NO. 46 eriška Domovima ^IUFP1gy*il~HOIWE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MOlWmGIMMVAPER CLEVELAND I, 0.. MONDAY MORNING. MARCH 7. 1949 LETO LI.—VOL. LI. ■ H SLOVENIJE SESTRA PIŠE SESTRI. -Naša dobra naročnica, ki je šele nedavno prišla iz starega kraja, je dobila od svoje sestre takole pismo!- Draga sestra. V zadnjem pismu si se pritožila, da ZOFIJA BORŠTNIKOVA je umrla 3. decembra v Zagrebu. Bila je pionirka slovenskega igralstva in gledališke umetnosti. Igrala je v Ljubljani in Zagrebu. Poročena je bila s svo- pri Vas ljudje niso zadovoljni, jim stanovskim tovarišem Igna- ker Vam nič novic ne pišemo nego samo javljamo: “Hvala za paket, mi smo zdravi in to tudi 'Vam želimo.” Ali pa: “ZdraVi smo samo prosimo, da pošljete, če morete to in to.” Ljudje ne morejo pisati. Jaz sem bolna in mi je že vse eno kaj se dogodi z menoj. Itak vem, da ne bom zdrava več in nimam kaj pričakovati od življenja. Zalo pišem bolj odkritosrčno. Drugi se ne upajo. Nikar ne zameri moje tarnanje. Boš morda rekla, da ne moremo nič prenesti. Res je hudo, dosti več moramo nositi' kot pa se navadno naloži na slabotna ramena. Pred Božičem so ukradli kip Srca Jezusovega iz kapelice v župeči vasi in ga postavili na cesto. Isto noč so tudi “Boga” sneli s križa med Račjo vasjo in Župečo vasjo. Pred kapelico je stalna straža milice in vendar nihče ne ve kdo je to napravil. To so sedanji “junaški čini.” Kip Srca Jezusovega niso smeli v- i več postaviti nazaj jeki fari. V Kostai cijem Borštnikom. Zadnja leta je živela pa v Zagrebu in je tam bila pokopana. -o----- Novi tajnik za obrambo nastopi meseca aprila Washington. — Novi federalni tajnik za narodno hrambo Louis Arthur Johnson bo začel svojo novo službo 1. aprila. Dosedanji tajnik Forrestal mu je že poslal čestitke. V pismu predsedniku Trumanu Forrestal v najlepših besedah hvali ameriške vojake, ki .povsod tako požrtvovalno služijo ideji svobode in delajo za blagostanje in mir na svetu; -o------ Komunistični prosekutor zahteva smrtno kazen za protestantske duhovnike Sofija. — Komunistični državni prosekutor Bolgarije je zahteval najhujšo, to je smrtno kazen za vseh. J&obtoženih zvezo MOLOTOV JEN0VI 6R0B0Vi IodstopilHHH Višinski njegov naslednik —"Odstopil je tudi minister za zunanjo trgovino — Menšikov je prevzel ta resor Moskva. — Vrhovno vodstvo boljševiške stranke je objavilo: Prezidium vrhovnega Sovjeta USSR je osvobodil, podpredsednika ministrskega sveta tovariša Vjačeslava M. Molotova dolžnosti in službe ministra zunanjih zadev USSR in določil za novega ministra zunanjih zadev tovariša Andrej Y. Višinski. Predsedstvo naj višjega Sovjeta USSR je osvobodilo službe in dolžnosti minstra za zunanjo trgovino tovariša A. I. Mikojan, podpredsednika ministrskega sveta in določil tovariša H. A. Menšikova za novega ministra za zunanjo trgovino. Diplomatske kroge po svetu je ta vest presenetila in povzročila številne komentarje. Kaj so bili neposredni razlogi na te spremembe v iboljševiški vladi Rusije, nihče ne ve. Najverjetneje pa je, da sta Molotov in Mikojan želela biti razrešena URADNICA PRI VLADI VOHUNKA Izdajala je tajnosti ruskemu uradniku, Id je zaposlen pri U. N. Washington. — Federalni urad za preiskavanje (FBI) je imel v soboto večji uspeh. Na DANES PRAZNUJE OHIO MASARYKOV DAN Guverner Frank J. Lausche je razglasil danes za Masarykov dan v državi Ohio. Danes V Prme ^gledat-namreč 98. letnica rojstva Toma- y četrt 10 marca b0 pokaza_ 173 C Robert J. Butara Danes popoldne bo dopeljano dmoov za pokop truplo Y/3 C Robert J. Butara, ki bo položen k večnemu počitku na Kalvariji pokopališču. Bil je ubit v boju 7. aprila 1945 na ladji USS Wes-son 184 blizu otok(i Okinawa. Bil je star komaj 19 jlet. Ko je bil še dijak v John Hay višje šole, je vstopil v mornarico v maju 1943. Bazično treningo je dobil na Velikih Jezerih. V januarju J944 je bil poslan na morje v Južni Pacifik okrog tamkajšnjega otočja. Dobil je odlikovanje višnjevega srca. Bil je član dr. sv. Katarine št. 29 ZSZ in Jutranja zvezda 137 ABZ. Tukaj zapušča očeta Josipa, doma iz Cerkelj, ki je ve- poslov zunanje politike in zunanje trfeovfaie zato, da se 'bo-sta mogla posvetiti notranji po-1 teran prve svetovne vojne, ma- SfiattAil v j ža Masaryka, prvega predsednika češke republike. Po vsej državi bodo Čehi ča- stili rojstni dan svojega velike-triglavske strmine. To bo zad-ga rodoljuba. Ob 2 popoldne bo njič, da bo slika kazana v Cleve-v češki dvorani na 4939 Broad-j]an(iu. Kdor je še ni videi naj way Ave. v Clevelandu poseben j0 pride gotovo pogledat. S ka- podlagi njegovih ugotovitev sta bila retirana Miss Judith Oqp-lon, uradnica federalnega ministrstva za pravosodje v Wash-ingtonu in član sovjetske delegacije pri Zvezi Narodov Valentih A. Gubičev. Oba sta bila aretirana v New Yorku. Oba sta obtožena, da sta kradla tajne državne dokumente USA. Gubičev je tretji tajnik sovjetske delegacije pri zvezi narodov in zato živi zadnji čas stalno v New Yorku. FBI je sledil uradnico Coplon vso pot iz Washingtona v New York, prav na mesto, kjer je imela sestanek z Gubičevim na 193. St. in Broadway. Policija je našla v ročni torbici Miss Coplon šop tajnih dokumentov in prepise podatkov iz državnih in federalnih aktov. Tajnik Zveze Narodov je takoj izjavil, da je Gubičev suspendiran za čas dokler, traja proces program v počast Masaryku. Razne drobne novice iz j Clevelanda in te okolice na v Norwood gledišču na St. Clair Ave. in 62. cesti pretepa filmska slika iz stare domovine, Truman zahteva več oblasti za tajnika narodne obrambe S tem misli da bo več sodelovanja med edinicami bojne sile zanjem slik bodo pričeli že ob 2:30 iin potem vseskozi, dokler bo zvečer gledišče odprto. Vodstvo gledišča je ipovabila k predstavi tudi guvernerja Lau-cheta, če ima čas priti gledat sliko. Sir iz Wisconsina— Slovenski farmar Anton Debevec iz Wilarda, Wisconsin, nam je poslal dve veliki stopi znamenitega sira, kije izdelek slovenske sirarne. Da ne bomo Washington. — Predsednik |lačni tekom posta, je rekel pri-Truman je kongresu predložil j jatelj Kranjč Tone. naj razširi in poveča kompeten- h bolnišnice ce in oblast tajnika za nerodno brambo. Poleg tega je predlagal, naj še osnuje mesto predsednika vseh šefov generalnih štabov. Ta novi predsednik bi Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Alojzija Chesnik stanujoča na 2715 Miles Rd. Warrensville, O. Bila je operirana na žolčnih kamnih. Tem potom se želi za- bil najvttja vojaška osebnost in hvaliti za obiske kartice :n cvet-aajmočnejša vojaška avtoriteta lice. v vsej obrambni in oboroženi Zaroka— moči USA. Z ustanovitvijo teh dveh centralnih mest in oblasti hoče pred- Miss Mary Ann Miklich iz 3671 E. 1:18. St se je zaročila z Johnom Marko iz 12113 Graven vici so vsa znamenja in podobe protestantskih cezijeva in .razne svetnikov ob potih zmetali v Krko. Le nič se ne pritožuj draga sestra. Bodi srečna, da si v Ameriki in moli za nas, da bi bili rešeni. Skupaj sva bile v nemških ječah in taboriščih. Veš kako so nas s puškami v rokah preganjali. Veš kolikokrat sva skupaj vzdihovale: “Zakaj nas niso pobili takoj. Zakaj nas trpinčijo v tem Rajhu?” Sedaj pa se vprašujemo, zakaj nas niso bombe v Nemčiji potolkle. Bolje bi bilo, če bi nas. Tisti Slovenci, ki tam pri Vas govore, da je pri nas v starem kraju' sedaj vsega dovolj in da imamo svobodo, želim saiAo to, da bi kakih 14 dni bili deležni naših dobrot. Prepričani sem, da bi nikoli več ne rekli besedice v korist Tita in za komunizem Pošta iz Amerike je edina tolažba, ki jo še imamo na tem svetu. Zato piši čim pogosteje in čim več moreš. Lepo Te pozdravlja Tvoja sestra. evangeličanske voditelje. Ponavljal se splošno komunistično trditev, da Združene države pripravljajo novo svetovno vojno proti Sovjetski Uniji in da so obtoženi bili v službi tega dela in priprav. V koncu svojih napadov je državni prosekutor posebno pavdarjal, da v ivsakem slučaju tudi če bi drugi obtoženci dobili kako lažjo kazen, morajo biti obrnjeni na smrt z obešenjem vsaj štirje obtoženci, ki jih že državni prosekutor označil kot imaj bolj aktivne organizatorje žpdjonaže in voditelje vohunske mreže. To so: Vasil Sjapkov, Janko Ivanov, 'Mikala Navmov, Georgij Cemov. To so sami voditelji in vrhovni zastopniki raznih pro-testanskih cerkvenih organizacij v Bolgariji. Sodba bo izrečena v par dneh. hii sovjetske politike in trgovine, da je potrebno,‘da bosta V bodočnosti vsaj za nekaj časa mogla osredotočiti svoje sile ža notranje politične probleme Zveze Sovjetskih Republik. Gotovo je tudi, da izpfememba ne pomeni nikake spremembe v zunanji politiki in vini Rusije. Tri m ta Število Nemcev, ki beže iz ruske zone v zapadno Nemčijo, znaša zdaj na mesec nad 20,000 oseb. Tepci, ko jim vendar bolj-ševiki ponujajo raj že na zemlji, pa beže iz njega. * * * Nekateri mislijo, da bo najprej počilo na Balkanu. Pa ne bodo zanetili ameriški warmon- Dr. Kemovo berilo imamo zopet v Dr. Kemovo "berilo” (Reader), po katerem so ljudje toliko spraševali, imamo zopet v- zalogi v naši upravi. Kdor ga želi naročiti, naj to stori takoj, ker jih je komaj nekaj čez 100. Berilo stane v našem uradu $2, po pošti pa 25 centov več. Zlasti novi naseljenci v Kanadi naj se požurijo in berilo tako; naročijo, da ga bodo 3igurno dobili. Naročilo naslovite na: Ameriška Domovina, 6117 SL gerji, kakor bo morda trdil Pro- Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. letarec in drugi tovariši. Pogra- bili se bosta Bolgarija in Jugoslavija zaradi Makedonije. Bolgarijo ščuje k temu, čujte in strmite — Moskva, tista miroljubna Moskva: • • • Nekdanji tovariši na Balkanu so si v laseh na intrigo iz Mos- Protestantski župnik v sporu s škofom radi sina-sopotnika New York. — Protestantski škof iz Long Island, James De Wolfe je odpustil župnika Me-lish, ker je njegov sin, ki služi kot pomočnik župnikov v isti cerkvi, predsednik društva iza Ameriško-sovjetsko prijateljstvo in se tudi sicer udejstvuje raznih komunistom prijaznih akcijah. Župnik Melish je zelo znana protestantska osebnost. Že 46 let je župnik na tej župniji. Izjavil je, d« se odredbi škofovi ne bo pokoril in bo ostal, dokler njegovi župlja-ni ne sklenejo, da mora iW. --------------o-----. Novi federalni tajnik za državno brambo Washington. — Federalni tajnik za državno brambo Forrestal je odšel. Namesto njega je predsednik določil Louis A. Johnson-a iz West Virginije. Forrestal je bil poslednji član vlade, ki je še ostal v Trumana vme kabinetu izza Rooseveltovih časov. Johbson je že bil pod Rooseveltom tajnik za vojsko in la Ave. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Zakrajškovem pogrebnem zavodu nocoj ob 6. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Vida in na vojaški oddelek pokopališča Kalvarije. Častno spremstvo pri pogrebu bo tvoril Lake Shore Post 273 od zunanji trgo- Ameriške legije. John Bukocinskg Po dolgi bolezni je umri na svojem domu na 686 East 159. St., poznani John Bukovinsky, star 70 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Patfine, rojena Cemir, doka iz Sv. Križa na Hrvaškem, 2 sinova: Steve in Kazimir, hčer Mary omož. Robinson, 7 vnukov in 2 prav-vnuka. Hčer Eva Marquette je preminula leta 1948. Rojen je bil v vasi Veliki Crnek, fara Velika Dolina, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 46 let ter je bil član št. 142 S. N. P. J. V letu 1913 je bil poslovodja pri Zadružni Zvezi na 162. St. V 'gotovi! je, da sč je ponovno sestajala z Gubičevim. Sestanki so bili organizirani z vso tehniko vohunstva in sta na zadnjem sestanku čakala celi dve uri na istem prostoru, predno sta se nagovorila. Obnašala sta se tako kot je treba ravnati, da se odkrije zasledovalec, če je le mogoče. Stavka grobarjev v New Yorku New York. — Kardinal Spellman s svojimi studlemti še vedino koplje grobove, ker grobarji stavkajo. Kardinal sam je bil ves iprvi dan na pokopališču, ko so dijaki izkopali okoli 90 gro- 1915 je doijil delo kot mizar v New York Central R. R, 17 let, Pogfsb se bo vršil v torek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St ter na Lakeview pokopališče. Mary Lukek V nedeljo zjutraj je po daljši bolezni umrla na svojem domu na 18971 M'onterey Ave., Ave., Euclid', O., Mary Lukek rojena Petrič, stara 03 let. Bila je vdova. Soprog Leo ji je umrl pred 38 leti. Tukaj zapušča sina Leo 2 hčeri, Mary omož. Dolenc, Leona omož. Kolman, 3 , , ... . ... vnukev, 3 brate, John, Anton in je v letu 1948 delal za izvolitev gtan[e Petrič, sestro Frances Trumana kot predsednik fman- Bouha vei sodnikov. Roje- med' vsemi panogami obrambnih slike v javni čitalnici na 6406 -ji mnXI Amavilro ,?:nnprmr A\ra Va+nrmina in nrn. Truman ugotavlja, da so ameriški komunisti izdajalci Washington. — Predsednik Truman je ostro napadel voditelje ameriške komunistične stranke kot izdajalce in izjavil, da k taki izjavi kot je zadnja izjava komunistov on ne daje nikakih komentarjev. nistracije,; doseči enotnost, povezanost m večjd sodelovanje sil in oboroženih moči Amerike. Tajnik državne hrambe in predsednik sveta šefov generalnih štabov bi v svoji kompetenci skrbela za skladno sodelovanje vojske, mornarice, zrakoplovstva in V3eh drugih edinic naše obrambne sile. Tudi odstopivši tajnik državne hrambe Forrestal je nujno priporočil tako izpremem-bo in izpopolnitev v svojem re- soru. Danska pristopi k atlantskem paktu Kopenhagen. — Danska je odločila, da bo sodelovala v oblikovanju in sklepanju o severnoatlantskem paktu. Znižanje maksimalnih cen v Rusiji Moskva. — Stalin in tajnik 'komunistične stranke sta podpisala in objavila dekret, s katerim se določajo maksimalne cene mnogim živilom in življenjskim potrebščinam za 10%. Odredba določa, 'da morajo tudi re-stavradje primerno znižati cene jedilom. V '^etriek Zvečer qb 7:30 bodo kazahe družinske premikajoče Superior Ave. Vstopnina je.pro-sta. Vsak je prijazno vabljen. Sedma obletnica— Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Antona Jerak v spomin 7. obletnice njegove smrti. Asesment in seja— 'Nocoj je seja dr. sv. Marija Magd. 162 KSKJ v navadnih prostorih. Tajnica bo pobirala asesment že od 6 naprej. Poizvedovalni kofifek Pred približno pedesetimi leti sta se izselila v USA moja dva strica Leopold in Martin Erznožnik. Rad bi jih našel, da bi mogel dopisovati z njima in njunimi otroci. Kdor more naj me, in sporoči naslove. Karel Erznožnik DP Camp Trofaiach, Steiermark, Austria. Rad bi dobil naslov Jožeta Mihelčič, ki je prišel v Ameriko iz Dolskega pri Ljubljani. Kdor le Goo. Clark najverjet-ne|9 naslednik gen.Qay-a Berlin. — V ameriških vojaških krogih se širi novica, da bo prosim obvesti general Mark W. Clark naslednik sedanjega glavnega komandanta USA general Lucius D. Clay. Kakor smo že javili, je general Clay prosil za razrešitev že večkrat in bo njegova prošnja uslišana in zamenjava kaj ve o njem, ga lepo prosim, kve. Albanija, Bolgarija, Romu- bov. Kardinal je ponudil te- nij, Madžarska, Češka in Poljaka _ bodo zavile Titušu vrat ob svojem času. Nič škode! denaiko plačo 64.15 dolarjev, pa so zastopniki unije zahtevali 77 m niso hoteli popustiti. čnega odbora za volilno kampanjo. Sovjetska misija vendar odhaja Franfurt, Nemčija. — Sovjeti so. se vendar udali in njihova repatriacijska misija je zapustila Frankfort, kljub temu, da so rekli, da jih tozadevna odredba generala Clay-a nič ne briga. izvršena enkrat tekom letošnjega leta. Istočasno bo izmenjanih veliko visokih in najvišjih vojaških funkcijonarjev in civilnih uradnikov USA v Nemčiji. Pričakujejo, da bo to največja sprememba osobja odkar je bila postavljena ameriška vojaška uprava v Nemčiji. da me obvesti na'naslov Franc Pustotnik DP Camp Spittal an der Drau Kaernten, Austria. Razne najnovejše svetovne vesti KEY WEST Florida. — Včeraj je dospel sem predsednik Truman, ki bo ostal dva tedna na oddihu. na je bila v vasi, Drašioa pri Borovnici, kjer zapušča brata Franka in 2 sestre Antonijo in Frances. Tukaj je bivala 46 let BUDIMPEŠTA, Madžarska. — Izmed 15 obtoženih katoliških duhovnikov, ki so prišli pred komunistično sodišče, kot prijatelji in sodelavci kardinala Mindszenty, jih je 13 obsojenih na rrenera. '"“J''"™" večletno ječo. Sodbe se glase na eno do osem let. Tajnik grofa 1,1 ^ bšL 98 Wac in št.C 442 Eaterhazy pa je dobil 16 let Pritožba proti sodbi ni mogoča. Grove SNPJ. Pogreb se vrti v sredo popoldne ob il:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda 458 E. 162 St in na to n« Lakeview pokopališče. MOSKVA. — Andrej A. Gromiko, ki je bil znan kot delegat USSR pri Zvezi narodov, ja sedaj imenovan za prvega pomočnika zunanjega ministra. On je na tem mestu naslednik Andreja Višinsklja, Id je sam sedaj postal zunanji minister. Dva poljska kat duhovnika obsojena na smrt Varšava. — Poljsko vojno sodišče v Lodz je obsodilo na smrt dva rimskokatoliška duhovnika, ker da sta hujskala neko podtalno skupino naj pobija pritaše in podpornike varšavske komunistične vlade. Obsojena sta Rev. Vadav Orto-tovski in Rev. Miljan Losos. ------o------ Protestantskih duhovnikov je še več v bolgarskih ječah 'SOfia, Bolgarija. — Vodstvo protestantske cerkve ugotavlja, da je dkoro tretjina vseh protestantskih duhovnikov v Bolgariji sedaj v komunističnih ječah. Vseh je 138. ViWllLWKii. \ M I 111(1 Wr IKIMI WOVIM (JAMES DEBEVEC, Editor) St 'published dally eiMpt^aaft^ayTsiipdaya and Slay« Ohia MARCH aa m m mi an ut <*345 678 9 io 11 n 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 232425 26 2728 29 p 31 naročnina Za Zed. države »8.60 na Uto; za pol leta $5.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States »8.60 per year; $5.00 for 6 months; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. $6 for 6 months, »8.60 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Poet Otlice at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3rd 1879,__________________________ No, 46 Mon., March 7, 1949 Jugoslavija v začetku novega leta Gospodarski položaj se je v Jugoslaviji le malo izpre-menil. Cene so sicer zadnja dva meseca sicer nekoliko padle, pa so še vedno veliko previsoke za poprečnega delavca. Vladi se je posrečilo z najstrožjimi odredbami oskrbeti, da more dati vsaj kakih 1700 do 2000 kalorij hranil na dan industrijskemu delavstvu ali kar je treba za življenje poleg tega, mora si delavec kupovati po nedosegljivih cenah na črnem trgu. Trgovina na črno je postala vsakdanja in zelo razširjena stvar. Kmetje so v stiskah«, ki se kar vrste in obnavljajo. Ti-tovci sedaj delajo svojo socializacijo vasi. V ta namen_silijo kmete v zadruge in kolhoze, a ker se upirajo, jih zapirajo in zemljo in posestva jim jemljejo, da bi jo vključili v svoje nove prisilne zadruge. Pa ni to edina nadloga. Kmeta skrbi prihodnja žetev, pa čeprav je morda on ne bo žel. Doklej je zemlja njegova, je njej posvečena tudi njegova ljubezen in sad zemlje, je njegova skrb. Čeprav slovenski kmet sedaj čuti vedno bolj, da ga komurtistična oblast hoče z vsemi sredstvi spraviti ob zemljo, vendar gre po vaseh velika skrb kaj bo s prihodnjo žetvijo. Izgleda, da vlada ni poskrbela za seme in gnojila za novo setev. Kdo drugi v komunistični diktaturi poskrbeti ne more in ne sme. Komunisti so ves čas po vojni forsirali obdelovanje zemlje s stroji. UNRRA jih je dobavila precej. N/skaj jih je vlada nakupila v Rusiji. Ti stroji so sedaj potrebni popravil, sicer so nerabni. Titova vlada nima popravljalna, nima nadomestnih delov. Za december že je vlada obljubljala, da bo dobavila vsaj nekaj umetnih gnojil, pa jih še sedaj ni. Vlada je čisto točno povedala, da bodo dobili kmetje dve tretjini tiste količine umetnih gnojil, ki so jih potrebovali lansko leto, Ali teh gnojil ni in že spomlad nam gre v delželo. Namesto, da bi vlada skrbela za te neobhodne nujnosti, ki bodo že jutri z vso silo trkale na vrata vsakega človeka-v Jugoslaviji, pa nam obljublja, da bomo imeli kmalu — po nekaj letih — sami svoje nove tovarne, ki nam bodo izdelovale stroje in nadomestne, dele kolikor jih bo treba. Trdijo, da so že zgradili novo tovarno za umetna gnojila, ki je v Velesu v Macedoniji ena in ena pri Šibeniku. Toda napram tem lepim pripovedovanjem stoji žalost-1 no dejstvo, da so letošnji zimski posevki mogli biti samo deloma posejani. Samo 80% tiste množine semena se je posejalo, kolikor se je posejalo lansko leto. In letos na podlagi lanskiht posevkov, ki so dobro žetev dali — stradamo. Letos je. bilo za posejano zemljo uporabljenih samo kakih 50% umetnih gnojil lanskoletne količine. Vlada se. tega zaveda in skuša v pogajanjih z zapadnimi državami spraviti v ospredje prav umetna gnojila, semena in poljedelske stroje, ki bi jih rada hitro dobila. V ospredju vsega zanimanja so sedaj pogajanja z zapa-dom. Vsakdo upa na rešitev od zapada. Titova vlada upa na zapad. Upa, da bo zapad dal toliko gospodarskih dobrin, toliko blaga, toliko zamenjalne trgovine, pa čeprav po huT dih pogojih, da bo mogoče preživeti leto in tudi nadaljevati titovsko petletko. Prebivalstvo pa upa, da ga bo zapad rešil stradanja in Tita. Komunistična vlada sicer dela skrajno neumno in računa na še večjo neumnost zapado. Listi še vedno napadajo zapadne države, zapadni kapitalizem in imperijalizem ali vladni ljudje na shodih in sestankih odkrito priznavajo, da rešitev gospodarske krize more priti le od zapada. Vladni ljudje se radi pohvalijo, da je vlada vse storila, da bi preprečila gospodarsko katastrofo. Pojasnjujejo, da ni vlada mogla doseči ničesarpri državah, ki imajo komunistične vlade ali hvalijo se, da so bila pogajanja z zapadnimi državami uspešna. Svoje komunistične ljudi tolažijo s tem, da bo titovska petletka šla vendarle naprej in bomo izgradili lastno industrijo, tako, da bomo v prihodnjih letih mogli delati že ugodne kompenzacijske kupčije z zapadom. Istočasno se tolažijo s tem, da bodo dežele vzhodnega bloka v prihodnjih letih navezane, da bodo vzdrževale trgovske zveze z Jugoslavijo, ki bo gospodarsko izgrajena in močna. Tako zopet komunisti tolažijo sebe in javnost z bodočimi dobrotami ali sedanjost jih vsak dan demantira. Dejstvo je, da so vsa dosedanja upanja, da se bo Sovjetska. Unija premislila in zopet sodelovala z Jugoslavijo kot svojo komunistično sestrsko državo, niso izpolnila čeprav je titovska vlada vse storila, da bi izpolnila kar je Moskva zahtevala na polju socializacije. Nasilna socializacija je še zmanjšala domačo produkcijo, napravila še večji zastoj v razdeljevanju a ni dohila niti naklonjenosti in pomoči ali vsaj sodelovanja koinin farmskih držav, pa tudi od zapada ne dovolj sodelovanja na preraaganju sedanje krize. Titovska vladna garnitura se zadnje mesece veliko pe ča s preganjanjem opozicije v lastnih komunističnih vrstah. Tako je bil zaprt razen dveh članov ves odbor Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Zaprti so bili vodilni člani zveze tiskarjev in stavcev, Zveze kovinskega delavstva in mnogo uradnikov v zunanjem ministrstvu. Odstranjeni so bili vsi vodilni uradniki, ki so imeli opravka z balkanskimi državami in Madžarsko, Poljsko in Čehoslovaško. • Kominformistična skupina komunistov se sicer ne more pohvaliti, da je imela kake vidne uspehe, pa ji menda za to tudi sedaj ne gre. V tej skupini so posebno stari komunistični partijski birokrati, ki imajo nekaj mladine in nekaj strokovnih tajnikov v svojih vrstah. So pa zagrizeju in zakleti titovski sovražniki. Rankovič postaja počasi najbolj zasovražena osebnost med marksističnim delavstvom, ker ga kominformisti znajo spravljati vedno v take položaje, da mu ne ostaja nič drugega kot da mora aretirati najbolj znane in doslej najbolj češčene delavske marksistične vodite-, lje. Trenotno smatrajo delavci, da je. Rankovič največja ovira, da ne pride do sprave med obema skupinama. Da imajo kominformisti pa vendar že nekaj svojih ljudi kaže dejstvo, da je bilo na konvenciji bolgarske komuni-le stranke nad sto komunistov iz Jugoslavije ki so se-1 z Bolgarskimi tovariši složno grmeli proti Titu. Nekaj nad polovico teh delegatov je prisjo iz Jugoslavije, dru-;i pa že žive v Avstriji, Češki, Madžarski, Poljski in Mos-vi in tam organizirajo dela proti titovcem. Sklenjeno je bilo, da morajo kominformisti v Jugoslaviji samo počasi in skrajno previdno izgrajevati svojo organizacijo. Samo ljudje, ki so v komunističnem gibanju že imeli kako častno dolžnost, kak urad ali ki dokažejo, da so z uspehom končali kako komunistično šolo, smejo biti člani nove organizacije. Moskva je organizirala posebno šolo za komuniste, ki naj v Jugoslaviji izvrše prevrat. Tudi titovci priznavajo, da ni uspelo, da bi izven Jugoslavije le eno komunistično skupino bili pridobili zase, vse gredo z Moskvo. Glas iz Španije Valencia, Španija. — Dne 15. januarja 1949 je po hudi bolezni umrl na svojem domu v Pre-valju v župniji Preserje, Matija Grdina, po domače Slugov oče. Ker smo pozno izvedeli za njegovo smrt, naj pa te vrstice ob njegovem godu veljajo njegovemu spominu. Pokojni Matija je dosegel visoko starost 86 lat. Bil je oče znanega in vnetega javnega delavca Jožeta Grdina, ki ravno te dni opisuje spomine ob 30 letnici svojega bega iz boljševiške Rusije na svoj dom in brat Jožetovega strica Antona Grdina, staroste slovenskih naseljencev v Celvelandu. Slugov oče je bil globoko veren in zvest sveti Cerkvi. Iz te trdne in žive vere je izhajala topla in ogrevajoča ljubezen do Boga in do Cerkve. Kljub trdemu delu in veliki skrbi za družino in dom, si ga tudi med tednom večkrat našel v cerkvi pri maši. Pogostokrat je pristopil k sv. Obhajilu; posebno je zvesto opravljal prve petke in sobote v mesecu., Bil je cerkveni ključar daleč naokoli znane božjepotne cerkve žalostne Matere Božje na žalostni gori pri Preserju. Udeležil se je bil tudi skupnega romanja v Rim v sv. letu. večnost tudi njegov nekdanji sosed na Prevalju, upokojeni železničar Verbič Janez. Naj oba počivata v miru! Begunec v Španiji. Glas iz West Allisa West Allis, Wis. — Moja naročnina mi je že potekla in zato najprej prosim uredništvo, da mi oprosti, ker sem že mata pozen. Zato pa sedaj prilagam naročnino z& celo leto. Ameriško Domovino dobivam točno in smo vsi prav zadovoljni z njo in komaj čakamo, da pride, kajti prinaša nam lepe dopise iz vseh delov sveta, kakor tudi lepe povesti in domače ter svetovne novice. Smo prav zadovoljni či-tati pravico, ki nam jo prinaša ta list. živela Ameriška Domovina! Našim rdečim tudi prijazno svetujem, da naj nikar tako ne napadajo našega časopisja, kar se večkrat zgodi. Tem je moj odgovor tole: jaz sem svoboden in čitam, kar meni ugaja. Tukaj v West Allisu gremo kar lepo naprej, tako pri društvih kakor tudi pri cerkvi Marije Pomoč Kristjanov novo poslopje prav lepo napreduje in prav tako tudi lepo napredujejo pri sv. Avguštinu. Torej lepo napredujemo pri obeh naših farah. Farani, le tako naprej in dosegli bomo svoj cilj, ki smo Ko je izročil svoje gospodar- s> Sa želeli. stvo nasledniku, je šel za nekaj časa v Ameriko k svojemu sinu Jožetu in bratu Antonu. Toda ljubezen do stare domovine in svoje domačije ga je premagala — vrnil se je domov, kjer je do zadnjega pomagal pri hiši. Kako dobro vzgojo je dal svojim otrokom priča njegov sin Jože, ki ga tam v Ameriki vidite povsod in vedno, kadar se gre za verske in narodne vrednote slovenskih naseljencev v ^Ameriki. Isto dela brat pokojnega Matije, Anton Grdina, ki je poleg p. Kazimirja Zakrajška e-den prvih pionirjev v javnem delovanju, da so se Slovenci v Ameriki ohranili verni in na-rodnozavedni. In kakor je bil pokojni Matija radodaren, tako izkazujeta tudi ta dva svojo veliko skrb, trud in požrtvovalnost ter denar, posebej še za preserske begunce ter za one, ki trpijo doma. Naj dobri Bog obilo poplača vsem dobrotnikom, pokojnemu Matiji pa naj nakloni večno veselje in mir v nebesih. Končno naj še omenim, da se je dva dni za Slugovim preselil Pozdravljam vse čitatelje A-meriške Domovine po vsem svetu in listu pa želim veliko uspeha. Anton Kasti gar. Glas iz Nemčije Nemčiji. Če vam je mogoče poslati jih tudi nam, bi Vam bili vsi tukajšnji Slovenci zelo hvaležni, če se »pomnite na nas reveže v rajibiti Nemčiji, ki čakamo s težkim srcem da se priir ključ ima vam dragi Slovenci v Ameriki. Morate mi oprostiti, ker sem se drznila (pisati na Vaš nafilov, Mr. Grdina. Iskala sem naslove v tem časopisu pa sem našla samo Vašega; zato mi oprostite. Iščem Slovence ia Celja ali Savinjske doline. Jaz sem bila rojena v Celju in leta 1941 od Hitlerja oziroma njegovega režima poslana v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer sem bila do 1. maja 1946, ko so nas osvobodili ameriški vojaki. Domov se ne želim vrniti pod tem rešimom, a tu v Nemčiji v taboriščih je zelo težko življenje. Dela ni mogoče dobiti, ker smo inostranci. Želim si že cela tri leta v Ameriko, a iz Britanske zone še ni bilo transportov za tja. Šeni nikakega ilzgleda za nas reveže, a tako si želimo, da bi zopet prišli k svojim ljudem, Bog nam pomagaj da s« čimiprej prične s transportaci-jo, ker vsi že nestrpno čakamo v taborišču 91 D. PAX, Braunschweig, kdaj bo prišla ura rešitve tudi za nas iz tega trpljenja. , T Trpimo pomanjkanje pri hrani, kar je naj hujše, raztrgani smo vsi, ker v taborišču sem prejela v treh letih 1 obleko, dokolenke in 2 plahti. (odeji) ter ene stare čevlje, ki so mi bili pa malo premajhni. Od doma nisem mogla ničesar vzeti, ker so mi Gestapovci vse pobrali. Na dan osvoboditve sem bila v lagarski obleki im tako se mučim še danes v istem lagerju in si neizmerno želim v Ameriko, pa ne morem. Zdrava sem, hvala večnemu Bogu, stara sem 27 let aJi kljub temu nimam nobene sreče na tem svetu. Kaj mi je storiti? Prosim nasveta dd vas, dragi Slovenci, kako bi mi bilo mogoče priti do vas dragi bratje in sestre. Pomagajte mi, ker živim res v pomanjkanju in veliki bedi. Oprostite, Mir. Grdina, ki Vas nadlegujem s -mojim pismom, prosim pa Vas, dajte naprej našim ljudem, naj mi pomagajo z nasveti in pomožnosti tu-s kakim malim darom. Za vse kar mi boste poslali sem vam vsem že vnaprej hvaležna in sam Bog naj vam povrne vašo dobroto. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi mi mogli stalno pošiljati Ameriško Domovino”. Prosim Vas, odpišite mi kaj kmalu in dajte mi nasvete, da bom vedela kaj početi. Želim k vam v Ameriko! Gladu jem iz dneva v dan, zima je, a jaz pa bosa, ker nimam niti enega para čevljev, a moram trpeti. Mogoče se me kateri izmed Vas, dragi Slovenci, usmili in nabere zame kaj za obleči in Obutve. Čevlje nosim št. 33; zame je dobra to, kar vi več ne (rabite, to bo meni v veliko veselje ini še večjo pomoč! že naprej se vam zahvaljujem prav iz Srca za vaš trud in vašo pomoč. Z izkrenimi pozdravi ostajam vaša nepoznana trpinka, NASA MICKA IMA TUD BESEDO » Najrajši zapojem tisto: “če sem glih mičkina, pa sem bogata . .Največ zto, ker gre viža nekoliko na poskok in jaz se tako rada zamajem tam okrog peči. Ob takih prilikah je on kot na koprivah in venomer tarna in svari: “Micka, vse boš pomela po tleh s svojo zadnjo premo!” Kakopak! Kaj pa misli! Ali naj bom jaz odgovorna za Anton Grdina je prejel Nečije sledeče zanimivo pismo: Braunschweig. — Danes sem imela srečo in dobila v roke Ameriško Domovino (American Home) od 30. decembra 1948. Nahajam se v Britanski zoni v Nemčiji. Ker nas ni mnogo Slovencev v Britanski zoni, je to le redki šlučaj da nam pride slovenski časopis v roke. Ne morete si misliti, kakšno veselje, je bilo to zame, ko sem dobila v roke Vaš časopis; bilo mi je isto, kot da mi govori moja slovenska domovina, čitala sem tudi, da Mr. Grdina sporoča, da ima še nekaj nabožnih koledarjev in da jih pošlje kamor koli ali kjer koli beguncem, če pošljejo svoj naslov. Prav rada to storim, čeprav ne vem, če to velja tudi za nas slovenske emigrante razvažalcem finega mleka, saj ga poznate, ogromnia posoda, ki je držala najmanj pol galone, v posodi pa pivo. Navadno Race ne pije, takrat pa je. Pil je, da mu je na obeh koncih ust ven teklo. Močno pivo in ker ga ni bil vajen, ga je razvnelo, da je bil dobre volje, kot še nikoli poprej. Dobro, da je imel soprogo s seboj, da je pazila nanj. Tukaj je sploh dobro, da ima človek ženo s seboj za vsak slučaj. Zares je bilo prijetno pri Hra-nilovichu. Obljubili smo, da ga bomo še obiskali in se tam dobro imeli. Obiskala sta nas tudi Joe Ko-zan in njegova soproga. Je že tako, kadar človek dobi nekaj tega floridskega peska v čevlje, ga mora priti iskat vsako leto. Lepo pozdravljamo vse znance v Clevelandu in drugod, Jos. Demshar, član Floridian kluba. vse, kar se godi tam za mojim hrbtom? Naš me vedno devlje nazaj, ampak če bi vedel, da je vse na moji strani-, bi bil malo drugačen do mene. Vesel naj bo, da ga še trpim pri hiši. Enkrat mu bom pokazala vse priznanje, ki ga dobivam od vseh strani. Pod mizo bo zlezel in lepo prosil, da bi ga vsaj s koncem očesa malo pogledala. Tam iz Wisconsina je priletelo drobno pisemce, ki pravi, da zahtevajo Willardčanke, naj bi pritisnila na vrh te'kolone mojo pravo sliko. Strašno da bi rade vedele, če sem zares tako Aetna, kot se me predstavljajo. Kar sitno se mi zdi, tako mi je všeč tak eleganten poklon. Pa to še ni vse! Tam iz prijaznega Girarda je priletela zahteva po splošni enaki ženski pravici. Pravijo, da ne bo šlo več tako, da bi on, to se pravi: naš, napisal štiri kolone na teden, meni pa odmeri komaj vsak pondeljek tistih par vrstic. Pa še za tisto se moram vsak pondeljek kregati. Iz Girarda zdaj zahtevajo, da mora biti odslej 50-50. Aha, kaj bo rekel naš, ko bo to zvedel! Rivec bo kuhal, saj vem in ne bo dal cele dneve nobene pravdanske od sebe. Pa kaj morem jaz pomagati, če me pa vse tako lajka. Strašno se moram premagovati, da se ne bi prevzela, kakor sem krotka in ponižna. No, saj on vedno skrbi, da se ne razšopirim, kakor jarčka v prosu. še to moram povedati, da mi je dobra prijateljica poslala prelepo pesem, k! je sicer za predpust, ampak ker sem jo dobila prepozno, jo bom povedala pa zdaj. Rekla mi je,.da jo je njena mati naučila, ko je bila stara 10 let, zdaj je pa že 66, pa pesmi še ni pozabila, če sem jo prav razumela, gre pesem takole. Napev ali melodijo naj si pa vsaka,sama napravi. Je bolj na poskok, kakor se poj Naša mačka mlade imela, enkrat štiri, dvakrat pet; pa je prišel sosedov maček, pa je požrl vseh devet. . . Toda to ni tista, ki sem jo dobila od prijateljice. Tista gre takole: gostilno tudi v Clevelandu. Tudi tukaj ima krasno gostilno in imenitno restavracijo pod imenom “Old Castle Heidelberg.” Prostor se nahaja ravno v mestu Miami pri bulevardu. Lahko smo ponosni, da naš jugoslovanski narod pokaže povsod svojo sposobnost,- Vedeli smo, da je prostor razglašen kot eden najboljših, kajti ljudje čakajo v vrsti tudi po eno uro, da pridejo na vrsto in sedejo k mizam. Seveda nam ni bilo treba čkati, -kajti Mr. Stakich nam je že prej rezerviral prostore kot pravi član Floridian kluba. Reči moram, da ,je bila vsa postrežba prvovrstna. Gredoč sem opazil, da imajo tudi zelo brhke postrežkinje. Saj - veste, ,da nisem metal oči nalašč po njih, ampak samo tako slučajno, da ni nihče opazil. Pri tej večerji smo doživeli tudi vesel dogodek, da se naš John Drenik še danes smeje, kadar se zmisli nanj. Ko nam- našim izdelovalcem sladoleda in Matilda Naglič, Braunschweig 20 ib Schillkaserne Block B. Z. 97, Gliesmarode “Yugoslav” Camp, Britische Zone, Germany. ------o------ Iz gorke Floride Hollywood, Fta,—Zdravi smo vsi in počutimo se kot v malih nebesih. Vode je tukaj dosti, ampak je preveč “slana” ,in je ne pijemo. Kakor je prijatelj Jim šepic -včasih rekel, da vode samo zato ne pije v Ameriki, ker jo je treba plačati. Oni dan na3 je povabil na večerjo naš prijatelj iz Clevelanda, Dan Stakich, ki je prišel sem na oddih s svojo soprogo.! —Najdaljša reka na Novi Ze-Povabil nas je k rojaku Johnu : landiji meri komaj 80 milj dol-Hranilovichu, ki je včasih vodil j žine. Za begunce Tajnicd clevelandske podružnice Lige K. S. A. sporoča, da je prejela v prošlem tednu sledeče darove: Miss Frances Russ je poslala za izplačitev svoje obljube $10.00; Mrs. Frances Baraga je prinesla dar od Mrs. Jennie Luzar, 1035 E. 69 St., $5.00; Mrs. Urška Trtnik je prinesla $10.00, nabrano od Mrs. Louise Kaller $2.00.; po 1 dolar pa od Matilda Ropret, Urška Trtnik, Rose Ulle, Mary Stražišar, Mary Strukel, Antonia. Svetek, John Evatz in Mary Bradač. Naj lepša zahvala vsem darovalcem za plemenitost srca, ki naj ima veliko posnemalcev. --------------o------ —Najstarejša delavska unija v Zed. državah je unija izdelovalcev cigar. Na pustni večer so nekje šeme plesale, kuhinji posode so stale. Lopar in pa krevlja se spodratista, okol ognjišča se zavrtita. Za njima postopa omelo košato, za sabo zasuče železno lopato. Za celo vrstjo jo pa še kotel pobere, vdari z nogami, da se vse podere. Še peč podrencuje, ko rajanje zasliš, da vse se kadi in razlega ■ po hiš’. Na svatbi bogati je komaj tak ples, k’ še šekec in mačka zagodeta Joj, vidite, dekliči, kako so se včasih v starem kraju vrte.i. Jaz sem pa na pustni torek našega vlekla izza mize, da bi se samo enkrat obrnil po kuhinji, predno bo odklenkalo do velike noči. Pa kaj mislite, da sem ga preprosila? Eno figo sem ga. Da se boji, da bo padel narazen, se je izgovarjal. Al\a, ko smo bili pa ono soboto v Fairportu pri Lunkovih, ga pa ni bilo za obdržat. Je že res, da sem ga morala dobro držati, da se ni peljal na vlak po gladkem podu, ampak odnehal pa ni. Drugi dan je pa malo manjkalo, da nisem klicala padarja. Veste, saj voljo ima še, voljo, ampak glidi, glidi, cajhna. No, do drugega predpusta se bo že skupaj spravil, upam. Bom že povedala, če se bo, ki si vse zaupamo. ( V Libijski puščavi ROMAN v Z mnogimi pokloni svojega kretnjah se je zibala dolga vr-okornega telesa in z mnogimi sta kamel, druga za drugo so prosečimi kretnjami svojih dol- hitele, le tu pa tam je včasi na-gid rok je dragoman sporočil j rastla gruča jezdecev, ki so si poveljnikoma, da se krščanski imeli kaj povedati. Daleč zu-ujetniki že čisto nagibajo k ve- naj na krilih so jezdile straže, ri Mohamedovi in da jim ni | na vsakem griču so se ustavile, treba druga, ko le še malo luči bela postava si je senčila oči z KOLEDAR 169 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih. JULIJ DRUŠTVENIH PRIREDITEV * w a ovoi im, su uwm 24. — Piknik fare Marije,takoj zadovoljni, da gremo Vnelbovzete na cerkvenih pro- pež, čim prej tem bolje, nato o- treba druga, ko le še malo luči bela postava si je senena oci z in pouka, pa bodo vsi prihiteli dlanjo in ostro opazovala obzo- 11.1_____ rlrvllrrn Irt TkllsliP SO MARC IS.—Liga katoliških Slovencev priredi igro “Pri kapelici" v edino pravo vero Alahovo, Poveljnika sta si gladila dol- ruje, dollge sulice in puške so jim štrlele izza brhta in iz- v Slovenskem domu jia Holmes .foveijmaa sta »i —— ~— ge brade in nezaupno pogledo- gledale v daljavi, kakor tenke, vala po ujetnikih. Končno je'drobne igle. Abd Er-rahman kratko in rezko “Kako daleč mislite, da smo nekaj povedal dragomanu in že od Nila?” je vprašal Coch-odšel s tovarišem med svoje .rane. Jezdil je poleg Belmon-Ijudi Koj nato je zapel rog,ta in neprestano obračal glavo in dal znamenje za odhod. m oči na vzhod ter opazoval va-“Tole mi je povedal”, je raz- ‘ovito črto, kjer sta se dotikala lagal Mansur, ko je spet jezdil sredi ujetnikov. “Opoldne pridemo do oaze Selima in tam bo daljši počitek. Njegov mo-lah*, (Parvzaprav molla, ki se pa v ljudski govorici izreka “molah.” Pomeni pa učenega mohamedanskega bogoslovca.) dober, učen človek, vas bo poučil o najvažnejših mohamedanskih resnicah. Po preteku ene ure se morate odločiti za ali proti in kakor izberete, tako bo emir ukrenil —ali greste v Kartum ali pa v smrt. To so njegove zadnje besede!” “Ali Wad Ibrahim bi se pogajal za odkupnino, toda emir Abd Er-rahman je strašep človek. Svetujem vam, da se uklonite!” “In vi — kaj bodete storili vi? Saj ste tudi kristjan.” Mansur je zardel, kolikor mu je dopuščala temna barva njegovega lica. “Bil sem — do včeraj. Morebiti jutri spet. Jaz služim krščanskemu Bogu, dokler morem izpolnjevati, kar zahteva nebo in zemlja. “Dobrih 50 milj.” “Mislim, da ne bo toliko. Več nego 15 do 17 ur nismo na potu in kamele ne prepotujejo več ko dve in pol milje na eno uro poprečno, ako potujejo, kakor mi sedajle. Torej bi imeli približno 40 milj za seboj. Pa tudi to ibo, se bojim, nekoliko preveč za naše rešitelje. Ne verjamem da smo mnogo na boljšem, ko smo dobili do opoldne odlog za izpreobmitev. Na kaj naj še upamo? Odkod naj pride rešitev —? Pogin in konec sta nam neizogibna —V' “Nikar ne govorite o smrti!” je vzkliknil Belmont. “Ijlovolj je še časa do oplodne! Hamilton in Hedley, častnika obmejnih kamelarjev v Halfi — poznate ju! — sta izvrstna vojaka. Kakor blisk pridrvjta za nami! Tovornih kamel ne bodo imeli seboj, ki bi jih zadrževale, kakor nas tele naše zadržujejo, to je čisto gotovo. Ko sem večerjal v njihovi družbi ■ H w ».wt«,. onidan in ko so mi pripovedo-. T-.r^ .—■» e Toda smrt — ta Wco so točno in naglo .pri-lslavnostna odprtija novih je nemogoča!" ' na vsako “nenapa gremo peš? Na vlak čakati ne kaže, sem menil jalz in je bolje, da gremo V |JU. ----O" ------- J— .. . ne; toda zdaj grem po kruh in peš. Ako so hoji ipri Jekaten- ostrih, trdih potezah se je pilo pred dušne oči, mislili so IIŠI* SSSSsašaa to •» «• ** Sto KONOMY. §3i5S3aw na davno minule dogodke, na prijatelje, na znance, — mirno, nemo, z rahlim čuvstvom otožnosti, kakor gleda človek na dogodke, ki ga nič več ne brigajo, na ljudi, od katerih se je .poslovil za vedno —. Rahla nezavednost, sladka omed-lelost se jih je lotevala, — mir, ki leži ostran obupa —. Polkovnik je pogledal krog sebe. i “Čudno, da bom umrl v tejle divje lepi (puščavi! Vedno sem bil prepričan, da umrem v gosti megli londonski. Da, želel sem si tako smrt. Kajti slabše smrti si ne morete misliti — “In jaz sem si vedno želela, da bi umrla v sipanju”, je sanjavo pravila Sadie. “Kako lepo, če se zbudite — pa se znajdete na onem svetu! Prijateljica v Zavodu mi je vedno pravila : Ne žali mi “Lahko noč !”— Zeli mi rajši “Dobro jutro v boljšem, lepšem svetu—1” (Dalje prihodnjič) premogovni voz, drugi na lokomotivo. Meni in mojemu tovaT risu je delal največ preglavice tisti njegov nprodni kovčeg. ki sva ga končno le spravila na vrh premoga. Ko je bild vse v redu, je strojevodja pognal, a prej nam je še zabičaval, naj pazimo, da kdo ne pade doli, potem pa smo se peljali kot za stavo. Bog daj zdravje dobremu možu, kjer koli je že; če je v večnosti, naj mu pa tam plača za to njegovo dobroto. Ej, Rusi so dobri ljudje; žal da so tako nesrečni, da jih davi kruti komunizem. Precej časa smo se vozili in končno dospeli do Ilarijonova, kjer smo vsi prezebli zlezli z lokomotive, zahvalivši se prav iz srca dobremu strojevodji, ki nam je prihranil lep kos pešpo ta. Od tu smo pa spet nadaljevali pot peš kakor prej, v smeri proti Jekaterinoslavu pa 3mo culi grmenje topov. Kdo strelja, nam radi daljave ni bilo mogoče vedeti, ali streljajo boljševiki a-11 Petij urovci, toda kmalu potem smo le zvedeli, da boljševiki s topovi obstreljujejo Jekateri-oslav, ki se zdaj imenuje Dnepropetrovsk. Bo pa že spet smola, si mislim, ker pri Jekaterinoslavu bo treba prekoračiti reko Dnjepr, ki ni majhna; zato sem se bal, da utegne biti tako, kot je bilo v Podkoiodnem, ko je bilo treba prekoračiti reko Don, a tu je pa Dnjepr, pa spet boljševjki: približno ena in ista pesem. Ako bodo tudi tukaj taki “komisar-kot so bili v Podkoiodnem, bo že slabo. V tem srno dospeli do postaje Igrena, a naprej pa nismo mogli več, ker tam so že bile boljševiške vojaške straže. z vso opremo, se lahko . tudi za oddajo sob; ima 4 spalnice. Pokličite po 6 uri zvečer ME 5561. (46) Išče sobo na farmi Moški, ki je v pokoju, bi rad dobil hrano in stanovanje na farmi. Je pripravljen opravljati lažja dela. Kdor ve za kaj primernega, naj pokliče HE 2783. (47) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clatr Ave. In E. Mt* ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Manilpj Dm2 16702 WATERLOO RD. POSEBNOSTI ZA TA TEDEN 81x99 reg. $3.59 ........J8.35 81x108 reg. 3.95.........8-50 nekoliko, iregular 2.95. 8-85 PILLOW CASES 42x36 reg. 75c........5«>č 45x36 reg. 79#........59<- nekoliko iregular 69c —49# TOWELS CANNON .-j™---------]Turške reg. 79c ........59«- Niso pa to bili navadni vojaki,; Ročne brisače reg. 49c .. .35# pač pa mornarji ali kakor jim J za omivanje reg. 19c.14# Rusi pravijo “matrozi;” bili so HelikouUr letalo pobere mornarja m ad-ptism mr ju. - Helikopter letalo, ki mm na predstavlja gornja slike, kaže kako lahko pobere ponesrečenega mornarja ali kake va-ine listine na odprimo morju ter jih hitro prenese m določeno mesto. Slika je bil« posneta na mornariških vajah naše bojne mornarice v Severnem mono. \«1 v mornarski obleki, s seboj so imeli veBke topove menda z bojnih ladij, ki so jih imeli na oklopnem vlaku ter z njimi prodirali naprej in tako komunistom pomagali obvladati Rešijo. (Dalje prihodnjič) DEPT. STORE 6214 ST. CLAIR AVE. EN 8042 ■J ,,|1I|||1|1|1|11||||111|1||||1I|||||1|||1I1I|||1III1IIIII1IIIIIIIIIIIIII1II111W Juricwlta vCTo”b, SoMuTnJimTro^Svfr. tik^aTagr^^mu je ždel, IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja Po štirih letih trdega dela in je sploh še živ. Matevž je bil mnogih lovskih prigod je imel zanje mrtev, ker je tako hotel. Matevž obdelanega že lep koš- Sele mongo let pozneje je ipisal ček sveta, v leseni staji je mu- sestri, Janezovi materi, druga-kala lepa krava in hizalo dvo- če fant ne bi bil nikdar videl je konj in Matvež je bil s tem uspehom prav zadovoljen; kraju in ljudem se je bil tudi že privadi] in če se je še kdaj spomnil linice, ga ni več bolelo; čas in nova okolica sta mu zacelila nekoč žgoče srčne rane! Samo včasih se mu je nejasno zazdelo, da je nekoč v davni, davni davnini izgubil nekaj neskončno dragega, toda vse je bilo izavito v neprozorni megli kot davno sanjan boleč sen, ki ga je bil odsanjal v megleni davnini. Dom in domače je ves čas popolnoma zanemarjal, prva leta namenoma zaradi bolečih spominov, ki jih je hote] zamoriti, pozneje pa je izgubil zanimanje zanje. Ker ni nikdar nikomur pisal, v domači vasi niso vedeli, kje živi in ali V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Anton Jarc ki je preminul dne 6. marca 1946. Leta tri Te krije zemlja, ko lotili smo se le za čas, tam Tebi lepše sonce sije, kjer je pravi dom za nas. Večni Bog Ti daj plačilo, ko svetu že si dal slovo, dragi soprog In dobri oče. spavaj zdaj v grobu Ti sadko. Žaujoči ostali: OTROCI. Ceveland, O. 7. marca 1949. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN LJUBLJENE MATERE Frances Torkar svojega strica. Pijači pa se Matevž ni nikdar odpovedal. Težko prisluženi dolarji, ki jih je skupil za drva in kože, so šli za žganje. Njegovi sosedje niso bili boljši od njega v tem pogledu. Sicer nihče, niti Matevž, ni popival dan za dnem, ampak vsake kvatre enkrat se je bilo treba popeti v višje sfere alkoholne omotice, ki potegne človeku iz 'kosti utrujenost, da za nekaj kratkih ur pozabi svoje trpljenje in težave ter pogleda na ipisani svet skozi rožnata očala prijanosti. V četrtem letu kmetovanja se je Matevž oženil. Mlada Vdova, Nemka, ki ji je prejšnje leto ubilo v gozdu moža, je začela obsipati Matevža, ki je bil edini samec v naselbini, s toplimi in vse najlepše obetajočimi pogledi, ki so spomnili Matevža na rek iz hebrejske mitologije: človeku ni dobro 'biti samemu ! Sosedje, ki so brž opazili, kaj se plete med dvema srcema, in ker so želeli dobro obema, vdovi Amaliji in samcu Matevžu, so previdno a vneto začeli prigovarjati obema, češ, vzemita se, bo najbolje za vaju; Matevž bo dobil ljubečo ženo in skrbno gospodinjo, ona pa moža, ki bo skrbeli zanjo in otroka ter jih branil pred nevarnostmi življenja. To prigovarjanje pa je bilo ka? ajwfc; Matevž in Amalija, ki je bila čedna ženska, bi se bila tudi brez tega sporazumela v svoje in splošno zadovoljstvo. Nekega dne se je Amalija z otrokoma preselila k Matevžu. Ker ni bilo v bližini nobene cerkve in ker nihče v naselbini, najmanj pa Matevž in Amali-.... ni bil v tem oziru preveč natančen ali nestrpen, se je izvršila poraka brez kakšnega cerkvenega ali posvetnega predstavnika. “Poročila sva se pod krivo jelko!” je Matevž zaupal Janezu. Dejstvo, da je bila mlada vdo a Nemka, mati dveh otrok in vrh tega še protestantovske ve roizpavedi, dočim je bil Matevž vzgojen kat katoličan, m Matevža prav nič motilo tedaj, ko je odločil za ženitev; niti ni dejstvo delalo skrbi Amaliji. Nemščina ni delala prehudih preglavic Matevžu, da se je lahko zgovoriil vse ipotrebno in nepotrebno s svojo ženko, ki se je privadila tudi nekaterim slovenskim besedam, predvsem, “permejduš” in “hudiču,” ki ju je Matevž iztresal iiz ust v jezi ali v podkrepitev svojih izvajanj ; otroka sta bila pridna, Matevža sta klicala “papa” ter ga rada ubogala; zaradi različnih verskih pripadnosti tudi ni prišlo do najmanjšega razdora, kajti v bližini ni bilo nikakih cerkva, ne katoliških niti pro-testantovških, in ker ni bilo cerkva, ni bilo tudi duhovnih pastirjev, in kjer ni teh dveh čini-teljev, tam tudi ne more priti do razdora v družini zaradi verskih vprašanj. Sploh pa je versko vprašanje'igralo v njunem življenju prav takšno vlogo kakor pri njuni “poroki”; tako ne- V Boga sta sicer oba verovala, moliti pa nista utegnila, .Tri leta sta Matevž in Amalija živela složno skuipaj in njuno zakonsko življenje, čeprav ni ibilo sankcionirano ne po cer-Ikvi niti po državi, je mimo in gladko ter brez posebnih neviht drselo svojo pot. Matevž je bil zadovoljen z njo, ker mu je bila skrbna in dobra žena, ona se tudi ni imela dosti pritože-vaiti čez njega; bil je dober z njo in njenima otrokoma in njegova glavna slabost, ki je bila zapopadena v tem, da se je vsake kvatre enkrat nažehtal pijače, če je le nanesla prilika, je bila po Amalijinem mnenju lahko oprostljiva. Sicer pa ji je Matevž vsako pot obljubil; da se je napil zadnjikrat in A-malija mu je verjela, ali se vsaj delala, da verjame, in v hiši je bil mir. Nu, pa ona je bila temu vajena že izza mlada; oče ni bil drugačen in pivi mož prav tako ne. Matevžev zakon ni bi! brez otroškega blagosslova; drugo leto skupnega življenja mu je Amalija podarila hčerko, ka tero je Matevž krstil s skodelico vode iz potočka pod gričem na ime Amalija. Matevž se je tedaj počutil tako srečnega, da bi se ne bil maral menjati z nikomur na svetu. Tako zadovoljen je bil s svojo usodo tiste čase, da se ni prav nič razburjal, ko mu je spomladi zgorela na postaji velika zaloga drv, katere je v teku zime z velikim trudom spravil tja in je upal dobiti zanje par stotakov, ki bi mu ne bili v napotje. “Bom pa druge napravil!" je dejal ženi. “Kožuhovina mi je vrgla čedno vsotico, da bomo lahko prebili čez leto.” Ko je bilo mali Amaliji poldrugo leto, je njena mati dobila obvestilo, da ji je mati doma v Nemčiji nevarno zbolela in da naj pride k njeni bolniški postelji. ••• jWWSM. Tu je potrebno povedati, da je bila Amalija hči premožnega vvirtemberškega kmeta, ki ni maral privoliti v zakon svoje edinke s siromašnim delavcem, vsled česar je dekle šla za svo- poročila z njim proti očetovi vo lji. Ko je zvedela, da njena mati moida umira, ni imela miru, dokler ni pregovorila Matevža, da ji je dal denar za potovanje ter ji dovolil Odpotovati v domovino. Ona bi bila rada, da bi šel z njo tudi Matevž in dva dni ga je prosila in vneto nagovarjala,,da bi jo spremljal, toda zaman. O tem Matevž ni maral slišati. “Pojdi sama in kadar se ti bo stožilo po meni in Maiki, pa se vrni. Tvojega povratka bova iz srca vesela. In prej ko se vrneš, bolj nama boš ustregla." Amalija je odpotovala in z njo sta šla tudi otroka, Herman in Filip. Malčiko je vzela v oskrbo njena prijateljica in soseda Angela, pri kateri je dekletce tudi odraslo , v ljubko mladenko. Prve1 tedne po Amalijinem odhodu v domovino se je Matevž obnašal kot izgubljena du ša; ničesar se mu ni ljubilo in ti koča na griču se mu je zdela strahovito iprazna iit pusta. N|u, v nekaj tednih, ko se mu je želodec začel upirati zaradi pogostega popivanja, se je streznil ter se zopet polotil dela in potrpežljivo pričakoval ženine vrnitve. Dva meseca po Amalijinem odhodu je izbruhnila svetovna vojna in žena je bila odrezana od moža za nedogleden čas. Morda tudi za zmerom. Spomladi leta 1915. je Matevž zaklenil duri svoje koče, Izročil ključ sospdu, katerega žena je prevzela vlogo matere njegovi hčerki, poleg tega je ženi dal stotak za otroka ter ji obljubil redno plačevanje iza oskrbovanje svoje Malčke; nato je oprtil na rame puško in popotna torbo ter izginil. Začelo se je staro lovsko življenje za Matevža. V vojnih letih je obredel vsa znana in neznana lovišča ter prepotoval celo Kanado vse križem. Tja na pacifiško obalo ga je zaneslo, drooki Malčki in ček za njeno gori v Yukon je zabredel in ne-'vzdrževanje. O Amaliji pa seve-kaj časa cello zlato Iskal, pre- da ni vedel, ali je še živa ali že zimoval v pragozdih kanadske- mrtva, kajti vojna je divjala in ga severa, se družil z lovci, zla-j vse zveze so bile začasno pre-toiskalci, Idnijanci in vagabun- kinjene. Zato pa je mnogokrat di, v kratkem povedano, M&tevž je zopet živel pravo nomadsko, napol vagabundsko in napol pustolovsko življenje kakor prva leta po prihodu v Kanado. Ene stvari pa vsa ta leta ni pozabil: vsake tri mesece je prišlo k njegovemu sosedu pismo, ki je prinašalo nežne pozdrave mo- mislil nanjo in vselej mu je bilo težko. Toda ta bolečina je z leti minevala in predno je bil svetovni pokolj končan, je Matevž pozabil ugodnosti in prijetnosti zakonskega življenja, tako da je včasih celo dvomil, da bi bil kdaj poročen, i Dalje uritiodnjičt ■LjmrLrLrLTurrirLarLririJ^^ Doronnun l/ni!rti 1 za leto 1949 p Baragove Knjigi # so izšle! 5 Knjige so sledeče: Vse volneno blago po novih nizkih cenah. Idealno za pošiljanje v Evropo BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 15602 Waterloo Rd. 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21st Place '' Chicago 8, Illinois {j-UTjTjTjTj-LrLn-n^ ki nas Je xa vedno zapustila in se preselila v večnost dne 6. marca 1944. Pet let hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce. Večni Bog Tl daj plačilo, spavaj v grobu adaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O. 7. marca 1949. G. WHISKERS II j.