski, Turčiji ali Irski na primer. Razstavo si lahko ogledate vse do 1. februarja od torka do nedelje od 8.30 do 13.30 in od 16. do 19. ure; ob priliki Barkolane pa bodo vrata Pomorskega muzeja odprta do 22. ure. (sas) Vikend v znamenju tekmovanja Fisa...armonie Danes se začenja šesta izvedba mednarodnega harmonikarskega tekmovanja Fisa.. .armonie v Trstu. Prireditelji so Glasbena matica, društvo Altamarea in harmonikarski orkester Synthesis 4. V Prosvetnem domu na Opčinah bo letos nastopilo rekordno število harmonikarjev iz sedmih držav srednje in vzhodne Evrope (Slovenija, Italija, Hrvaška, Grčija, Litva, Mol-davija, Srbija). Nastope bo tudi tokrat ocenjevala mednarodna žirija glasbenikov, pedagogov in koncer-tantov. Avdicije tekmovalcev se bodo pričele danes ob 15.uri (kategorija C-solisti do 14. leta starosti). Jutri v dopoldanskih urah (pri-četek ob 9. uri) bodo na sporedu avdicije za kategoriji D (solisti do 17. leta starosti) in F (koncertanti-prva avdicija), od 14. ure dalje pa za kategoriji E (solisti od 18. leta) in G2 (komorne skupine-srednja starost). V nedeljo se bodo avdicije pričele ob 10. uri s sledečim razporedom kategorij: G1 (komorne skupine-mlajši), A (solisti do 10. leta starosti), B (solisti do 12. leta starosti), F (koncertanti-druga avdicija). V nedeljo bo ob 18. uri nagrajevanje s koncertom nagrajencev. Vsi izbirni nastopi kot tudi koncert nagrajencev imajo prost vstop. Pecha Kucha Night Pecha Kucha se po lanskem uspehu jutri vrača v Trst. Ob 20.45 se bo zelenjavna tržnica na nabrežju spremenila v alternativni oder za promocijo sodobnih kreativcev. Pecha Kucha pomeni v japonščini klepet; v bistvu gre za nov, svež in zabaven format sodobne ustvarjalnosti, ki je razširjen po vsem svetu in temelji na kreativnih pogovorih. V okviru večernih srečanj se arhitekti, dizajnerji, umetniki, grafiki, video ustvarjalci, modni oblikovalci in kdor se ukvarja z oblikovanjem ali s produkcijo oblikovanja oz. umetniških del predstavijo širšemu občinstvu; vsak od dvanajstih gostov ima na razpolago nekaj minut in 20 predstavitvenih diapozitiv. Seznam mednarodnih gostov je res bogat: v Trst prihajata kustosinja avstrijskega muzeja sodobne umetnosti Kunsthaus iz Gradca Katrin Bucher Trantow ter glavni urednik Drome magazine Stefan Pollak. Z zanimanjem bomo sledili predstavitvi koreografa, plesalca in umetniškega direktorja skupine En-Knapp iz Ljubljane Iztoka Kovača, iz prestolnice pa prihajata tudi mlada arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva ter ženski dizajn trio Oloop Design. S svojim ironično svežim umetniškim oblikovanjem se bo predstavil Brazilec Brunno Jahara, modna oblikovalka iz Londona Daria Dazzan pa bo predstavila svoje zadnje kolekcije. Portugalka Susana Soares se posveča odnosom med dizajnom in znanstvenim svetom in pojasnila bo, kako lahko čebele vzgojimo, da prepoznajo določen vonj in jih lahko uporabimo v zdravstvene namene. Na sporedu bo tudi nekaj kratkih filmov italijanskega filmar-ja Saveria Maide iz Milana, arhitekti Uda iz Turina pa bodo predstavili zadnje realizacije o odnosu med materjali, svetlobo in površinami. Alessandra Meldolesi je food writer in sommelier iz Bologne, avtorica knjige »6 (sei) autoritratto della cucina italiana d'avanguar-dia», ki bo predstavila najbolj avan-gardne mlade italijanske kuharje, Renato Rinaldi iz Codroipa pa bo razkril odnos med pokrajino in zvokom. Trst bodo zastopali mednarodno priznan fotograf Franco Pace s svojimi posnetki jadralnih tekmovanj ter Lorenzo Michelli in Massimiliano Schiozzi iz urada Comunicarte, ki bosta spregovorila o svojih komunikacijskih projektih. Večer bosta povezovala Vanna Coslovich in Alessandro Mizzi. 10 Petek, 3. oktobra 2008 KULTURA / lonjer - Pobuda Združenja staršev OŠ Milčinski in KD Lonjer-Katinara Ob Mednarodnem tednu otroka so glavno besedo imele kretnje Gostovala je gledališka skupina Metulji, ki deluje pod okriljem Zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljane Otroci (levo) so z velikim zanimanjem sledili dogajanju na odru (spodaj) kroma Združenje staršev Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare in Kulturno društvo Lonjer-Katinara sta letos želela obhajati Mednarodni teden otroka malo drugače. V svojo sredo so namreč povabili devetnajst mladih članov gledališke skupine Metulji, ki deluje pod okriljem Zavoda za gluhe in naglušne in društva Taka Tuka iz Ljubljane, ki so včeraj dopoldne v športno-kulturnem centru v Lonjerju učencem šole Milčinski in otrokom lonjerskega vrtca postregli z zanimivo prireditvijo - igro brez besed. Delovanje Zavoda za gluhe in naglušne (slednji združuje mlade od osnovne do srednje šole oz. do starosti dvajsetih let in čez, saj šolanje traja dlje) je na seminarju zavoda Movit o vključevanju mladih z manj priložnostmi pred časom spoznala članica združenja staršev kati-narske šole Tanja Kuret, ki je včeraj tudi podala uvodni pozdrav. Pobudniki srečanja so namreč ocenili kot pametno dejstvo, da se otroci že v rosni mladosti seznanijo z drugačnostjo in z mladimi, ki imajo manj možnosti. Kot že rečeno, je na obisk h kati-narskim in lonjerskim otrokom prišlo devetnajst mladih (skupina obsega drugače tudi več kot dvajset članov), ki so jih spremljale vzgojiteljice Veronika Gaber Korbar, Irena Zgonc in Katja Lovrenčak, ki je tudi orisala delovanje zavoda in gledališke skupine. Slednja je menda edina taka skupina, ki združuje tako polno čuteče kot gluhe in naglušne otroke oz. mlade. Zanje je gledališka igra zelo dobrodošla, ker se, spričo dejstva, da so jezikovno oškodovani, lahko na odru izražajo brez besede in samo z mimiko. Gledališke vaje temeljijo namreč na mimiki, kostumih, dobri glasbi in sceni, kar zelo pozitivno vpliva na otroke, ki tako zelo radi nastopajo in so zelo veseli, če jih kdo kam povabi. Tako so se že mudili na raznih festivalih na Kubi ter v Nemčiji in Indiji, včeraj pa so obiskali katinarske in lo-njerske otroke in jim postregli s predstavo Čarovnica Vilma in zima. Ob prigodah in kretnjah čarovnice Vilme, ki odhaja iz hladnih krajev na morje, so se otroci zabavali, nekateri pa tudi zajokali, na koncu pa so nastopajoče nagradili z aplavzom gluhih - miganjem rok. S koncem igre pa se srečanje ni še zaključilo: prisotni, ki so pod vodstvom Katje Lovrenčak na začetku spoznali abecedo gluhih in nekatere besede, izražene s slednjo, so se po končani predstavi udeležili še delavnic, na katerih so se seznanili z načinom, kako pri skupini Metulji potekajo gledališke vaje. (iž) katinara - Pobuda Osnovne šole Frana Milčinskega Učenci obiskali Galerijo Illy Manifestacijo v prostorih bivše ribarnice so si ogledali v sredo - Navdušenje nad videnim in preizkušenim Poročali smo že, da je prejšnji petek v razstavnem prostoru Salon čudes v bivši ribarnici na tržaškem nabrežju odprla svoja vrata Galerija Illy, potujoča kulturna manifestacija, ki jo družba Illycaffe prireja ob 75-letnici delovanja, med radovedne obiskovalce zanimive pobude pa je treba prišteti ne samo odrasle, ampak tudi otroke. Med slednjimi so tudi učenci in učiteljice (ter učitelj) Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare, ki jih je zamikalo, kaj je na manifestaciji mogoče videti oz. poskusiti. Tako so se v sredo podali na obisk nekdanje ribarnice, pri čemer so se razdelili v dve skupini, ki so ju sestavljali mlajši in starejši dijaki. Pod vodstvom predstavnic Znanstvenega imaginarija so se udejstvovali pri raznih preizkusih (npr. v sestavljanju kock) v okviru delavnic, ki so bile posvečene luči, svetlobi, zvoku, oblikam, čutilom idr. Vsi, mali in veliki, so bili nad obiskom navdušeni. Galerija Illy je tako očarala tudi najmlajše. Katinarski osnovnošolci so bili nad Galerijo Illy navdušeni SKP-Dolina zadovoljna z volitvami v Sloveniji Stranka Komunistične Prenove-Krožek Občine Dolina je v tiskovni noti izrazila izredno zadovoljstvo nad rezultatom parlamentarnih volitev v Sloveniji. Zmaga stranke Socialnih demokratov, ki je bila potrjena tudi s preštetimi glasovi iz tujine in ponedeljkovim končnim izidom, piše v sporočilu, je dokaz, da so se Slovenci v matični domovini odločili za spremembe in zasuk v levo. »Prepričani smo, da bo nova levosredinska vlada delovala v interesu vseh Slovencev bodisi v matični domovini kot v svetu, pri tem pa predsedniku SD Borutu Pahorju čestitamo ob zmagi in želimo, da bi uspešno vodil novo slovensko vlado,« pravi še SKP. Novosti pri avtobusih na progah št. 40 in 41 Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti obvešča, da bodo nekateri avtobusi na progah št. 40 in 41 od jutri dalje - in izključno ob sobotah - peljali po Ul. Caboto namesto po Ul. Flavia. Točneje bodo po Ul. Caboto peljali avtobusi, ki bodo odpeljali na progi št. 40 iz Trsta (železniška postaja) ob 6.50, 7.15 in 9.30 ter iz Doline ob 15.10, 16.10, 16.50 in ob 17.40. Po Ul. Caboto bodo peljali tudi avtobusi št. 41, ki bodo odpeljali iz Trsta ob 7. uri, ob 7.45, 8.30 in ob 9.55 ter iz Boljunca ob 14.43. Za morebitne informacije je na voljo zelena številka 800016675. Skupaj proti raku V konferenčni dvorani družbe Friulia (Ul. Locchi) bo jutri od 8.30 do 13. ure posvet na temo Skupaj proti raku... dve leti kasneje. Zasedanje prireja direktor onkološkega oddelka pri bolniš-niško-univerzitetnem podjetju Guido Tuveri, namen posveta pa je poglobiti problematiko iz zornega kota bolnikov in njihovih družin. Brezplačni krvni izvidi Združenje za srčne bolezni Sweet Heart bo v okviru dnevov preventive nudilo brezplačne krvne izvide in merjenje krvnega tlaka. Izvide bodo v sodelovanju z Občino Repentabor opravljali v ponedeljek, 6. oktobra, v občinski ambulanti v domu Albina Bub-niča (Repen št. 86) od 8.15 do 11.30. Rock maraton v miljskem teatru Verdi Shopping Sacks, Carnicats, Flexy Gang, P Quadrato, Tantrica, Notturna in Etoile filante: sedem rock skupin za sedem ur glasbe, video projekcije in bogata prodajna umetniška razstava. Vse to bo Rock maraton, ki ga jutri od 17. do 24. ure prireja socialna zadruga Duemilauno Agenzia Sociale v sodelovanju z miljskim od-borništvom za kulturo. Na pobudi, ki bo povsem brezplačna, bodo zbirali prispevke za pomoč Stefanu Simoniju - Sibiju, basistu tržaške skupine Notturna. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.2001agsoc.it. Prošnje za koriščenje šolske menze v Miljah V miljski občini je mogoče do najkasneje 17. oktobra vložiti prošnje za oprostitev oz. za znižanje pristojbine za koriščenje šolske menze v šolskem letu 2008-2009. Ustrezne obrazce delijo v pritličju kulturnega centra Millo, pa tudi na spletni strani www.comune.muggia.ts.it. Za informacije tel. 0403360331. / TRST in memoriam Tatjani Šmuc Koren v poslednji pozdrav Počasi nas zapuščajo, eden za drugim, člani generacije, ki je na svoji koži doživela fašizem. Nato je bila aktivna v medvojnem protifašističnem gibanju ter v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. Vsa ta dogajanja so za celo življenje zaznamovala njihovo tukajšnje bivanje. Tatjana se je rodila v priznani slovenski trgovski družini. Oče Roman Šmuc je bil po rodu iz Vipave (letnik 1891), mati Lucija Šinkovec pa iz Idrije. Leta 1905 se je družina Šmuc preselila v Trst, kjer je odprla trgovino jestvin ter se pridružila vrsti tržaških slovenskih trgovcev, ki so dali svoj doprinos slovenskim organizacijam in društvom. Roman Šmuc je bil aktiven v vrstah tržaškega Sokola. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Po prvi vojni je ostal v novi Jugoslaviji, kjer si je ustvaril družino. Romanu in Luciji sta se v Logatcu rodili hčeri: leta 1922 Tatjana, leta 1923 pa Vojka. Leta 1927 se je vsa družina Šmuc preselila v Trst, kjer je oče Roman odprl trgovino jestvin v Ulici Battisti štev. 13. Tatjana in Vojka sta morali seveda obiskovati italijansko osnovno šolo v Trstu. Po drugi strani sta se tudi vključili v vrste slovenskega ilegalnega delovanja. To je bilo po eni strani kulturnega značaja, po drugi pa je imelo značaj aktivnega proti-fašizma. Tatjana je tako po eni strani sledila tečajem slovenskega jezika na šoli Galileo Galilei, ki jih je vodil prof. Jože Kosovel in je bila vključena v skupino mladih, ki se je srečevala v Ulici sv. Frančiška; po drugi strani pa se je udeleževala mladinskih izletov, ki so bili predpriprava na pravo ilegalno delovanje. Pomagala je tudi pri širjenju slovenskega ilegalnega tiska, ki so ga ustvarjali mladi v raznih organiziranih skupinah v Trstu. Protifašistično delovanje Tatjane Šmuc je seveda bilo znano italijanski fašistični policiji. Pri 18 letih je tako okusila svojo prvo aretacijo. Zaprli so jo skupaj s sestro Vojko 5. septembra 1940. To je bil val aretacij, ki so zajele slovensko protifašistično gibanje v tedanji Julijski krajini od pomladi do jeseni 1940. Pripravljal se je Drugi tržaški proces, ki bi moral pomesti z vodilnim kadrom protifašističnega gibanja. Proces je bil od 2. do 14. decembra 1941 v Trstu ter se je zaključil z ustrelitvijo petih junakov na strelišču na Opčinah (Bobek, Ivančič, Kos Tomažič, Vad-nal). V svojem pričevanju se Tatjana Šmuc spominja vrste deklet in žena, ki so bile v tistem času aretirane: Zora Perello, sestri Danila in Milena Sila, Danica Tomažič, Vika Brešan in Neža Vižintin iz Gorice, Olga Ban, Cita Perkan, Darinka Veljak, Marija Abram, Milena Martelanc, Pina Doles, Mimi Dolenc in Angela Sosič z Opčin, Ivanka Bobek, zaročenka Ivana Ivančiča, in druge. Februarja 1941 sta bili sestri Šmuc izpuščeni, postavljeni sta bili pod policijsko nadzorstvo. V zgodnji jeseni 1941 je Tatjana dobila povezavo s somišljeniki nastajajoče Osvobodilne fronte (OF) v Trstu. To je bila prva OF v Trstu, ki jo je postavila na noge Oskar Kova-čič z bratom Levom. Drugič je bila Tatjana aretirana v januarju 1942. Skupaj z njo sta bili aretirani še sestra Vojka in Zora Perello. To je bila posledica delovanja v vrstah OF v Trstu, saj so takrat aretacije prizadele vse vodilne kadre z Oskarjem Kovačičem na čelu. Junija 1942 so Tatjano izpustili, sestro Vojko pa poslali v konfinacijo. Vojka Šmuc se ni več vrnila v Trst, saj je po kapitulaciji Italije (septembra 1943) vstopila v vrste 3. Prekomorske brigade, ki je bila ustanovljena na jugu Italije. Z brigado je prehodila dolgo vojno partizansko pot in je padla junaško pri Kninu 27. novembra 1944. Tatjana se je torej vrnila v Trst, kjer je nadaljevala z ilegalnim delom. Družinska trgovina v Ulici Battisti 13 je bila javka. Tatjana Šmuc je prena- šala pošto in ilegalno literaturo. V trgovini so zbirali zdravila, živež in denar za OF in za partizanske enote. Njihov trgovski pomočnik Jožko Jelerčič je nosil vsak teden zdravila na Vipavsko, od koder je bil doma. Vse to je trajalo do kapitulacije Italije in se seveda nadaljevalo s prihodom nemških okupatorjev. Tatjana je bila povezana v kurirsko mrežo, ki je zagotavljala trajen pretok novic, blaga, denarja, literature. Kurirke pa so tudi spremljale osebe, ki so bile aktivne v narodnoosvobodilnem boju oziroma so iskale potrebne povezave. Konec leta 1943 sta dve osebi ovadili očeta Romana in Tatjano, da sodelujeta z OF. Nemška policija ju je aretirala. V zaporu sta ostala do marca 1944. Oba sta bila prepričana, da ju bodo poslali v koncentracijsko taborišče. Policija pa ju je izpustila, baje na pritisk mame Lucije, ki je odlično govorila nemško. Morda so ju izpustili tudi zaradi dejstva, da so nemški vojaki in pripadniki bande Collotti stanovali bodisi v njihovem stanovanju v Ul. Ginnastica bodisi v trgovini v Ul. Battisti. V danih možnosti se je nadaljevalo tiho ilegalno delovanje. Spomladi 1945 je Tatjana Šmuc opravila tečaj za prvo pomoč pri zdravniku Delaku. Tako je lahko pomagala partizanski vojski, ki je v maju 1945 vkorakala v Trst. Oče Roman in hči Tatjana Šmuc sta bila po osvoboditvi aktivna v slovenskih organizacijah, ki so se skli-cavale na ideale Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tatjana si je ustvarila družino, saj se je poročila s partizanskim novinarjem Jožetom Korenom, ki je bil nato dolgoletni urednik in tudi glavni urednik Primorskega dnevnika . Rodila sta se jima dva sinova: Uroš in Aleksander (Saško) Koren. Tatjana in Jože sta bila v desetletjih po drugi vojni aktivna v vrstah naših organizacij. Vsi, ki so poznali pokojno Tatjano, se bodo s spoštovanjem in hvaležnostjo nanjo spominjali. Prizadetim in užaloščenim članom družine in vsem sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje. Tatjano Šmuc Koren bomo ohranili v lepem in dobrem spominu. Milan Pahor Včeraj danes Danes, PETEK, 3. oktobra 2008 ŽARKO Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.41 - Dolžina dneva 11.35 - Luna vzide ob 11.41 in zatone ob 20.10. Jutri, SOBOTA, 4. oktobra 2008 FRANČIŠEK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,2 stopinje C, zračni tlak 1010,8 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 75-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje C. di Lekarne Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »La terra degli uomini rossi«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 18.05, 21.15 »Mi-racolo a Saant'Anna«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan«; 16.05, 17.55 »L'arca di Noe'«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 16.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; 20.00, 22.00 »Burn after reading: A prova di spia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Hancock«; 16.10, 18.05 »Kung Fu Panda«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Pa-rigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.00 »Kung Fu Panda«; 18.30, 20.15, 22.00 »II papa' di Gio-vanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.45, 20.45, 22.20 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.15, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20, 23.40 »Tropski vihar«; 18.40, 20.40, 22.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 19.20, 21.40, 0.00 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; Dvorana 3: 16.30 »Un segreto tra di noi«; 18.20, 20.15, 22.15 »Riflessi di paura«; Dvorana 4: 16.30 »L'arca di Noe'«; 18.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«. SUPER - 16.15, 19.30, 20.55, 22.20 »Shrooms - Trip senza ritorno«; 17.45 »The Rocker - Il batterista nu-do«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperato-re Dragone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Zohan«; Dvorana 4: 18.15, 21.15 »Miracolo a S. Anna«; Dvorana 5: 17.30 »L'arca di Noe'«; 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«. H Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). KD VESNA vabi na predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokujmi še enkrat«, ki bo danes, 3. oktobra, ob 20.30 v domu A. Sirka. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev knjige Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Predstavitev bo v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Knjigo bo predstavil prof. Peter Čer-nic, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, pravnuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 prireja v soboto, 11. oktobra, večerni pohod »Zoro Starec«. Po domačih klancih nas bo vodila prof. Marinka Pertot. Ob 16. uri bo počastitev spomina Zora Starca na pokopališču na Kontovelu. Ob 17. uri bo start pohoda izpred sedeža barkovljanskega društva. Priporočamo primerno obutev in svetilko. Info vam nudijo na tel. 040-411635 ali 040-415797. H Čestitke Videokamero in kolo zdaj proč, saj je treba odslej SAROpestvati dan in noč. Našemu tehniku in mamici Danijeli čestitamo vsi na DTTZG Žige Zoisa. Dobrodošla NOEMI! Želimo ti sončno, veselo in zdravo življenjsko pot, Ingrid in Dariotu pa iskrene čestitke! Matjaž, Jana, Igor, Dorica in Radi. VSlivnem hišica stoji, v njej VIDA svoj rojstni dan slavi. Vse najboljše ji želi Jolanda z družino. VZgoniku zdaj slavimo, ker se male Noemi veselimo! Novorojenki, Ingrid in Dariotu želimo odslej veliko družinske sreče in ljubezni kar naprej!!! Nona Ivica, nono Erminio in stric Fabio 0 Mali oglasi APARTMA V SEŽANI dajemo v najem. Klicati v večernih urah na tel. št.: 3289699156. DAJEM V NAJEM od novembra dalje opremljeno stanovanje na Proseku. Dve sobi, kopalnica, sprejemnica z balkonom, kuhinja in parkirišče. Tel. 040-225320 ali 333-1129574. FLORIN (ZLATI PRINAŠALEC) je skotila kužke. Imajo odličen rodovnik. Cepili jih bomo pred odhodom. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.:335-8111393. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z večletno izkušnjo v jutranjih urah. Tel.: 348-7428691. KUPIM majhno stanovanje v Miljah. Tel.št.: 339-4551135. MERCEDES B200 TURBO letnik 2006, bencin, avtomatik, 50.000 km, srebrne barve, full-optional, vedno v garaži, v odličnem stanju prodajam. Tel.: 347-3906674. PRODAJAMO domač med, tel. v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM bencinski chevrolet nubira Petek, 3. oktobra 2008 59 SK 1,6 SW, letnik junij 2006, edini lastnik, v odličnem stanju, prevoženih 27.000 km. Poklicati na tel. št.: 3391024723. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 185.000 evrov. Tel. 040-327296. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040280910. PRODAM kraški portal. Tel. 3346475337. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, vso pobarvano z rožami. Tel. 3397396098. PRODAM motor aprilia 125 tuareg -win po ugodni ceni. Tel. 338-6036203. ŠTUDENTSKI PAR najame majhno stanovanje, dvoposteljno sobo ali garsonjero v Ljubljani, lahko tudi v souporabi z drugimi študenti. Tel.: 3405466275 ali 040-225089. 3 Poslovni oglasi BAZOVICA, ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, ravno, sončno, z gradbenim dovoljenjem. Nadaljnje informacije Immobiliare Pun-tocasa 040-662111 KVALITETNO GROZDJE refošk za teran prodam. Tel. 00386-41518358 VINO MERLOT kvalitetno prodam. 00386-31270149 TRGOVINA JESTVIN IŠČE va- jenca(ko) za delo v skladišču. 347-2220095 E Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 H1 Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. /Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 12 Petek, B. oktobra 2GGB TRST / KSD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 5. oktobra, na ROJAN DAY PitfioJiiifci ze abers.io eb r.i ijirgo nod-R-iio. Veselica pri gospe Aniti Perič (Ulica Olmi 23) od 17.00 dalje. Nastopil bo 150-letni Martin Krpan (Danijel Malalan) Ü3 Obvestila Loterij a 2. oktobra 2GGB Bari 74 16 B7 22 36 Cagliari 79 5 12 B7 76 Firence 41 56 B4 1 67 Genova 5B 64 B5 5 17 Milan 59 69 42 61 29 Neapelj 6B B3 77 3G 4 Palermo B6 B3 B2 B9 42 Rim 2 47 29 B9 2G Turin 1 67 23 2B 31 Benetke 31 33 1B B6 22 Nazionale 56 14 76 36 1B St. 119 2 41 59 6B 74 B6 jolly 31 Nagradni sklad 5.39B.1 B6,B1 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7G.53G.135,G7 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 44.984,89 € 2.255 dobitnikov s 4 točkami 359,GB€ 82.324 dobitnikov s 3 točkami 19,67 € Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 35.9G8,GG€ 289 dobitnikov s 3 točkami 1.967,GG€ 5.035 dobitnikov z 2 točkama 1GG,GG€ 33.572 dobitnikov z 1 točko 1G,GG€ 74.376 dobitnikov z 0 točkami 5,GG€ ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom koreografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hiphop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri latino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri latino-ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra, ob 19.30, v Zagradcu. Zamudniki naj se čimprej javijo na mail vecerja83@gmail.com ali na 3355316286 (Veronika). CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta obvešča, da bo danes, 3. oktobra, ob 18. uri na sedežu društva v ulici Economo 2 (II. nadstropje), predstavitev tečajev za pripravo na kriya yogo. Ob 19. uri pa se bo vršil mantra za zdravje »Mahamrityu-njaya Mantra«. Vstop je prost. Toplo vabljeni. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.sa-tyanandayogatrieste.it JUS NABREŽINA vabi člane na občni zbor v 2. sklicanju danes, 3. oktobra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Na-brežini. KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabre-žine organizira tečaj na tematiko: »Delavnica o življenjepisnih kriznih SKD Vesna vabi DANES, 3. OKTOBRA ob 20.30 v prostore doma A. Sirka v Križu na predstavitev knjige Jasne Jurečič Prerokuj mi še enkrat Avtorico bo predstavila prof. Vilma Purič. Glasbena točka Tanja Cibiz, gojenka Glasbene matice iz razreda prof. Marka Ferija TOPLO VABLJENI trenutkih: razumeti jih za nadaljnji razvoj«. Zainteresirani so vljudno vabljeni na uvodno konferenco, ki se bo vršila danes, 3. oktobra, ob 20.30 v prostorih društva Brdina na Opči-nah. Konferenco in tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutkinja. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 3474437922. SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija Rojan - Greta - Barkovlje vabi na sek-cijski kongres, ki bo danes, 3. oktobra, ob 18.30 v društvu v Barkovljah, Ul. Bonafata. Vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje danes, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi na srečanje in debato za obnovo splošnega regulacijskega načrta (P.R.G.C.) ter za ustanovitev zdravstvenega centra na Opčinah. Srečanje se bo vršilo danes, 3. oktobra, ob 20. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Udeležil se bo predsednik urbanistične komisije občine Trst inž. Roberto Sasco. Vljudno vabljeni! BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. OPZ ZGONIK vabi v svoje vrste nove pevke in pevce od predšolskih otrok do srednješolske mladine. Nova sezona se bo začela v soboto 4. oktobra. Dobimo se pri farouzu v Zgoniku ob 11. uri. Pridite številni, imeli se bomo lepo. SDD JAKA ŠTOKA vabi srednješolce, da se pridružijo gledališki skupini, ki jo bo vodil igralec Romeo Grebenšek. Vaje bodo v dvorani na Kontovelu ob sobotah, od 14.30 do 16.30. Prvo srečanje bo v soboto, 4. oktobra. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v nedeljo, 5. oktobra, na tradicionalni Rojan Day. Zbirališče ob 14.45 na Largo a Roiano, sledi voden sprehod do domačije Perič (Ul. degli Olmi 23), kjer bo ob 17. uri nastopil Martin Krpan (Danijel Malalan). Vabljeni! PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Poteka po sledečem urniku: Pilates-uva-janje začetnikov ob sredah 18.3019.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. SEKCIJA SV. JAKOB - STARA MITNICA prireja svoj redni sekcijski kongres, ki bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 10.30 v prostorih Šentjakobskega društva v ulici Concordia 8. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! SK DEVIN IN RAZVOJNO KULTURNO TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO GORJANSKO prirejata čezmejni izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 5.okt-obra, v okviru jesenskega praznika v Medji vasi. Zbirališče z vpisovanjem v Medji vasi od 8.30 do 9.45. Start ob 10.uri. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.30 nastop na proslavi v Praprotu. V torek, 7. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 5. oktobra, po maši od 8. ure tradicionalna procesija v čast Rožnovenske Matere Božje. Vabimo noše. Igrala bo godba s Proseka. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT IN VZPI SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabita na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, v Praprotu, v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.30. Program: pozdrav Giorgio Marzi predsednik VZPI Trst, priložnostna misel Milan Kučan, sledi nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in God-benega društva Nabrežina. V primeru slabega vremena bo proslava potekala pod šotorom na prireditvenem prostoru v Praprotu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v okviru 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem na prvi večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Na sporedu je odprtje razstave Simone Ane Kraj-ger in literarno-glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali Stanko, Samo in Miro Wakounig. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi starše in otroke na informativni sestanek z učiteljico Anno Settomini iz Cluba Diamante v ponedeljek, 6. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. Treningi se bodo odvijali vsak ponedeljek s sledečimi urniki: 16.00-16.45 »hip hop« za srednje in višješolce; 16.45-17.30 »hip hop« za osnovnošolce; 17.30-18.15 pari. Možne so še spremembe urnikov. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - v ponedeljek, 6. oktobra, se bomo ponovno zbirale med 15. in 17. uro, v krožku »Ob pletenju še kaj...«. Pridite. KD FRAN VENTURINI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 7. oktobra, ob 21. uri, v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. SKD VIGRED sporoča, da bo v torek, 7. oktobra, od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Šempolaju prvo srečanje začetnega in nadaljevalnega DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU vabi člane in goste na otvoritev gostilne z novimi gostilničarji, ki bo jutri, 4. oktobra ob 18.00 «— *î ' J. i y ■y— 0 J ,=d tečaja »štikanja« z gospo Marico Peric. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira osnovni - 12 urni tečaj standardnih in latinsko ameriških plesov za srednje in višješolce ob sredah od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Ni potrebno vpisovanje v paru! Tečaj vodi Petra Križmančič. Prvo srečanje v sredo, 8.oktobra. Info na 346-1852697 ali +38651875966 Petra; 349-7597763 Nastja. STRANKA SSK, Sekcija Škedenj, Ko-lonkovec in Sv. Sergij priredi v sredo, 8. oktobra, ob 20. uri v prostorih doma Jakoba Ukmarja v ul. Soncini 112, sekcijski kongres. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! TEČAJ NEMŠČINE organizira društvo NOE. Na tečajih se boste naučili splošnega in poslovnega jezika, poudarek na konverzaciji. Informativni sestanek bo v sredo, 8. oktobra, ob 19. uri v kmečkem turizmu Radovič v Nabrežini. Tel.: 349-8419497. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM priredi v četrtek, 9. oktobra, filmski večer z dr. Oskarjem Volpijem, ki nam bo prikazal utrinke s potovanj in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) ob 20.30. Toplo vabljeni k udeležbi! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo četrtek, 9. oktobra. Vabljeni! OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi vse otroke, ki so jim všeč ljudski ples in petje ter družabnost, na prvo vajo v četrtek, 9. oktobra, od 17. do 18. ure v društvene prostore SKD Škamperle na stadionu 1. Maj v Trstu. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 3386439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novembra.Mož-nost najema opreme. Informacije na 338-8621592, 040-209873 ali na in-fo@skdevin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Pra-protu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. Sodelujejo lahko muzi-kanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: tajnistvo@skdvigred.org. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Oljkarji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi dimetoata (Rogor). Pri tem opozarja, da je karenčna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru ojčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se olj-karji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP 338-9176435, za varstvo MAGNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Pevovodji Nicole Starc in Aljo-ša Saksida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 3803584580. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD I. GRUDEN v Nabrežini bo potekal pod mentorstvom Borisa Fabjana ob sredah ob 18. uri za otroke in ob četrtkih ob 20.30 za odrasle. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma) v večernih urah. SKD F. PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: Ponovno srečanje bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. 35-LETNIKI se bomo zbrali na praznovanju v restavraciji Križman v Repnu, v soboto, 8. novembra, ob 20. uri, kjer bo večerja z zabavo. Prijavite se na naslov: vecerja1973@ya-hoo.it (napišite svoje ime in priimek, datum rojstva in telefonsko številko) ali pokličite ob urah obedov na tel. 338-9436142 (Gabrijela). Vabljeni! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com / TRST Petek, 3. oktobra 2008 13 M Izleti DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča udeležence izleta na Koroško v nedeljo, 5. oktobra, da avtobus odpotuje iz Doline ob 6.15, iz Boljunca ob 6.30 in iz Boršta 6.35. Za morebitna pojasnila tel. št. 040 -228274 (Rado). SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v nedeljo, 19. oktobra, na enodnevni izlet po partizanskih poteh v okolici Velikih Lašč z ogledom muzeja novejše zgodovine (Slovenci v 20.stol - l.in 2.svetovna vojna ter povojna leta) v Ljubljani. Cena izleta znaša 50,00 evrov ter vključuje malico, kosilo v restavraciji, vodiča, vstopnine in prevoz s potniškim avtobusom. Avtobus bo odpeljal s trga nad pokopališčem v Ricmanjih ob 7.uri (zbirališče ob 6.45), s Ferneti-čev pa ob 7.20. Predviden povratek ob 20.uri. Za informacije in vpis telefonirati na 320-3729925. IZLET SPDT V VAJONT: SPDT organizira v nedeljo, 5. oktobra, avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta - Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338-5953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mladin-ski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. IZLET V TOSCANO - ŠE NEKAJ RAZPOLOŽLJIVIH MEST - Kmečka zveza obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet po deželi Toscana, ki ga prireja Deželno združenje upokojencev - CIA - Konfederacije kmetov Italije od 6. do 11. oktobra. V programu izleta je ogled toskanskih mest Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta na osebo je 530,00 evrov. Podrobnejše informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, (tel. 040-362941 in tel. 0481-82570). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na tradicionalni pohod po Banjšicah, v nedeljo, 12. oktobra. Krožna pot primerna za vsakogar, po pohodu družabno srečanje. Zbor udeležencev med 8.30 in 9. uro pred domom KS na Banjšicah. Vpisnina: 5,00 evrov (topel obrok in napitek). Pohod vodi Jože Sedevčič, ki ga lahko pokličete za dodatne informacije na tel.: 041/345411. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040-220693 ali 347-9322123. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo, 19. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored.Od-hod avtobusa ob 7.30 iz Boljunca. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35,00 evrov. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13. ure (Trst - 040 362941, Gorica 0481- 82570). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan, tel. št. 040/2017383-389. Prispevki V spomin na svaka in strica Rafaela Kosmača darujeta Marija in Lučka 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Albina Škerka daruje žena Jelka 50,00 evrov za KD Vigred in 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na drago gospo Anico Udo-vič darujeta Majda in Ljuba Černe 50,00 evrov za NŠK - Odsek za zgodovino. Za obnovitev spomenika padlih v NOB iz Praprota darujeta Dragica in Franko Peric 50,00 evrov in Peric-Mislej Slava 50,00 evrov. V spomin na Tatjano Koren darujeta Nada in Uča 50,00 evrov za Dom Zore Pe-rello v Škednju. O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka (S. Kosovel) Za vedno je zaprl svoje smejoče oči naš ljubljeni v Črtomir Rapotec Neizmerno ga bomo pogrešali Mima, Boris in Iztok, neutolažljivi noni in vsi, ki so ga imeli radi. Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Želimo, da namesto cvetja prispevate za Gasilsko društvo Breg. Boršt, Opčine, 3. oktobra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Ohranila te bom v najlepšem kotičku svojega srca. Tvoja Sara Ciao Črt, tvoj nasmeh bo ostal vedno v naših srcih. Nadia, Tamara, Maksi, Erik in Dean Sočustvujeta Tanja in Jelka z družinama Čau Črt, nikoli te ne bom pozabil! Walter Nepozabnemu Črtu zadnji pozdrav. Z Borisom, Mimo, Iztokom ter vsemi sorodniki žalujemo Edvin, Majna in Veronika Dragi Mima, Boris, Iztok in Dora, ob boleči izgubi vašega Črta presunjeni sosedje sočustvujemo z vami. Družine: Petaros-Cej Kosmač - Nussdorfer Petaros Glauko Petaros - Hrvatič Boneta Lucja Zahar Stevo Potocco Roberto Celestina in Erol Raja in Danjel Petaros Sergij Corbatti Silvan Negovetti Stefano Zahar Jordan Marsetti Andrej Petaros - Škerlavaj Ob izgubi prijatelja Črta izrekamo družini občuteno sožalje Vanja in Elena, Borut in Lara, Rado in Anna, Peter, Igor Ostal boš vedno v naših srcih Erika, Vasijan, Martina, Kristjan, Marko Čau Črt! Sara in Romina Staršema, Iztoku, Sari in svojcem najiskrenejše sožalje. Ciao Črt! Tvoji prijatelji Stojan, Sandro, Maks, David, Peter, Alessandro, Irina Ciao Črt, tvoj nasmeh in tvoja živahnost bosta za vedno ostala v naših srcih. Topel objem družini Fantovska in dekliška Boršt-Zabrežec Do solz smo se s tabo nasmejali, z grenkimi solzami se poslavljamo od tebe Dramska skupina PD Slovenec Boršt-Zabrežec Borisu, Mimi, Iztoku, Dori, Sari in vsem najbližjim občuteno sožalje. Dragi Črt, prezgodaj si nas zapustil. Tvoj spomin bo vedno živel v nas. Alan, Daniel D., Aljoša, Samuel, Ivo, Daniel P. Dragi Črt, kamorkoli se ozremo, še vedno pričakujemo, da boš nasmejan stopil med nami. Boleče je spoznanje, da bo to le spomin. Vedi, da si bil in boš ostal nenadomestljiv prijatelj! Iskreno sožalje družini in vsem, ki so ga imeli radi. Monika, Inka, Katja, Jessica, Tanja, Eva, Andrej, Martin, Jure, Manuel, Borut in Rodney Ob prerani izgubi dragega Črta izrekamo družini in Sari iskreno sožalje prijatelji iz Brega Črt, prezgodaj si odšel! Večno boš živel v naših srcih. S svojci sočustvujemo prijatelji iz Gročane, Peska in Drage Mimi, Borisu in Iztoku izrekamo iskreno in občuteno sožalje ob izgubi dragega sina in brata. Danjel, Maurizio, Wily, Maxi, Moreno, Pavel, Roby, Luka, Kristjan Č., Kristjan M., Saša, Damjan Čau Črt! Prijateljski objem Črtomirju Združ. prostovoljnih gasilcev Breg Čau Črt, nosila bova v spominu tvoj nasmeh. Pipeto in Ivo Žalovanju svojcev se pridružujeta Elvio in Ester Ob nenadomestljivi izgubi predragega Črta izrekava Mimi, Borisu, Iztoku ter sorodnikom občuteno sožalje Giuli in Mara Ob boleči izgubi dragega Črta izrekata družini iskreno sožalje Mara in Žarko Doglia V tem težkem trenutku sočustvujemo z vami Marjo, Sonja, Edvin in Igor z družinami Ob prerani smrti člana dramske skupine, dragega Črta Rapotca, izrekamo iskreno sožalje našemu predsedniku očetu Borisu, mami Mimi, bratu Iztoku, noni Dori in ostalemu sorodstvu. PD Slovenec Boršt - Zabrežec Ob izgubi dragega Črta Rapotca izreka odborniku Borisu in družini iskreno sožalje Srenja Boršt Ob nenadomestljivi izgubi dragega Črta sočustvujemo z Borisom, Mimo, Iztokom in vsemi svojci vsi pri TFS Stu ledi Ob prerani izgubi dragega Črta izreka staršema in bratu Iztoku občuteno sožalje AŠD Breg Ob težki izgubi sočustvujeva z Iztokom in družino Max in Nataša Občuteno sožalje Borisu in družini Boris, Ice, Silvan, Carlo, Franco, Pino, Denis, Tea, Barba in Claudio Z Borisom, Mimo in Iztokom sočustvuje Valter Mocor Ob boleči izgubi ljubljenega sina Črta izrekamo Mimi, Borisu, Iztoku in noni Dori občuteno sožalje prijatelji Marija in Bruno, Sonia in Marjan, Marija in Emil, Milena in Slavko Ob boleči izgubi sina Črta sva prijateljici Mimi, Borisu in Iztoku ob strani Eva in Marko Pretreseni ob nenadni smrti sina Črta smo vsi v slovenskem uredništvu RAI tesno ob strani kolegici Mimi Kapelj in družini Ob prerani izgubi sina Črta izrekamo globoko sožalje kolegici Mimi Kapelj in družini. Radiotelevizijski tehniki RAI Dragi Mimi topel objem kolegice in kolegi iz četrtega nadstropja Ciao Črt! Družini smo ob strani. Ekipa Bum Bum Lady Iskreno sožalje družini in noni Dori izrekata Nanda in Albino Ob težki izgubi ljubljenega sina sočustvujejo z Borisom in družino klekljarice Ob izgubi dragega sina Črta izrekamo Mimi in svojcem iskreno sožalje vsi na Primorskem dnevniku Ob nenadni izgubi ljubljenega vnuka Črta izrekamo svoji dragi sopevki Dori in vsej družini iskreno sožalje. Cerkveni pevski zbor iz Boršta t 29. septembra je v krogu svojih dragih spokojno preminil plemeniti oče in mož Albin Vaclik (Luči) Žalostno vest sporočajo žena Sonia, ljubljena hči Valentina z Luigijem, sestra Sonia s Salvatorejem, nečaki Carlo, Fulvia, Sabrina s Sandrom, Lara in Tania, gospa Annamaria, vsi sorodniki in prijatelji Posebna zahvala srčnemu prijatelju dr. Mauriziu Lulliju in družini. Iskrena hvala celotnemu osebju pnev-mološkega oddelka katinarske bolnišnice za ljubeznivo nego v tem težkem trenutku. Od njega se bomo poslovili v soboto, 4. oktobra v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah od 12.45; ob 13.15 bo sledila sv. maša. Trst, 3. oktobra 2008 Pogrebno podjetje Zimolo Po poslednjem objemu naj te moja ljubezen spremlja na poti v večno življenje. Hvala za vse tvoja Sonia Zbogom papi. Tvoja ljubezen, tvoja korajža in tvoja moč me bodo vedno vodile skozi življenje. Rada te imam Valentina Z ljubeznijo smo vam ob strani bratranci iz Rima Ob boleči izgubi našega bivšega uslužbenca Albina Vaclika izrekamo svojcem globoko občuteno sožalje. Upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke Ob boleči izgubi drage mame TATJANE KOREN izrekata občuteno sožalje sinu Urošu in svojcem Združenje Novo Delo in Slovenska komponenta Demokratske stranke 14 Petek, 3. oktobra 2008 KULTURA / london - Predstavitev v prostorih slovenskega veleposlaništva Kosovel kmalu na policah največje londonske knjigarne The Golden Boat tudi v Avstraliji in ZDA - V angleščino sta pesmi prevedla Bert Pribac in David Brooks Pred dnevi, točneje v petek, 26. septembra, so v prostorih slovenskega veleposlaništva v Londonu predstavili zbirko pesmi Srečka Kosovela z naslovom The Golden Boat, ki je izšla pri založbi Salt Publishing iz Cambridgea. Pesmi sta v angleščino prevedla pesnik in esejist Bert Pribac, ki je velik del svojega življenja preživel v Avstraliji, ter priznan avstralski literat David Brooks, ki je sodeloval tudi pri izboru. »Na mizo smo položili nekaj izvodov Kosovela in pozval sem novinarje, naj si postrežejo. Potem je prišel k meni pesnik Steven Watts, ki je sodelavec znane angleške revije Poetry Review in me vprašal, ali je na voljo še kateri izvod,« se je s predstavitve spomnil Pribac. »Iz razgovorov sem razbral navdušenje nad globino pesnika, ki je živel v dvajsetih letih preteklega stoletja, pa nam še vedno govori. O bolečinah človeštva in lepoti narave, torej stvareh, ki so zanimive tudi za sodobnega človeka. Med branjem pesmi sem videl solze v očeh poslušalcev, zato smo lahko ponosni, da imamo pesnika, ki sodi v sam vrh svetovne poezije. Upam, da ga bo bralo čim več ljudi.« Pred Londonom so zbirko predstavili že v Sid-neyu in Canberri, po besedah Pribca pa avstralska nacionalna televizija ABC načrtuje dokumentarno oddajo o Kosovelu. V založbi pa, kot smo slišali na predstavitvi, pa bi delo radi promovirali še v Novi Zelandiji in Indiji. Na vprašanje, kako teče prodaja dosedaj - knjiga je namreč izšla že v aprilu - je založnik Chris Hamilton Emery odgovoril: »Na britanskem trgu je sicer težko prodajati pesniške zbirke, vendar smo Kosovela uvrstili v katalog, zato me ne skrbi. Poleg tega sta bila na predstavitvi tudi predstavnika največje in najstarejše neodvisne britanske knjigarne Foyles, zato ob taki podpori ne pričakujem težav.« Po zagotovilih Bena Smitha iz omenjene knjigarne bo The Golden Boat kmalu tudi na njihovih policah. »Knjiga je dobro narejena, zato jo moram pohvaliti. V naši knjigarni pos-večano posebno pozornost pesništvu. Danes pa smo tukaj, da si zagotovimo nekaj izvodov knjige, ker tako spoznamo avtorja in njegovo delo. Glede na kakovost prevoda pa mislim, da pri prodaji Kosovelovega dela ne bo težav.« Predstavitve na slovenskem veleposlaništvu se je udeležilo več Slovencev, ki živijo v Londonu, pa tudi literarnih kritikov, lektorjev in tudi profesorjev. »Zahvaljujem se Aleksandru Peršolji za idejo,« je povedal veleposlanik Iztok Mirošič. Zame, ki sem tudi doma s Krasa, je bil to poseben dogodek. Vesel sem, da nam je uspelo s tem krasnim prevodom promovirati pesnika, ki je bil v določenem obdobju celo podcenjen. Z njimi se bo gotovo razširilo vedenje o Sloveniji.« V mikrofon smo ujeli Natašo Stanič, ki kot lektorica za slovenski jezik dela na britanskem zunanjem ministrstvu in v Londonu živi že 44 let. »Če govorim za angleško govoreči del sveta, je prevodov slovenskih avtorjev v ta jezik absolutno premalo. Menim, da bi morali biti bolj pozorni.« Za učiteljico primerjalne književnosti v pokoju Elizo Provini je bil Kosovel pravo odkritje. »Poznam Rimbauda in Ungheretti-ja, Kosovela pa ne. Sem pa iz prebranih pesmi razbrala povezanost vseh treh pesnikov, vendar menim, da ima Kosovel veliko večjo globino kot druga dva avtorja. Zbirko bom priporočila tudi svojim študentom, ker želim sporočiti svetu, da smo v Evropi povezani in da na področju kulture med nami ni temnih lis. Čeprav sem upokojena, še vedno poučujem primerjalno književnost na univerzah v Pekingu in Šanghaju na Kitajskem.« Predstavitve v Londonu se je udeležil tudi predsednik Kulturnega društva Vilenica Vladimir Mljač, del Krasa pa so ob Kosovelovih pesmih med udeležence prinesle tudi v praznično kraško nošo odete pevke Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane, ki so zapele nekaj ljudskih pesmi. Irena Cunja Predstavitev Kosovelove zbirke v angleščino je bila praznična trst - Združenje Chamber Music Ruski pianist Kobrin uvedel letošnji klavirski festival Združenje Chamber Music v Trstu že več let zaporedoma prireja v jesenskem času klavirski festival, ki ga oblikujejo mladi interpreti in že priznani ter uveljavljeni mojstri. V dvorani Victor De Sabata tržaškega gledališča Verdi bo letos skupno pet koncertov, na prvem je 29. septembra nastopil mladi ruski pianist Aleksander Kobrin, ki je doslej osvojil že veliko lovorik, od zmage na natečaju Busoni do uspehov na prestižnih tekmovanjih v ZDA, ki so jim sledili številni nastopi v imenitnih koncertnih dvoranah. Pri otvoritvi festivala je s Kobrinom sodeloval Komorni orkester iz Mantove, ki je že v prvi točki programa dokazal, da ne misli opravljati stranske vloge: koncertni mojster Carlo Fabiano je z ansamblom dosegel naravnost idealen kompromis med poznobaročnim in klasičnim slogom, kajti Haydnova Simfonija v D-duru Hob.I:1 je zazvenela izredno dovršeno; zvok nikakor ni bil obubožan, kot se pogosto dogaja pri skupinah, ki iščejo čist filološki pristop, fraziranje je tako pri godalih kot pri pihalih oplemenitilo prosojnost Haydnove partiture, ki je najlepše za-blestela v zadnjem stavku. Nekoliko manj blišča je bilo v izvedbi Mozartovega Koncerta v A-du-ru KV 488: Alexander Kobrin je z orkestrom navezal zelo spokojen dialog, morda je bila njegova interpretacija osredotočena na otožno blaženi Adagio in se zato ni povzpela do bolj temperamentne igre, vsekakor je bilo mu-ziciranje vseskozi prijetno in brezhibno. Slika se je v drugem delu povsem spremenila: res je Koncert v d-molu KV 466 eno najbolj priljubljenih Mozartovih del, ki že pri izbiri tonalitete izraža bolj dramatičen značaj (samo dva koncerta je Mozart spisal v molu). Čeprav je nastal eno leto pred KV 488, je kompozicijski slog v njem mnogo bolj razvit: več nobene- ga sledu o galantnem spogledovanju, temveč nemirno drhtenje, ki ga uvede orkester s skoraj grozečim vzorcem nizkih godal, herojska napetost, ki jo je mladi Ludwig van Beethoven zelo občudoval in jo povzel kot vodilo svojih klavirskih koncertov. Pa še genialni zasuk v drugem stavku, kjer se po božajoči melodiji klavir nekako predrami iz romantične zasanja-nosti ter izzove pihala v dialektičen spopad...vse to je Aleksander Kobrin ob odličnem sodelovanju orkestra iz Mantove lepo posredoval poslušalcem, njegova interpretacija je ujela globino genialne umetnine ter se z orkestrom spojila v stilistično dovršeno sliko, v kateri bi le s težavo dodeljevali zasluge posameznikom. Povsem zasluženim aplavzom se je Kobrin zahvalil z dodatkom, ki je sklenil krog: ljubek in presenetljivo izviren Haydnov Menuet je bil poslednji biserček žlahtnega večera. Katja Kralj ljubljana - Bio 21 Oblikovalci pozorni do kakovosti v« ■• • življenja V Arhitekturnem muzeju Ljubljana se je sinoči z odprtjem osrednje razstave in podelitvijo nagrad začel 21. bienale industrijskega oblikovanja (BIO 21). Mednarodna žirija je zlato medaljo BIO prisodila tirni vzpenjači na Ljubljanski grad in brošuri »40ish sheets of paper«. Kot je žirija zapisala v utemeljitvi, vzpenjača na Ljubljanski grad avtorjev Mihe Kerina in Majde Kregar (Ambient d.o.o.) na izjemen način združuje prvine estetike, funkcionalnosti in usmerjenosti na uporabnika. Poleg tega nevsiljivo sodobno oblikovanje dopolnjuje tradicionalno kulturno identiteto Ljubljanskega gradu ter tako prispeva k dialogu med starim in novim. Brošura »40ish sheets of paper« zagrebškega Studia Cuculic po prepričanju žirije premišljeno združuje dva na videz nezdružljiva svetova -svet poezije in poetične podobe ter pragmatično komercialno knjigo vzorcev, povezovanje podob in poezije z različnimi tiskarskimi tehnikami pa opazovalcu ponudi edinstveno izkušnjo, ki je v komercialnih podjetjih prava redkost, piše v utemeljitvi nagrade. Dobro zasnovo BIO je žirija prisodila alternativni družini pro-stostoječih gospodinjskih aparatov Qube White oblikovalke Tine Jera-bek (Gorenje Design Studio), jedilnemu servisu za bolnišnice in domove za ostarele oblikovalca Gyule Mihalyja iz Budimpešte, pohodnim palicam 3P oblikovalca Igorja Rav-barja, plovilo za plovbo po reki Ljubljanici Argo oblikovalca Jerneja Ja-roslava Kropeja, ki ga je ta oblikoval pod mentorstvom Vladimira Pez-dirca na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana ter sistemu za varno uničevanje eksplozivnih komponent izstrelkov Guardian avtorja Aleksa Komela. Častne pohvale BIO je žirija prisodila vgradni namizni napi Gaggenau AT400 in vgradni električni indukcijski steklokeramični kuhalni plošči Gaggenau CI490 (Gaggenau Design, München), setu vilic in žlic za predjed Appetize oblikovalke Nedde El-Asmar iz Antwerpna, elektronskim aparatom Care (Ergono-midesign, Bromma), lopati za sneg Efekt oblikovalcev Rinz, Pavlinec in Pavlinec, vezem za smučarsko desko Beyondsnow Strap-in oblikovalca Petra Van Rieta iz Antwerpena in plakatom za serijo razstav Snapshot oblikovalca Nedjeljka Špoljarja (Sen-sus Design Factory, Zagreb). Nagrado RTV Slovenija za študentsko delo je za informacijsko shemo avtobusnih prog Ljubljane dobil oblikovalec Samo Ačko s soavtorjem Robertom Srebrnič in pod mentorstvom Ranka Novaka z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana. Mednarodna žirija v sestavi Iva Babaja (Hrvaška), Vivian Cheng Wai Kwan (Hong Kong), Paulo Maldonado (Portugalska), Victor Margolin (ZDA) in Johan Valcke (Belgija) je izbirala med 126 razstavljenimi deli. Kot so člani zapisali v poročilu, so pri ocenjevanju del prepoznali znamenja velikih sprememb v praksi oblikovanja. »Videti je, da oblikovalci danes posvečajo več pozornosti temu, kako njihovi izdelki vplivajo na kakovost življenja uporabnikov, kot da bi se osredotočali na sam predmet, njegovo obliko in funkcijo,« piše v poročilu. Na osrednji razstavi BIO 21 so na ogled izdelki oblikovalcev iz 18 držav. Bienale, ki se bo zaključil 2. novembra, bo sicer ponudil tudi vrsto spremljevalnih dogodkov, od razstav do strokovnih vodstev in delavnic. (STA) 11. MEDNARODNI DNEVI PROSTOVOUSTVA Goriško sejmišče 3.-4.-5. OKTOBER 2008 ßojvflf. večanja, tatrtrflf. pretirane. rfa borno yeiaii, doživeti. SpmaB prmtovoljUvo v if&ri} ki fiftf; iiJiV.r-i Convegni mConlrj, cofKeiti spettacofi ¿nCdrlCrlpfft fomJiwdere. iO/WiOM it voioniariato deHaptavmcia tUGwiznt Undicesima MANIFESTAZIONE INTERNAZIONALE DEL VOLONTARIATO Azienda Fiere di Gorizia 3-4-5 OTTOBRE 2008 cofKierii, spetocrn paftjQtQü fom/iVidC rt^rtWJr ÜYOlOT\tQfiä\ Curat. MM((> AM Decirne prime MANIFESTAZION INTERNAZIONÄL DAL VOLONTARIÄT Aziende Flerrs di Gurize 3-4-5 OTUßAR 2008 Hu mbttc* r*jur otdri» Uta MH>U OBČIM HM MHH K i[M-»ci uwsui YuaTOwra m liwm H^LI £» "WWUlira I ' im.« Irtiirj f * □B [ChLFAlHtM DÖLJ, CJ JUiTG^OHAHIHJU hl M/W MJUA (w H.TMX** KWmV-lLJIlWliV-^tWlUÜlU'IJillifliUllWiWHl Petek, 3.10,2008 ob 19.00 Odprtje Mednarodnih dnevov prostovoljstva tri glasbeni večer z mladinskimi glasbenima skupinami Sobota, 4.10.2008 ob 9.00 Odprtje stojnic ob 10.00 Pozdrav upraviteljev tri začetek dejavnostim namenjenega programa, v sodelovanju z italijanskimi, slovenskimi in avstrijskimi solarni: predstavitev izkušenj ob 11.30 Ogled razstavnih prostorov in podpis Protokola s civilno zaščito FJK Nastop mladinskih zborov od 15.00 do 23,00 Srečanja, predstavitve, koncerti in nastopi različnih umetnostnih zvrsti z udeEezbo publike Nedelja, 5,10.2008 od 10,00 do 17.00 Predstvitve različnih aktivnosti civilne zaščite od 10,00 do 12,30 Koncert italijanskih, slovenskih in avstrijskih godb na pihala od 15,00 do 18.00 Nastopi in začetniki tečaji country plesov ter predstavitve različnih umetnostnih zvrsti 1 6 petek' 3- °ktobra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Slovenska občinska konzulta poziva župana in upravo Za prevajalko iščejo rešitev, Trubar brez pokroviteljstva Trijezična plošča nima podpore vseh odbornikov -»Saj plošče ni niti v Novi Gorici« Podaljšanje pogodbe prevajalki v občinskem uradu za slovensko narodno skupnost in postavitev trijezične plošče Primožu Trubarju sta bila v središču pozornosti sredinega zasedanja goriške občinske konzulte za vprašanje Slovencev. Predsednik konzulte Ivo Cotič in njeni člani so se najprej obregnili nad županom Ettorejem Romoli-jem, ki po njihovem mnenju le z besedami zagotavlja, da ne bo odstopal od ravni zaščite, ki jo je izvajala Brancati-jeva uprava. »Odsotnost slovenskih lepakov ob prireditvi Okusi na meji pa je nov dokaz, da sedanja občinska uprava ne upošteva določil zakona 38/2001,« ugotavljajo člani konzulte. Kljub večmesečnemu prizadevanju konzulte, da bi goriška občina zagotovila pokroviteljstvo in krila stroške postavitve trijezičnega obeležja Primožu Trubarju, se župan o tem še ni izrekel. Člani konzulte so se zato strinjali s predlogom, da velja v pričakovanju županovega odgovora poiskati druge rešitve. Na zasedanju konzulte je bil prisoten tudi občinski odbornik Stefano Ceretta, ki je pojasnil, da bo o plošči odločal občinski odbor, obenem pa je tudi priznal, da niso vsi odborniki naklonjeni trijezičnemu obeležju. V razpravo o plošči je posegla tudi Silvia Pao-letti, ki jo je v konzulto imenovala des-nosredinska večina. Po njenih besedah v Novi Gorici ni spominske table, posvečene Trubarju, zato pa se sprašuje, zakaj bi jo potemtakem morali postaviti v Gorici. »Glede postopka uresničitve slovenskih jasli je prišlo v teh dneh do podpisa pogodbe med občino in podjetjem, ki je zmagalo razpis za pripravo dokončnega načrta za obnovitev poslopja v Ulici Rocca. Sledila bo priprava načrta, ki bo podlaga razpisa za izvajalca obnovitvenih del,« je pojasnil Cotič. Člani konzulte so posebno po- gorica - Odbornik Stefano Ceretta »Občina ne more brez prevajalske službe« »Slovenska prevajalska služba je za občino pomembna, zato pa si prizadevamo, da bi prevajalki-tolmačici podaljšali pogodbo.« Tako zagotavlja goriški občinski odbornik za jezikovne skupnosti Stefano Ceretta in pojasnjuje, da denarja, ki ga občina črpa iz zaščitnega zako-na482/1999, žal ni dovolj. Zaradi tega so pri pristojnih deželnih uradih že vložili prošnjo po dodatnem denarju, ki bi skupaj z dotacijo iz zakona 482 omogočila ohranitev sedanjega organika občinskih uradov za slovensko narodno skupnosti. »Pomiriti želim slovensko konzul-to in sploh goriške Slovence, saj mi je zadeva posebno pri srcu. Slovenski urad opravlja izredno dobro delo in občina bi ne morala ostati brez njega,« pravi Ce-retta in nadaljuje: »Dokumenti, ki sta jih uslužbenki prevedli, sta konkreten dokaz opravljenega dela; njim ne morejo oporekati niti tisti, ki so do urada skeptični.« Po Cerettovih besedah se bo občina držala določil zaščitnega zakona in ne bo krčila obstoječe ravni zaščite. Prevajalki bodo zato podaljšali pogodbo, dolgoročni cilj upraviteljev pa je okrepitev slovenskega urada. Stefano Ceretta bumbaca »Povsem naklonjen sem postavitvi plošče Primožu Trubarju, vendar bo o tem odločal občinski odbor,« odgovarja Ceretta na vprašanje občinske konzulte za prispevek in pokroviteljstvo za odkritje Trubarjeve plošče na nekdanji Eckovi hiši na Trgu Cavour. Ceretta je med zasedanjem konzulte pojasnil, da v vladni večini niso vsi naklonjeni tabli, saj po mnenju nekaterih za obeležje niso zreli časi. Ceretta se je ob tem obvezal, da bo pristojnega odbornika opozoril na plakate prireditve Okusi na meji, ki so bili samo v italijanščini. »Kar se mene tiče, dvojezični plakati ne predstavljajo nobenega problema,« je zaključil Ceretta. (dr) zornost namenili problemu prevajalske službe na občinskem uradu za slovensko manjšino, saj bo v začetku novembra zapadla pogodba sedanji prevajalki. Ceretta je zagotovil, da občina išče rešitev v sodelovanju z deželo, sicer pa bo Cotič vprašanje zaposlitve slovenske prevajalke ponovno prenesel na župa- na Romolija, saj je prevajalska služba potrebna tako za delovanje urada za slovensko narodno skupnost in drugih občinskih uradov kot v luči čezmejne-ga sodelovanja. Cotič je nazadnje ob upokojitvi ravnateljice Mirke Braini tudi izpostavil njene zasluge za razvoj slovenskega šolstva v Gorici. (dr) vrh - V koči Kraških krtov zasedal pokrajinski odbor Krti v kavernah Pokrajina želi vključiti v vzdrževanje ostalin prve svetovne vojne tudi jamarsko društvo Goriška pokrajina želi vključiti v vzdrževanje ostalin iz prve svetovne vojne tudi Kraške krte. Na območju Vrha je več strelskih jarkov, kavern in topniških položajev, ki jih zarašča rastlinje, zato pa pokrajinski upravitelji razmišljajo, da bi v projekt Kras2014+ vključili tudi slovensko jamarsko društvo. O vzdrževanju ostalin je tekla beseda v sredo, saj so Kraški krti v svoji jamarski koči na Vrhu gostili ravno zasedanje pokrajinskega odbora. Goste je nagovoril predsednik Kraških krtov Stanko Kosič, zatem pa so pokrajinski odborniki vzeli v pretres razne upravne zadeve in med drugim odobrili sklep o preureditvi križišča v Mošu. Z državne ceste št. 56 se nevarno odcepita Ulici Codelli in Sport, zato pa bodo križišče preuredili, da vozniki bodo lahko varno zavijali z glavne ceste v stranske poti. Po zasedanju so Kraški krti pogo- Vrhovsko zasedanje Gherghettovega pokrajinskega odbora bumbaca stili upravitelje in jim razkazali svoj obnovljeni sedež. V zadnjih mesecih so namreč ob jamarski koči zgradili prizidek, kjer bodo hranili opremo, in uredili meteorološko postajo. »Vremenski podatki, ki jih bo naprava zbirala, bodo na razpolago tudi na internetu,« je gostom pojasnil Kosič in povedal, da bo meteorološka postaja zanimiva tudi za šolarje, ki obiskujejo jamarsko kočo in skupaj z jamarji spoznavajo lepoto kraškega podzemlja. Po besedah Kosiča se bodo gradbena dela ob koči zaključila v nedeljo, slovesna predaja namenu novih prostorov pa bo konec meseca. K gradnji novih prostorov je med drugim poleg bančnih zavodov in drugih ustanov prispevala tudi pokrajina, tako da so si gostje v sredo v živo ogledali, kako je bil bil uporabljen pokrajinski prispevek. (dr) podgora »Čim prej odprava azbesta« Opuščena tekstilna tovarna v Podgori je nevarna. Pred nedavnim se je v njeni notranjosti poškodoval 13-letni Goričan, že dalj časa pa tamkajšnji rajonski svet opozarja pristojne oblasti, da je azbestna streha potrebna čim prejšnje sanacije. Predsednik rajona Walter Bandelj se je 17. julija srečal z vice-prefektinjo Glorio Alegretto in jo seznanil s prisotnostjo 5.000 kv. metrov azbestnih kritin, hkrati pa jo opozoril, da se najstniki pogosto igrajo v prostorih bivše tovarne, ki niso primerno zavarovani. Med poletjem se zadeva ni premaknila z mrtve točke, po nedavni nesreči najstnika pa je opuščena tekstilna tovarna spet v središču pozornosti. Bandelj je ponovno obiskal vice-prefektinjo in se z njo dogovoril za ogled strukture, ki se je bodo udeležili tudi goriški župan Ettore Ro-moli, mestni redarji in gasilci. »Zadevi je treba priti do dna,« poudarja Bandelj in označuje za nedopustno dejstvo, da si eden drugemu podajajo odgovornost nad usodo opuščene tovarne, medtem pa vse ostaja pri istem. Bandelj je vicepre-fektinji izročil tudi dokumentacijo o podjetjih, ki so lastnice tovarne. »Največji del obrata je v lasti družbe iz Bergama,« pojasnjuje Bandelj in dodaja, da je treba območje najprej zavarovati in ga primerno ograditi, zatem pa bo treba poskrbeti za popolno odpravo azbestne strehe. Tovarno bi bilo treba nazadnje prekvalificirati, vendar tovrsten poseg zahteva veliko denarja in zato ni ravno za vogalom. Ker je streha obrata stara in so v njej že nastale prve odprtine, je treba po Bandljevih besedah čim prej poskrbeti za sanacijo kritine. (dr) iris - Energija Sindikati in SKP zavračajo prodajo Sindikati CGIL, CISL in UIL na celi črti nasprotujejo odločitvi družbe za javne storitve IRIS, da z evropsko javno dražbo proda svoj energetski sektor. »Zaprepadeni smo nad dejstvom, da družba IRIS in njeni lastniki niso vprašali za mnenje sindikatov ter da so odločitev o prodaji sprejeli z veliko brezbrižnostjo,« poudarjajo sindikati, ki so prepričani, da je podjetje IRIS prehitro zavrnilo predlog o ustanovitvi deželne družbe za javne storitve. »Preseneča nas način, na podlagi katerega so se odločili za prodajo,« pojasnjujejo pokrajinski tajniki CGIL Paolo Li-va, CISL Umberto Brusciano in UIL Gia-cinto Menis. Po njihovih besedah je skupščina delničarjev družbe IRIS pred časom poverila predsedniku upravnega sveta Armandu Querinu nalogo, da preveri možnost združitve z drugimi podjetji, potem pa je nepričakovano odstopila od nakazanih smernic. »Sprašujemo se, če so se občine odločile za prodajo energetskega sektorja, da bi prišle do denarja, ki so ga izgubile z ukinitvijo davka ICI,« poudarjajo sindikalisti in opozarjajo, da bi energiji lahko sledila prodaja okoljske-ga sektorja in podjetja Irisacqua. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL zato odločno pozivajo krajevne upravitelje, da naj opravijo korak nazaj in naj stopijo na pot ustanovitve velike deželne družbe, v kateri bi bila ovrednotena tudi vloga podjetja IRIS. Pri tem sindikalisti opozarjajo, da politični interesi ne smejo pogojevati gospodarskih izbir, hkrati pa zahtevajo od družbe IRIS sklic srečanja, na katerem bi vodstvo podjetja prisluhnilo mnenju sindikatov. Kritično so se nad odločitvijo o prodaji energetskega sektorja družbe IRIS odzvali tudi pri pokrajinskem tajništvu Stranke komunistične prenove. Po njihovih besedah prodaja edinega sektorja, ki je v aktivu, družbi IRIS ne bo koristila; iz vrst SKP poudarjajo, da bodo po evropski dražbi javne uprave veliko težje nadzorovale delovanje podjetja, ki bo prevzel energetski sektor. »Če ne bodo storili korak nazaj in prisluhnili zahtevam občinskih svetov in občanov, ki so edini pravi delničarji družbe IRIS, bodo izvoljeni predstavniki SKP na vseh ravneh odločno nasprotovali prodaji energetskega sektorja,« zaključujejo predstavniki pokrajinskega tajništva SKP. gorica - Slovenska skupnost Čavdek: Občina naj se zgleduje po pokrajini Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek v imenu stranke izreka priznanje goriški pokrajinski upravi in njenemu predsedniku Enricu Gherghetti zaradi odločitve, da uredi zaposlitveni status uslužbencev, ki so nameščeni za dvojezično poslovanje ali pa omogočajo povezovanje s slovenskim prostorom. »Pomen te odločitve je v tem -poudarja Čavdek -, da se pravilno izvajajo določila italijanskih zakonov, ki določajo zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prepričan sem, da je tako dejanje popolnoma v sozvočju z evropskim duhom, po drugi strani pa omogoča pokrajinski upravni strukturi izpopolnjeno delovanje in odgovarja na dejanske potrebe po dvojezičnem poslovanju tako v slovenščini kot v fur-lanščini. Na takšen način bo pokrajina bliže slovenski narodni skupnosti na Goriškem, ki bo imela še dodatno možnost, da tudi v javnosti nastopa v lastnem jeziku. To možnost je potre- Julijan Čavdek bumbaca bno vsestransko izkoristiti - opozarja Čavdek -, kar velja tako za občane in društva kot tudi za javne ustanove, predvsem za tri slovenske občine. Poteza pokrajine je nazadnje pomembna za uslužbence, ki so bili stalno zaposleni, saj njihovo delovno mesto ne bo več odvisno od deželnih prispevkov, temveč bo temeljilo na redni delovni pogodbi. Takšne korake bi bilo treba opraviti tudi drugje, v prvi vrsti prav na goriški občini, kjer bi se morala uprava zgledovati po pokrajini.« / GORIŠKI PROSTOR Petek, 3. oktobra 2008 1 7 GORICA - Ravnateljice, predstavniki sindikata, konzulti in krovni organizaciji o vozlih slovenskega šolstva Utira si pot vertikalizacija šol iz ulice Brolo in Trinko Utira si pot vertikalizacija šol didaktičnega ravnateljstva iz ulice Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko. »Gojiti vrtičke ne pelje nikamor, nujno potrebna sta povezovanje in kontinuiteta različnih stopenj, kar nam danes za rast našega šolstva manjka,« je poudarila ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic na srečanju, ki sta ga vozlom slovenskih šol namenili goriški tajništvi krovnih organizacij SKGZ in SSO. Dveurna razprava z udeležbo predstavnikov šolskega sindikata in slovenskih kon-zult na občini in pokrajini je v sredo potekala na goriškem sedežu SKGZ-ja. Ob Ko-vičevi sta glavno besedo imeli še ravnateljici večstopenjske šole Doberdob in slovenskega višješolskega središča v Gorici, Sonja Klanjšček in Mihaela Pirih, na podlagi svoje izkušnje pa je sodelovala tudi upokojena ravnateljica Mirka Braini. Če je smiselno združiti šole iz ulice Brolo in šolo Trinko pod enim samim ravnateljstvom, to ne velja za slovenske višje srednje šole, je bilo povedano, saj imajo večjo kompleksnost, ministrska reforma pa uvaja zanje temeljite novosti. Uvodoma je pokrajinski predsednik SKGZ-ja Livio Semolič izrazil prepričanje, da je za reševanje problemov treba iskati čim širše soglasje. Posebej se je zavzel za večje sodelovanje in dogovarjanje med krovnima organizacijama in šolami pri organizaciji formativnih pobud. Civilna družba je torej pripravljena podpirati šole v izobraževalnem procesu, vendar učinka ne bo, če se predvsem dijaki in šolniki ne bodo na pobude odzivali. Predsednik SSO-ja za Goriško Janez Povše je k temu dodal, da krovni organizaciji pričakujeta novo obdobje odnosov s šolami in neprestan pretok informacij o tem, kar potrebujejo in jih bremeni. Omembo zasluži poudarek ravnateljice Slorija Maje Mezgec, ki ponuja šolam strokovno pomoč pri analizi stanja in pri načrtovanju razvojnih strategij, kar je hkrati povezano s ciljem inštituta, da utrdi vez z Goriško. Kaj žuli šole, so povedale ravnateljice. Mihaela Pirih je opozorila, da ministrstvo pripravlja vrsto ukrepov, ki bodo stopili v veljavo prihodnje šolsko leto. Šlo naj bi za definitivno reformo višjega šolstva, ki bo spremenila tipologijo učnih smeri in eksperimentalne smeri odpravila. Za licejski pol ne bi smelo biti večjih pretresov, novosti pa zadevajo predvsem tehnične in poklicne smeri, kar odpira vprašanje dejanskih potreb družbe in manjšine. Povedala je, da ni še znana nova ureditev šol, niti ne predmetniki in število učnih ur v novem šolskem letu; kaj več bo znano decembra, kar pomeni, da bodo imeli dijaki tretjih ra- zredov nižjih srednjih šol manj časa za odločanje. Izpostavila je tudi problem osi-pa na višjih srednjih šolah, zato bo treba premisliti izobraževalno ponudbo za te, ki se želijo pripraviti na poklic. Nazadnje je odločno zagovarjala, da naj se na osnovi manjšinske specifike in raznolikosti višješolskih smeri zahteva ohranitev dveh ravnateljstev. Sonja IKanjšček je o večstopenjski šoli Doberdob povedala, da je v njenem okrilju številčno najšibkejša osnovna šola na Vrhu. Vendar sovodenjska šola ne bi imela prostora za vrhovske otroke in je zaznaven trend rast, zaradi česar šole ne bodo ukinjali. Poudarila je prostorsko stisko na osnovni in nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer naj bi občina v roku dveh let ukre- pala, v Romjanu pa je stiska že neznosna, saj imajo vsako leto vpisov za dve paralel-ki. Glavna romjanska problema sta znanje slovenskega jezika, čemur posvečajo veliko energij, in financiranje prevoza otrok v šolo. Klanjščkova je pozvala predstavnike civilne družbe, naj spodbujajo krajevne uprave k spoštovanju obvez tako glede novih prostorov kot prevoza. S problemom slovenščine se na nižji srednji šoli ne posebej spopadajo, je ocenila Elizabeta Kovic in pristavila ugotovitev, da največ zadoščenja - na primer na jezikovnih tekmovanjih - dajejo ravno dijaki iz italijanskih družin, saj je njihova slovenščina najbolj čista. Problem je predvsem denar, ki ga ni dovolj za dodatno izobraževalno ponudbo, tako na primer za gle- dališke, glasbene in filmske delavnice. Ministrstvo je itak skopo, javne ustanove pa dodelujejo denar na podlagi števila otrok. »Novosti v šolskem sistemu, ki jih napoveduje ministrstvo, nam ponujajo priložnost, da se naše šole tesneje povežejo in sodelujejo. Vertikalizacija je lahko zelo dobra rešitev, ker pomeni združitev kvalitet, ki jih naše šole premorejo. Če bi združili šole didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo in nižjo srednjo šolo Trinko, bi dobili zelo močno in vidno šolo, ki se bo znala uveljavljati na teritoriju. Danes bi takšna večstopenjska šola imela kar 697 učencev in bi se enakovredno kosala z italijanskimi šolami, kar bi tudi bilo dobra poteza v sedanjem političnem trenutku. Pomembna pa je predvsem kontinuiteta različnih stopenj, ki nam danes manjka,« je poudarila Kovičeva in dodala, da sta ravnateljevanje na šoli Trin-ko in hkrati regenca na didaktičnem ravnateljstvu v ulici Brolo obremenjujoči, obe šoli pa s tem nastradata. Glede šolskih stavb je nazadnje povedala, da je bil končno nakazan denar za dokončanje pritlične hale v ulici Brolo, da naj bi šola Trinko dobila lastno telovadnico, da pa bo treba več energije vlagati zlasti v Krmin, kjer prostori ne ustrezajo potrebam. Vprašanja, ki so jih ravnateljice postavile, so zahtevna, potrebujejo pa predvsem dogovorjene rešitve in čim širše soglasje. Zato so sklenili, da se spet sestane-jo, in sicer 17. oktobra ob 17.30 na goriškem sedežu SSO-ja. Takrat bodo tudi razširili zasedbo sogovornikov. (ide) TRŽIČ - Društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev iz Romjana prirejajo danes okroglo mizo o ladjedelnici Stoletni doprinos Slovencev Med svetovnima vojnama se je iz Opatjega sela odseljevalo v Laško po 40 ljudi na leto - V nedeljo voden ogled razstave v ladjedelnici V tržiški ladjedelnici, ki letos praznuje stole-V Tržiču je bil tnico, so služili kruh tudi številni Slovenci s Krasa, iz med drUgim Brd in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Njihovemu trde-razstavljen mu delo posvečajo slovenske kulturne organizacije SpaCalov iz Laškega okroglo mizo, ki bo potekala danes ob 18. osnutek uri v občinski knjižnici v Ulici Ceriani v Tržiču. Na tapiserije (na njej bodo spregovorili zgodovinarja Milan Pahor in fotog rafiji), Giulio Mellinato, novinar Vlado Klemše in sindika-uresničene list Danilo Peric. »Ob splošnem zgodovinskem za čezocea n ko, okviru o zaposlovanju Slovencev v ladjedelnice bom ki jo hran ijo predstavil nekaj konkretnih podatkov o njihovem štev Rimu. Osnutek vilu,« napoveduje Klemše. je last galerije Najbolj zanimivi podatki se nanašajo na obči-v Štanjelu, no Opatje selo v obdobju 1934-1943. Po besedah Slovenci iz Klemšeta je dokumentacija za zgodnejše obdobje tež-Laškega pa ko dosegljiva, ker so anagrafski uradi začeli delovati si prizadevajo, leta 1923. »V obdobju med vojnama so se zvrstili vedel bi potegnili liki družbeni premiki. Veliko Kraševcev se je odloči-tapiserijo lo za stalno zaposlitev v ladjedelnici in ni obnovilo iz rimskega domačij, ki so bile porušene med prvo svetovno voj-skladišča in no. Mnogi so se tako preselili v Laško, kjer je bilo za-jo ponudili radi rastoče industrializacije in priprav na drugo sve-na ogled tovno vojno izredno povpraševanje po delovni sili,« pojasnjuje Klemše. Pred drugo svetovno vojno se je altran iz občine Opatje selo izseljevalo približno po sto lju- di na leto, od katerih jih je kar 40 odstotkov odšlo v Tržič, Ronke, Zagraj in Devin-Nabrežino. Okrogla miza bo v italijanščini, saj želijo prireditelji - društvi Jadro iz Ronk in Tržič ter Združenje staršev slovenske šole in vrtca v Romjanu - življenjske zgodbe slovenskih delavcev v ladjedelnici približati someščanom italijanskega jezika. Glasbeni nastop bo navzočim poklonil Starši Ensemble pod vodstvom Silvie Pierotti. Z današnjo okroglo mizo se zaključuje trilogija prireditev, ki so jih slovenske ustanove iz Laškega priredile ob stoletnici ladjedelnice. V mesecu maju so izdali pesniško zbirko, do pred kratkim pa je bila v tržiški občinski galeriji na ogled razstava Černigo-jevih in Spacalovih poslikav in opreme za čezocean-ke in mornariške ladje, ki jo bodo v oktobru, nekoliko prirejeno, selili v Štanjel zaradi njene dokumentarne vrednosti. Razstava je namreč odkrila manj znano poglavje o Černigoju in Spacalu ter je bila deležna velike pozornosti, saj so organizatorji ugotovili, da je bil obisk nad pričakovanji in številčnejši od obiska drugih razstav v občinski galeriji. Slovenski kulturni delavci iz Laškega prirejajo v nedeljo, 5. oktobra, popoldne še voden ogled razstave v ladjedelnici; zainteresirani naj pokličejo na tel. 0481-482015. (dr) 18 Petek, 3. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Sinoči razglasili primorsko-notranjsko gazelo Instrumentation Technologies najhitreje rastoče podjetje Zaposlujejo 42 oseb, privabljajo domače in tuje strokovnjake, nastopajo na zahtevnih svetovnih trgih V novogoriški Perli so včeraj razglasili letošnjo primorsko-notranjsko gazelo. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in četrti finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je solkansko podjetje Instrumentation Technologies, ki je svetovno vodilno podjetje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev in razvoj-no-raziskovalnih laboratorijih. Letošnja generacija gazel primorsko-notranjske regije je v letu 2007 ustvarila 517.502.287 evrov prihodkov od prodaje. V petih letih od 2002 do 2007 je sto najbolj dinamično rastočih podjetij v primorsko-notranjski regiji ustvarilo 1.229 delovnih mest, indeks rasti prihodkov od prodaje med letoma 2002 in 2007 pa znaša 549, sporočajo iz časopisne družbe Dnevnik, ki vsako leto organizira šest regijskih in en državni izbor gazel. Solkanski Instrumentation Technologies, ki ga vodi Rok Uršič, je tako že drugo leto zapored prejelo naziv primorsko-notranjska gazela. Šest regijskih zmagovalcev čaka še zaključna prireditev, ki bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tam bodo tri izmed njih razglasili še za zlato, srebrno in bronasto gazelo letošnjega leta. Instrumentation Technologies je lani na skupnem izboru dobilo srebrno gazelo. Leta 1998, ko je Rok Uršič po vrnitvi iz ZDA ustanovil podjetje, so le redki verjeli, da se da na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalni cevi sinhro-trona dognati kaj novega, kaj šele, da bi se s tem zaslužilo. Pospeševalniki osnovnih delcev ustvarjajo trg, ki je dostopen le podjetjem z vrhunskim znanjem, saj so to naprave, ki vsebujejo najnovejše tehnološke rešitve na področju mehanskih konstrukcij, materialov, elektronike, računalništva in vakuumske tehnike. Podjetje ima danes 42 redno zaposlenih in v svoje vrste privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetovne trge; njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji iz vsega sveta, od Kitajske, ZDA, Avstralije, pa do slovitega CERN-a, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s poprej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove naprave. Med nominirance za letošnjo pri-morsko-notranjsko gazelo je uredniška komisija poleg podjetja Instrumentation Technologies uvrstila še podjetji EPIC Commerce iz Postojne, ki je vodilno svetovno podjetje na področju plastičnih opažnih sistemov in opažnih sistemov, izdelanih iz ste- TRŽIČ Mladenič kradel in grozil 20-letnik S.C. je včeraj zjutraj vlomil v bar rekreacijskega društva Fincantieri v ulici Cosulich v Tržiču, vendar ga je ob 7.30 med krajo zasačil upravitelj lokala Lionel-lo De Grassi. Mladenič je iz dveh naprav za igranje pokerja ukradel 300 evrov; ko je hotel oditi iz bara, je pred seboj zagledal njegovega upravitelja. Z izvijačem v rokah mu je zagrozil, zatem skočil skozi okno in nerodno padel na tla. De Grassi je takoj klical policijo in agentom opisal tatu. Policisti so prihiteli v Pancan in kmalu zatem izsledili mladeniča. Ugotovili so, da gre za starega znanca sil javnega reda, saj ima mladi Tržičan za sabo že nekaj vlomov in tatvin. Mladenič je pred tatvino v baru društva Fincantieri skušal vlomiti v restavracijo Bukowski, vendar mu ni uspelo odpreti zaklenjenih vrat. Mladeniča so aretirali in prepeljali v goriško kaznilnico. klenih vlaken, in koprski Finali Trading, v katerem se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo gradbenih odpadkov. V primerjavi s predhodnim letom so se na letošnjo lestvico stotih najhitreje rastočih podjetij v primorsko-notranjski regiji uvrstila nekoliko večja podjetja. Podjetje na lestvici je v povprečju zaposlovalo 29 zaposlenih, lani 25. Prav tako so letošnja podjetja večja po vrednosti kapitala in dobičku. Povprečna vrednost kapitala podjetja gazel letošnje generacije znaša 968.482 evrov in je za več kot tretjino večja kot lani, ko je vrednost kapitala podjetja na lestvici znašala v povprečju 713.243 evrov. Povprečni dobiček na lestvico uvrščene letošnje gazele znaša 163.936 evrov, medtem ko je lanska primorsko-notranjska gazela v povprečju dosegla dobiček 137.299 evrov. Izbor najuspešnejših regijskih podjetij se bo nadaljeval v prihodnjih dneh z razglasitvijo dravsko-pomurske in gorenjske gazele. Sedaj so torej že znani štirje finalisti za zlato gazelo 2008; to so podjetje Rem, do-lenjsko-posavska gazela 2008, Blažič, robni trakovi, gazela osrednje Slovenije 2008, podjetje Monting SK, savinjsko-zasavska gazela 2008 ter Instrumentation Technologies, primorsko-notranjska gazela 2008. (km) Rok Uršič, direktor in ustanovitelj podjetja Instrumentation Technologies NOVA GORICA - Policija naredila obračun osmih mesecev Pri slabem vremenu najbolj ranljivi pešci in kolesarji Med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu so pešci. Najpogosteje so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Redkeje se sicer primeri, da bi pešci sami zakrivili nesrečo, med takšnimi so po podatkih policije predvsem starejši ljudje. V jesenskem času še zlasti ne bo odveč previdnost na cesti zaradi slabše vidljivosti, ki ji botruje slabo vreme, orošena vetro-branska stekla na vozilu in krajši dnevi. V prvih osmih mesecih letošnjega leta sta na območju novogoriške policijske uprave za posledicami prometnih nesreč umrla dva pešca, trije so bili hudo telesno poškodovani, 16 pa lažje. V enakem obdobju lani je umrl en pešec, več je bilo hudo poškodovanih, in sicer 6, lažje poškodovanih pa je bilo lani enako kot letos. Med ranljive skupine v prometu sodijo tudi kolesarji. Letos je zaradi posledic prometne nesreče na omenjenem ob- močju en kolesar umrl, 6 jih je bilo hudo poškodovanih, 27 pa lažje. V enakem obdobju lani smrtnih žrtev med kolesarji ni bilo, se jih je pa 7 hudo in 32 lažje poškodovalo. Policisti zato še posebej v jesenskem času opozarjajo na previdnost v prometu, saj se tedaj vozne razmere hitro poslabšajo. Pešcem svetujejo, naj bodo v prometu vidni, nosijo naj svetla oblačila, odsevne trakove in kresničke. Dosledno naj upoštevajo prometne predpise: cesto naj prečkajo na označenih mestih, hodijo naj po pločniku ali po levem robu vozišča. Tudi kolesarji naj izboljšajo svojo vidnost z ustreznimi oblačili in odsevniki, kolo naj ima luči spredaj in zadaj ter odsevnike na pedalih, policisti jim svetujejo še prilagoditev vožnje glede na vremenske razmere. K varnosti v prometu lahko veliko pripomorejo tudi vozniki: ti naj bodo pozorni tako na peš- ce kot na kolesarje, pred šolami in v naseljih naj vozijo še posebej previdno, izven naselij pa naj vozijo na ustrezni razdalji od desnega roba vozišča, da zmanj -šajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Od 1. do 22. oktobra poteka po vsej Sloveniji akcija Pešec pod sloganom Bodi preVIDEN z namenom zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu. Poleg drugih rednih nalog bodo policisti v tem času opravljali poostrene nadzore prometa na cestah, kjer bodo pozornost namenili predvsem pešcem in kolesarjem in voznike motornih vozil ter druge udeležence v cestnem prometu opozarjali na dosledno spoštovanje predpisov o varnosti cestnega prometa. Ob tem policisti ne bodo pozabili na preventivne nasvete v vrtcih, šolah, domovih starejših občanov in društvih upokojencev. (km) Centra CIE ne bodo širili Centra za identifikacijo priseljencev CIE v Gradišču ne bodo širili. Tako zagotavlja deželna odbornica za varnost Federica Seganti, ki se je včeraj dopoldne pogovarjala z visokim funkcionarjem notranjega ministrstvom Mariom Morconejem. Le-ta je Se-gantejevi potrdil, da bodo v Italiji širili razne centre CIE, vendar struktura v Gradišču bo ostala takšna, kot je zaradi svojega velikega učinka na deželno stvarnost. Deželna odbornica je notranjemu ministrstvu Robertu Maroniju odposlala pismo, v katerem ga je opomnila, da je v centru CIE v Gradišču nastanjenih 360 priseljencev. Videm pristal na pirolizo Videmska pokrajina je pristala k projektu sežigalnice s pirolitičnim procesom, ki ga pripravlja goriška pokrajina. Kot opazovalec bo projektu sledil videmski odbornik Enio Decorte. Ni denarja za potnine Za misije daleč od delovnega mesta goriški policisti ne prejemajo potnin in si morajo sami kriti stroške potovanja. Na to opozarja pokrajinski tajnik sindikata SIULP Giovanni Sam-mito, ki je že pisal prefektinji in kvestorju. Ferone za odstrel merjascev Deželni svetnik Upokojencev Luigi Ferone poziva pokrajinskega predsednika Enrica Gherghetto, da pokrajina naj vloži na deželo zahtevo po povečanju odstrela divjih prašičev. Ferone poudarja, da se je število divjih prašičev zelo povečalo, zato pa je treba povečati tudi njihov odstrel. »L'Oracle« v Ajdovščini Pilonova galerija v Ajdovščini prireja nocoj ob 19. uri pariško vzdušje 30. let minulega stoletja ob vizualno-glasbeni postavitvi »L'Oracle«. Avtorji postavitve so kiparka Paola Korošec, slikar in grafik Aleksander Nišavič - Aco in glasbenik Jani Lapajne. Razstavo bo odprl umetnostni zgodovinar Zoran Srdič; na ogled bo do 26. oktobra. (km) Občni zbor društva Podgora Člani prosvetnega društva Podgora se bodo danes ob 20.30 v župnijski dvorani sestali na rednem občnem zboru. Na dnevnem redu so tajniško in blagajniško poročilo, pozdravi in razprava, dalje razrešnica odboru in volitve novega vodstva. Publikacija o svetiščih Inštitut za versko in socialno zgodovino predstavlja danes ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici knjigo o svetiščih na obmejnem območju; novinar Luigi Zannini se bo pogovarjal z urednikom Andreom Ti-lattijem in zgodovinarjem Ferruccio Tassi- 60-letnica Glasbene šole V koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica bo danes ob 19. uri svečana obele-žitev 60-letnice šole. (km) GORICA - Do sredine oktobra izredno vzdrževanje Kulturnega doma Stavbo prilagajajo predpisom Posodabljajo predvsem ogrevalni sistem - Strošek presega 150 tisoč evrov - V ta namen so prejeli deželni prispevek Goriški Kulturni dom zaseda gradbišče. V teku je poseg izrednega vzdrževanja zaradi potrebe po prilagajanju novim varnostnim predpisom. Upravni odbor doma se je zato lotil postopnih del, ki bodo dokončno uredila prostore kulturno-športnega središča. V navezi s pokrajinsko varnostno komisijo in goriško gasilsko službo posodabljajo predvsem ogrevalni sistem. V ta namen so prejeli prispevek dežele FJK. Dela so nastavili med pomladjo in bi se jih bili tudi takoj lotili, če se ne bi procedura zataknila, kot se to rado dogaja. Termin izpeljave posega je bil tedaj odlo- Dvorišče in nekatere prostore Kulturnega doma zaseda gradbeni material bumbaca žen. Dela so stekla ob koncu avgusta in po navajanju Igorja Komela, ravnatelja Kulturnega doma, bodo trajala predvidoma do sredine oktobra in nekoliko bremenila tamkajšnjo kulturno in športno dejavnost. Strošek za preureditev ogrevalnega sistema presega 150 tisoč evrov; z deželnim prispevkom bodo pokrili 80-odstotkov zneska. Upravni odbor Kulturnega doma se opravičuje za morebitne težave zaradi del. Vsekakor pa so prepričani, da dela potekajo v korist vseh uporabnikov in gostov slovenskega kulturnega žarišča v mestu. / GORIŠKI PROSTOR Petek, B. oktobra 2008 19 GORICA - Traini Bencin že spet ■ v •• dražji Včeraj je stopil v veljavo nov sistem za določanje cene deželnega goriva, ki nikakor ni po godu predsedniku goriške zveze ASCOM in lastniku bencinske črpalke Piu Trainiju, ker naj bi bil bencin v Gorici dražji za 0,075 evrov na liter. Po novem preračunajo ceno deželnega goriva glede na slovensko ceno, pri tem pa ne upoštevajo več posameznih deželnih cenovnih pasov, s katerimi so doslej določali višino popusta. To bo po besedah Trainija oškodovalo goriške črpalkarje, ki naj bi zaradi dražjega bencina spet tvegali, da bodo kupce izgubili na račun Slovenije. »Dnevno bomo v povprečju izgubili 100.000 evrov. Prepričan sem da tolikšna izguba ne oškoduje le črpalkar-jev, pač pa tudi državno blagajno,« pravi Traini in poudarja, da bi ga zanimalo vedeti, kaj o tolikšni izgubi pravita minister Giulio Tremonti in predsednik vlade Silvio Berlusconi. Traini se sprašuje tudi, kako gleda na krizo črpalkar-jev deželni svetnik Roberto Asquini, ki je bil pobudnik novega sistema določanja cene goriva. »Nov sistem postavlja pod vprašaj obstoj črpalk v vsem obmejnem pasu. Da bi zagotovili njihovo nadaljnje delovanje, smo med prvimi zahtevali posodobitev mreže črpalk, ki bi bila konkurenčna Sloveniji. Nič od vsega tega ni bilo narejeno, sploh pa dežela namenja temu vprašanju zelo majhno pozornost,« pravi Traini in poudarja, da črpalkarjem od prodanega litra goriva ostane le 0,035 evra. »Za javnega upravitelja ne bi smelo biti sprejemljivo, da toliko ljudi odhaja v drugo državo za nakup goriva in drugih osnovnih dobrin,« zaključuje Traini, goriški črpalkarji pa napovedujejo nove protestne akcije. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.00 »L'arca di Noe«; 18.30 - 21.20 »Miracolo a S. Anna«. Dvorana 3: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.00 - 22.00 »Pranzo di Ferragosto«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Zo-han - Tutte le donne vengono al pet-tine«. Dvorana 4: 18.15 - 21.15 - 22.00 »Miracolo a S. Anna«. Dvorana 5: 17.30 »L'arca di Noe«; 20.00 - 22.00 »Sfida senza regole -Righteous Kill. il Razstave OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča lanske abonente, da lahko do 8. oktobra potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU bodo lanski abonenti do 6. oktobra lahko potrdili abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ IN ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJANU vabijo ob priložnosti praznovanja 100-letnice tržiške ladjedelnice na skupinsko vodeni ogled razstave »Cantiere - 100 anni di navi a Monfalcone«, ki bo v nedeljo, 5. oktobra. Zbirališče pred vhodom ladjedelnice ob 15.45 (samo s prijavo na tel. 0481-474191 ali 0481-482015). »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schul-te-Bunert do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu danes, 3. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave fotografa Boruta Furlana z naslovom Podvodne impresije (vstop prost); informacije na tel. 333-4056800, info-rogos@gmail.com. ODPRTJE 10. FOTOSREČANJA v organizaciji fotokluba Skupina 75 bo danes, 3. oktobra, ob 19. uri v avli mestne občine Nova Gorica in v soboto, 4. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Razstavjajo Roberto Ai-ta, Biserko Fercek, Herman Pivk, Boris Prinčič in Paul David Redfern. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; do 4. oktobra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI V TRŽIČU bo danes, 3. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave videoumetnin Yurija Ancaranija, Carlosa Casasa, Valeria Rocca Orlanda in Cosima Terl-izzija z naslovom »STARS: luci a nordest.«; v petek, 3. oktobra, bo možen ogled med 18.30 in 22.00, v soboto, 4., in nedeljo, 5. oktobra, med 17. in 22. uro (vstop prost). V GOSTILNI KORSIČ v Števerjanu bo do konca oktobra na ogled razstava slik Renata Elie na temo trgatve. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM so na ogled razstava Anje Koršič z naslovom Muzej vinogradniške in sadjarske kulture v Brdih, razstava Nine Bužinel z naslovom Razpršeni hotel v Medani in razstava skupine keramikov iz Celovca; do 13. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled fotografska razstava z naslovom Kontra.punkte. Graška fotografska scena; do 23. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. V VILI VICENTINI MINIUSSI v Ronkah je na ogled razstava z naslovom »Una provincia in cartolina«; do 10. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. uro in 18.30; informacije na tel. 0481-774844. À Koncerti KULTURNI DOM NOVA GORICA začenja novo koncertno sezono v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.15 s koncertom Zagrebškega kvarteta saksofonov in pianista Itamarja Golana. Na sporedu bodo skladbe Šostakoviča, Merkuja in Mozarta. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 4. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bosta nastopila Kamil Doležal (klarinet) in Hanuš Barto? (klavir); vstop prost. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. S Izleti JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 5. oktobra, ob 9.30 z zbirališčem na parkirišču pevmskega parka (ob Soči) bo pohod z naslovom »Un paesaggio da proteggere«; informacije pri organizatorju L'Ape giramondo (tel. 3487507866). KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano od 6. do 11. oktobra. Ogledali si bodo Montecatini, Firenze, Sieno, Vol-terro, Arezzo, Pescio, Collodi, Lucco in Viareggio. Cena izleta znaša 530 evrov; prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). ¿j Čestitke 23 Obvestila Avla mestne občine Nova Gorica 03.10.2008 ob 19.00 Kulturni dom - Gorica 04.10.2008 ob 18.30 Danes praznuje JOŽE FERFO-LJA iz Doberdoba 80. rojstni dan. Dragi PEPE, še mnogo zdravih in srečnih let ti želijo sinova Franko in Roberta z družinama, žena Mila ter štirje vnuki in dva pravnuka. »Vse najboljše za te« bo danes zadonelo pri doberdobski godbi Kras, saj danes praznuje 80 let PEPE »naš«. Vsi godci voščijo najstarejšemu članu pleh muzike še obilo uspešnih nastopov na odrih, doma in v življenju, predvsem pa zdravja in veselja. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo danes, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). ŠZ DOM sporoča program letošnjih dejavnosti: tečaj motorike z elementi ritmike za deklice prvega in drugega razreda osnovne šole, za fante iste starosti vadba motorike z elementi orodne telovadbe; obe skupini že vadita ob torkih in petkih med 16.30 in 18. uro. Košarko trenirajo začetniki ob ponedeljkih (med 17. uro in 18.30) in ob četrtkih (med 17. in 18. uro), starejši igralci pa ob ponedeljkih in četrtkih med 18. uro in 19.30. Mini odbojka je namenjena deklicam od tretjega do petega razreda osnovne šole (ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro). Z 2. oktobrom se bo začel športni vrtec za otroke slovenskih vrtcev v goriški občini in bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 16. uro. Za otroke vrtcev Brolo in Max Fa-biani bo poskrbljen prevoz do telovadnice, tako kot za gojence Dijaškega doma Simon Gregorčič za druge športne panoge. Vsi treningi bodo potekali v telovadnici Kulturnega doma (ul. Brass 20); informacije od 17. ure do 19.30 na tel. 0481-33288. SKRD JADRO SKRSD TRZIC in ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJANU vabijo na okroglo mizo SLOVENCI V LADJEDELNICI Občinska knjižnica, ul. Cereani, 10 TRŽIČ Danes, 3. oktobra ob 18.00 7 Povezovalec: Milan Pahor, zgodovinar -Predavatelji- Giulio Mellinato, zgodovinar Vlado Klemše, novinar Danilo Peric, sindikalist Glasbena točka MPZ STARŠI ENSEMBLE zborovodja Silvia Pierotti DRUŽBA se dobi v nedeljo, 5. oktobra, ob 13. uri. FILMSKO GLEDALIŠČE 2008-09: v Kulturnem dom Nova Gorica je v teku prodaja abonmajev za 15 umetniških filmov do 23. oktobra vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami (50 evrov, za dijake, študente in upokojence 30 evrov). GORIŠKA OBČINA brezplačno deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše, in sicer v preddverju županstva, v občinski izpostavi v Ul. Garibaldi in v uradu za okolje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Kugy - danes, 3. oktobra, 16.00-17.00. KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. LOKANDA DEVETAK na Vrhu organizira v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20. uri dobrodelni večer z naslovom Težka izguba naj lajša tegobe. Večer v spomin na Mirka Špacapana in ob 10. obletnici smrti Helke bo popestril nastop moške vokalne Skupine Akord iz Podgore in dekliške vokalne skupine Bodeča neža z Vrha. V sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci in z dr. Simonom Spazzapanom bodo gostili zdravnika pediatričnega onkološkega oddelka CRO v Avianu Maurizia Mascarina. Izkupiček večera bo namenjen bolnišnici CRO v Avianu. OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v Ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI je posredoval seznam listkov loterije, ki so jih izžrebali v ponedeljek, 8. septembra: 1. nagrada (vikend v evropsko prestolnico za dve osebi) listek št. 5933; 2. (žensko in moško gorsko kolo) št. 2043; 3. (prenosni DVD) št. 4991; 4. (mikrovalovna pečka) št. 1168; 5. (prenosni telefon) št. 5135; 6. (kuhinjski robot) št. 3030; 7. (Walkie Talkie Winner) št. 1641; 8. (prenosni sesalnik) št. 1217; 9. (sušilnik) št. 5755; 10. (likalnik) št. 909. Nagrade so na razpolago do 10. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin) in 0481-419946 (Jordan Semolič). SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. UNITRE (Univerza za tretje starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo od ponedeljka, 6. oktobra, do petka, 17. oktobra, potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Paolom Maurensigom; začetek lekcij bo 20. oktobra. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). H Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: sobota, 4. oktobra, ob 20.15 Kruh naš vsakdanji; v soboto, 11. oktobra, ob 20.15 Zašpehan narod; v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO prireja predstavitev publikacije »Santuari di confine: una tipologia? Atti del convegno interna-zionale di studi (Gorizia - Nova Gorica, 7-8 ottobre 2004)« danes, 3. oktobra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Korzu 55 v Gorici. Časnikar Luigi Zannini bo intervjuval urednika Andreo Tilattija in Ferruccia Tassina. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri bo v Sedejevem domu v Šte-verjanu gledališka predstava Sveti plamen v izvedbi gledališke skupine KPD Planina Sele; v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno odprtje likovne razstave Alberta Krajgerja; v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol; v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in ob 10.45 bo v KC Lojze Bratuž lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci -SKD Celovec. L. Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. OLJČNO OLJE lastne pridelave prodaja kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah v Števerjanu; tel. 0481-390238. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke UNI-CAL. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov; tel. 3346366765. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Olga Kofol vd. Paganelli v bolnišnici Sv. Justa in na glavnem pokopališču. DANES V PODGORI: 9.00, Giovanna Voncina vd. Klaucic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 20 Petek, 3. oktobra 2008 SVET / FINANČNA KRIZA - Po ukrepih ameriškega kongresa napeto dogajanje na finančnih trgih HAAG Evropski bančni sektor Zjj po splošnih ocenah dovolj stabilen Momčiiu ^^ M0 M ■ ^pv ■ ■ Svet ECB ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka PerišivU LJUBLJANA - Napeto dogajanje na svetovnih finančnih trgih se je nadaljevalo tudi včeraj. Potem ko je v sredo senat ameriškega kongresa prižgal zeleno luč za načrt ZDA za reševanje finančne krize, je včerajšnji dan sledila ploha odzivov, a tudi novih podatkov in ocen, ki so tečaje delnic na borzah na koncu pognale navzdol. Ameriški senat je v sredo, kot omenjeno, potrdil predlog zakona o reševanju finančne krize, vreden skupaj 700 milijard dolarjev. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je zadovoljen z izidom glasovanja v ameriškem senatu, vodja evro-skupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je včeraj za nemški radio dejal, da je zadovoljen, ker je ameriški senat potrdil predlog omenjenega zakona. »Po glasovanju v senatu mi je odleglo,« je dejal. Hkrati je Juncker izrazil upanje, da bo predlog zakona čim prej potrdil tudi predstavniški dom kongresa, saj bo to po njegovem zagotovo umirilo finančne trge. Po drugi strani pa predsednik ev-ropskupine ne vidi potrebe po podobnem načrtu v Evropi. Meni namreč, da je evropski bančni sektor v tem trenutku dovolj stabilen. Kljub temu pa bi bilo treba v EU »vzpostaviti bolj sistematično obrambno strategijo«, pravi. V Parizu bo prav zaradi tega v soboto popoldne potekalo srečanje predstavnikov štirih evropskih članic skupine industrijsko najbolj razvitih držav - torej Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije - s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Jeanom-Claudeom Trichetom in vodjo evroskupine, luksem-burškim premierom Jeanom-Claudeom Junckerjem, ki ga je v začetku tedna napovedal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, sodeloval pa bo tudi Barroso. Finančni trgi so čakali tudi na odločitev Svet Evropske centralne banke (ECB) glede obrestne mere. Ta je na včerajšnjem zasedanju v Frankfurtu v skladu s pričakovanji ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor ta znaša od julija. Analitiki pa ocenjujejo, da so opozorila ECB o gospodarski negotovosti na območju evra znak, da bo ECB obrestne mere znižala še letos. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po zasedanju Sveta ECB poudaril, da so člani sveta tehtali med dvema možnostma, ohranitvijo nespremenjene obrestne mere in njenim znižanjem. »Naša soglasna odločitev je bila, da je pravi korak ohranitev nespremenjenih obrestnih mer, a preučili smo obe možnosti,« je pojasnil novinarjem. »Smo v obdobju izjemno visoke ravni negotovosti, ki je doslej še nismo doživeli« je še dejal. Vse te novice so na skupni ravni negativno vplivale na razpoloženje vlagateljev. Na borzi v New Yorku je industrijski indeks Dow Jones po objavi poročila IMF zaplaval krepko v rdeče območje - v primerjavi z dnevom poprej je bil na dva odstotka nižji ravni. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei izgubil slaba dva odstotka, na borzi v Hong-kongu pa je vodilni indeks Hang Seng izgubil 1,2 odstotka. V negativnih območjih so se gibali tudi glavni indeksi na borzah v Avstraliji, Južni Koreji, Singapurju in Taj-vanu. Včeraj so se znižali tečaji delnic tudi na vodilnih evropskih borzah. V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 2,51 odstotka, v Parizu se je indeks CAC 40 znižal za 2,25 odstotka, indeks FTSE 100 v Londonu pa je šel navzdol za 1,80 odstotka. v Ljubljani je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 6257,76 točke, kar je 18,01 točke oz. 0,29 odstotka manj kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 4,18 točke oz. 0,30 odstotka na 1396,48 točke. Tečaj evra pa se je včeraj v primerjavi z ameriškim dolarjem spustil na najnižjo raven v zadnjem letu. Za en evro je bilo treba zjutraj odšteti 1,3856 dolarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V sredo je bil evro vreden 1,4061 dolarja. Cena ameriške nafte pa se je pocenila za več kot tri dolarje na manj kot 95 dolarjev za 159-litrski sod. (STA) Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet ansa SANKT PETERBURG - Na srečanju z ruskim predsednikom Angela Merkel: Za članstvo Gruzije v zvezi Nato še prezgodaj Nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dimitrij Medvedjev ansa HAAG - Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je včeraj začelo sojenje nekdanjemu načelniku generalštaba jugoslovanske vojske Momčilu Perišiču. 64-letni Pe-rišic je najvišji častnik nekdanje jugoslovanske vojske, ki mu sodijo za zločine na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1993 in 1998. Perišič se je že izrekel za nedolžnega v 13 točkah obtožnice, ki ga bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti od avgusta 1993 do novembra 1998, ko je bil načelnik generalštaba jugoslovanske vojske. Obtožen je umora, pregona na politični, rasni in verski podlagi, iztrebljanja, nečloveškega ravnanja in napadov na civiliste. Številne obtožbe izhajajo iz obdobja 44-mesečnega obleganja Sarajeva, med katerim je umrlo več tisoč civilistov in iz pokola 8000 Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Obtožen je tudi napadov s kasetnimi bombami na Zagreb maja 1995, v katerih je umrlo sedem civilistov, najmanj 194 pa je bilo ranjenih. Haaško sodišče je že obsodilo več Perišičevih podrejenih. Perišič je bil na čelu vojske pod takratnim jugoslovanskim predsednikom Slobo-danom Miloševičem. Sojenje slednjemu se je po štirih letih zaradi smrti obtoženega končalo marca 2006. Tožilec Mark Harmon je včeraj pred haaškim sodiščem povedal, da je bil Perišič zvest podpornik Miloševi-čevega načrta oblikovanja Velike Srbije in eden njegovih glavnih sodelavcev. »General Perišič je izvrševal ukaze in povelja. Srbski vojski v BiH je dobavljal velike količine orožja,« je še povedal. Po mnenju Harmona obenem »dosledno ni izvrševal svojih dolžnosti glede preiskave in kaznovanja zločinov, zagrešenih s strani njegovih častnikov, ki se jih je polno zavedal«. (STA) SANKT PETERBURG - Nemška kanclerka Angela Merkel je po pogovorih z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom včeraj v Sankt Peterburgu menila, da je še prezgodaj, da bi zveza Nato dodelila Ukrajini in Gruziji akcijski načrt za članstvo (MAP). Bo pa na Natovem ministrskem srečanju decembra govor o oceni približevanja na tej poti, piše francoska tiskovna agencija AFP. »Stališče v korist čimprejšnjega članstva ni nemško stališče,« je pristavila Merklova in dodala, da se stališče Nemčija od Natovega aprilskega vrha v Bukarešti ni spremenilo. Povedala je tudi, da da želja za pridružitev zavezništvu ni edini kriterij za članstvo. Zveza Nato se je v Bukarešti odločila, da okrepi sodelovanje z Gruzijo in Ukrajino in da bosta državi nekoč lahko postali članici zavezništva, če bosta tako želeli. Tedaj se je sicer pričakovalo, da bosta državi dobili tudi MAP oziroma status kandidatke, vendar je bila že tudi obljuba o članstvu v prihodnosti dovolj za nejevoljo Rusije. Ruski predsednik je poudaril, da je Rusija pravilno ravnala v Gruziji, tamkajšnja vojna pa je izpostavila potrebo po novem mednarodnem varnostnem sistemu. Rusija je sicer priznala neodvisnost gruzijskih separatističnih regij Južne Osetije in Abha-zije, o čemer je Merklova dejala, da je to nesprejemljivo za Zahod. Izrazila pa je upanje, da bodo mednarodni pogovori konec tega meseca prispevali k rešitvi vprašanja. Nemška kanclerka in ruski predsednik sta predtem v Sankt Peterburgu sodelovala na nemško-ruskem razvojnem forumu, kjer sta prav tako stala na nasprotujočih si bregovih glede posledic gruzijske krize. Merklova je kritizirala Medvedjeva in rusko vlado zaradi ostre politike do Gruzije. »Ruski odziv na ta konflikt je bil nesorazmeren. Ruski strani pa smo tudi dali vedeti, da je potrebno sedaj vzpostaviti zaupanje,« je povedala Merklova. Pri tem je kot prvi korak navedla umik vseh ruskih sil z gruzijskega ozemlja do 10. oktobra. To bi bilo v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja, ki sta ga ob posredovanju Evropske unije sklenili Gruzija in Rusija. Medvedjev pa je gruzijski napad na separatistično regijo Južno Osetijo označil za agresivni nacionalizem, mednarodne trditve, da je bila v konfliktu napadalka Rusija, pa je označil za nepošteno propagando. Sogovornika sta v okviru nemško-ruskega razvojnega foruma govorila še o gospodarskih temah, predvsem finančni krizi, s katero se trenutno soočajo zlasti ZDA. Ruski predsednik je dejal, da se je končalo obdobje ameriške gospodarske prevlade v svetu, slednji pa sedaj potrebuje novi in pravičnejši finančni sistem. Po njegovih besedah je potrebno sodelovati skupaj v smeri izgradnje novega in pravičnejšega finančno-ekonomskega sistema, ki bo temeljil na načelih multipolarnosti, vladavine prava in upoštevanja skupnih interesov. (STA) ZAGREB - Obtožen zlorabe položaja Avstrija včeraj izročila Hrvaški generala Zagorca ZAGREB - Ob močnem policijskem spremstvu so včeraj v zagrebški pripor privedli upokojenega hrvaškega generala Vladimirja Zagorca, ki je z letalom prispel z Dunaja, potem ko se je Avstrija odločila za njegovo izročitev Hrvaški. Zagorec je osumljen zlorabe položaja v 90. letih, ko je bil namestnik obrambnega ministra zadolžen za nakup orožja. Kot poročajo hrvaški mediji, so Zagorca pripeljali v koloni policijskih vozil, medtem ko so nad zaporom Remetinec krožili policijski helikopterji. Okoliške ceste so bile zaprte za promet. Hrvaški mediji poudarjajo, da Zagorec ne bo imel posebnega statusa v priporu, kar so sicer zahtevali njegovi odvetniki. Njegov hrvaški odvetnik Zvonimir Hodak je zahteval posebne varnostne ukrepe za svojega varovanca, ker je po njegovem mnenju Zagorčevo življenje na Hrvaškem v nevarnosti. S tem argumentom so skušali izročitev preložiti tudi generalovi avstrijski odvetniki, vendar pravosodje v Avstriji ni ugodilo njihovim zahtevam. Avstrija je izročila Zagorca leto in pol potem, ko je bila za njim razpisana mednarodna tiralica. Posebne enote avstrijske policije so ga prejšnji petek prijele na Dunaju, kjer je živel od leta 2000. Na Hrvaškem pričakujejo, da ga bo preiskovalna sodnica Erna Dra-ženčič zaslišala v petek. Draženčičeva je lani tudi sprožila preiskavo proti Za-gorcu in mu določila pripor. Zaenkrat velja njena odločitev o enomesečnem priporu, ki jo je izrekla marca lani. Hrvaška sumi 45-letnega Za-gorca, da je leta 2000, potem ko je zapustil položaj namestnika obrambnega ministra, iz trezorja ministrstva vzel dve torbi z dragulji, vrednimi najmanj pet milijonov dolarjev. Generala Za-gorca so Dunaju prvič aretirali že v začetku marca lani, nato pa so ga proti plačilu milijona evrov varščine izpustili. (STA) / ITALIJA Petek, 3. oktobra 2008 21 FINANČNA KRIZA - Gospodarski minister Giulio Tremonti v poslanski zbornici Za italijanske banke IMIGRACIJA Maroni: Romi so tveganja dokaj omejena seseijo Opozicija zahteva številke - Istatovi podatki o poslabšanju javnih računov RIM - Primanjkljaj narašča, primarni presežek se niža, dotok prihodkov se je upočasnil, poraba pa raste - to je vse prej kot rožnat okvir gibanja italijanskih javnih financ, ki ga je včeraj objavil statistični zavod Istat. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je proračunski primanjkljaj dosegel 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za dober odstotek več kot v enakem lanskem obdobju, ko je znašal 1,5 odstotka. Finančni minister Giulio Tre-monti ob tem opozarja na težave, v katerih se nahaja gospodarstvo zaradi neugodne konjunkture, vendar potrjuje vse zaveze iz vladnega programa, vključno z znižanjem davčnega pritiska. Tremonti je italijanski gospodarski položaj orisal včeraj v poslanski zbornici, kjer je izpostavil, da so javni računi pod močnim vplivom neugodnega ekonomskega ciklusa. Konjunkturo po njegovih besedah označuje visoka stopnja negotovosti, zato je prva skrb vlade ta, da zaščiti javnofinančna gibanja. To pa ne pomeni, da bo vlada pozabila na obljubo po znižanju davkov: »Stabilno in zaznavno znižanje davčnega pritiska je eden temeljnih ciljev vlade, ki ga sicer v teh prvih petih mesecih ni bilo mogoče uresničiti, ker se je križal s potrebo po zavarovanju javnih računov. To namreč ni samo prioriteta vlade, ampak tudi obljuba, ki jo je Italija dala Bruslju.« Ob tem je minister izrazil prepričanje, da bo sanacija javnih financ, ki je v teku, skupaj s federalistično davčno reformo in z izboljšanjem ekonomskega ciklusa omogočila »sprostitev sredstev, ki bodo do konca mandatne dobe privedla do znatnega zmanjšanja davčnega pritiska za državljane in za podjetja«. Tremonti je potem opozoril na odločitev vlade, da za zasuk negativnega trenda ukrepa na področju porabe: »Za razliko od preteklosti se s triletnim proračunskim manevrom politika omejevanja javne porabe razvija po eni strani prek realnega triletnega programiranja tega omejevanja, po drugi strani pa z ukrepanjem ne samo pri diskrecijskih kriterijih, ampak tudi pri zakonodajnih mehanizmih porabe.« Gospodarski minister se je v poslanski zbornici ustavil tudi pri mednarodni finančni krizi in zagotovil, da so tveganja za Italijo oziroma za njene banke in zavarovalnice omejena. Banke imajo dovolj likvidnosti, odbor za stabilnost trgov pa je iz previdnosti sklenil nepretrgano opazovanje položaja. Za zaščito italijanskega trga pred špekula- Finančni minister Giulio Tremonti med včerajšnjim posegom v poslanski zbornici ansa tivnimi napadi zaradi trajanja krize mednarodnega finančnega sistema pa je minister v dogovoru z guvernerjem centralne banke sprejel zavezo, da bo vzpostavil ustrezne ukrepe za zajamče-nje stabilnosti bančnega sistema in za zaščito varčevalcev. Proti krizi finančnih trgov se Italija po ministrovih besedah giblje v tesni povezavi z glavnimi partnerji in v različnih institucijah, v prvi vrsti v okviru EU in G8. Nekateri načrtovani ukrepi bodo izvedeni na kratek rok, drugi pa bodo bolj dolgoročni, je povedal minister, ko se je nanašal na ukrepe, ki so bili dogovorjeni na ravni EU in evrosku-pine. Tremontijev nastop v poslanski zbornici ni zadovoljil zelo kritične opozicije, ki ministru očita, da ni postregel s podatki in da je po koncu svojega govora odšel iz zbornice, ne da bi odgovoril na vprašanja poslancev. Vse tri opozicijske stranke (PD, IdV in UdC) so Tremontijev nastop opredelile kot »birokratski in žaljiv do parlamenta« in zahtevale od predsednika zbornice Fi-nija, naj pokliče premiera Berlusconija. Iz vladnega zavezništva včeraj ni bilo odzivov na napade, ki jih je bil deležen Tremonti, saj je prevladalo prepričanje, da so kritike popolnoma instrumentalne in v funkciji protivladnega protesta, ki ga Demokratska stranka pripravlja za 25. oktober. ALITALIA - Proti načrtu sanacije Ryanair vložil pritožbo v Bruslju FIRENCE - Med gradnjo tretjega pasu avtoceste pri Mugellu Delavci zgrmeli v smrt Trojica je delala na ploščadi, ki je z 20 metrov višine nenadoma treščila na tla FIRENCE - Trije mrtvi delavci je tragičen obračun nesreče pri delu, ki se je zgodila včeraj pozno popoldne na gradbišču tretjega pasu avtoceste Milan-Rim v bližini odcepa za Mugello. Delavci - dva iz Kalabrije, stara 26 in 49 let, eden iz Neaplja, star 45 let - so se nahajali na viseči ploščadi v neposredni bližini enega od stebrov novega viadukta avtoceste, ko je ploščad nenadoma zgrmela s kakih 20 metrov višine na tla. Vsi trije delavci so pri priči umrli, medtem ko naj bi se četrti delavec, ki se je ob nesreči nahajal na ploščadi, rešil, ker se je pravočasno prijel za rob stebra. Družba Autostrade je takoj po nesreči izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje sorodnikom umrlih in pojasnila, da dela na avtocesti izvaja podjetje Toto, predsednik katerega je Carlo Toto, sou-pravljalec avtocest A24 in A25 in ustanovitelj letalske družbe AirOne. DUBLIN - Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je včeraj pri Evropski komisiji vložil pritožbo zoper italijanski načrt za rešitev italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. V Ryanairu so mnenja, da je načrt prerasel v nezakonito zaščito neuspešnih podjetij s strani državnih vlad. »To je zadnji in verjetno najbolj kričeč primer, kako italijanska vlada naredi vse, kar je potrebno, da zaščiti svojega propadlega letalskega prevoznika,« je povedal direktor Ryanaira Jim Callaghan. Načrt predvideva, da bo CAI prevzel Alitaliino potniško dejavnost in jo združil z drugo največjo italijansko letalsko družbo Air One. Poleg tega naj bi kot manjšinskega delničarja v Alitalio privabil še kakšnega tujega letalskega prevoznika, omenja se Air France-KLM in Lufthanso. Alitaliin dolg pa bodo zajeli pod družbi-ne ostale dejavnosti, ki jih bodo likvidirali. Okrog 12.500 zaposlenih bo CAI ponovno zaposlil, medtem ko bodo odpustili oziroma prezaposlili 3250 uslužbencev. V celoten projekt bo konzorcij CAI vložil milijardo evrov. V Ryanairu dodajajo, da Bruselj ni uspel uveljaviti evropskih pravil glede državnih pomoči že v primerih letalskih družb Olympic, Air France in Lufthansa. Poudarjajo še, da bodo, če bo komisija podprla načrt za Alitalio, primer predložili Sodišču Evropskih skupnosti. v Španijo RIM - Po uvedbi ostrih pravil v boju proti priseljevanju in kriminalu veliko Romov zdaj zapušča Italijo in se seli v Španijo, ugotavlja notranji minister Roberto Maroni, sicer avtor spornega popisa Romov, ki živijo v zasilnih bivališčih v Italiji, in predloga o uvajanju prstnih odtisov. »Štetje je v zadnji fazi. Menimo, da se je v Italiji zadrževalo 120 tisoč Romov. Sedaj jih je veliko manj. Številni so se prostovoljno preselili v bolj permisivno Španijo (premiera Joseja Luisa) Za-patera,« je v pogovoru za italijanski tednik L'Espresso povedal Maroni. Kot je še dodal, so med popisom našli Rome z romunskim in italijanskim državljanstvom, neromske tujce, pa tudi Italijane. Kot »dramatičen vidik« je izpostavil dejstvo, da je polovica mladoletnikov, ki živijo v barakarskih naseljih, brez staršev. »Poslali jih bomo v šolo,« je zagotovil Maroni. Obenem je minister za notranje zadeve ponovno zavrnil očitke, da naj bi bil popis Romov pobuda z rasističnim ozadjem, kot so poudarile stranke opozicije in številni mediji. »Ze dvajset let se Severna liga sooča z očitki rasizma. Gre za predsodek, ki nima nikakršnega učinka na javnost, saj ta dobro ve, da nismo sovražni do tujcev,« je še poudaril minister, ki je prepričan, da ima pri svojih ukrepih široko podporo državljanov. V preteklih mesecih so veliko prahu dvignili ukrepi Ber-lusconijeve vlade v boju proti nezakonitemu prisiljevanju in zvišanju stopnje kriminala. Med drugim je na ostro kritiko naletel prav popis v Italiji živečih Romov in odvzem njihovih prstnih odtisov. Maroni je ob tem zagotovil, da se italijanska politika za imigracijo zgleduje po evropski politiki. »Vse odločitve, ki jih je sprejela vlada, so v skladu in sozvočju z evropskimi normami,« je zagotovil minister, ki zagovarja formulo najvišjih stopenj integracije in sočasno največje strogosti in preganjanja nezakonitega priseljevanja. rim - Nasilje Mladi Italijani so pretepli Kitajca RIM - Skupina mladih je v rimski četrti Tor Bella Monica do krvi pretepla 36-letnega Kitajca, ki je na postajališču čakal avtobus. Sprejeli so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlom nosnice in več udarcev po glavi. Nasilnemu dogodku je prisostvoval občinski svetnik Demokratske stranke Dario Nanni, ki je povedal, da se je dogajanje odvilo bliskovito. Skupina mladoletnih fantov je brez razlogov obkolila Kitajca, ga zmerjala z rasističnimi psovkami in ga večkrat udarila. Nato se je razbežala, mestni redarji pa so tolpo kmalu zatem odkrili. Gre za nasilneže in vandale, ki že nekaj časa ustrahujejo tamkajšnje prebivalce in se znašajo predvsem nad tujci. Pred nekaj dnevi so najbrž isti nasilneži zmerjali in napadli dva Afričana. Petek, 3. oktobra 2008 Št. 25 (78) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia in Maja. e-mail: klop@primorski.it mladi podjetniki Vzpon do uspeha I know the price of success: dedication, hard work, and a strong devotion to the things you want to see happen. (Poznam ceno uspeha: vnema, trdo delo in močna vdanost do stvari, ki želiš, da se uresničijo.) Frank Lloyd Wright V današnjih časih je večkrat govor o delu in o problematikah, ki so s tem povezane, zlasti pri mladih je ta tematika zelo aktualna. V Italiji si večkrat ustvarjamo zgrešene predstave o vzponu do uspeha, veliko vidnih italijanskih osebnosti je doseglo uspeh brez lastnih zaslug. Ti dajejo zgrešen vzor mladim in jih ne spodbujajo k razvijanju lastnih zmožnosti. Klop je sklenil, da bo poizvedoval pri mladih zamejskih podjetnikih o njihovem delu, o delovanju v sklopu manjšine in o bodočih načrtih. Naši interv-juvanci so nam pritrdili, da država ne nudi velike pomoči mladim za razvoj njihovih dejavnosti. Samo z vztrajnostjo in zaupanjem v lastne sposobnosti se lahko uveljavimo v delu in zlasti v življenju. Intervjuvanci so nam odgovorili na naslednja vprašanja: Predstavi se in opiši svojo šolsko in delovno kariero. Opiši svojo službo. Katere so bile začetne težave pri odprtju svojega podjetja? Kaj meniš o odnosu država/podjetje? Se ti zdi, da si s svojim delom pripomogel slovenski skupnosti? Kateri so tvoji nadaljni projekti? Katerim zgledom bi morali danes slediti mladi, da bi uveljavili na delovnem področju? SARA ILIČ, 27 let 9L . f H i i mr IF Salon nudi solarij in tretmaje za nego telesa in obraza, pri tem pa mi pomagata dve mladi uslužbenki. Delo me zelo veseli, ker sem stalno v kontaktu s strankami vseh starosti. Preden bi lahko odprli salon, sva s fantom Danijelom imela težave s fi-nansiranjem, nato pa pri iskanju zmožnih uslužbencev. Moram priznati pa, da sva imela srečo z iskanjem prostora. Na srečo nisva imela birokratskih težav z odprtjem salona, občina pa nama ni prišla naproti z informacijami, kako sva se morala ravnati, da bi uresničila najin projekt. Slovenski skupnosti pripomorem tako, da nudim delo mladi zamejki. Da, v mislih imam kar nekaj projektov, ki jih trenutno ne bi rada odkrila, toda boste kar kmalu zvedeli več o tem... Kot ključ uspeha postavljam dobro voljo, študij pa mora biti pomembna podlaga, saj se moraš natančno izpopoljnevati za delo, za katerega si se odločil. ALBERT TUL, 32 let Doma sem iz Bazovice, veliko let sem stanovala v mestu, trenutno pa prebivam v Gropadi. Obiskovala sem jezikovni licej, sedaj pa končujem študije stikov z javnostjo. Kar nekaj let sem delala v baru pri Boru, hkrati sem prevajala tekste. Leta 2006 sem odprla beauty salon Body Fashion na Opčinah in obiskovala sem tečaje kozmetike v Kranju. V svojem salonu opravljam najrazličnejša opravila, od upravljanja do manikure, v kar sem se specializirala. Doma sem iz Mačkolj, kjer živim z ženo Eliso in hčerko Veroniko. Obiskoval sem trgovski poklicni zavod Žiga Zois, nato pa tečaje na Zavodu SDZPI. Leta 1998 sem odprl svoje podjetje poprave in vzdrževanja računalnikov ter računalniške opreme AT Consulting. Še vedno obiskujem izpo-polnjevalne tečaje, tudi v ZDA. Moj posel je vedno zanimiv, ker se vsak dan rojevajo novi problemi; ti predstavljajo zame izziv, da jih v najkrajšem času razrešim. Začetne težave sem imel zaradi birokracije, dokumentov in dovoljenj za opravljanje dejavnosti, in pri vodenju knjigovodstva, ker nisem še bil dovolj izkušen. Trenutno država ne podpira malih podjetnikov in s celo vrsto zakonov obremenjuje tudi najenostavnejša opravila. Podjetnik ne more opravljati sam, toda je prisiljen obrniti se do pristojnih služb, seveda proti plačilu, ki temu sledijo. Slovenski skupnosti sem pripomogel tako, da sem uporabnikom umestil slovenski jezik in črke v italijanske programe. Dandanes je to zelo enostavno, zato bi lahko razvili debato, zakaj italijanska država pri javnih pismih ne uporablja šumnikov. Danes lahko popravljam na daljavo, se pravi direktno iz pisarne, 70% računalniških okvar. Moj prihodnji načrt je zvišati ta procent, tako da bom zmožen rešiti okvaro ob prvem klicu klien-ta. Uspeh je mogoče doseči s trdnostjo lastnih prepričanj, temeljnega pomena je tudi poznanje angleščine. Rad bi svetoval film Pirates of Silicon Valley, ki predstavlja življenje in uspeh mladih Billa Gatesa in Stevea Joba, ustanoviteljev podjetij Microsoft in Apple. MARKO KARIŠ, 28 let trst Spoznavajmo umetnost Dvajsetega oktobra bo odprla svoja vrata šola Scuola Libera dellAc-quaforte »Carlo Sbisa«, ki jo bo vodil umetnik Franco Vecchiet. Vpisnine so še odprte, za dodatne informacije pa lahko kličete na telefonsko številko 040/6705200 ali pišete na poštni naslov corsi@unipoptrieste.it. Klop seveda ni izgubil priložnosti in je obiskal znanega slovenskega umetnika Vecchieta ter ga povprašal kdaj je nastala šola, kako bodo potekali tečaji ipd. Intervju bomo objavili v naslednji številki, bralce, ki imajo radi umetnost, pa spodbujamo, da ne zamudijo take priložnosti! Doma sem s Peska. Maturiral sem na trgovskem poklicnem zavodu Žiga Zois, nato pa sem leto dni obiskoval tečaj gospodarskega poslovanja. Dve leti sem delal na gospodarskem združenju, nato pa v domači restavraciji. Leta 2004 smo odprli Picerijo in Pivovarno Kariš, lahko se pohvalimo tudi hotelom. Že zjutraj sem zaseden s hotelom, popoldne z restavracijo in zvečer s pi-cerijo. Večjih težav nisem imel, toda moral sem se navaditi na ritem dela, na nov prostor in na način, kako streči gostom. Med državo in samostojnim podjetjem ni velikega sodelovanja. Lahko bi trdil, da ima država negativen vpliv na mlade podjetnke, ker jih pretirano davčno obremenjuje. V restavraciji so vsi zaposleni slovensko govoreči. Nekaj imamo v načrtu in upamo, da bomo to uresničili. Moj zgled so starši, ki so iz gostilne uspeli pridobiti restavracijo in hotel. Upam, da bom tudi sam nadaljval po njihovi poti. UROŠ GRILANC, 27 let m ■m ' ¥ Doma sem iz Repna. Končal sem znanstveni licej Franceta Prešerna, nato pa pričel s študijem komunikacijsih ved na tržaški univerzi, ki sem ga nato opustil. Delal sem pri podjetju Illy, leta 2004 sem v Sežani s sodelavci odprl podjetje Dotcom za sisteme za avtomatizacijo notranjih procesov raznih strojev. Vodim podjetje in sem aktiven zlasti na področju prodaje. Začetne težave smo imeli pri fi-nansiranju zaradi omejenega kapitala, kar nas je oviralo pri odprtju podjetja. Država nam je začetno nekaj pomagala, tako da smo dobili prispevek za mlade podjetnike. Med sodelavci našega podjetja so tudi Slovenci. Mladi bi se morali odločiti za delo, ki jih veseli; delati morajo z vnemo, študij je pri tem zelo pomemben. Važne so mednarodne izkušnje kot npr. Erasmus in delovna praksa v tujini, ki veliko obogatijo. ERIK SANCIN, s6 ,et Doma iz Mačkolj. Končal sem sredjo šolo na Katinari, do osemnajstega leta sem delal pri podjetju Furlan RMA, dokler ni firma zaprla in sem odprl lastno podjetje v Mačkoljah, ki se ukvarja s proizvajanjem rezervnih delov za stroje. V svojem podjetju se ukvarjam z nabavo, prodajo, računi. Na začetku sem imel nekaj finančnih težav, ki sem jih premostil. Država mi ni nudila nobene pomoči. Slovenski skupnosti pomagam tako, da nudim finančno pomoč kulturnim društvom. Moj bodoč projekt je razšititev dela po Furlaniji - Julijski Krajini, nato pa po Italiji. Mladim bi svetoval korektnost in vztrajnost pri delu. Klop svetuje. Knjigo II racconto del Vajont, pisateljev Marco Paolini in Gabriele Vacis. Študentski abonma gledališča Rossetti: študentom so na razpolago številne ponudbe! Ljubitelje klasične glasbe bo prav gotovo zanimala ponudba simfonične sezone Verdi. Ob sobotah si lahko mladi pod šestindvajsetim letom starosti nabavite listke za parter. Cena je 5 evrov. Kupite jih lahko pri blagajni od 17.00 ure dalje. Letos bo Tone Pavček praznoval osemdeseti rojstni dan. Vsem svetujemo, da si ob tej priložnosti preberejo vsaj eno njegovo pesniški zbirko. DD Klop svetuje nakup nepremičnin po odlični ceni v Gruziji. Pestro dogajanje v okolici! Obisk galerije Illy na Nabrežju. Razstava bo odprta do 11. oktobra. Kam ta konec tedna? Danes ■ Mega žur v Nikoli več pu-bu, Izola, gost Dj Mr.Marko Jutri ■ Bellavita bar - Dj Lio, Koper ■ Dj set Coldcut, Festivalna dvorana, Vilharjeva 11, LJ (vstop 23€) ■ Rex Cafe Gourmet - Dj Stinger, Galerija Protti 1 od 18:30 dalje (vstop prost) ■ Dj Benzur, Trg Sv.Antona 2 od 19:00 dalje (vstop prost) Nedelja ■ Beppe Grillo, turneja Delirio, Palatrieste / PRIREDITVE Petek, 3. oktobra 2008 23 trst - V galeriji LipanjePuntin Od jutri na ogled fotografije Slovenca Primoža Bizjaka V tržaški galeriji LipanjePuntin (Ul. Diaz 4) bodo jutri zvečer ob 19. uri odprli razstavo slovenskega fotografa Primoža Bizjaka z naslovom "Focus on the Invisible" 32-letni Bizjak, ki je doma iz Šempetra pri Gorici, sodi v mlajšo generacijo slovenskih fotografov, s svojo ustvarjalnostjo pa se KOBARID Na ogled Foto dnevnik Petra Naglica Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju je sinoči v svojih prostorih v Kobaridu odprla razstavo o italijanskih vojnih ujetnikih v prvi svetovni vojni, ki so jo sicer pripravili v Mestnemu muzeju Ljubljana. Postavitev prinaša izbor fotografij iz albuma slovenskega vojaka in fotografa Petra Nagliča, so sporočili iz fundacije. Foto dnevnik Petra Nagli-ča, kot je podnaslovljena razstava, ki bo v Kobaridu na ogled do 16. novembra, ponuja zgodbo o vojnih ujetnikih na Ljubljanskem gradu. Razstavljene fotografije namreč predstavljajo delovni vsakdan ujetnikov in njihov prosti čas, saj so imeli na gradu tudi svoj orkester in gledališko skupino, ki so ju sestavljali izključno italijanski vojni ujetniki. Te so v Ljubljano pripeljali s Soške fronte. Naglič, rojen v bližini Ljubljane, se je sredi vojnih grozot znašel leta 1914, ko se je uvrstil med 59 milijonov v prvi svetovni vojni mobiliziranih evropskih vojakov. Predvsem zaradi šibkega zdravja mu je bila prihranjena bridka izkušnja fronte, saj je ostal v Ljubljani. V začetku leta 1916 je bil dodeljen stražarski enoti karantenske postaje na Ljubljanskem gradu, kjer je lahko v fotografski objektiv ujel vsakdanje življenje vojnih ujetnikov, so sporočili iz fundacije. Naglič je za sabo pustil preko 800 negativov na steklu in nad 3000 negativov na filmu ter tako nevede ustvaril eno pomembnejših fotografskih zbirk Ljubljane v prvi svetovni vojni. Gre za pomemben dokumentarni presežek, so prepričani v Mestnem muzeju Ljubljana. Muzej je sicer v sodelovanju z založbo Modrijan avgusta lani izdal dvojezično, slovensko-itali-jansko knjigo Petra Nagliča z naslovom Moje življenje v svetovni vojni 1914-1918: Fotodnevnik vojaka. V njej je objavljenih okoli 200 fotografij iz vojnega časa ter Nagličevi dnevniški zapisi. (STA) uveljavlja tudi v tujini, posebno v Italiji (del svojih študij je opravil v Benetkah) in Španiji, kjer občasno tudi živi. V tržaški galeriji bodo na ogled predvsem fotografije, ki jih je avtor posnel v Madridu, kjer je skušal najti skupna izhodišča in točke med urbanim propadom in željo po gibanju ozi- roma eventualnem urbanistično-grad-benem obnavljanju. Bizjakova razstava (postavil jo je Riccardo Caldura) sodi v sklop pobud Triestefotografia, LipanjePuntin ar-tecontemporanea in Jarach Gallery. Tržaška razstava bo na ogled do 25. novembra. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fresuja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. V petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 16.30, od srede, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. Jutri, 4. oktobra, ob 16. uri bo pri Svetilniku zmage v Barkovljah predstava »Bor-desando bordesando« (»maldobrie« s pesmimi Carpinterija in Faragune). Organizatorja: Tržaška pokrajina in društvo Amici della Contrada. Vstop prost. V slučaju slabega vremena bo predstava v ponedeljek, 6. oktobra, ob 16. uri. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Murari. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. KOSTANJEVICA NA KRASU Kulturni dom V nedeljo, 5. oktobra 2008 ob 19. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / V četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / danes, 3. oktobra, ob 19.00, jutri, 4. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 19.00 W. Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / danes, 3., v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 3. in jutri, 4. oktobra, ob 19.30. Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v torek, 7. in v sredo, 8. oktobra, ob 19.30, v četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri ter v petek, 10. oktobra, ob 19.30. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / danes, 3., jutri, 4., v sredo, 8. in v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / v četrtek, 9., in v petek, 10. oktobra, ob 18. uri. Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Boris Kobal v režiji Jaše Jamnika. Danes, 3. oktobra, ob 20.30, jutri, 4. oktobra in v soboto, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Schönberga, Brahmsa in R. Straussa / nastopa orkester in zbor Gledališča Verdi pod vodstvom Asherja Fischa, solist: Pietro De Maria (klavir); recitatorka: Virginia Gaz-zolo. Danes, 3. oktobra, ob 20.30 (red A) in jutri, 4. oktobra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V torek, 7. oktobra, ob 19. uri / koncert Policijskega orkestra ob 60-letnici. V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / ljudski dobrodelni večer v glasbi in plesu v spomin na Stojana Petarosa. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 3. oktobra, ob 19.30 / dvorana Slovenske filharmonije / koncert Cuarteta Casals (Španja). Danes, 3. oktobra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / »Tango maldito« - nastop skupine Melingo (Argentina). V torek, 7. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Bamberški Simfoniki. Dirigent: Jonathan Nott; solist: Oleg Meisenberg (klavir). V četrtek, 9. in v petek, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Du-bravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 7. oktobra ob 20.30 nastopa Lucia Pulido (Bogota, New York). V torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg). V torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York). SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v petek, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v pettek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Artefatto 2008 - Blitz estetico / skupinska razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled do 5. oktobra v naslednjih razstavnih mestih: Dvorana Umberto Ve-ruda v Palači Costanzi (Piazza Piccola 2), Dvorana Arturo Fittke (Piazza Pic-cola 3), Občinska razstavna dvorana (Trg zedinjene Italije 4) in v Topli gredi v parku Vile Revoltella (Ulica de Marchesetti 37). Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. OPČINE V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo jutri, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje skupinske fotografske razstave »Fotosrečanje 2008«; na ogled bo do 18. oktobra. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladi-mirja Segalle. Urnik: do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 24 Petek, 3. oktobra 2008 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Udinese se je skozi šivankino uho uvrstil v fazo skupin pokala Uefa Handanovič se je izkazal pri loteriji enajstmetrovk Borussia Dortmund je drugi zadetek dosegla šele v 92. minuti Udinesejev nogometaš Gokhan Inler skuša zaustaviti Hajnala, ki je sinoči v Vidmu dvakrat premagal slovenskega vratarja Samirja Handanoviča ansa Udinese - Borussia Dortmund 4:5 (0:2, 0:1) STRELEC: Hajnal v 45. in 92. min. UDINESE (4-3-3): Handanovič, Ferronetti, Coda, Domizzi, Pasquale (Lukovic), Inler, D'Agostino, Isla, Pepe, Floro Flores (Sanchez), Di Natale (Quagliarella). Trener: Marino. BORUSSIA (4-3-1-2): Wieden-feller, Schmelzer, Subotic, Kovac, Lee, Blaszcykowski, Kehl, Fringe (Sahin), Hajnal, Tinga (Valdez), Frei (Sadrijaj). Trener: Klopp. VIDEM - Udinese je skozi šivan-kino uho le napredoval v fazo skupin pokala Uefa. Sinočnja tekma ni bila primerna za srčne bolnike. Po rednem delu tekme je nemška Borussia dosegla dva zadetka, kot Udinese na prvi tekmi v Nemčiji. Po podaljških so bile na vrsti enajstmetrovke, pri katerih so bili nogometaši furlanskega kluba natančnejši (4:3). Quagliarella, Inler, Pepe in Lukovic so zadeli v polno. Zgrešil je le Domizzi. Junak tekme je prav gotovo bil slovenski vratar Samir Handanovič, ki je Nemcem ubranil kar dva kazenska strela. Trener Marino se je na koncu maratonske tekme končno lahko oddahnil. Borussia iz Dortmunda je že v uvodnih minutah dokazala, da je prišla na gostovanje v Videm z jasnim namenom, da spreobrne izid v svojo korist. Ze po samih treh minutah je moral vratar Handanovič kar dvakrat odločilno posredovati. Še posebno spektakularna je bila Samirjeva obramba po strelu z glavo Švicarja Freia. Udi-nese se je v glavnem branil in skušal presenetiti v protinapadu. Marinova taktika se ni obrestovala. Pred koncem polčasa, v 45. minuti, je Borussia po-vedla z golom Hajnala. V drugem polčasu sta oba trenerja potrdila enajsterici, ki sta igrali v prvem polčasu. Udinesejevi nogometaši so se opogumili in so igrali bolj napadalno. Trener Marino je v ogenj poslal Quagliarello, ki pa sinoči ni bil najbolj učinkovit. Ko je vse kazalo, da bo Udinese le zdržal, je v 92. minuti gostitelje in domače navijače še drugič kaznoval Hajnala. DRŽAVNI POKAL - Izid: Genoa -Ravenna 2:1 (Pettinari v 57., Milito v 85. in 92. min.). V osmini finala bo Genoa igrala proti Interju. LEGROTTAGLIE - 32-letni branilec Juventusa Nicola Legrottaglie je s turinskim klubom podaljšal pogodbo do leta 2011. ostali Sampdoria in Milan naprej Napoli izpadel KAUNAS/ZÜRICH - Sampdoria in Milan sta se brez večjih težav uvrstila v fazo skupin pokala Uefa. Zreb bo v torek v Nyonu v Švici. Sampdoria je sicer k Baltiku odpotovala z zalogajem petih golov. Prva tekma v Genovi se je namreč končala 5:0. Mazzarijevi varovanci so premoč potrdili tudi včeraj. Zmagali so z 2:1. Gostitelji so povedli v 17. minuti. Genov-čani so izenačili v drugem polčasu s Fornarolijem (v 6. minuti). Sedem minut kasneje pa je zmagoviti zadetek dosegel Bonazzoli. V fazo skupin se je uvrstil tudi Ancellotijev Milan, ki je slavil zmago z 1:0. Zmagoviti zadetek je v 70. minuti dosegel Andrej Šev-čenko. Trener Ancelloti je tokrat v napadu zaupal tudi Ronaldinhu, ki je ukrajinskemu napadalcu podal odločilno žogo. Milan je vseskozi držal vajeti igre v svojih rokah. Rejev Napoli pa je v gosteh izgubil proti lizbonski Benfici z 2:0 (strelca: Reyes in Nuno Gomes) in se tako ni uvrstil v skupinsko fazo pokala Uefa. doping Dve leti kazni za Riccoja RIM - Italijanski olimpijski komite (CONI) je zaradi zlorabe dopinga z dvoletno prepovedjo nastopanja kaznoval kolesarja Riccarda Riccoja. Slednjega so pri nečednem početju ujeli na letošnji dirki po Franciji, v njegovem telesu so našli sledi eritropoetina.Štiriind-vajsetletni Ricco, ki je sprva zanikal obtožbe, je med zaslišanjem na policiji priznal jemanje nedovoljenih poživil, zato so mu prepovedali nadaljevanje francoske pentlje, »nogo« pa so mu dali tudi pri ekipi Saunier-Duval. Ricco je bil po izreku kazni razočaran, saj je upal, da bo njegovo priznanje prispevalo k milejši kazni. CONI je Riccoju sicer res znižal predvideno dveletno kazen zaradi uporabe dopinga za šest mesecev, toda obenem so v krovni italijanski športni organizaciji dodali šest mesecev, ker je Ricco med pripravami obiskal suspendiranega zdravnika Carla Santuccioneja, že pred tem obtoženega nedovoljenega prometa s prepovedanimi sredstvi. Tako je Ricco spet prišel do skupne kazni dveh let. »Razočaran sem in počutim se povsem potolčenega. Pričakoval sem več razumevanja. Toda naredil sem napako in zanjo moram plačati,« je dejal Ricco. Njegova odvetniška ekipa je že napovedala pritožbo na Mednarodno športno razsodišče (CAS) v Lozani. Če slednje ne bo spremenilo odločitve, se bo kazen Riccoju iztekla 30. julija 2010. POLETNI SPEKTAKLI IN DOPING Veliko športa, en skupni imenovalec Dimitrij KriZman Ko sem razmišljal o tem, kaj bi ponudil za prvo sezonsko branje na prostoru, iz katerega privilegirano trosim moje poglede na takšno in različno dogajanje v športu, sem skušal dobiti čim širšo temo, ki je skupni imenovalec večini dogajanja. Olimpijske igre, evropsko prvenstvo v nogometu, svetovna prvenstva vseh vrst: poletje je bilo radodarno z odmevnimi športnimi tekmovanji in žal sem med tistimi, ki v večini teh vidi eno skupno točko: doping Zanimivo, pri natanko enakem razmišljanju sem se zalotil tudi lani ali predlani. Z dopingom je pač tako. Če si do njega brezbrižen ali celo toleranten, ga sploh ne opaziš. Če pa imaš do njega odklonilen odnos, si nanj zelo pozoren. Tak sem tudi sam. Kot bivši, čeprav skromni nogometaš, sem med tistimi, ki vlogo »pomagal« v tem športu ne pripisuje odločilne teže. Verjamem, da razliko še vedno naredijo domišljija, tehnika in še kaj. Toda, ob odličnih igrah na evropskem prvenstvu, potem ko so vsi nogometaši prisegali, da je bila klubska sezona naravnost ubijalsko utrujajoča, si ne morem ne postaviti vprašanja: le kako so na EP vsi balonerji uspeli leteti po igrišču? Ni bilo znakov, da bi pretekli že maraton in pol! Šprinti so bili eksplozivni, igralci kot zamaški penine, ki zletijo v nebo, potem ko si steklenico še pretresel... Olimpijske igre so okronale dva velika junaka, Michaela Phelpsa in Usaina Bolta. Ameriški plavalec je na sedmih tekmah bil nepremagljiv, na eni še ni jasno, ali so mu pomagali ali pa je nasprotnik res imel »smolo«, da se je roba bazena dotaknil pred Phelpsom, toda prešibko. Ostaja dejstvo, da je v konkurenci, ki je v plavanju neprimerno hujša, kot jo je imel Spitz na muenchenskih olimpijadah, kot za stavo rušil svetovne rekorde in osvojil več zlatih kolajn kot legendarni ameriški Žid. Je Phelps bil »čist«? Vzemimo kot dejstvo, da je bil, ker dokazov o nasprotnem pač ni. Kaj pa so potemtakem drugi plavalci, ki so po eni tekmi utrujeni, da naslednji dan ne uspejo več plavati vrhunsko ali eno tekmo odpovejo v prid drugi? Če bi merilo bil Phelps, bi taki tekmovalci bili navadni amaterji, pa niso, ker tudi oni plavajo svetovne rekorde (čeprav ne serijsko), zmagujejo na olimpijadah in trenirajo približno toliko kot Phelps. In kaj reči o Boltu? Fant je v teku enega leta svoj osebni rekord toliko izboljšal, kolikor mnogi tekači (ki trenirajo toliko kot on.) ne uspejo v celi poklicni karieri. V obeh primerih se kar uvrstim med dvomljivce o neoporečnosti teh dosežkov in čakam, kaj po povedal čas. Kot v primerih neštetih športnih »junakov«, katerih krivde so prišle na dan post festum. Ne vseh, sicer. Eden je za cel čas kariere ostal uradno čist, se upokojil kot heroj in sedaj se celo pripravlja, da se bo vrnil, v imenu boja proti raku zmagal še kakšno kolesarsko dirko in se bril norca iz tistih, ki verjamemo, da so taki podvigi mogoči samo, če je zraven v športu prepovedana kemija. (dimkriz-man@gmail.com) ženska košarka - Jutri začetek elitne B-lige Interclub za uvod proti tržaški Ginnastici Pri miljskem društvu so pomladili ekipo - Pomožni trener je Matija Jogan Triestina se je letos precej okrepila in bo imela zelo dobro ekipo,« meni Jogan. »V prvem delu (do decembra) se bomo borili za uvrstitev v skupino za napredovanje. To se pravi za eno od prvih pet mest. Zadnje tri ekipe v skupini se bodo borile za obstanek.« Pri Interclubu skrbi za kondicijsko pripravo Paolo Paoli. (jng) TRST - Z jutrišnjim pokrajinskim der-bijem proti tržaški Ginnastici Triestini (ob 19.00 v športni palači PalaCalvola) bo milj-ski Interclub začel novo sezono v ženski košarkarski državni elitni B-ligi. Člansko ekipo, ki je lani izpadla iz A2-lige, in vse ostale mladinske ekipe (160 košarkarjev) milj-skega društva so sinoči predstavili v miljskem hotelu Lido. Predsednik Armando Caris se je »in primis« zahvalil vsem pokroviteljem (med katerimi je tudi Zadružna kraška banka) in javnim ter športnim oblastem. »Naš klub je letos praznoval 40 let delovanja, kar ni malo. Naša glavna skrb je delo z mladimi,« je poudaril Caris. Pri Interclubu že tretjo sezono trenira slovenski trener Matija Jogan, ki vodi ženske mladinske ekipe U17 in U15. Pri članski ekipi pa je pomožni trener (glavni je Mauro Trani). »Jaz sem nekako vez med mladinskimi in člansko ekipo. Pred tremi leti sem treniral ekipo U14. Kar nekaj teh igralk smo letos že vključili v člansko ekipo,« je dejal Jogan, ki bo tudi letos vodil deželno selekcijo FJK v okviru projekta »az-zurrina«. Cilj miljskega kluba ni čimprejšnja vrnitev v A2-ligo. »Letos smo precej pomladili ekipo in naša glavna skrb bo, da vse igralke čimbolj napredujejo. Z nami je letos ostala domačinka Jessica Cergol (milj-ska Slovenka op. ur.), ki bo prav gotovo med najboljšimi igralkami B-lige. Imela je veliko ponudb, toda odločila se je, da ostane v Miljah. Njena sestra Samantha pa bo letos igrala pri Senigalii, vedno v B-ligi,« je še dodal Jogan. V Interclubovi skupini nastopajo še tri deželne ekipe: tržaška Ginnastica Trie-stina, Scame iz Tržiča, pri katerem igra Openka Martina Gantar, in Palmanova, ki je lani napredovala uz B2-lige. »Ginnastica VESLANJE Trst-Zagreb Jutri in v nedeljo bo v San Giorgiu di Nogaro že tradicionalni veslaški dvoboj Trst - Zagreb, ki ga bodo priredili petnajstič, prva izvedba pa sega v leto 1972. Izmenično ga prirejajo na Hrvaškem (na reki Savi) in v naši deželi, običajno v Barkovljah. Namenjen je mladinskim kategorijam, Trst pa bo zastopala deželna selekcija. HITRA HOJA Fabio Ruzzier zmagal tudi v Dalmaciji Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je prejšnji konec tedna tekmoval na odprtem državnem prvenstvu Hrvaške, ki se je odvijalo v dalmatinskem kraju Galovac med Zadrom in Biogradom. Na 20 kilometrov dolgi progi je Ruzzier, v kategoriji veteranov, osvojil 1. mesto (čas 1.50:34). Drugi je bil Hrvat Haubrih (1.51:03). Ruzzier bo jutri in v nedeljo nastopil na balkanskem prvenstvu v Baru v Črni Gori. HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Tilia Olimpija - Linz 2:3. A1-liga: Asiago -Aquile FVG 5:3. kotalkanje Pecchiarijeva po »shortu« na 2. mestu V tržaški športni palači na Čarboli je v polnem teku Evropski pokal v umetnostnem kotalkanju. Včeraj so se tekmovalke v starostni kategoriji jeunesse pomerile v kratkem programu. Odlično se je odrezala slovenska kotalkarica v dresu tržaškega društva Jolly Martina Pecchiar, ki po dveminutnem nastopu zaseda 2. mesto (83,2 točke) z le 1,1 točke zaostanka za vodilno tovarišico v italijanskem moštvu Eleno Dalla Libera (84,3). Eden od petih sodnikov je Martini celo prisodil prvo mesto z oceno 8,6. Na tretjem in četrtem mestu sta repre-zentantki Slovenije Danja Čer-ne in Tina Ozebek, ki pa že precej zaostajata za vodilnima. (72,7 oziroma 72,4 točke). »S svojim nastopom sem zadovoljna, saj sem svoj program v celoti izpeljala brez večjih težav. Kako bo v prostem programu pa ne vem,« je povedala Martina, ki je na letošnjem državnem prvenstvu vsekakor dosegla za mesto boljšo uvrstitev od Dalla Libere. Skupno nastopa v kategoriji jeunesse 2 deklet, prestavljajo pa še Španijo, Anglijo, Nemčijo, Francijo in Nizozemsko. Dolgi program bo jutri, predvidoma od 17. ure dalje. Danes se bodo tekme v drugih kategorijah pričele ob 15. uri. / ITALIJA Petek, 3. oktobra 2008 25 KOŠARKA - Konec tedna pričetek prvenstva B-lige za amaterje Trst in Corno med protagonisti, Tržič in Gorica pa za obstanek Jan Budin pri Cornu di Rosazzo, Daniel Batich in Peter Sosič pa pri Falconstarju iz Tržiča Od jutri bodo na paket stopili tudi košarkarski B-ligaši (letos so B2-ligo preimenovali v B-ligo za amaterje). Našo deželo bodo v skupini A predstavljali štirje klubi in trije slovenski košarkarji, bivši igralci naših klubov. V Tržiču (Falconstar) bosta nove izkušnje v zahtevnem prvenstvu nabirala Peter Sosič (lani pri Acegas TS) in Daniel Batich (lani pri sicilskem Caniccatiju v B2-ligi). V novincu lige Cornu di Rosazzo, ki je v minuli sezoni napredoval iz državne C-lige, pa bo letos igral Jan Budin, ki je zapustil tržiško društvo. Deželne ekipe dopolnjujeta še Acegas Trieste in Nuova pal-lacanestro Gorizia. Ekipe iz Furlanije Julijske krajine so bile letos vključene v skupino z Lombar-dijo, Tridentinskim Gornjim Poadižjem in Piemontom, tako da nasprotnikov naši sogovorniki še ne poznajo. V prejšnjih sezonah je bila namreč FJK vključena v skupino z drugimi deželami srednje Italije. JAN BUDIN Dobiti moramo pravo ravnotežje Jan Budin se je zaradi težav pri trži-ški ekipi (še čaka na plačilo iz lanske sezone) pristopil h Cornu di Rosazzo: »V ekipi sem se dobro ujel: veliko mi pomagajo izkušnje in se zato na nova okolja prilagajam brez težav,« je potrdil Budin. Tudi s trenerjem Andreo Beretto nima težav, saj ga dobro pozna (Budina je treniral že v Gorici). Ocena svoje ekipe: »Smo izkušeni, a relativno starejši igralci. Prav zato smo veliko pozornosti usmerili predvsem kondicijski pripravi. Dobiti moramo pravo ravnotežje med izkušenostjo in našo fizično pripravo.« Prav starost igralcev bo namreč šibka točka furlanske ekipe, ki ima v svojih vrstah veliko igralcev, ki so že igrali v A1, A2 in B1-ligi. Ob Budinu še Me-neghin, Londero in Vecchiet. Cilj: »Če ne bo poškodb, lahko ciljamo visoko. Potek prvenstva, ki je letos posebno izenačeno, bo seveda odvisen od številnih stranskih dejavnikov.« Ocena deželnih ekip: »Mislim, da od deželnih ekip edinole Trst ne bo imel večjih težav. Imajo izkušenega trenerja, ki je še lani treniral A1-ligo. Treningi so profesionalno nastavljeni, atletsko so vsi zelo dobro pripravljeni. Mogoče jim manjka nekaj fizične moči, ki pa jo mi v nasprotju imamo. Tržič je sestavil zelo mlado ekipo z nekaj izkušenimi igralci. Njihov cilj bo obstanek, sicer pa lahko mlada ekipa preseneti, saj imajo vsi igralci talent. To bodo morali šele dokazati med prvenstvom, kar pa bo odvisno od različnih dejavnikov. Gorico sem gledal v San Danieleju: ni igrala dobro. Mislim, da se bo borila prav tako za sredino lestvice. « Veteran Jan Budin (na veliki sliki) in mlada Peter Sosič in Daniel Batich bodo slovenski predstavniki v B2-ligi kroma DANIEL BATICH Smo tu, da se izkažemo Daniel Batich bo kljub zvinu gležnja (poškodbo je staknil na turnirju v Trstu op. a.) v soboto nared: »Nasploh smo sedaj nekoliko v škripcih, ker tudi druge igralce mučijo laže poškodbe,« je napovedal 20-letnik, ki je z izbiro zadovoljen: »Z igralci se dobro razumem, s trenerjem pa se nisva še popolnoma ujela, ampak bova to gotovo premostila.« V pripravljalnih tekmah je Batich začel večkrat že v prvi postavi, sicer pa je prva menjava veterana Laezze: »Sem vesel s svojimi nastopi, vem pa, da še delam določene napake, ki jih moram odpraviti.« Ocena svoje ekipe: »Ekipa je sestavljena iz starejših igralcev, ki dobro poznajo prvenstvo in so izkušeni, ter mladih, ki smo tu zato, da se izkažemo. Imamo voljo in želimo potrditi, da smo na-red za nastop v tej ligi.« Cilj: »Ekipni cilj je rešitev. To pa ne bo lahko: vsi nas že uvrščajo med najšibkejše ekipe.« Ocena deželnih ekip: »Tržačani so sestavili zelo kvalitetno ekipo. Uvrščam jih med tiste tri ekipe, ki lahko napredujejo. Igralci so dobri, vsi so zelo angažirani in vsi dobro vedo, kateri je končni cilj. Corno je po izkušnjah in s fizičnega vidika zelo nevarna ekipa. Odvisno bo seveda od njihove pripravljenosti, saj ekipo sestavljajo večinoma starejši igralci. Med mlajšimi je le Piani (21 let) že zrel za to ligo. Menim, da imajo možnosti, da se prebijejo na vrh lestvice. Gorica pa doživlja delno krizo (en igralec je pravkar zbežal v Ancono), tako da najbrž se bo kot mi borila za obstanek.« PETER SOSIC Potrebujemo še nekaj časa, da se uigramo Borovec Peter Sosič bo tudi nastopal v dresu tržiškega Falcostara. Začetek nove sezone je bil za Sosiča nekoliko neugoden, ker ga je mučila poškodba mišice, sedaj pa je že nared za prvo prvenstveno tekmo. Svoje pred-prvenstvene nastope ocenjuje za dobre, čeprav bi lahko pokazal še kaj več: »Pri Boru na Memorialu Borisa Tavčarja sem igral, potem ko sem šele okreval po poškodbi in cel teden nisem treniral. V Trstu pa me je slab petkov nastop po-trl, tako da niti v soboto nisem bil stoodstoten.« Ocena svoje ekipe: »Potrebujemo še nekaj časa, da se bomo mladi in starejši igralci popolnoma uigrali in uskladili. Iz tekme v tekmo moramo izboljšati našo predstavo.« Cilj: »Obstanek! Sicer pa upam, da bom v teku sezone tudi jaz dobil mesto v prvi postavi.« Ocena deželnih ekip: »Acegas Trieste je zelo dobro pripravljen. Gotovo se bodo uvrstili v končnico, težko pa bodo dosegli napredovanje. Corno je mogoče s fizičnega vidika celo boljši od Trsta. Igralci imajo veliko izkušenj, tako da se bodo prav gotovo uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Pri Gorici pa je očitno, da ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti. To bo vplivalo tudi na predstavo v prvenstvu.« (V.S) HOKEJ IN LINE Na Pikelcu že 10. Poletov Memorial Agnul Hokejski odsek ŠD Polet bo jutri in v nedeljo na openskem Pikelcu priredil že 10. Trofejo memorial Agnul v spomin na Andreo D'Angela, svojega v prometni nesreči preminulega igralca. Na osrednjem četveroboju članov bodo moči merila moštva A1-lige ZKB Kwins, Rams Milan 17 in Diavoli Biancorossi Vicen-za ter Poletova ekipa under 23. Ekipa iz Vicenze je hkrati imetnik prehodnega pokala. Prvič bodo priredili tudi mladinski turnir, ki bo namenjen kategoriji do 15 let. Nastopale bodo ekipe Poleta, tržaške Ede-re in slovenskega Horjula. Memorial Agnul je že po tradiciji uvod v sezono hokeja in line, na njem pa so v preteklih letih nastopala najboljša italijanska in slovenska moštva. Uvodno srečanje memoriala bo jutri ob 20.30, ko se bodo poletovci pomerili z milanskim moštvom Rams, nadaljeval pa se bo v nedeljo dopoldan z naslednjim sporedom: 9.30 ZKB Kwins - Edera (U15), 10.30 Diavoli - Polet 2 (člani); 12.00 Polet 2 - ZKB Kwins (člani); 13.30 Rams 17 - Diavoli (člani); 15.00 Edera - Horjul (U15); 16.00 Rams 17 - Polet 2 (člani); 17.30 Horjul - ZKB Kwins (U15); 18.30 ZKB Kwins - Diavoli (člani). Zlata knjiga: 1999 Versilia; 2000 Versilia; 2001 Piran; 2002 Piran; 2003 Piran; 2004 Rams 17; 2005 Rams 17; 2006 ZKB Kwins; 2007 Diavoli Vicenza. NAMIZNI TENIS - Predstavitev ekip pri ŠK Kras Na več frontah Sedem prvenstev in devet ekip, štiri v ženski in pet v moški konkurenci - Za obstanek v ženski A1 -ligi Sedem prvenstev in devet ekip, štiri v ženski in pet v moški konkurenci: prav na tolikih frontah bo letos prisoten športni krožek Kras, ki je včeraj v prostorih športnega centra v Zgoniku predstavil bogato namiznoteniško sezono. Predvsem uspehi prejšnje tekmovalne sezone so Tekmovalci SK Devin že na delu na plastični stezi Najmlajši tekmovalci SK Devin so že sredi septembra začeli s kondicijskimi pripravami in s smučkami na nogah, saj je nabrežinska plastična proga kot nalašč za izboljšanje smučarske tehnike. Skupino vodita Alessio Sibilla in Matej Štolfa, enkrat tedensko pa imajo suhi kondicijski trening pod vodstvom Aleša Severja. Ob tem naj opozorimo, da je v mesecih, ki nas ločijo od zasneženih poljan SK Devin poskrbel za tečaje smučanja prav v Nabrežini, ki potekajo vsako soboto in nedeljo zjutraj pod vodstvom društvenih učiteljev in v katere se lahko še prijavi, kdor je zainteresiran.. omogočili zgoniškemu društvu, da je letos prisotno v kakovostnejših ligah. Po dveh letih se namreč ženska prva ekipa vrača v A1-ligo, torej v najvišje italijansko klubsko prvenstvo, prva moška ekipa pa bo po lanskem napredovanju letos merila moči v B2-ligi. Nasploh je Kras letos sestavil še ekipo več kot v prejšnji sezoni, kar kaže, da se baza čedalje širi. Večer je uvedel predsednik ŠZ Kras Igor Milič, predstavitev ekip pa je prepustil športni direktorici, profesorici Sonji Milič. Oba sta svojo pozornost namenila predvsem ženski ekipi, ki bo nastopala v zahtevni A1-ligi. Predvsem številko tujk in naturaliziranih igralk v ostalih nastopajočih klubih daje celotni ligi zelo visoko kvaliteto, kar pa istočasno ogroža ostale ekipe, ki nastopajo s svojimi igralkami. Tako bo na primer imel Kras zelo težko nalogo: v prvenstvu bo namreč nastopal s svojimi igralkami (Martina Milič, Mateja Crismancich in Eva Carli), ki so igralsko dozorele v zgoniškem klubu, tujka bo le Kitajka Yuan Yuan, ki se po enoletnem premoru spet vrača za zeleno mizo. Prvenstveni cilj je torej obstanek. Miličeva je predstavila še prvo moško ekipo, v kateri se bo v B2-ligi pomerila zelo mlada ekipa. Najstarejši bo 26-letni Bojan Simoneta, ostala dva člana, Michele in Stefano Rotella pa sta še mladinca. Krasovo dejavnost dopolnjujejo še dve ženski postavi v B-ligi, moški ekipi v C2 in D1, moška in mešana ekipa v D2-ligi ter ženska ekipa v C-ligi. V svojih vrstah ima Kras tudi dva igralca s posebnimi potrebami, kar je društvo privedlo do včlanitve v zvezo paraolimpijskih športov. Bogato delovanje, ki ga omogočajo predvsem pokrovitelji, med katerimi je glavni sponzor Zadužna kraška banka, se nadaljuje tudi z drugimi športnimi servisi, ki so namenjeni mlajšim in starejšim občanom zgoniške občine. Društvo bo v tej sezoni tesno sodelovalo tudi s šolami. Večer so sklenili pozdravi gostov. Pristone je pozdravil župan zgoniške občine Mirko Sardoč, predsednik pokrajinskega odbora Stelio Borri, blagajnik deželne namiznoteniške zveze Gianni Rotella in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. (V.S.) Ženska B-liga -Kras A: Jasmin Kralj, Irena Rustja in Tjaša Doliak, trener: Robert Milič; Kras B: Gilia Buttazzoni, Tjaša Kralj, Elisa Rotella, trener: Sonja Mi-lič; moška B2-liga - Bojan Simoneta, Michele in Stefano Rotella; moška C2-li-ga - Edi Bole, Tom Fabiani, Vittorio Lu-brano Lavadera, Giovanni Rotella; moška D1-liga - Alessandro Ridolfi, Giudo Si-mionato, Simone Giorgi, Sonja Doljak; moška D2-liga - Kras A: Vinicio Divo, Tomaž Milič, Gabriel Leghissa, Alen Corbatti, Ettore Malorgio; Kras B: Mihael Pipan, Claudia Micolaucich, Dana Milič, Katarina Milič; ženska C-liga: Claudia Micolaucich, Dana Milič, Katarina Milič. 26 Petek, 3. oktobra 2008 ŠPORT / mladinski nogomet - V ponedeljek predstavitev v Novi Gorici Čezmejno prvenstvo tudi pod okriljem UEFA Pri FIGC in NZS so navdušeni - Brandolin (CONI): Šport spet prehitel politiko Ekipe naših nogometnih društev že vrsto let (desetletij) igrajo prijateljske tekme proti vrstnikom iz Slovenije in nastopajo na raznih čezmejnih turnirjih. Ju-ventina, Mladost in Sovodnje proti no-vogoriškemu Hitu in Biljam, Vesna, Kras in Primorje proti sežanskemu Taboru, Zarja Gaja proti hrpeljskemu Jadranu in še bi lahko naštevali. Še zdaleč pa niso pomislili, da bi lahko nekega dne proti tem ekipam igrali tudi uradne prvenstvene tekme. Člani bodo morali še počakati, toda mladinsko čezmejno prvenstvo v kategoriji najmlajših (letniki 1994 in 95) bo od 21. oktobra stvarnost. Sicer samo na Goriškem, ne pa (še) na Tržaškem. Goriško-novogoriško prvenstvo najmlajših, v katerem bo nastopalo 12 ekip (6 iz goriške pokrajine, 6 pa iz novogoriškega okrožja) bodo predstavili v ponedeljek, ob 18. uri na županstvu v Novo Gorici. Pobudnik je predsednik goriškega CONI-ja Giorgio Brandolin, ki že vrsto let zagovarja in podpira sodelovanje s Slovenijo. »Sem zelo zadovoljen. Idejo o čez-mejnem nogometnem prvenstvu sem Giorgio Brandolin zasnoval že pred leti. Ni pa je bilo lahko uresničiti. Pri ostalih športih, na primer pri tenisu in smučanju, je bilo lažje organizirati tovrstna prvenstva. Za uradni pečat tekmovanja je bilo pri nogometu treba počakati na soglasje in avtorizacijo obeh nogometnih zvez, italijanske (FIGC) in slovenske (NZS) ter tudi same evropske nogometne zveze UEFA. Treba je bilo veliko papirjev, potrpežljivosti in seveda dobre volje. Prav gotovo, je to goriško-novogoriško prvenstvo prvo uradno nogometno čezmejno tekmovanje v Evropi. Ne smemo pozabiti, da bo steklo pod okriljem UEFE. Šport je še enkrat dokazal, da prehiteva politiko. Dodati moram še, da sem pri obeh zvezah naletel na veliko zanimanje in navdušenje. Tudi predsednik FIGC Giancarlo Abete je 'blagoslovil' to prvenstvo,« je povedal Brando-lin, ki si želi, da bi čezmejno prvenstvo razširili tudi na ostale starostne kategorije. V čezmejnem prvenstvu najmlajših bo nastopala tudi ekipa štandreške Ju-ventine, ki jo letos trenira Franco Cecot-ti. Iz goriške pokrajine bodo igrali še Au-dax Sanrocchese, Cormons, Itala San Marco, Pro Romans in Ronchi. Iz novogoriškega okrožja pa: Ajdovščina/Vipava, Bilje, Brda, Hit Nova Gorica, Kobarid/Tolmin in Miren. Prvi krog bo v torek, 21. oktobra. Juventina bo domače tekme igrala v Štandrežu. V prvem krogu jih čaka ekipa iz Bilj. Vse tekme pa bodo ob torkih oziroma ob sredah, saj bodo ob nedeljah vse ekipe nastopale tudi v lastnih državnih pokrajinskih oziroma deželnih prvenstvih. Prvi del prvenstva se bo končal 25. novembra. Drugi del pa se bo začel 3. marca in zaključil 7. aprila. (jng) kotalkanje - 13. Pokal Vipava na Peči Zmagal AP Ronchi Brezhibna organizacija za 70 tekmovalcev - Težavam KŠD Vipava v zvezi s kotalkališčem ni videti konca Zaradi pomanjkanja pokritega vadbenega prostora je pod vprašajem nastopanje Vipavinih kotalkaric v novi najmlajši Pomlad za vrh, Juventina • ■ v • za izkušnje V nedeljo se bosta začeli tudi tržaški in goriški pokrajinski nogometni prvenstvi najmlajših. NA TRŽAŠKEM - Najmlajši Pomladi bodo po lanski izkušnji v deželnem prvenstvu znova nastopali na pokrajinski ravni. Tržaško ekipo bo vodil sežanski trener Dejan Makivič, ki je pohvalil skupino fantov. »Redno hodijo na treninge in se trudijo,« je dejal. Pomlad, ki bo v nedeljo na domačem igrišču v Križu (trenirajo sicer na Proseku) igrala proti Domiu, letos cilja na uvrstitve v zgornjem delu lestvice. POMLAD - Andrea Bonetta (94), Denis Daneu (94), Naim Kras-niqui (94), Christian Paoletti (94), Lui-gi Porro (94), Francesco Vallon (94), Matija Vidoni (94), Francesco Ales-sio Verni (94), Matija Arduini (95), Federico Ban (95), Stefano Bolognani (95), Dean Ghira (95), Albert Kerpan (95), Samuel Mesar (95), Stefano Per-co (95), Erik Rebula (95), Andrea Sedmach (95), Stefano Simeoni (95), Gregor Skupek (95), Matija Milkovič (95). Trener: Dejan Makivič. NA GORIŠKEM - Najmlajši Ju-ventine bodo domače tekme goriškega pokrajinskega prvenstva igrali v Podgori (čezmejno prvenstvo pa v Štandrežu). Trener je Franco Cecot-ti iz Romansa, sicer profesor telesne vzgoje. »Večina igralcev je lani igrala pri začetnikih Juventine. Nekateri posamezniki so solidni, kot ekipa pa nismo izkušeni,« meni Cecotti. JUVENTINA - Yao Agbetiafa (letnik 1995), Mattia Brisco (94), Elia Esposito (94), Federico Famea (94), Mattia Fedel (94), Samuel Fur-lan (95), Mergim Gashi (94), Ivan Ma-niacco (95), Luca Markovič (95), Edoardo Mattiussi (95), Nicola Naz-zaro (95), Jan Paulin (95), Denis Ro-bazza (95), Federico Saveri (94), Nikolas Semolič (95), Gabriele Tercic (94), Mattia Zorzut (95), Gabriele Zuccarino (94), Vlorian Bitici (94), Cedrim Gashi (94). Trener: Franco Cecotti. odbojka - Jutri Že 20. Slogin Memorial Kokoravec Jutri bo na Opčinah na sporedu mednarodni ženski mladinski turnir za Memorila Sonje Ko-koravec, ki ga prireja AŠZ Sloga v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Turnir v spomin na bivšo Slo-gino igralko, ki je umrla v prometni nesreči, bo tokrat na sporedu že dvajsetič zapored, potekal pa bo po ustaljeni formuli zadnjih izvedb in sicer v obliki troboja. Poleg Sloge Dvigala Barich bosta na turnirju nastopila še OK Grob-ničan in Aich Dob s Koroške. Grobničan je že stalni gost Slogi-nih turnirjev (članska ekipa je pred tremi tedni zmagala na Pokalu bazoviških žrtev), prvič pa bo pri nas mladinska ekipa iz Doba. Prav gotovo se nam obetajo zanimivi boji, za Slogo Dvigala Barich pa bo to koristna preizkušnja pred bližnjim pokrajinskim prvenstvom Under 18. Tekme bodo v openski telovadnici s sledečim urnikom: 15.00: Aich Dob - OK Grobničan, sledi: poraženec 1. tekme - Sloga Dvigala Barich, sledi: zmagovalec 1. tekme - Sloga Dvigala Barich. Nagrajevanje in večerja za udeležence bosta v restavraciji Veto, ki je, kot vedno doslej, poskrbela za pokale za nastopajoče ekipe in najboljše posameznice. □ Obvestila ŠOLSKI ŠAHOVSKI KROŽEK bo tudi letos deloval na sedežu ZSŠDI (ul.Cicerone 8) vsak petek od 15. do 18.ure. Prvi informativni sestanek bo v petek, 3. oktobra, ob 15. uri. Vpis je brezplačen. Vabljeni vsi učenci in dijaki slovenskih šol. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10.oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. ŠPORTNA ŠOLA BOR obvešča, da se bo telovadba za otroke stare od 1. so 3. leta ter od 3. do 6. leta starosti začela jutri, 4. oktobra, s sledečim urnikom: 9.30-10.30 in 10.30-11.30 na Štadionu 1. maj. Vpisovanje in informacije na licu mesta. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). V pečanskem ronku na odprtem je KŠD Vipava tudi letos izvedlo mednarodno kotalkarsko tekmovanje za 13. Pokal Vipava. Tekmovanje je spremljalo sončno, a hladno in vetrovno vreme. Nedeljski kotalkarski dan se je pričel ob 9. uri s preizkusom plošče vseh prijavljenih. Sledila je uradna otvoritev pokala, na katerem so spregovorili predsednik AKŠD Vipava Andrej Kovic, Vesna Primožič v imenu sovodenjske občinske uprave ter Livio Rožič kot predsednik ZSŠDI-ja za Goriško. Vsi trije so izrekli dobrodošlico nastopajočim, njihovim trenerjem, staršem in spremljevalcem in podčrtali važnost društva kot je naše na tem teritoriju. Tekma se je začela z nastopom najmlajših, ki se šele uvajajo v to panogo, v popoldanskih urah pa so se na kotalka-lišču zvrstili tekmovalci starejših kategorij, ki so pokazali že zahtevnejše skoke, piruete in prefinjene umetniške gibe. Predstavilo se je kar 70 tekmovalcev. Poleg naših kotalkarjev, ki so nastopili izven kunkurence, so tekmovali še kotalkarji devetih društev iz Italije in Slovenije: AP Ronchi, Rot.Longobarda iz Romansa, Roller 90 iz Vileša, Aquile Bian-corosse iz Štaranzcna, Jolly iz Trsta, KK Renče, KUK N.Go-rica, KK Perla iz Solkana in KDK Domžale. Srečanje se je zaključilo ob 17. uri z nagrajevanjem vseh nastopajočih. Tudi letos si je ekipno zmago prislužilo ko-talkarsko društvo AP Ronchi. Vse se je potekalo v prijetnem vzdušju in čestitk ni manjkalo. Predvsem so bili prireditelji deležni pohval v zvezi z organizacijo celotnega tekmovanja. Gotovo jim čestitke vlivajo pogum in dobro voljo za nadaljnje delo. Kljub temu pa je razočaranje veliko, saj še vedno kljub vztrajnim prošnjam po celi Goriški in tudi na Novogoriškem, pri KŠD Vipava ne razpolagajo še s pokritim vadbenim prostorom za novo sezono. Težave so velike saj je zaradi tega tudi Vipavina udeležba na federacijskih tekmah pod velikim vprašajem. odbojka - Konec prve faze deželnega pokala Četrtoligaši mučili tretjeligaše Naprej Sloga Tabor Televita in Sloga List AUSA PAV Cervignano - Sloga List 3:2 (25:20, 25:20, 22:25, 19:25, 17:15) SLOGA LIST: Babudri, Bukavec, Colsani, Cvel-bar, Gantar, Maurovich, Pertot, Alice Spangaro, Mic-hela Spangaro (libero), Starec. Trener Franko Dra-sič Tekma v Červinjanu je odločala o drugem mestu v skupini in torej o napredovanju v naslednje kolo. Domača ekipa bi morala zmagati s 3:0, medtem kot je bila Slogi dovolj osvojitev že enega niza. Naša ekipa je zaigrala z nekoliko spremenjeno postavo, saj ni bilo bolne Daniele Ciocchi, Fanika Starec pa ni še povsem okrevala. Na začetku je bolje kazalo domačinkam, ki so vodile že z 2:0, vendar se Slogašice niso predale, stanje v nizih izenačile in bile v razburljivem zadnjem setu že na pragu zmage, ko jih je v končnici groba sodniška napaka prikrajšala za zmagoslavje. Trener Drasič je preizkusil vse svoje igralke v različnih vlogah in bil s prikazano igro kar zadovoljen. V naslednji fazi se bodo slogašice pomerile s Talmassonsom (pri katerem bodo gostovale že ju-tri)in Martignaccom, v drugi skupini pa bodo igrali Altura, Cordenons in goriški Millenium. Končni vrstni red B skupine: Altura 12, Sloga 4, Bolani Cervignano 2. Moški Fincantieri - Sloga Tabor Televita 2:3 (16:25, 25:21, 23:25. 25:18, 13:15) SLOGA TABOR TELEVITA: Jercog, Kante 11, Peterlin 1, Privileggi (libero), Riolino 9, Slavec 17, Sorgo 13, Strain, Vatovac 11, Igor Veljak 4, Vanja Veljak 2. Trener Edi Božič Iz Tržiča se Sloga Tabor Televita vrača z zmago in istočasno prvim mestom v svoji skupini. V naslednje kolo sta bili že pred tem srečanjem uvrščeni obe ekipi in tekma je tako odločala le o končni razvrstitvi in s tem ugodnejšim razporedom v polfina-lu. Uspelo je slogašem (C-liga), čeprav niso zaigrali ravno na višku svojih sposobnosti, medtem ko so domači igralci (D-liga) dali vse od sebe, da bi jim uspel podvig. Pri Slogi Tabor je bil servis premalo prodoren, pa tudi v bloku je bilo preveč »lukenj«, drugače pa so naši igralci opravili soliden nastop. Trener Božič je preizkusil različne postave, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da se je po poškodbi v ekipo polnopravno spet vključil Vasilij Kante, ki se je preizkusil v vlogi krilnega napadalca. Po daljšem času je spet odigral celo tekmo in opravil soliden nastop. Sloga - Olympia Tmedia 3:1 (25:23, 19:25, 27:25, 25:23) SLOGA: Bertali 4, Cettolo 7, Dussich 5, Ilic 5, Iozza 16, Kante 3, Košuta 2, Romano 4, Rožac 9, Tau-čer 6. Trener Ivan Peterlin OLYMPIA TMEDIA: Capparelli (libero), Ber-netič 14, Brotto 0, Caprara 0, Faganel 12, Hlede 5, Komjanc 2, Lango 21, Mania' 8, Polesel 0, Špacapan 13, Terčič 3. trener C. Conz Derbi na Opčinah je bil zelo borben, na koncu pa je postregel s presenetljivim izidom, saj so proti vsem pričakovanjem proti ekipi, ki bo igrala v višji ligi,zmagali slogaši. Za zmago so enako zaslužni vsi, saj je trener Peterlin na igrišču zvrstil vse svoje varovance, tudi najmlajše, ki so odigrali vsaj en set in so se zelo dobro odrezali: brezkompromisno so se vrgli v boj in večkrat presenetili bolj rutinirane nasprotnike. Da bo tekma izenačena, je bilo jasno že na začetku, saj sta si bili ekipi ves čas zelo blizu. Enosmeren je bil le drugi niz, ki ga je Olympia osvojila brez težav, preostala dva pa sta bila spet zelo borbena. Slogaši so po več preobratih in menjavah osvojili četrtega, kar je verjetno nekoliko spravilo s tira igralce Olympie, ki so nato v zadnjem zagrešili veliko osnovnih napak, da bi lahko upali na igranje tie breaka. (INKA) Končni vrstni red A skupine: Sloga Tabor Televita 11, Fincantieri 10,Triestina Volley 5, Sloga 3, Olympia Tmedia 1. / RADIO IN TV SPORED Petek, B. oktobra 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Video v družbi: Nerode pa take 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15, 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 18.50, 1.20 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 22.55 Dnevnik 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza (i. E. Rocc- hetti, C. Bocci) 23.00 Aktualno: Punti di vista 23.10 Proza: La Bibbia ha (quasi) sempre ragione ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: Un mondo di amici - Cronaca di un giorno di festa 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 13.00 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik - Športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dok.: La mia famiglia 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dok.: Doppio gioco 22.55 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo Piano 23.30 Aktualno: Pianeta Files 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.35 Dok.: Vado a vivere da solo u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Chips 7.35 Nad.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.35 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Hunter 12.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.10 18.40 18.55 20.20 23.20 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: II tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nan.: Sentieri Film: Francesco D'Assisi (biogr., ZDA, '61, r. M. Curtiz, i. B. Dill-man) 21.10 Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: The life of David Gale (tri-ler, ZDA, '02, r. a. Parker, i. K. Winslet) Canale S 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.30 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beaufitul Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Il ballo delle debuttanti Nan.: My life Aktualno: Pomeriggiocinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Fantasia Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) Dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Dnevnik, pregled tiska 6.20 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanka: Simpsonovi Nan.. Paso adelante Nan.: Wildfire Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Nan.: Camera Cafe' Kviz: La ruota della fortuna Vip Nan.: CSI: Miami Nan.: Life Nan.: Dexter Nan.: Six Feet Under Tele 4 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.20 Klasična glasba 12.40 Info. oddaja: La provincia ti informa 13.30 Aktualno: ...Su di giri 15.05 Nan.: Don Bosco 15.30 Nan.: I misteri della giungla nera 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Inf, odd.: Carnia, terra d'emozioni 20.20 Snaidero passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: La lauda di Francesco 23.30 Lavoro donna 23.50 Nan.: Detective per amore LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 0.15 La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Due minuti in un libro Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Cartagine in fiamme (pust.,It./Fr., '60, r. C. Gallone, i. P. Brasseur) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Missione natura Šport: Victory Dnevnik (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan. 9.35 Kratki dok. film: Emigrant 9.45 Enajsta šola (pon.) 10.15 Oddaja za otroke 10.50 Štafeta mladosti 11.30 Osmi dan (pon.) 12.00 City folk 12.25 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Duhovni utrip 13.30 Nad.: Komisar Rex 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Risanka 16.00 Iz popotne torbe 16.10 Nad.: Čarodejev vajenec 16.40 Slike iz Sečuana: Tržnice 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Tv pogled 17.45 Znanstv. serija: Zemlja in naprej 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nad.: Blisk 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Polnočni klub (t Slovenija 2 9.30, 2.20 Zabavni infokanal Infokanal Tv prodaja 21. bienale industrijskega oblikovanja Nad.: Sušno območje Glasnik Opus Evropski magazin Črno-beli časi Šport špas 50 let Tv Hum. nad.: Bram in Alice Primorski mozaik Mostovi - Hidak Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Velika imena malega ekrana: Jože Pogačnik Dok. serija: Stari Rim Hum. nan.: Statisti Film: Roka, ki ziblje zibko (tril. ZDA, '92, r. C. Hanson, i. R. de Mornay) Film: Vročina (kom., It, '05, r. A. D'Altari, i. F. Volo) 6.30 7.00 8.55 10.30 11.30 13.15 13.40 14.05 14.35 14.50 15.15 15.40 16.30 17.00 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.55 22.00 23.40 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 23.30 Športna oddaja 15.30 Film: Backroads (ZDA, '81, r. M. Ritt, i. S. Field, T. L. Jones) 17.00 Vas tedna 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Zlatko Zakladko (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.55, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne novice 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Glasb. oddaja: Metalcamp 2008 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.05 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Košarka: NLB Magazin 0.05 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Miš Maš (pon.) 18.45 Spomini borcev (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 22.00 Epp 20.00 23.05 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja (pon.) 21.30 Jesen življenja 22.05 Vedeževanje 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.30 14.00 Dokumentarec o naravi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marisa Madie-ri - Zelenomodro (6. nad); 11.00 Studio D, sledi Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.10 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Razstav Kobariškega muzeja; 10.00 Predstavitev Kosovelove pesniške zbirke v Londonu; 10.45 RK nagrajuje;12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in po- morščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evrotrip; 17.40 Šport; 18.05 Povzetek izjave tedna; 18.50 Večerni spored; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprt termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Petek, 3. oktobra 2008 ŠPORT / jasno zmerno oblačno oblačno rahel dež 6 zmeren dež močan dež nevihte rahel sneg zmeren sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče ciklona središče anticiklona VREMENSKA SLIKA ^ 1010 HELSINKI OSm v 9/11 1 „On STOCKHOLM ' 5/10 O 5/i2 0 1000 C DUBLIN o' ' 4/12 ,„„„„„ AMSTERDAM —LONDON o „^ C9/15 O KIJEV 9/18 SPLIT X 17/21 SKOPJE o RIM 7/23 13/22 " 7/23 OSOFIJA 5/22 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. '„.ATENE " v ,19/23° ,.. ., - ' - . Hladna fronta bo danes in jutri prešla našo deželo. Danes Nad severno Italijo je nastalo ciklonsko območje. Fronbodo nad naše kraje dotekali toplejši in vlažni tokovi iz ju- talni val se počasi pomika prek Slovenije. V višinah priteka gozahoda, jutri pa mrzli iz severovzhoda. k nam postopno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.41. Dolžina dneva 11.35. LUNINE MENE ' Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 19.38. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen. Z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.25 najnižje -16 cm, ob 11.50 najvišje 39 cm, ob 19.00 najnižje -37 cm. Jutri: ob 1.11 najvišje 9 cm, ob 5.29 najnižje -7 cm, ob 11.56 najvišje 31 cm, ob 19.38 najnižje -29 cm. If TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........15 2000 m ...........4 1000 m ..........12 2500 m ...........1 1500 m ...........7 2864 m...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ftff"3 v" TOLMEČ O 11/19