805. štev.
V Ljubljani, sobota dne 14. marca 11114.
Leto lil.
iWa«n
■■»iJKnr,
Posamezna štev. „Dneva" stane 6 vin,; ravno oliko posamezna številka „Bodeče Neže".
„DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri« logo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike gtnne »Dan" a prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se poSilja :::	upravništvu.	::
Telefon številka 118.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“
Posamezna .lev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko posamezna Številka »Bodeče Neže".
.:f	Uredništvo in upravništvu:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
n:	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
Zopet napad na jugoslov. dijake na RevolteBi.
Italijanski revoltellski dijaki zavratno napadli svoje hrvatske kolege.
Trst, 13. marca.
Znano je, da je po onem škandalu na Revoltelli ravnateljstvo izjavilo, da italijanski dijaki ne bodo več motili miru, da je torej vse potrebno akrenjeno, da se jugoslovanskih dijakov ne bo provociralo in napadalo. Sedaj pa so znašli italijanski dijaki Revoltelle drugo obliko boja. Napadali bodo jugoslovanske tovariše izven šole, zunaj na ulici. To spričuje zavraten napad, ki se je vršil snoči zvečer na Aquedottu. Najpoprej je italijanska tolpa (okoli 8. zvečer), ki jej je stal na čelu slušatelj Revoltelle Sangulina, napadla hrvaškega slušatelja Revoltelle Iliča. K sreči so to preprečili stražniki. Drugi napad sc je izvršil okoli 10. zvečer. Hapaden je bil slušatelj Revoltelle Hrvat Bruvnjak in sicer se ga je plansko lotil italijanski kolega (slušatelj Revoltelle) Sangulin. Ostala tolpa pretepačev (6 po številu, ki so morali biti nalašč za to najeti), je kila ravno pripravljena se navaliti Pa omenjenega Hrvata Bruvnjaka. ki ga je držal Sangulin za vrat, ko ie Bruvnjak zagledal nekaj vojakov bosanskega polka ter jih začel klicati na pomoč. Vojaki so prileteli ter
rešili. V nasprotnem slučaju bi ti italijanski roparji Hrvata Bruvnjaka popolnoma pobili, kajti bili so razjarjeni kakor levi in revež je, kdor Pride takim lopovom v roke. Cela stvar je bila vzeta na policijskem ravnateljstvu na protokol. Jugoslovanski, dijaki niso več varni pred ita-se ifm,n".nuapada,ci’ ki kodo — če zalo Vm f v prav temeljito prire-' i Dajze — vedno nesramneje nadaljevali te napade. Slovensko, jugoslovansko ljudstvo! Sedaj je čas, da povzdigneš svoj glas, tako, da se bodo tresle vse nam sovražne utrdbe! Ce nam pa pri teh razme-rah ne vzroji kri, potem res nismo vredni življenja. Poživljamo slovenski, hrvaški in srbski narod, pred-vseni pa njegove voditelje, za katerimi bo gotovo stalo vse to ljudstvo, da napravijo konec tem škandaloznim razmeram. Zadušiti se ne damo, prej pride do obračuna.
Spominjajte
dijaškega društva
„Domovina"
Volitve na Notranjskem.
Kranjska koža je postala trda. Krepko žvižga po nji klerikalni bič, a zdi se, da je postala neobčutljiva. Ako človek 20 let samo trpi in trpi, kaj čuda, ako bi lahko rekel s pesnikom Prešernom: »Podplat je koža čez in čez postala...«
Ni še dovolj doklad! Ni še dovolj tiranstva! Ni še dovolj sramote! Isti dan, ko je bil na Dunaju potrjen zakon o novih dokladah, so izvolili notranjski kmetje Jožeta Gostinčarja za poslanca.
Sicer je število glasov padlo. — Pri zadnjih volitvah je dobil Žitnik 3736 glasov, sedaj je dobil Gostinčar 3505 glasov. Torej komaj dobrih 200 ljudi se je izpametovalo. Pač pa je zelo vzrastlo število glasov «a samostojnega kmečkega kandidata Urbančiča, ki je zadnjič dobil 1396 glasov — sedaj pa 2455 glasov. Ako prištejemo k temu 787 glasov, ki jih je zadnjič imel njegov sokandldat, dobimo 2183 — torej je dobil nad 300 giasov več, nego pri zadnjih volitvah oba kandidata skupaj.
Številke torej kažejo napredek. Nekatere občine so se čez noč iz-preobrnile in so oddale tako število naprednih glasov, da v tem lahko vsakdo vidi glasen protest proti S. L. S. Volitve so se vršile tiho in mirno in se je o njih le malo pisalo.
Naši Kraševci so pokazali vselej mnogo smisla za gospodarski in narodni napredek. Upati je, da se bo kmetska organizacija ravno v teh krajih okrepila in bo pri prihodnjih volitvah odločneje pokazala svojo — kmečko voljo.
Trda je kranjska koža — toda počasi bo začutila krvavi bič. ki se ji zajeda že v meso. Ko fta bo začutila, ga bo prijela s svojo žuljavo roko in ga bo obrnila proti onim, ki ga sedaj vihtijo nad »jim.
Živinozdravniška visoka šola na Dunaju je namreč tako srečna, da spada kar pod tri ministrstva. Glavno besedo ima na tej šoli namesto naučnega ministrstva vojno ministrstvo. Posledica tega je, da je ta šola bolj podobna vojašnici kakor drugim visokim šolam, še celo profesorski kolegij, kojega člani imajo naslov vojaških uradnikov, je v vsakem oziru odvisen od vojnega ministrstva.
Kakor na vsaki visoki šoli, so imeli tudi slušatelji živinozdravniške visoke šole na Dunaju svoja akade-mična tla, ki so bila pa žalibog odvisna od milosti vojnega ministrstva. In ravno v trenotku. ko je slu-šateljstvo najbolj potrebovalo zaščite in se zateklo na ta svoja »aka-demična tla«, so jim bili nastavljeni na prsa bajoneti, in nehote so se morali umakniti navalu dveh kom-panij vojaštva ter zapustiti svoja akademiška tla in se s tem odreči svoji akademiški svobodi. Pod nadzorstvom policijskega komisarja se jim je dovolil naslednji dan manife-stacijski shod, v nekem lokalu XVII. okraja, kjer so bili ves čas obkroženi od policije. Skoraj tisoč navzočih slušateljev je enoglasno sklenilo, vztrajati na zavzetem stališču, dokler se jim ne dovoli nove stavbe, ki pa naj bo popolnoma neodvisna od vojnega ministrstva.
v
Štajersko.
Odkod jemljejo klerikalci denar.
Sredošnji »Slov. - Narod« sumniči v neki štajerski notici naše klerikalce, da prihajajo njih denarni viri najbrže direktno iz vladnih blagajn. Na možnost te okolnosti smo v našem listu že opetovano pokazali, dasi smo doslej našli za to le zelo malo verojet-
nosti. Že pred časom pa smo o neki priliki določno namignili, da je bila v eni naših gostiln mešana družba Slovencev in Nemcev, v ko ji se je tekom pogovora dotaknilo tudi vprašanja klerikalnega časopisja. To se je zgodilo v minolih zimskih mesecih. Naprani enemu mariborskih klerikalnih gospodov, je neki Nemec v gostilni »Pri zlatem grozdu« direktno dejal, da se klerikalcem pač ni treba bati za svoje liste, češ, saj vas vlada podpira, na katero trditev dotični klerikalni gospod ni vedel direktne zavrnitve. Imamo to iz čisto verodostojnih ust. Opetovano, na to bodi še prav posebej opozorjeno, so nastale govorice v določni obliki, da bo »Straža« prenehala izhajati. Danes zagotavljajo klerikalci, da bo zopet izhajala kot preje. Klerikalni, razni fondi, močno nazadujejo. Prispevki »Sl. Straže« kažejo velike izpade, primanjkljaje. »Slov. Straža« je priznala, da je dala klerikalnim listom do 5000 K podpore. Ce vzamemo zraven še 10.000 K, dobimo približno zadostno vsoto. Iz drugih fondov so v isti namen klerikalci dobili baje okroglo 20.000 K in še — od »Pijevega društva« baje 10.000 K. To bi bilo nekako 45.000 K. Koliko je res glede »Pijevega društva«, se bo še pokazalo. »Sl. Nar.« računa s 100.000 K za izdajanje »Straže« in agitacijo. Ta vsota je gotovo še gosti premajhna, zlasti še. če uvažtijemo naravnost razkošno življenje naših klerikalnih mogočnikov in kolosalne vsote, s kojimi razpolagajo klerikalni priganjači. Njih posojilnice nikakor niso dobro založene od domačega kapitala, razpolagajo pa z velikimi svotami... Isto je z vsemi drugimi klerikalnimi podjetji. Na vsa naša očitanja so doslej klerikalci — previdno molčali, kar bi s čisto vestjo gotovo ne storili.
Škoda se nam le zdi, da sc je to vprašanje v »Sl. Nar.« že danes tako določno načelo, kajti brez dvoma je, da bi se dalo naše klerikalce v doglednem času čisto drugače prijeti, kot pa bo to možno sedaj, ko se jih je že opozorilo. Pribijemo pa tukaj, da vemo pozitivno, da gre vlada našim klerikalcem vsaj v enem slučaju res na roko. Vendar, zdi se nam umestneje, da se še nekoliko potrpi. Vse klerikalne razmere pa so take, da ne bodo mogli dolgo vztrajati v sedanjem položaju.
Trbovlje, Hrastnik, Zidanmost in Laško. Zadnje občinske volitve v Trbovljah so nam jasno pokazale, kako žalostno je z našo narodno samozavestjo. Poraz na celi črti, vpliva nekako tako, kot udarec s kolom po človeški glavi. Čudno je pri tem to, da se danes išče vzroke pOvsod, le tam ne, kjer tiče v prvi vrsti: v neverjetno zaostalemu narodno prebujajočem delu. Ne bilo bi prišlo tako daleč, da se naši narodni in politični voditelji brigajo za delo takrat ko je še čas. Seveda, če se razne »potrebe« spomnijo vsi šele tedaj, ko pljuska voda že v škorne, je navadno prepozno. Za kaj takega treba neprestanega in požrtvovalnega dela ves čas do odločilnega trenot-ka. Za enkrat so Trbovlje padle. Nevarnost pa je sedaj še večja, za Hrastnik, Zidanmost in Laško. Radovedni smo, če bo trboveljski eks-empel vzdramil naše narodno-poli-tične kroge do dela, ki je neobhodno potrebno. (Vzdržujemo se za enkrat vsega nadaljnega, dasi smo dobili gradiva dovolj. Upamo, da nam ne bo treba stvar osvetliti že danes tako, kot se nas je naprosilo. Ured.)
Maribor. O naših someščanih.) V zadnjem času se je pričelo med našita »nemštvom« nekaj prav čudno gibati:	nastal	je v takozvanem
Škandal na živinc-
zdravn. visoki šoli
na Dunaju.
Dunaj, 12. marca.
Vsej širši javnosti je že znano brutalno nasilstvo, ki se je odigralo pred par dnevi na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju, Živinozdravniški akademiki, ki že več let zaman iščejo svojih pravic, so bili z nasajenimi bajoneti pregnani s svojih akadem. tal, kamor so se bili zatekli, zahtevajoč piavic, ki jim pri-stojajo kot visokošolcem.
H. Suttner, li“b|ia"»■Mestni lr«25-
Samo! K 410.
K 410.
msssm.
Samo! ^ajbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine
po jako nizkih cenah.
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „IKO“. : :
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk.	„
jako dobro idoča samo k 410. Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH .
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
Sicer pa se mu je videlo, kakor da se je ustavilo to življenje tisti dan, ko se je vrnil ves srečen, poln strastnega koprnjenja in v največji paghci z vojne in iz jetništva, pa ga Je. ^darila ona velika nesreča, ki je vlačil za seboj njeno breme, ne da bi se mogel odtrgati od sladkih spominov o svoji ljubezni in mladosti.
izkrcaioieno°rt«i)ein P°POtnikom, ki se
rakfcto svoio fik„",ors-ki vo«- »a najdejo svojo hišo požgano, rodbino iztrebljeno, vse zgolj pro,)ast in gorje, pa ostanejo za vse poznejše dni kakor osupli nad preveliko krivico, ki jih je zadela.
Franc Monmoransiški je bil izmed onih, ki ne prekličejo, ako so enkrat darovali svoje srce.
. čista in globoka ljubezen, ki J° je čutil nekdaj do Ivane de TvfrH n, ;!'Va!a vnjegovi duši še zdaj. ahko bi rekti 5h biia drug0 ob,iko-
rta lo le prekli„ia™to teTeJr"0 ~
lej je zavrnil takšne želje, vselej se je vrgel v kako novo vojno, v kako vojaško ali politično podjetje, v katerem je razvijal vročično delavnost, ne da bi se mogel rešiti spomina, ki ga je bil obsedel.
Prikazen Ivane je sedela za njim na sedlu bojnega konja in plavala za njim v sleherno posvetovanje.
Včasi so ga videli sredi razprave, kako je obsedel nepremično in se zagledal v praznoto; takrat ni slišal ničesar več; zgodilo se je le večkrat, da ie mrmral brezzvezne besede.
Mislil je na Henrika Monmoran-siškega.
Ali mu je bil oprostil?
Gotovo ne. Toda izkušal je pozabiti, in ne brez uspeha, dočim je bila Ivana vedno navzoča v njegovi domišljiji.
S tem značajem, s takšnimi koreninami ljubezni v srcu je skoraj odveč povedati, da Franc Monmoransiški nikoli ni mislil na to, kako bi si zgradil drugo srečo, novo rodbino, z eno besedo, novo življenje.
Kljub temu je bil privolil v svojo ženitev z Diano Francosko.
S tem privoljenjem se je hotel iznebiti predvsem tiranskih nadlegovanj starega Konetabla, svojega očeta; morda je tudi upal izprva, da se naposled vendar vname v njegovem srcu nova ljubezen; in, da povemo vse, olajšalo mu je sklep tudi upanje, da ga kmalu reši srn rt
Te rešiteljice si ni samo želel, tudi iskal jo je.
Toda v njegovo največjo žalost mu je bila smrt prizanesljiva.
Njegovo življenje z Diano Francosko je ostalo strogo to, kar sta se bila domenila: navadna družba dveh ljudi. Diana Francoska, naobražena, duhovita in častihlepna, ni iskala v možu, s katerim je bila stopila pred oltar, nikoli soproga, marveč tovariša. Pozneje, ko je imela malo sreče v svoji politični častihlepnosti in je našla v Francu premalo zarotniškega talenta, so popolnoma prenehali stiki med njima.
Videla sta se le v dolgih presledkih; v osmih letih je imel Franc Monmoransiški le troje ali četvero sestankov s to kneginjo, ki je nosila svoje ime jako častno: to se pravi, ako je imela mnogo ljubimcev, kakor zatrjuje kronika, je vendar spoštovala in cenila svojega moža dovolj. da je čuvala vsaj videz; in za tiste čase je že to lepo.
Franc najbrže ni poznal vedenja svoje žene, enostavno zato, ker mu niti srce, niti duh nista narekovala lmtrebe, poznati ga:	Diana
Francoska je bila njegova soproga samo po imenu.
Pripomniti moramo, da je prišlo Francu Monmoransiškemu par-krat na um, podati se po tolikem času zopet na očetovski grad.
Enkrat se je odpravil na pot s premišljenim in trdnim namenom, obnoviti vso zgodovino zločina, ki
je bil strl njegovo življenje, in spoznati ga v vseli podrobnostih. Rekel si je, da ve doslej samo dejstvo, ki ga je priznala Ivana in ki mu ga je razodel njegov lastni brat. Hotel pa je izvedeti vse, izpraševati ljudi in prodreti v vse skrivnosti onega strašnega dogodka.
V popolni odločnosti je dospel na grič, odkoder se je odpiral z gozdnega roba pogled na Monmoransi in dalje tam na selo Maržansi. A tu so mu opešale moči. Nervozno je ustavil konja. In da ne bi pokazal razburjenja, ki je divjalo v njem, je velel svojemu spremstvu, naj se vrne brez njega v Pariz.
To razburjenje je bilo silovito.
Vsak pogled, ki ga je nameril željno v daljavo, mu Je obudil spomin, čigar duh je vstal pred njegovo dušo, ta sladek, oni poln groze.
Pogled na kraje, kjer si ljubil ali kjer si trpel, osveži še po dolgih letih z brezprimerno jasnostjo vsa čuvstva, ki so že ugašala v spominu.
Franc ni mogel prenesti misli, da bi jahal skozi kostanjev gozd, kjer mu je Ivana prvikrat priznala svojo ljubezen, da bi stopil v staro hišico, kier sta se srečala z gospodom de Pjen, ali pogledal v sivo kapelico, katere zvon je pel pravkar z žalostnim glasom.
Dve solzi sta mu zdrknili po bledem licu.
Dolgo je ostal tam, zroč zamišljeno na pozorišče svoje mrtve sreče in njenega poloma
Nato se je obrnil nazaj.
In nikoli več se mu ni vsiljevala misel, da bi pogledal še kdaj, kako je v Maržansiju: preveč muke mu je bil provzročil prvi poizkus.
Usoda ljudi visi pogostoma le na tenki nitki: ako bi bil imel Franc pogum, jahati v Maržansi in zaslišati priče, kdo ve, če ne bi bil iz-previdel kmalu, da je Ivana de Pjen popolnoma nedolžna?
In vendar je malo manjkalo nekoč, da se ni pokazala ta nedolžnost jasno Francevim očem, ne da bi je bil iskal.
Leta 1567. se je vršila bitka pri Sen-Deniju med hugenoti in katoliki. Hugenotje so bili dosegli nekaj uspeha in prodrli proti Parizu. Koneta-bel An je napravil izpad, naskočil na čelu svoje konjenice, tako da je bilo tisti dan spet enkrat veliko klanje krivovercev.
V metežu pa je bil konetabel smrtno ranjen-
Prenesli so ranjenca v Meinski dvorec, last njegovega sina Henrika, vojvode Danvilskega. Henrik je bil takrat v Gujeni, kjer se je odlikoval po svoji gorečnosti proti krivovercem. Franc je bil v Parizu. Očeta ni bil videl že tri leta. Ob prvi vesti, da je oče nevarno ranjen, je prihitel v Memski dvorec, saj je vedel, da ne najde brata doma.
Našel je konetabla v postelji, glavo v obvezah, narekujočega pisarju svojo poslednjo voljo,
»nemškonacionalnem« taborju razkol. ki zavzema vedno širše oblike. Proti dosedanjemu režimu gospodujoče klike, je nastala opozicija na celi črti, ki jo vidimo celo v mestnem občinskem svetu postajati rotovški gospodi neprijetno. Ta medsebojni boj so zapričeli v prvi vrsti obrtniki, ki jili vodi občinski svetnik Havliček. Do danes je stvar sicer še v povojih, tako, da ni možrio izreči prave sodbe, niti ne, namerava li resno vzeti pod kontrolo doslcjš-njc gospodarstvo, ali pa morda igra le navidezna opozicija. Nekam čudno se nam zdi, da se pusti manjšina tako enostavno preglasovati redno v vsakem slučaju, najsi je velik ali majhen.
Maribor. (K tatvini briljantov.) Poročali smo že, da so v Gradcu prijeli začasno umirovljenega postajnega mojstra Muzeka, ker je bil osumljen, da je izvršil vlom pri Illgerju. Skraja je bila videti stvar nekoliko kočljiva, danes pa je dognano, da je Muzek vsaj glavni krivec. V sredo zvečer so preiskovali Muzekovo stanovanje, nato pa šli še na podstrešje. Na Muzekovem delu niso našli ničesar. Ko pa so prišli na nek drug oddelek, so preiskali tudi posodo, v kateri je stal oleander. Ko so zemljo izkopali, so našli na dnu posode močan zavitek in v njem veliko večino ukradenih dragocenosti, ki jih je bil tamkaj zakopal Muzek. Sedaj le še poizvedujejo po morebitnem Muzekovem sokrivcu.
Maribor. (O zginolem uredniku.) Kot smo že poročali, je »Stražiti« odgovorni urednik L. Kemperle šel pred tedni iz Maribora, ne da bi bil naznanil, kam. Nek prijatelj pa nam piše, da sedi g. L. Kemperle sedaj v redakciji »Mira« v Celovcu. Morda bi koga zanimalo.
Škodo, ki jo je napravil »kmečki strah«, cenijo pri goveji živini in drobnjadi na 10.000 K. Zver je raztrgala 10 goved in 80 ovac. Škodo, ki jo je zver naredila na divjačini in drugod, cenijo tudi na najmanj 10.000 K, kar bi torej dalo skupno vsoto 20.000 K. Odškodnine bo baje plačevala država.
Ferencz. V Trbovljah imamo človeka, ki si je pri zadnjih volitvah pridobil velike zasluge za nemško stvar. Sicer je Mažar po krvi, a dobil je avstrijsko državljanstvo, rudnih mu je povečal dohodke in s tem pripomogel do nemške zmage v I. razredu. Kot rudniški inšpektor in inženir bi sc moral malo bolj po trboveljsko ali vsaj po avstrijsko obnašati — a mož hoče postati menda pretepač. Razpisal je nagrado na dopisnika »Dneva«, češ, da mu hoče na cesti s pasjim bičem kosti pre-raliljati. Menda misli, da je še vedno na Ogrskem. Zdaj iščejo dopisnika »Dneva« vsi nemški gospodje s svetilko, po dnevi in po noči. Na zdar!
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 22. sušca 1914 ob pol 8. uri zvečer se uprizori, kakor smo že poročali, krasna zgodovinska slika »Quo vadiš?« Igra se vrši v 4 dejanjih in 6 slikah. Nastopili bodo rimski vojaki, kristijani in kristi-janke v najlepših kostumih iz rimskih časov. Živo se bo predstavljalo strašno preganjanje kristijanov ob Neronovem času. Kdor je že videl 'igro »V znamenju križa«, ta si ne more približno predstaviti igro »Quo vadiš«. Ker se igra ne bo ponavljala, zaradi pomanjkanja časa, naj si jo to pot vsakdo ogleda. Predprodaja ,vstopnic pri g. Weix!nu, Glavni trg štev. 22.
Goriško.
l Pritožba. O goriškem c. kr. mo-Jškem učiteljišču smo prejeli zopet novo pritožbo, ki svedoči, kakšne razmere vladajo na tem zavodu. »Dan« je prinesel že lani verno sliko teh razmer, ali kakor vidimo, je bilo vse objavljeno premilostno pisano. Na tej šoli se nastavljajo ljudje, ki sploh niso zmožni vzgajati niti ljud-skošolskih učencev, kaj šele učiteljski naraščaj. Kje je prijaznost in vljudnost, ki bi bila na takem zavodu nujno potrebna? Ali naj bo aroganca merilo učiteljev, ki so prišli na !zavod samo po protekciji? Lani smo že opozorili na vse to; letos moramo na našo žalost ponavljati. Sicer se bomo še obširneje pečali s to zadevo, ker niti z daleka ne zasluži, 'da se jo omenja samo mimogrede. Gospodom »vzgojiteljem« pa naj enkrat za vselej ostane v spominu, (saj se nekateri z njim nad vse ponašajo), da se nad takimi početji in nezmožnimi učnimi močmi zgraža vsakdo, ki je kdaj slišal o njih. K stvari se še povrnemo.
Jutri, v nedeljo 15. marca ob 2. pop. se bo vršil v Kobaridu (v prostorih občinske vojašnice) velik javen shod z dnevnim redom: Poročilo o političnem položaju v deželi. Na shodu bosta govorila deželna poslanca g. Miklavič in dr. Podgornik. Shod sklicuje »Slovensko politič: .društvo« in.so.nanj vabljeni vsi 4
vedni domačini, ki jim je do razjas nitve političnega položaja v deželi, o katerem je prinesel naš list kmalu po odgodenju lep informativen članek. Obiščite ta shod polnoštevilno!
Nadaljevanje predavanja. Danes teden, v soboto, 21. t. m. se bo vršilo nadaljevanje poučnega predavanja »O rastlinstvu naših Alp«. Gospod predavatelj je že s prvim delom vzbudil obče zanimanje, in upamo, da se goriško občinstvo odzove II. delu z najčastnejšim številom posetnikov. Pričetek ob 8. uri zvečer v »Trgovskem domu«.
»Veleturist. V kritiki o predstavi »Bratov sv. Bernarda« smo že omenili predstavo, ki jo uprizori dramatični odsek »Sokola« jutri v »Trgovskem domu«. Ljubiteljem zabave jo priporočamo.
K dopisu iz Volčje grada se nam piše, da so razmere res vredne kritike. Ako gremo zjutraj proti Ri-henbergu, se sreča vozove z živino ki so namenjeni v Komen. S temi vozovi je baje že sodnija imela posla. Potrebna bi bila metla.
Dnevni pregled.
Nadomestne volitve na Notranjskem bodo dne 19. maja.
... .v Mvaževanje. Jugoslovansko uijastvo je imelo na Dunaju veliko protestno zborovanje proti dogodkom na Revoltelli in čisto opravičeno z ogorčenjem obsojalo to nekulturno divjaštvo ter Italijanom odrekalo pravico do univerze v Trstu. Ali pri tem je samo zagrešilo nekaj, kar je na vsak način dvomljive vrednosti. Slovenski zastopnik m obzaloval t0« da so se Cehi s prof. Masarvkom na čelu zavzemali za italijansko univerzo. Po mojem mnenju je to obžalovanje prišlo do izraza nekoliko prepozno, ker Čehi in Masarvk so se zavzeli za italijanske zahteve ne po divjaškem činu na Revoltelli, temveč že par let preje. Ce se je že hotelo proti temu stališču tako javno protestirati, se je moglo storiti preje. Toda to ni glavno in to le mimogrede. Toda glasom poročil po listih (»Dan«. »Obzor«) je jugoslovansko dijaštvo pri tej priliki kričalo: »Sramota. Kakšni Slovani so to!« Drugi glas je dejal: Kakor Sker-lecz mažarske šole (tako zagovarja Masarvk italijanske kulturne zahteve). Ti glasovi in kriki so pa že — naj?nilejše povedano — z ozirom na profesorja Masarvka netaktni in jugoslovanskemu visokošolskemu dijaku v prav dvomljivo čast. Kajti: protestirati proti divjaštvu na Re-voltelii in klicati Masarvku za davno pred temi dogodki izrečeno stališče, je časovno nelogično in zato nezmiselno. Zaradi italijanskih barab pa Masaryk zopet ne more svojega v etičnih in kulturnih načelih temelječega stališča spreminjati. In tretjič je profesor Masarvk ravno Jugoslovanom za časa fatalnih veleizdajni-ških procesov napravil toliko usiug, da je prava neprimernost vprašanje: Kakšni Slovani so to? in neprimernost, če ne nekaj hujšega, je klic: »Sramota«. Par ducatov jugoslovanskih zastavonoš ne bo imelo kmalu toliko zaslug za Jugoslovanstvo, kot prof. Masarvk.	—c.
Vsak dan nosi dokaze o kulturni zaostalosti. Italijanski študent v Trstu, namesto, da bi se učil in blažil srce, pa hodi po ulicah in se pretepa. Predsnočnjim. so sc zopet poizkusili v kalabreških manirah in so napadali hrvatske dijake po tržaških ulicah na način, ki bo dobil gotovo priznanje pri tržaških barabah. Najbrže jih bodo priznali celo za svoje načelnike, in to bi bilo pravo mesto za nje. ne pa univerza. Saj univerze se vendar ne zidajo za fakinažo in italijanska univerza v Avstriji bi po dosedanjih znakih sodeč ne bila ničesar druzega kakor shajališče pretepačev.
Same besede brez dejanj. Odkar je končana Svihova afera je tudi jasno, da je najyečji del dejanske krivde in vsa moralična krivda na strani vlade. Vlada — dvoje ministrstev z vednostjo cesarskega namestništva — je dajala c. kr. sodniku za špiceljstvo 800 K na mesec. Tu je vir zločina, tu bi bilo treba prijeti in zagrabiti. Zbornica je oni kraj, kjer bi se citiralo zločince na odgovornost. Mislilo se je. da se to v resnici zgodi. Toda ravno tisti poslanci, ki so imeli v tej aferi največjo besedo, so bili v zbornici najbolj tiho. Jedli so menda čokolado. Ha, ali se tako kaže stremljenje po očistovaniu, o katerem smo minule dni v listih či-tali? Naj bi zbornica z dejanjem pokazala, da je za čistost politike, kaj bi s samimi besedami! Toda. te želja ostane neizpolnjena. Če bi zbornici bilo kaj na tem. da preneha korupcija, tedaj bi ne glasovala za dispo-zicijski fond. za vir vseh falotarij.
Agent, plačan iz dispozicijskega fonda? Dne 2. marca t. 1. ob 10. uri zvečer je prijel stražnik v poslopju nižjeavstrijskega namestništva na Dunaju mladega, revno oblečenega
moža, ker je bilo njegovo obnašanje sumljivo. Na policijskem ravnateljstvu je neznanec izpovedal, da se imenuje Milan Radivojevič. da je dopisnik več listov in da je bil za časa balkanske vojne vojni poročevalec v Zemunu. Na policiji se le dognalo, da je bil Radivojevič, ki se izdaja za doktorja, čeprav ni doktor, leta 1905. obsojen zaradi poneverbe na en teden ječe in nato izgnan za vselej iz Avstrije. Radivojevič. ki ie bil v zadnjih mesecih brez posla, se ie moral dne 5. marca zagovarjati zaradi vla-čuganja in zaradi prepovedanega povratka pred okrajnim sodiščem 8. dunajskega okraja. — Med obravnavo je Radivojevič izpovedal, da je sicer bil leta 1905 izgnan iz Avstrije, da je pa prebival z vednostjo policije celili sedem let na Dunaju, kjer ie napravil ministrstvu zunanjih del velike usluge. Obtoženec je trdil o sebi, da je bil v stiku z najvišjimi političnimi osebnostmi, s političnimi voditelji, da, tudi s člani dvora samega. Njegov stric je bil baje minister za uk in bogočastje. Na sodnikovo vprašanje, kdo je ta stric je Radivojevič odgovoril: »Sedanji predsednik srbske skupštine. ekscelenca Mikulič.« Nato je podrobno popisoval svoie delovanje v srbskem glavnem taboru za časa balkanske vojne. Stanoval je baje skupaj s pisateljem Rodo-Rodo v Zemunu v hotelu Im-pcrial. O Božiču leta 1912 je odšel iz Zemuna v Belgrad. Roda-Roda mu je baje tedaj rekel: »Ne poidi tja danes. Policija te zasleduje.« Vkljub temu svarilu se je odpeljal v Belgrad, kjer so ga pa aretirali in eskor-tirali v trdniavo, kjer ie bil štiri mesece .v ieči. Vsak dan so ga srbski orožniki baje tepli in njegovo zdravic se je vsled tega poslabšalo. Težko je obolel in prepeljali so ga — baje v agoniji — v bolnico. Nekega dne. ko se mu je zdravje obrnilo na bolje, je prišel k njegovi postelji orožnik, postavil je puško ob posteljo in se ie začel z njim pogovarjati. Radivojevič Sc baje takoj čutil, da ga je prišel orožnik ustrelit. Prosil je orožnika, naj malo počaka, da mora na stranišče. Tako se mu je baje posrečilo orožnika ogoljufati in pobegniti. Orožniki so na begu za njim streljali, toda nobena kroglja ga ni zadela. Skril se ie čez noč pri nekem čevljarju, drugi’ dan pa se je oglasil pri avstrijskem konzulu, ki ga ie zelo dobro spoznal. Konzul mu je takoj ponudil denar. Radivojevič ga je prosil samo za 2000 K. ki jih je
tud\ tuVio) doUll. Ono noČ potem ie
zepet pobegnil v Zemun. — Sodnik je hotel vedeti, če obtoženec pozna koga iz ministrstva zunanjih del. Radivojevič: »V ministrstvu zunanjih del me poznajo vsi diplomatje. Prosim, da pokličete sekciiskega šefa vit. Jettela In ravnatelja G8bla, blagajnika dispozicijskega fonda. Ta dva me dobro poznata.« Sodnik: »Ali ste dobivali denar iz dispozicijskega fonda? Radivojevič: »Seveda, toda to ni sramota, saj sem moral pri svojem delovanju večkrat tvegati zdravje in življenje. Tako sem moral nekoč, da opravim svojo službo, preplavati zamrzujočo Savo«. Sodij ik:»Ka j ste hoteli v poslopju namestništva?« Radivojevič: »Hotel sem obiskati gospo baronico Ano Biener-thovo in jo prositi podopre. Gotovo bi mi dala 200 K.« — Obtoženec je pravil o sebi in o svoji rodbini še marsikaj, toda sodnik je obravnavo preložil, da zasliši ravnatelja dispozicijskega fonda Oobla Obtoženca so spravili v jetniško bolnico. —- Zanimivo je, da je pred nekaj leti Radivojevič »deloval« tudi v Pragi, kjer se je zdelo tedaj praškim Jugoslovanom njegovo početje zelo sumljivo. To je bilo pred t. zv. zagrebškim veleizdajniškim procesom. — Radivojevič je agent provokater in njegovi plačani službi. s katero se je pred sodiščem tako ponašal, se muko verjame.
»Čerkeske« volitve. Volitve, ki so se pred par dnevi vršile v bolgarsko sobranje, imenujejo Bolgari »čerkeske«. taka nasilja je vršila Ra-doslavova vlada in vendar ie dobila komaj par glasov večine, pa še te s pomočjo mladoturkov. To večino je namreč dobila tako. da je razpisala volitve tudi v novih krajih, kjer je večina prebivalstva turška in pri teh Turkih so agitirali za Radosla-vovljeno vlado številni odposlanci mladoturškega odbora iz Carigrada, kj so govorili Turkom, da se jim bo pod sedanjo vlado dobro godilo! In vlada je dobila glasove teh novih volilcev in se & tem rešila, ker drugače bi ostala v še večji manjšini kot zadnjič. No. pa tudi sedanja njena večina je premajhna in preslaba, da bi se Radoslavovljeva vlada mogla vzdržati. Bo morala pač odstopiti, pa prav kmalu!
Jahta »Taurus« izposojena ali podarjena? Kakor je znano, se je odpeljal iz Trsta v Drač novi albanski knez na jahti avstro-ogrske vojne mornarice »Taurus«. Xo, na koncu
koncev, še ne bi bila nobena huda nesreča, četudi bi morala interesi-rati v teh slabih časih avstrijske davkoplačevalce tudi vprašanje • koliko je to veljalo — njih, seveda, ne albanskega kneza ali pa celo grofa Berchtolda. Sedai pa čitamo. da ie jahta »Taurus«, četudi je svojo nalogo izvršila, ostala še nadalje v Draču, tako nekako v osebno porabo albanskemu kraliu. ki bo na njej obiskoval albanska obrežna gnezda. To je pa že malo čudno. Da bi bila Avstrija, v kateri vlada revščina in pomanjkanje vsepovsod, tako galantna, da bi posojala ali celo podarjala tujim vladarjem drage vojne ladje in še plačevala povrhu oficirje in moštvo ladije. ki je še vedno avstrijsko! Ako hoče biti grof Bercbtold galanten, naj le bo — pa na svoj račun.
»Borsenzeitung«. V Petrogradu izhaja velik dnevnik pod lepim ruskim imenom »Birževija Vjedomosti« Nemci, seveda, tega imena ne morejo brez težav izgovarjati in ker ie že navada pri njih. da vse ponemčijo, so kratkomalo ponemčili tudi ime tega velikega ruskega lista, ki ga morajo večkrat imenovati. Iz »Birževija Vjedomosti« so napravili kratko »Borsenzeitung« in ljudje mislijo, da je to nemški list. kakor mislijo mnogi tujci, da je Sevnica na Štajerskem, ko čitajo v nemških listih Lichtenwald, nemški kraj. Pa naj delajo Nemci kar hočejo, ako so že neumni jim mi ne moremo pomagati, ampak da to dela tudi — »Slovenec«, to je pa že preveč, on vendar ne bi smel prestavljati imen slovanskih listov v nemščino! Ne bi se še čudili, ko bi bile »Birž. Vjed.« kak zakoten list, ki »Slovenec« ne bi vedel zanj in bi ime prepisal iz nemških listov, iz katerih črpa svoje informacije, ampak tako je pa stvar neopravičljiva.
Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Matilde Verbič je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Sp. Karteljevem za suplentinjo Ivana Draksler. — Dosedanja suplen-tinja v Hotiču. Barbara Kavčič je imenovana za prov. učiteljico v Šmartnem pri Litiji. — Učit. suplen-tinja Angela Mandeli ie imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Kalu. — Ljubljanski mestni šolski svet ie Imenoval abs. učiteljsko kandidatinjo Marto Čretnik za suplentinjo na oseinrazredni nemški dekliški šoli v Ljubliani.
Razredna loterija. . Pri včerajš niein žrebaniu razredne loterije ie zadela 10.000 kron številka 21.366,
W>W» Vtr Orr Številk n	,	2000 kron ’
pa štev. 5222. 33 889, 47.705. 48 579, 54.578. 67.175, 68 569, 69.091, 72 689. 76.496. 82.318. 85.000. 87.336, 91.497, 99.626, 2463, 48.634, 54.534, 68.683, 69.557.
Posebni vlak Iz Opatiie v Postojno. Jutri v nedeljo dne 15. t. m. bode vozil za polovično vozno ceno prvi letošnji posebni vlak iz Opatiie v Postojno. da si ogledajo zdraviliški gostje svetovnoznano jamo. Enaki vlaki bodo vozili iz Opatije tudi dne 29. t. m., dalie velikonočni pondeljek ter 26. aprila.
Prodala lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Žiraia 9800 m* bukovega in 3000 m® jelovega lesa. iz gozdnega okoliša Jalova 19.800 m® bukovega in 1800 m3 jelovega lesa. ter iz gozdnega okoliša Studenac 29.700 m8 bukovega in 16.500 m8 smrekovega in jelovega lesa, ki ga je veter polomil. Sprejmejo se le pismene na celo razpisano množino ali pa na množino 'z posameznega gozdnega okoliša se glaseče ponudbe, ki iih jc poslati najkasneje do 28. aprila t. 1. 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Požar pri pogozdovanju Krasa. Pred nekaj dnevi so pospravljali delavci pod vodstvom Ivana Derenčina iz Ilirske Bistrice že preišnje leto pežgane nasade v okolici Ilirske Bistrice. Da se spravi omenjeni mate-rijal proč, so zanetili ogenj, ki pa se jev sled bore razširil na suho travo in na bližnje nasade in jih poškodoval v širini treh do štirih hektarjev. Ogenj je lokaliziral Derenčin in več delavcev.
Nesreča. Prejšnji idrijski župan Josip Šepetavec se je hotel pretekli torek peljati po službenih opravkih iz Ajdovščine nazaj v Idrijo. Pri tem je skočil z voza, v katerega vpre-ženi konji so se nenadoma splašili, tako nesrečno, da ie obležal nezavesten na cesti. Ker je zadobil znatne poškodbe na glavi, na obrazu in na nogi, so morali takoj poslati v Ajdovščino po zdravnika, ki mu je dal prvo pomoč. Nato so ga morali odpeljati v Idrijo, kjer se nahaia v domači oskrbi. Njegove poškodbe so sicer težke, toda njegovo stanje se je že znatno zboljšalo.
Povodenj v Idriji. Vsled silnega dežja v torek in sredo ie Idrijca tako narastla, da je v sredo izstopila iz biegov in preplavila dolenji del me-
sta. Državna cesta, ki drži v Logatec, je skoraj do občinske meje. to ie do posestva posestnice Likarjeve, pod vodo. Veliki travniki pred Grudnovim posestvom v Jeličnem vrhu pred posestvom Likarjeve in pred državnim prostorom za tenis so popolnoma preplavljeni. V ulicah dole-niega mesta je segla voda do vile Pelikan in je udrla v več trgovin. Razume se, da so bili prebivalci nekaterih hiš popolnoma odrezani od prometa. Vsled narastle vode ie bilo več hiš, posebno pa državna cesta, ki pelje k Sv. Luciji ne daleč od Spodme Idrije tako poškodovana, da
Jo za vozni promet zapreti.
1 udi Nikava, ki teče skozi mesto je napravila precej škode, posebno pa pri hiši št. 89. Večina lesenih mostov ic za vozni promet zaprta. Predvčerajšnjim je voda upadla in promet je bd zopet odprt.
0tr°ka zgorela v plamenih.
Eden štiriletni in eden dveletni otrok tovarniškega delavca Sedeja iz Tržiča sta se te dni igrala brez nadzorstva pri zakurjenem ognjišča. . Obema otrokoma se je vnela obleka in oba sta na groznih opeklinah umrla.
V duševni zmedenosti je zažgala doma na postelji svojo obleko 28-letna Marija Noč. gostilničarja in posestnika hči iz Javornika. Noč je zadobila pri tem znatne opekline ir. so jo morali odpeljati v deželno blaznico na Studenec.
V desno nogo se ie ustrelil te
dni lovec Martin Blatnik iz Ratja. Mož ic prišel vinjen domov in ie snel s stene nabito puško dvocevko. Pri tem je udaril s nuško ob tla, dvocevka se je sprožila in strel je zadel Blatnika v desno nogo ter ga težko poškodoval.
Danes gremo vsi na sokolski
„večer na vasi“
-V „Mestni dom“. UiibHana.
— »Bodeča Neža« prinese jutri zopet lepe slike in zanimive zgodbe polne smeha in dovtipa.
— Danes vsi v »Mestni dom« na veselico Sokola I.
— Sokol I. opozarja in vabi na zabavni večer pod naslovom »večer
na vasi«, kateri se vrši danes (sobota)
v »Mestnem domu«. Sodefuje polno številen orkester Sokola I„ dif-mati-čen odsek z šaljivo burko, nadalje priznan kvartet, telovadci .telovad-kinje in naraščaj z skupinami itd. Nekaj posebno zanimivega bo tudi dekoracija dvorane, katera bo prirejena primerno naslovu večera. Za jestvine in pijačo poskrbljeno ie najboljše, pozabilo pa se tudi ni na ple-saželjne. Zatorej bratje, sestre in prijatelji na svidenje. Vstopnina je za nečlane 1 krono za člane 60 vin. Na zdar!
— Razmere pri ljubljanski cestni železnici. Pri ljubljanski cestni železnici delajo s starejšimi uslužbenci kakor svinja z mehom. Ali ni sramota, da pride Kočevar in je takoj nastavljen kot sprevodnik, ko niti slovenščine ne zna. Ali ni to izzivanje. Od Slovencev se zahteva vse različne zmožnosti. Wieder\vohlov ljubljenec je pa za vse dober. Le pomislimo. ko bi v kako nemško mesto prišel slovenski sprevodnik nezmožen nemškega jezika. Občinstvo bi protestiralo. Ponižna Ljubljana pa si da vse dopasti. Revizor Wiederwohl se je izrazil: »Jest bo dav, pa Slovenc, da bo vsi ljudje brav, da em ne znajo nemški brat, eni pa pisat.« Tako se ponižujejo in zapostavljajo slovenski uslužbenci pri ljub. cestni železnici. Obratnega vodjo prosimo, da te stvari uredi, ker bodo prišle
sicer še druge stvari na dan.
Meščani
Konec zagonetnega slučaja.
Včerajšnji naši vesti o zagonetnem slučaju občinstvo ni moglo verjeti Seveda vest ie bila premalo senza-cijonalna, ali vendar resnična. Dekle Viktorija Peterlin je imela angino, vsled tega je nastal abces v grlu, od katerega se je zastrupila kri. V takšnem slučaju začenja krvavljenie sluznic, kar se ie zgodilo tudi pri Peterlinovi. Da se na njei ni izvršil ziočin to je obdukcija dokazala. 1 a-ko spolni organi, kakor tudi maternica so bili nepokvarjeni; v maternici je bilo le toliko krvi. v kolikor je to pojav zgoraj omenjenega procesa.1 Podplutbe, ki so bile malenkostne, so mogle nastati kot posledica za-strupljenja, ali pa je dekle od slabosti premagano res padlo. Tudi oni »črni prst« ni bil tako grozen, bila je čisto navadna podplutba; dekle ie s prstom lahko gibalo. Rebro ni bila nobeno zlomljeno. Čudno obnašanje dekleta se da razlagati s tem, da ie bilo dekle nekoliko zmešano. — Te> informacije smo dobili iz vira. ki rnu
tudi mi dosedanji skeptiki v tej za-Jievi popolnoma verujemo. To naj slu-\ občinstvu v pomirjenje. Seveda si pa občinstvo tudi želi, da se drugič (rtobi preje jasne informacije.
Slov. gledališče. Otelo. Vsled (pomanjkanja prostora prinesemo poročilo jutri. Kakor vse je tudi ta predstava krasno uspela.
— »Slovan«, XI!. 2: Slap. Oton (Zupančič. — Istrska vas. Alojzij {Gradnik. — Hanuš Schweiger. Z. — jtve maši. Rudolf Maister. — Mimogrede. Ivan Cankar. — Primicija v Slovenskih Ooricab. Aloiz Kraigher. — Mimo ciliev. Milan Pugelj. — Buddha in polži Oton Župančič. — Iz zakotnega mesta. Anton Funtek. — Povabljen nepoklicanec. Prostoslav Kretanov. — Francosko-ilirska loža prijateljev itd. Or. F. Kidrič. — Listek jp Mnogo je bilo povpraševanja in ge več čakanja, predno smo dobili 2. številko pred oči. Po času smo sodili, da misli založništvo na skupno izdajo
. Pl 'n številke, ki bi morale £iti že vse v naših rokah, pa smo se, Žal, zmotili. Ali ne bi morala biti prva pkrb založnjštva. da naročnike točno (postreže ? Želimo, da se zakasnelost
?»opravi v najkrajših dneh. »Slovana« »a priporočamo vsakemu ljubitelju epote.
'	— Od smrti je vstal včeraj neki
mesarski pomočnik, ki je šel na nabor. Fant se je od veselja nekoliko napil, tako da je prišel v neko gostilno in je obležal. Gospodar ga je spravil spat. Medtem pa pride neka branjevka in pravi, da je fant zaklan in da je treba hitro po rešilni voz. Fant pa se je tega tako ustrašil, da je takoj vstal in je bil popolnoma — zdrav.
— Čitalnica v Spodnji Šiški pri-
£edi danes dne 14. marca 1914 javno
( redavanje o »500letnici slovenskega bstoličenja koroških vojvod«. Predavatelj gospod Ivtm Tavčar. Zače-pk točno ob 8. uri zvečer. Vstop Vsakomur prost. Slovenci, zavedni Siškarji! spomnite se velikega narodnega praznika in posetite polnoštevilno zgoraišnje predavanje.
_— XIV. redni občni zbor delničarjev »Ljubljanske kreditne banke« se vrši dne 14. t. m. ob 10 h dopoldne N gorenjih bančnih prostorih v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2.
— Milijonske mine, scnzacijska detektivska drama v 3 dejanjih, napeto zanimiva, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«, ie edina Tiajlepših te vrste. Kot tretji del od »Ljudje in krinke« igrajo v milijonski mini ravno isti igralci. Druga slika je fina kinematografska veseloigra v 2 delih »Kointesa Ursel«. v kateri nastopi gdč. Hcnnv Porten. Za '10 vinarjev zvišane cene.
Trst.
KRALJ MATJAŽEVA VOJSKA...
Tržaška slovenska mladina — združi se!!
Trst, 12. marca.
K članku »Kralj Matjaževa voj-SKa«, ki ga je objavil brat »Jozua« v četrtkovi štev. »Dneva«, pojasnjujem sledeče:
r.. nami, trž. slovensko mladino, ki smo se lansko leto pričeli zbirati okoli »Narodno - socialne mladinske organizacije«, sicer ni bilo osebnih prepirov, nastalo je le ineko ncsporazumljenje. Do tega nc-sporazumljenja, ki nas je razdelilo V dve struji, je prišlo na ta-le način:
Na prvem sestanku izvoljeni pripravljalni odbor za ustanovitev >Nar. soc. mlad. organizacije« je bil [trdno prepričan, da bo stremljenje M. s. m. o. podpiralo vse slovensko narodno časopisje, posebno pa glasilo tržaških Slovencev »Edinost«, zal pa, da se je pripravljalni odbor |V tem zelo varal. Za prvi sestanek, jki se je vršil pri Kosiču in o katerem je prinesel ljubljanski »Slovenec« zlobno demicijantsko poročilo seveda do pičice zlagano — za ta prvi sestanek, ki je uspel zelo sijajno, je pač prinesla »Edinost« objavo, a pozneje ničesar ni več hotela sli-Nti o tein. Pripravljalni odbor je z Pzirom na to sklenil, da pošlje v .uredništvo »Edinosti« zastopnika, z jnaloKo, da povpraša, zakaj (la »Edi-ne,"*?ra podpirati strogo narodne mladinske organizacije, ko [vendar objavlja celo reklamne no-Jtice socialno demokratičnega »Ljudskega odra«. Urednik »Edinosti« — Sme na razpolago _ pa je na to [vprašanje izjavil, da ima uredništvo [»Edinosti« direktno nalogo in sicer 0d zgoraj (menil je vodstvo politič-jnega društva »Edinost«), da ne sme ■sprejemati 0d strani snujoče se N. js. ni. o. niti vrstice več v list.
L Pripravljalni odbor je bil razočaran. Zato ]e hotel tržaško slovensko javnost prepričati o tem, da postopanje »Edinosti« nj koristno nagemu narodnemu življenju. Obrnil ke je v ta namen na »Dan«, ki je Sradevolje objavhal članke, prihajajoče od strani omenjenega' priprav-
ljalnega odbora. Le žal, da se javnosti vkljub naštetim člankom, v katerih se je živo kazalo na potrebo takega mladinskega društva, ni moglo pripraviti do tega, da bi vplivala na »Edinost«, da gre mladinskemu gibanju na roko. Iz gorinavedenega vzroka pa je nastal precej oster konflikt in pušice so letele tja in sem.
Da je pripravljalni odbor vstra-jal v tem boju, to moč mu je dajalo spoznanje, da postopanje »Edinosti« ni pravično. Prosimo, toliko sc je bilo treba truditi, predno se je doseglo prvi tržaški slovenski mladini, priznanje, da je mladinsko društvo potrebno, ko pa sc je priglasilo ne-broj navdušenih bojevnikov, pa je začela delati sitnosti »Edinost«, ki bi morala vendar vedeti, da je pravi narodni greh, nastopati proti potrebnemu mladinskemu gibanju. Nekateri pravijo, da je »Edinost« zato tako nastopala, ker je mislila,, da se snuje v Trstu nova stranka, da se torej hoče delati razdor. Ce je temu res tako, je stvar smešna, kajti, prosimo, kaj naj počnejo mladi fantje, ko pretežna večina izmed njih niti volilne pravice nima! Poleg tega pa se je izjavilo tudi v časopisih, da tu ne gre za kako politično stranko, ampak samo za Izobraževalno mladinsko organizacijo, ki naj slovensko mladino vzgojuje in vsposobi za boje v korist sebi in celemu narodu.
Vsled te polemike torej je prišlo med mladino do dveh struj; ena je soglašala z nastopom pripravljalnega odbora, druga pa ne. To se je pokazalo tudi na ustanovnem občnem zboru N. s. m. o.. Ker nam je »Edinost« tako neugodno postlala, smo si mislili, da je potrebno, da nekaj časa mirujemo in to do tedaj, dokler se vihar ne poleže.
Tako se je stvar v resnici vršila, zato ne nosijo voditelji mladinskega gibanja nikake krivde. Tistim pa, ki so delali nar. soc. mlad. organizaciji krivico, bodi odpuščeno In prične naj se z novim delom. Prepričan sem, da nam »Edinost« z ozirom na naše dobre namene, ne bo več nasprotovala, nasprotno, da nam bo šla na roko in po svojih močeh podpirala mladinsko gibanje. Potrebno, nujno potrebno je, da zgradimo v Trstu močno mladinsko organizacijo. v kateri naj bi imela mesto mladina Iz vseh slojev našega naroda. Dogodki, ki sc vrše v sedanjem času — zlasti pa snovanje drugorodnih mladinskih organizacij, kamor vabijo tudi našo mladino — ti dogodki morajo povzročiti v naši mladini velik preobrat.
V nas, ki smo mladi, mora biti življenje! Naš narod je ubog in teptan od vseh strani, zašlo mu je sobice — kakor prnVT btlft »JOZUa« —
zato potrebuje bojevnikov. Mi, mladi, se moramo vsposobiti, da se nam bo mogoče spustiti brez težkoč in brez strahu v boj proti vsem sovragom našega naroda.
Tudi jaz opozarjam na I. redni občni zbor nar. soc. mladinske organizacije in kličem kakor brat »Jozua«: Slovenska mladina — vstani! Slovenska mladina — združi se!
Dr.
S
»Zarji« bodi povedano, da jo njen nabrežinski dopisnik strahovito farba. Mora biti pač zelo lažnjivo človeče. Delavci N. D. O. pri Ca-hariji ne delajo za nižjo ceno, niti ne za tisto, ki je bila sklenjena med socialno demokratično organizacijo in podjetniki, ampak delajo še za višjo ceno. Ne za 3 K ali 4 K na dan, ampak za 6, 7, 8 K in tudi za 9 K. bodrugi, z lažjo sc ne bodete vzdržali na površju!
Na cesti. Včeraj smo poročali, da je našel v torek, okrog polnoči neki stražnik na vogalu ulice Punta del Forno mladeniča Karola Kocijančiča, ki je ležal na tleh ves krvav. Imel je prerezan trebuh. Kaj se je zgodilo pozneje, smo tudi poročali. Kocjančič ni hotel povedati, tisti večer, kdo ga je ranil. V sredo se je podal v bolnišnico oficijal Za-futta, da bi zaslišal Kocijančiča, ki je srečno prestal operacijo. V začetku ni hotel povedati Kocijančič ničesar, pozneje pa se je oficijalu vendarle posrečilo izvedeti od ranjenca^ da se je nahajal tisti večer v gostilni »Ai due antichi america-ni«, ki se nahaja v ulici Crosada 3. Povedal je, da se je sprl tamkaj zaradi dela z Albertom Bačarjem, starim 32 let in stanujočim v ulici Crosada 3, II. nadstr. Z njim sta delala skupno pri nakladanju oglja in to pri podjetju Robba. Dalje ni hotel povedati ničesar. — Policija je poiskala Bačarja in ga je aretirala. Ta je zanikal, da bi bil on zabodel Kocijančiča. Pripovedoval je, da je bil res v omenjeni gostilni z Kocjančičem, kjer sta se sprla in morda bi se bila tudi sterb’ da bi ju ne raz-družil krčmar Anton Sepič. On, Bačar je zapustil krčmo s svojim prijateljem Viktorjem Čehovinom, starim 20 let, stanujočim tudi v ulici Crosada št. 12. Šla sta v neko krčmo v ulico Pasta del Forno 3. Tam
sta se s'eš!a z Antonom Sgobba, starim 26 let, ki stanuje znjim. Ko so stopili nekaj pred 12. uro iz gostilne, so zagledali na ulici Kocijančiča, ki je začel žugati z nožem. Čehovin pa ga je razorožil. Kocijančič je bil že takrat ves krvav po obrazu (v gostilni v ulici Crosada ga je namreč udaril Bačar po nosu, da je začel krvaveti), se je vrgel na Bačarja in ga je udaril po obrazu. Nato pa je pristopil neki neznanec, tako pravi Bačar, iu je zabodel Kocijančiča. — Policija je pa izvohala, da je ta »neznanec« Pcteif Flego, star 19 let, stanujoč v ulici Pozzo 5. Aretiran je bil okrog poldneva na njegovem stanovanju in odpeljan vklenjen na inšpektorat v ul. del’ Istria. Tu je bil zaslišan in nato odpeljan v zajror, kjer so vsi štirje tički na razpolago izpraševalnemu sodniku.
Dva dobra prijatelja. H kmetu Silvestru Todranu, stanujočem pri Sv. M. Magd. sp. št. 100 sta hodila pogostoma dva človeka, ki sta si sorodnika, namreč Marij Jaški, star 29 let in Ugo Gaudenzi star 33, oba stanujoča v ulici Pasguale Revol-tella 63. Kmet Pordan ima namreč »osmico« ali vinotoč, kjer toči samo lasten pridelek. Jaški in Gaudenzi sta bila stalna pivca. Ni čuda, da je bil tedaj Pordan zelo prijazen z njima. To svojo prijaznost je potrdil najbolj s tein, da je posodil neki dan svojema pivcema Jašku in Gauden-ziju 170 K, katero vsoto sta obljubila povrniti v kratkem času. — Pred par dnevi sta prišla pivca zopet k Pordanu. Gospodarja ni bilo doma, pač pa gospodinja. Gospodinji pa se je zdelo zelo čudno, da je stopil v liišo samo Jaški, med tein ko je ostal Gaudenzi nekje zunaj. Po preteku četrt ure je stopil tudi Gaudenzi v gostilno, a silil je Jaškija, naj vstane in gre z njim, ker mora v mesto. Odšla Sta. Ko je šla gospodinja pozneje na pod, je zapazila, da je vlomljena skrinja ter da je vse razmetano v njej. Iz neke škatlje pa je izginilo 600 K. Takoj je vedela pri čem da je. Poklicala je gospodarja in ta je šel naznanit na policijo svoje stalne pivce. Do sedaj se ju še ni posrečilo prijeti.
Tržaško slov. gledališče. V nedeljo se igra »Martin Smola« ob pol 4. pop. Zvečer benefična predstava igralcev. Igra se »Domen«. Rcžro je prevzel g. Boleslavski. Upati je, da občinstvo obilo poseti predstavo in s tem pokaže svojo naklonjenost do igralcev in'gledališča.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Mačje solze pretakajo naši socialisti sedaj, ko se je tista komedija, katero so priredili v delavnici g. Caharija v namen, da bi narodne delavce izpodrinili, popolnoma izjalovila. Poparjeni hodijo iro vasi, stikajo glave, ter se pomenkujejo kot ljudje, ki se boje svojega glasu. Načrte delaj take kot generali, kadar mislijo naskočiti kako močno utrdbo, ali vsi ti načrti in pomenki niso vredni piškavega oreha. N. D. O. bo zmagala tudi če se naši socialisti na glavo postavijo. Posebno kislo se drži nabrežinski strokovni tajnik Ivančan, kateri čuti, da če bo šlo tako naprej, bo kmalu prišel tisti usodepolni trenutek, ko bo moral pobrati svoja šila in kopita, ter oditi s trebuhom za kruhom. Pa saj bo tudi težko zapustiti to pohajaško službo, ali kaj se hoče, živega človeka vse doleti, tako pravijo naši ljudje. Pa tudi g. Marici huda prede, ker sčasoma postane tudi pri bolniški blagajni prevroče zanj. Pride čas, ko bo moral zopet klesati stopnice in ne zalezovati delavce. Tako gre našim socialistom, odkar se je ustanovila N. D. O. vse narobe. Vedno kričijo, da sta v N. D. O. le dva organizirana. Pa radi dveh toliko strahu, saj niso taki velikani kot je bil Samson. To je sramota od ljudi, kateri pravijo, da so gospodarji sveta. So gospodarji, res, pa ne sveta, ampak strahu. — Neodvisen.
Najnovejša telefonska in brzojavna
Krvavi spopadi na Revoltelli.
(Telefonsko poročilo tržašk. uredništva »Dneva«.)
Novi nemiri. — 5 strelov izproženih. —■ Ranjeni Slovenci. •— Ranjen italijanski vodja tolpe napadalcev. — V šolske prostore udere 30 policajev. — Razburjene množice na ulici Carducci.
Trst, 13. marca. Danes ob S. zvečer je prišloponovnodo strašnih spopadov na Revoltelli. Italijanska drhal je posegla po morilnem orožju in izprožila na svoje slovenske tova-
Naznanilo.
Naznanjam svojini cenj. gostom, prijateljem in znancem, da sem zopet prevzel svojo dobroznano
gosti 1 no-buffet Bolle
TRST (Alla Valle di Roiano) TDQT
^	* via Roiano 2 in via Montorsino 9. *	a •
Jamčim za izborno postrežbo. — Točim prvovrstna domača, vipavska, istrska in dalmatinska vina. — Vedno sveže pivo. — Buffet in kuhinja vedno na razpolago z gorkimi in mrzlimi jed;,i.
V 1 Za obilen obisk se priporoča
Fr. Bolle, lastnik.
Anton Ivančič MM:
TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j in čini za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in -------------- izborno mrzlo in gorko kuhinjo.  ---
riše 5 strelov. Močno so bili ranjeni 4 Hrvati in . voditelj napadalcev. Sangulini. V tej splošni zmešnjavi je udrlo v učne sobe 30 policajev in skušale napraviti red. Vsa javnost je razburjena do skrajnosti. Na ulici Carducci je zbrana velika množica, in bati sc je izgredov.
(Telefonsko poročilo ob 10. uri zv.)
Trst, 13. marca. Kakor scin že
v prverr. poročilu povedal, je prišlo danes ::a Revoltelli zopet do nemirov, ki bedo imeli nadogledne posle dicc. Podajam še sledeče posameznosti:
Prošnja slovanskih dijakov.
Vsled včerajšnjih groženj in napadov s strani italijanskih dijaških barab so slovanski dijaki spoznali, da niso varni življenja; zato so šli danes zjutraj na j)olicijo ter prosili orožne liste, da bi se mogli braniti proti tolovajskim napadom italijanskih. »kulturonoscev«. Policija tega ni dovolila. Slovanski dijaki so bili brezmočni. Iii tako so Italijani postali šc bolj korajžni.
Policija čaka pred Revoltello.
Danes popoldne ob tretji uri je bil velik policijski kordon pred Rc-voltello, ker vsled neprestanega izzivanja od strani italijanskih dijakov je bilo pričakovati nemirov. Toda kljub neprestanemu izzivanju so slovanski dijaki ostali mirni. Slovanskih dijakov je bilo Ie 25 in italijanskih je bilo še enkrat toliko.
Italijani rabijo z železom okovane palice in kličejo fakine na pomoč.
Ko je italijanski študentovski mob videl, da se Slovani ne dajo izzvati je poklical z ulice Sv. Frančiška italijansko bratsko sodrgo na pomoč. Fakini so udrli skozi policijske vrste pri stranskih vratih v šolske sobe. Ko so videli Italijani, da jih je dovolj, so udarili na mirne slovanske dijake z železom okovanimi palicami. Takoj so bili ranjeni 4 Hrvati in obliti s krvjo. Ko so slovanski dijaki to zapazili so se začeli braniti, na kar so italijanski dijaki še bolj pritisnili.
Množica na ulici.
Pred šolo je bila zbrana množica, ki je pričakovala, da pride do spopadov.
Kar naenkrat se zaslišijo iz šole klici na pomoč. Slovanski dijaki napadeni od divjakov so klicali na pomoč.
V tem pa zadoue streli iz revolverjev.	•
Policija vdre v šolo.
T7 „ Iu *e !?a Porcija vdrla v šolo. V soh so bili ranjeni 4 Hrvati s palicami in en Italijan, ki je včeraj napadal Slovane je ranjen.
Policija je aretirala 7 dijakov.
Prišli so tudi zdravniki, ki so ranjence obvezali.
Pred šolo je stala še ob 7. in 8. zvečer velika množica ljudi. Za jutri se pričakuje demonstracij. _—- Pov-darjati je še enkrat, da so italijanski divjaki napadli in Slovani so se le branili.
ITALIJANSKI KRAVALI NA DUNAJU.
Dunaj, 13. marca. Tudi na Dunaju so hoteli Italijani pokazati svojo kalabreštvo. že začasno zjutraj so zasedli rampe, grozili jugoslovanskim dijakom In potem odšli pred
Slovonslm brivnion Trst, ulica Belvedere štev. S?
Anion Novak.
Najboljše čevlje po meri dobi:e v novi čevljarnic1
Antona «Ia* ernika,
Trst, trlica Parneto GG
Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila.
parlament. Pred parlament so odšli tudi jugoslovanski dijaki. Do spopadov bi prišlo, če bi policija ne posegala vmes. — Na tehnični šoli sc grozili celo rektorju; ko so začeli delati šunder je policija prišla mirit in je aretirala II vročekrvnih. Tehnična šola je zaprta.
ITALIJANSKA MIN. KRIZA.
Rim, 13. marca. Sonino je odklonil sestavo ministrstva.
ITALIJANI SE ŠE VEDNO BORIJO
Pariz, 13. marca. Iz Bengasi se poroča, da italijanska vojska pri oazi Zvetuo napadla 2000 domačinov. Hrabro pobila 200 domačinov in par sto ranila. Od Italijanov je bilo pobitih 43 vojakov, 2 oficirja, 9 oficirjev in 100 vojakov je bilo ranjenih
SRBSKA ŽELEZNICA K MORJU.
Belgrad, 13. marca. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da se vlada peča z novim načrtom za jadransko železnico. Železnica ne pojde po albanskem ozemlju, temveč po rodovitni Netohijl, skozi Črno Goro na Bar. Srbija ima namreč dovolj povoda tako v gospodarskem, kakor vojaškem oziru, da si zagotovi prostost, ki bi je ne imela, če bi njena železnica šla po albanskem ozemlju.
SRBIJA IN TURŠKA.
Belgrad, 13. marca. Med Srbijo m Turčijo se začetkom tedna vzpostavijo diplomatičnl odnošaji. Za poslanika v Carigradu bo imenovan Stefanovič.
POLOŽAJ V PARLAMENTU.
Dunaj, 13. marca. V parlamentu je bil danes zelo hrupen dan. Češki agrarci so danes nadaljevali obstrukcijo. Seja je bila večkrat prekinjena. Po drugem prekinjenju so se začela pogajanja s češkimi agrarci. Vlo,go posredovalca so prevzeli Nemci in Poljaki. Nemci In Poljaki so zahtevali od vlade daljši rok za pogajanja. Vlada je zahtevala, da zbornica odkaže brambno predlogo takoj po prvem branju odseka in da se predloga o posojilu brez prvega branja odkaže proračunskemu odseku. Naposled je vlada prenehala z zadnjo zahtevo. — Do 4. popoldne so se vršila pogajanja in sklenjeno je bilo, da postavijo Čehi in Nemci skupno komisijo, ki bo skušala doseči kompromis glede vzpostave ustavnih razmer na češkem. (Kompromis je znan.) Nemci so bili danes voljnejšl kot dosedaj. Nato je bila izvoljena komisija s 6 Čehi in 6 Nemci. Ob 4 uri je bila seja zopet otvorjena In češki agrarci so za danes prenehali z obstrukcijo. Jutri in pojutrajšnjem se bo komisija posvetovala in prihodnja seja bo v torek, če bo komisija prišla do kompromisa. In takoj po prvem braniu se predloge odrežejo odsekom. Če ne pride do kompromisa, tedaj sc v torek sploh ne bo vršila seja. Položaj se danes presoja bolj optimistično.
i offf&si
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 5U vi* narjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 2(1 vinarjev. — Pri uiaiili oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zrn nanj* Inserenll v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Proda se 2 postelji, omaro za obleko, umivalnik, nočno mizico in banjo za sedet. Vpraša se v trgovini pri »Soncu«, Pogačarjev trg. 76—3
Dobro ohranjena medena postelja se ceno proda. Korunova ul. 10. tik trnovske cerkve. Dalmatinska klet.	75—3
V Gradišču štev. 7 odda se hlev
za 3 konje proti mesečni plači K 20. Ponudbe poštni predal št. 89.	72—2
Kupi se 4 m dolg pudel za modno trgovino. Ponudbe pod »Pudel« na upravništvo »Dneva«.	69—3
Sedlarskega lakirarskega pomočnika iščem. Ponudbe poslati pismeno na Knoll, Otočac, Hrvaško.
70—4
Izurjena šivilja, sprejme v delo takoj razno moško perilo. Zlasti se priporoča cenjenim trgovcem v mestu in na deželi za večje delo. Naslov v Anončni ekspediciji v Ljubljani. ___________________ 58—2
Sprejmejo se gospodje na dobro hrano po nizki ceni. Naslov v Anon-Jni ekspediciji.	68—1
Če želite najboljši in najnovejši
šiv a, Inn 5. r-troj
mWTMTu“
pismeno lOletno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
I«HT. VOK
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije). Cenike pošljem brezplačno.
,VIKT
tovarna za žitno kavo
Albert Pecevnik & Co.
===== HijuiToljana. == sprejme provizijske zastopnike.
Kako se pljučne bolezni, duši ji vi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 383 pri Pragi (Češko).
. 40 let star moški želi službe kot
sluga ali inkasant
s kavcijo K 1000. — Ponudbe na „Anončno ekspedicijo" v Ljubljani, Šelenburgova ulica Stev. 6.
Proda se dve dobro ohranjeni
Ml si
Opekarska cesta štev. 31. ■
Pazite na dan
25. marca 11.
Namesto K 12*—, samo K 5*50
20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z do* > bro zbitimi usnjatimi ^ podplati, ki so bili pri-; pravljenj za Balkan, ao mi zaostali vsled vojake. Ker moram zalogo ▼ kratkem razprodati, prodajam čevlje pod Izdelovalno ceno za aamo K (VSO. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. RazpoSilja po povzetju
Eiport ABNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendoi ferstras. 139 26.
SODE
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike, iina ua prodaj
—7—77--------------—------ IV. BUGGENIG,
sodarski mojster, LJUBLJANA, Cesta na Rudolfovo železnico stev. 7.
!	v	od	sti	o	!
staroznane trgovine iestvin in kolonialnega blaga
Anton Mihelič
Trst, Jfofan št. S
(tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč.
Xšč@ se
stanovanje
v sredini mesta z 4—6 sobami pripravnimi tudi za pisarniške prostore v pritličju ali kvečjem v I. nadstr. za 1. avgust. — Poleg tega se išče v isti hiši na dvorišču en
skladiščni -
- prostor.
Ponudbe pod „N. S.“ na „Anončno ekspedicijo" v Ljubljani.
Sprejme se takoj kot sostanovalec k osmošolcu gospod na
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne
s krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	rojstni	opravi	::
pr
Golša
bzgavke, debel vrat (Blah-und Satthals) se odstranijo hitro z največjim uspehom z Sv. Jurija golšnim balzamom kozarec K 4. Sijajna zahvalna pisma.
Regina Laboratorium
Karl Remmel,
Landshut štev. 837, Bavarsko.
Naslov v »Anončni ekspediciji".
m
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice barva za lase in brado »Nerll“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec In lasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje 2mešane in rezane ženske lase.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
spectialni trgovini N fl, p ClrahAimA Mestni trg štev. lO.
■VelUsa iszToira,!	Solidria,	postrežTba,!
i SANATORIUM • EMONA,
\ ZA-NOTHANJE IN-KjRURGICNE -BOLEZNI / •PORODISDSNICA.
/ LJUBLJANA • KOMENSKE GA-ULICA-41 SEF-ZDRAVNBC:PR]MARldDR FR. DERGANC
I
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ——-....... tvrdke	R.	MJKLAUC	-
„Pri Škofu" «
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: rceeten oddelek v prvem nadstropji*. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
=—=\—  ■ ■ - —
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
SeleraTc-arg-o-va. ulica,	G.
Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. = Topič „SALTJT“. =
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Umetalni ogenj.
Ceniki zastonj in franko,
Pri nakupu različnega nianuiauiirneau   se blagovolile obrniti na tvrdko —
A. & E. Skaberne Mesim' trg 10.
  	obstoji od I. 1883.
FRAN KRAIGHER'
l^rojsišlsi m ©j ©ter
G-cspcsl^a vilic©,	S
^e pnporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po zn eri. — Inozemskega in domačega blaga večno na izbern _ jema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne IzdeLič vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za ___________ eksport po morju.	'	229
Ne zamudite ugodne prilike.
Samo nekaj dnij.
Redka priložnost
popolna razprodaja cele zaloge čevljev Ljublfana, Uollova ailiou štev. 14
kakor moških, ženskih, otroških, gorskili itd,, najnovejše oblike se bode razprodajalo od 16. t. m. dalje tflobek« pod lastno ceno. — Nadalje se bode razprodala vsa zaloga usnja m čevljarskih potrebščin ter sploh vsa prodajalniška oprava pri
Združenih čevljarjih - Ljubljana
VT^olfova ulica Stev. 12-
ra. p. ZAJEC,
Ljnb]|ana9 itarl trg: i. Najvecja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč.
Plošče Columbia, Favorite, Odeon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonoplion“ itd. itd.
Gramofoni že cčL 1ZZ 25. naprej. 3? ložde	„	„	„	1*30
OeaadOri brezplačno.
Vsa popravila se izvršujejo točno in solidno.
r,
Spomfadne novosti so tukaj.
Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modemih barvah in krojih.
Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti.
Ogledati si zamorete le v trgovini
Angleško skladišče oblek
V O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 182.
: Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so naši :
svetovnoznani
čevlji
Alfred FrAnkl, kom. družba
trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastop.,
Stritarjeva ulica štev. ©.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod (ako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane I J 16 Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naie odškodnine in apikalije K 128,257.695-77. JM. drž4ve z TSeskozi slovansko-narodno npravo. vzajemno zavarovalna banka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasll je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani žigat tS”«lastnl Gosposka ulica št. 12.	Pozor! Sprejema (udi zavarovanja proti vlomski tatvin pod zelo ugodnim' roroji. — Zahtevajte prospekte.