46
Prirodopisno - natoroznansko polje.
Hišna lastavica
                                    ptičiCR, ki nam vsako !oto prine.se
    fakitjejo in veselo poidravljajo kot
vidimo ? jeseni zopet odhajati v gorkejše krajc! Legenda pripoveduje, da je lastaviea letala nkolo križa in b kreljuti liladila trpeSega Izvolifarja, ko je visol na sv. križi; zatorej sme ta ljnbka ptirica med sv. mašo na oltarji sedeti. Bodi si, da je to res, ali ni res. pri nas T Slovenrih imamo to ptKieo posebno radi in naš narod iraa Tcro. da z lastavico prihaja srciia in zdravje v hižo; od knder jia lastavica pohegno. ondu so naseli siromaštvo in nesreSa. Zatovej, otroci, Hog vas varuj, da bi }irngsinjali to ljubcznjiru ptičico ali jej Se eclii razdirali gnezda.
Poglejrao si zilaj lasfaivico natanencje. Kaj vidimo na njej? Drolma ptifka jc, kreljuH iraa dolgi. kljunCok kratek in ploščat ter na konc*i malo prikrivljcn. Nožici sto ^ibki t^r nikakor u.stvarjoni za hojo, zato sp tudi lasUvica Ift reriko kdaj spusti na zoniljo, k večjemu todaj, kadar pobira blato za gnezdo. Perotnici ste nrezani kakor kosa, a rep jc podoben vilieam.
Brž ko se lastavica rrue iz daljnega svojega potoranja zopet k nam, kjer je preživela tso vzpomlid in polefje, poiš5e si najpred svoje staro gnezdo, očisti ga in lepo nasteljo. Potcm znesc samica vanj 4 do 6 belih sivo ali rujavo pikčastih jajSek, katora izvali v kacili 12. dneh. Mladiči so grdi, širo-kozijalasti, neprestano čivkajo in kljune odpirajo, da jim stara dva komaj toliko ži?eža znosita.    V treii tednih se mladi zgod^ in izpeljejo.
- Da-si Jastaviea uima močnega, veader iina jako ugotlen in ffiil glas, da ga je vesolje poslusati. Zjutraj, ko se še ui zdaniio, vžp spdi Ba strežncm žlebu tor žrrgoli in drobi svojo jnterno ppseneo.
UiHtiivita ne stori iloveku niti najmanjSe krare. V lirano jej su raz-novrstni nadležni in kvarljivi mr6o9i, inuhc, mušite, komarji, zuželke, motulji in pajki.   Iz tega se vidi, da je zclo koristna ptiea. tor ima velik greh vsak,           i
kdor jo proganja.