Mici Kastelic 80-letnica
Mici Kastelic se je rodila Macarolovim 3. avgusta 1904 na Savi pri Litiji. Dokončala je šest razredov osnovne šole in dva lemika uči-teljišča v Mariboru. Nesreča, ki jo je doletela med študijem, je preprečila nadaijnji njen študij in željo, da bi postala učiteljica.
Koi mnoge druge njene vrslni-ce, je mdi njo zanesla pol za kru-hom —in ustavila seje v Ljublja-ni, kjer se je zaposlila. Spoznalase je s Tonetom Kastelicem, s kate-rim stase ludi poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki sta jih vzgojila v pbštene državljane. Zgradila sta si dom, v kaierem so vladali sreča, zadovoljslvo in medsebojno razumevanje.
Ko je leta 1941 okupator zase-delnašo slovensko zemljo sla Mici in Tone lakoj vedela, kjeje njuno meslo. Opredelila sta se za boj proii zasuinjevalcu. Povezala sta ses lerenskimi organizatorji in ak-tivisti OF in oba začela z veliko vnemo aktivno sodelovati. Tudi svojo hišo sla dala na razpolago za sestanke političnih delavcev in ak-tivistov.
Ko je v začetku leta 1942 odšel Tone v partizane, je Mid naprej vztrajno delala za OF, ceprav so bile razmere vedno ležje. A vzdr-iala je do konca vojne. V njenem domu in pod njeno oskrbo je našlo varno zatočišče veliko ta-kramih ilegalcev in visokih funk-cionarjev, od katerih so nekaleri po vojni na ialosi pozabili na to. Mici je svojo pičlo odmerjeno hrano delila z drugimi, dokler je mogla. Nikoli ni bilo iz njenih Ust slišali »Nimam!« ali »Ne morem<. Vsakomur je vedno nu-dila vse, kar je potreboval.
Konec vojne je dočakala nei-zmerno vesela in ponosna na ;mago nad zatiralci. Mož se jc srcčno vrnil iz partizanov kot ka-pelan.   Vsa druiina se je lakoj
vključila v dela za obnovo poru-šene domovine ter delala z velikim navdušenjem in poirtvovalnostjo. Poleg udarniškega dela je \tici prevzela funkcijo prve sekretarke AFŽ na terenu Sneberje in jo zelo uspešno vodila. Pri gradnji za-družnega doma \e bila med udar-niki, ki so z velikim delovnim ela-nom opravili največ udarniikih ur.
Pri vsem političnem in udarhi-škem delu ter pri delu doma ji je bil v veliko oporo njen vedno ra-zumevajoči mož Tone. Njega je smrt doletela ob sabotati konlra-revolucionarjev na sluibeni doli-nosti v Tovatni kleja februarja 1947. Mici je ta boleči udarec močno prizadel, vendar sta jo za-vest in spoznanje, da brez irtev ni napredka, spet postavila na noge.
Svojo predanost narodu je Mici dokazovala tudi v krvodajalstvu. Svojo kri je doslej odsiopila 29-krat! Prejela je zlato značko RKS.
Za svoje nesebično delo je pre-jela red bratstva in enoinosti ter redzaslugzanarod. Letospajeob 80-ietnici prejela srebrno prizna-nje OF, za kar ji tudi krajani pri-srčno čestitamo.
Draga Mici!
Ob Tvojem visokem iivljenj-skem prazniku Ti želimo še mnogo zdravih lel med dragimi sinovoma in hčerko, vnuki in pravnuki. Za vse Tvojedeh, kaie-rega si z \eseljem in požrtvoval-nostjo opravljala, dokler Ti je do-puščalo zdravje, pa iskrena hvala. T. K.