Za Taaffejeve vlade.
Ob smrti grofa Taaffeja so presojevali njega politiko različno in z različnih, najbolj strankarskih stališč. Glasila nemške levice, katero stalno opisujejo kot prvo „državo ohranjujočo stranko", so tega državnika predstavljale kot malomodrega, kot veliko nesrečo za našo državo, in so zatrjevala, da posledice njegove politike se ne zbrišejo nikdar več. Stranke iz bivšega „železnega obroča" so milejše sodile o njem; saj bi drugače same sebe pobijale, in so tu pa tam naštele po nekaj drobtin, katere je grof Taaffe podelil temu ali onemu slovanskemu narodu V obče pravičniši sodniki sodijo, da Taaffe ni bil sicer velik državnik, da pa je bil vendar -boljši, nego mnogo njegovih prednikov in naglo menja-jočib, se naslednikov; v ostalem pa prepuščajo poslednjo "sodbo poznejši zgodovini. V tem imajo pač prav, kajti najvažnejših momentov ob presojevanju Taaffeja kot državnika vendar niso navedli, ali pa niso znali navesti.
Pri presojevanju avstrijskih državnikov, naj si bodo še toliko nadarjeni in energični, treba je na prvem mestu pošte-vati tradicije, in med temi zopet zlasti tiste, katerih se drži dinastija. Noben državnik, tudi ko bi bil sposoben in voljen, ne more nastopiti z radikalnimi reformami ali celó stopiti na nove poti. Okvir, v katerem se morejo svobodno sukati državniki, je relativno jako omejen, in v tak okvir delovanja je stopil tudi grof Taaffe. A ob njegovem nastopu se je dogodilo še nekaj drugega, kar je silno važno, kar pa vedoma ali nevedoma pozabljajo kritiki Taaffejeve politike. A' iste dni, ko je grof Taaffe 1. 1879. stopil zopet v ministerstvo, dosegel je Bismarck v soglasju z grofom Andrassyjem formalno pogodbo za avstro-ogersko in nemško zvezo. 0 tej pogodbi so v obče še le mnogo let pozneje zvedeli, in vprašanje je, ali bi bili Cehi popustili pasivno opozicijo, ko bi bil dr. Kieger takoj zvedel o novi zvezi. Taaffe pa gotovo ni bil samo poučen o njej, temveč je bil hoté ali ne hotó prisiljen, svobodo svojega delovanja skrčiti v okvir te zveze in jo poštevati pri vseh svojih zasnovah in namerah. Naj je bil Taaffe po svojem mišljenju centralist ali federalist, zasukati jo je bil dolžan vedno v smislu, ki bi ne nasprotoval novi zvezi in s to zvezo združeni skupni zunanji politiki. Da Taaffe ni mogel misliti nikdar na za-resno izvršenje češkega historiškega državnega prava, moremo bez pomislekov izvajati iz dejstva nove zunanje zveze, kajti Taaffe je dobro poznal zapreke, katere je stavila Nemčija Hobenwartovim fundamentalkam, in je moral misliti, da nova zveza je povečala iste zapreke. Kar je
veljalo začetkom sedemdesetih let, je dobilo povečano veljavo koncem ali 1879. leta.
Tradicije in nova zveza so tolika zapreka odlo?ilnim reformam, da se je treba le čuditi, kak6 morejo voditelji sosebno slovanskih strank prezirati te nad vse važne či-nitelje, vplivajoče nepremično na vso notranjo avstrijsko politiko.
No Taaffe se ni pospel niti do zaresnega izvršenja narodne jednakopravnosti in je v tem pogledu uklanjal se tradicijam bolj, nego je mogel odobravati njegov državniški razum.
Ves čas od 1. 1879. do 1893. je Taaffe imel zagotovljen zunanji mir, in vendar ni se lotil nobene siste-matiške, z ustavo soglasne reforme! Da je bil prisiljen deliti vsaj veče ali manjše drobtine, to ni proizhajalo iz kakih načrtov Taaffejeve politike, temveč iz tega, da drugače bi ne bil mogel ne zasnovati, ne pridržati „železnega obroča". Da pa mu je bilo do tega, bili so zopet vzroki v občem položenju. Če tudi se je namreč zasnovala zveza z Nemčijo, zunanji naši politiki treba je vendar poštevati tudi mišljenje drugih velevlastij, v obče ostale Evrope, da ne rečemo skupne civilizacije.
Kakor smo mnogokrat dokazovali, naši monarhiji ne more biti vsejedno, kak6 sodijo o njej zunanje države, in bilo bi jej na kvar, ko bi iste države videle, da se večina avstro-ogerskih narodov ne udeležuje ustavnega delovanja in s tem tudi delegacij, katere imajo oblast pretresati našo skupno zunanjo politiko. V interesu zunanje politike torej je imel Taaffe zadačo, sosebno slovanske narode zbrati v državnem zboru, naj si bode potem notranja politika tem narodom ugodna ali ne. Posrečilo se mu je privabiti čehe v centralni zastop in jih tu pridržati s tem, da jim je podelil na pr. češko vseučilišče v Pragi, in dal razglasiti nekaj ugodnega gledč na ravnopravnost pris sodiščih. Čehom je bilo treba največ dati, ker so bili v strogi opoziciji, druge je bilo možno zadovoljiti z manjšimi drobtinami.
Za te drobtine pa so morali doprinašati slovanski narodi naj veče žrtve; kajti ne prej, ne poslej se ni naložilo narodom toliko hudih bremen v krvi in davkih, kakor pod Taaffejem, ki je imel za fiskalične potrebe mojstra Dunajevskega. Nemške stranke, sosebno liberalna in naci-jonalna, pozabljajo sedaj, da žrtve, dovoljene od slovanskih zastopnikov, niso v nikakih razmerah s podeljenimi mrvicami.
Za Taaffeja so liberalni Nemci parkrat prinesli v državni zbor pristranske načrte, kako naj bi se izvedla samo jezikovna jed nak o pravno s t. Tedaj je bila prilika,
rla bi bila vlada predložila svoj načrt, ter tako izvršila jednakopravnost ne le glede na jezik, temveč tudi narodnost vseh narodov. To se ni zgodilo, kljubu temu, da je grof Taaffe poleg Dunajevskega večkrat naglašal potrebo take izvršitve.
Kavno za Taaffeja se je začel nemški kot notranji, uradni ali državni jezik posebe povdarjati, in tudi ko bil Taaffe preverjen o nepravilnosti in neustavnosti takega vsiljevanja nemškega kot državnega jezika, je imel pa po tradicijah in drugih aktuvalnih vplivih vezane roke. Naposled je pokazal jasno svojo odločno voljo s tem, da je zahteve Staročehov, naj se češčina prizna kot notranji jezik, odbil naravnost in ravno s tem dal zadnji in smrtni vdarec staročeški stranki.
Narodno jednakopravnost je začel Taaffe izvrševati z Dunajskimi punktacijami, ne da bi se izjavil, da analogno hoče postopati tudi v drugih pokrajinah. Ravno te punktacije kažejo, da Taaffe je bil onemogel nasproti drugim činiteljem in toku tiste politike, ki odločuje na zunaj in znotraj. Ce je le količkaj izprevidel notranje razmere, moral je izprevideti, da je začel spravo na kraju, kjer je bila najmanj potrebna, ker, ako je sploh hotel analogne sprave pri vseh narodnostih, moral je spoznati, da liberalni in v obče Nemci po izvršenih punktacijah bi ne bili z lehka več za jednake punktacije glede na slovanske narode.
Če pa Taaffe ni spravil narodov, krivo je prvič to, da so ga postavili v okvir, v katerem ni možno izvršiti ne historiških prav ne narodne jednakopravnosti. Ta okvir bi spravil narode le tedaj, ko bi se ne bili probudili in bi ne mogli razločevati, da je možno deliti drobtinice tudi v okviru germanizovanja ali z načelom, da naj se narodnosti dele v prvo in drugo vrsto med seboj. V resnici Taaffe je vladal pri dejstvu, da so se slovanske narodnosti podrejale gospodovalnim narodnostim, pred vsem nemški, in nemške stranke so mu jako nehvaležne, ako mu očitajo spravo slovanskih narodov, izvršeno na škodo Nemcev. Take stranke se silno zagrešajo proti očitnim dejstvom in razodevajo, da so črez vso mero razposajene, meneč, da ima nemška narodnost kako historiška pravo, stati nad drugimi narodnostim!.
Taaffe, ako bi bil velik, odločen državnik, bi ne bil prevzel naložene mu zadače, ali pa bi bil odstopil, ko bi bil videl, da v podanem mu okviru no more napraviti sprave med narodi. Tega ni storil, in iz tega je možno soditi, da je morda sam mislil pomiriti narode z mrvicami.
Načrta o volilni reformi pa Taaffe ni zasnoval radi narodnostij kot takih, temveč radi očitne opasnosti, ki se kaže v razširjanju socijalnodemokratiškeh idej tudi v naši državi. No, njegov načrt je bil dostej še najbolji; tu ga ni premagal omejeni okvir zunanje politike, temveč sebičnost stanovske politike združenih kapitalistiških strank plemske in neplemske krvi. Taaffe je tu podlegel strankam^ v tem ko je drugače imel moč nad njimi.
Grof Taaffe ni po takem izvršil nič posebnega; da je znal motiti poldrugo desetletje slovanske stranke, pač ni zasluga v smislu pravih interesov države. Posredna zasluga bi bila v tem, ko bi se naučili državniki od njegovih nevspehov, da je treba z drugimi načrti zadovoljiti narode in takč utrditi državo.
.--•>*<•--—
Iz državnega zbora.
V seji dne 28. t. m. je razpravljal proračunski odsek o srednjih šolali. Referent dr Beer izjavil je, da se nedos-tajanju učnih močij po možnosti odpomore s tem, da se pomnozé učna mesta. Tudi učni red realk se preosnuje, in bode vlada zlasti skrbela za dobre učne moči v modernih jezikih. Srednje šole, ki jih vzdržujejo dežele — zlasti Štajerska in Moravska — prevzame vlada. Naučni minister konstatoval je naraščanje v obiskovanju gimnazij in realk, V zadnjih desetih letih se je pomnožilo število gimnazijcev za 3593 in število realeev za 3006 učencev. Da se šole ne napolnijo preveč, izroči minister vzprejemne izpite stro-žemu nadzorstvu. Gledé preosnove realk je povdarjal, da treba na istih gojiti bolj humanistiške študije. Med novimi učnimi zavodi, katere hoče minister ustanoviti, so češka realka v Pragi in Žižkovu, češka, gimnazija na Moravskem in niža gimnazija v Z.adru s hrvatskim učnim jezikom. Minister je obečal nadalje novi gimnazijski poslopji v Gorici in Zadru. Minister bode tudi skrbel za to, da si pridobe učitelji na srednjih šolah znanje šolske higijene. Posl. Herold povdarjal je, da se more podržavljenje čeških realk na Moravskem izvršiti le takó, do se bode pravično pošteval češk. učni jezik. Priporočal je podržavljenje češke gimnazije v Opavi in osnovo hrvatske v Pazinu. Posl. K lun priporočal je istotako hrvatsko gimn. v Pazinu in zahteval novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani. Stara nasprotstva pokazala so se pri govornikih, ki so se dotikali Celjskega vprašanja. Dr. Bareutlier predlagal je, da se zbrše cela postavka, posl. Menger pa, naj se Celjska gimnazija preloži na kak drug kraj, ki je izključno slovenski. Oba predloga bila sta odklonjena. Posl. Gregorčič priporočal je dalje obrtno strokovno šolo za umetno mizarstvo v Marianu in obrtno nadaljevalno šolo s slov. učnim jezikom v Gorici. Dr. Herold podpiral jc prošnjo društva „Komensky", da se podeli pravica javnosti češki šoli na Dunaju. Klun zahteval je strokovno šolo za lesno obrt v Ribnici in za obdelovanje kamnov na Krasu.
Predmet seje poslancev z dna 29. pr. m. bile so podpore, katere naj država dovoli po elementarnih nezgodah prizadetim deželam. Posl. Rašin je zahteval, da se skupna državna podpora poviša od 400.000 gl. na 600.000 gl., posl. Vašaty pa, naj se mesto 100.000 gl. določi za Češko 300.000 gl.. V teku seje interpelovali so Biankini i. dr. pravosodnega ministra radi imenovanja, sodnih adjunktov v okrožju višega dež. sodišča v Z.adru in Trstu sodnijski-mi tajniki; Šamonek radi dogodkov pri pogrebu Vencelja Čižeka; Spinčič radi ustanovitve expositure v Prezori in Brzorad radi poslovnika. — Dne 30. t. m. zbrali so se poslanci kmetskih občin vseh kronovin v posovetovanje o obnovitvi pogodbe z Ogersko. Poljski poslanci se posoveto-vanja niso udeležili, ker hočejo počakati dovoljenja klubovega.
Crez dolgo časa sestal se je zopet jedenkrat tiskovni odsek dne 30. nov. Mladočeh dr. Pacák je razpravljal predloge, katere je odseku priporočil v odobrenje. Predlogi se tičejo proste kolportažc in odprave časniškega kolka. Za slučaj, da bi vlada ne ugodila zahtevam, želi, áa sprejme vsaj one predlogo, ki se ozirajo na immnniteto državno-zborskih poročil in na govore, ki se niso govorili v državnem zboru v nemškem jeziku. Dalje je predlagal premembo postopanja pri popravkih v tem smislu, da se dovoli nasproti popravkom dokaz resnice, ter da se omeji objektivno postopanje samó na slučaj razžaljenja Veličestva. Ña to je pravosodni minister grof Gleispach priznal, da sedanje določbe tiskovnega zakona ne odgovarjojo več modernim zahtevam, in da hoče na tem polju uvesti potrebne reforme.
Izjavil je, da hoče uvaževati Pacákove predloge in na podstavi istih najbrže spomladi predložiti zbornici načrt tiskovnega zakona. Kot začetek preosnov omenja svoj razglas, kateri je bi! razposlal meseca oktobra vsem državnim pravdništvom. V tem razglasu opominja, naj postopajo oprezno pri konfiskovanju listov, katerih velik pomen se več ne da tajiti. Povdarja, da se mora dovoliti javni kritiki kolikor možno neomejena svoboda. Zaradi tega naj drž. pravdniki ne konfiskujejo vsakega lista samó zaradi tega, ker je rabil, sodeč o postopanju vladinih organov, ostre izraze. Minister kar naravnost zapoveduje, da se taki članki ne smejo soditi kot tiskovni delikti, zlasti ne kot hujskanje k sovraštvu ali zaničevanjn državnih oblastij in organov zlasti zato ne, ker potem poslanci, ki uživajo immuniteto govora, še v ostrejših besedah kritikujejo vlado-joče razmere. Posl. Eim mu je odgovori!, da so nanj ministrove besede napravile gotovo dober vtis in da se veseli tega pojava, ki kaže, da. minister napredku in prostosti ni principijalno nasproten. Minister je obečal, da tiskovni zakon, hitro ko se po praznikih zopet snide drž. zbor, t. j. meseca februvarja pride na vrsto.
Proračunski odsek je nadaljeval 30. m. m. svoja posovetovanja in odobril nekatere postavke iz proračuna finančnega ministerstva. Pri tej priliki je zahteval posl. dr. Kaizl, da se zakon o jednakosti vseh narodnostij in jezikov z ozirom na češki jezik natanko izvrši pri vseh poštnih uradih, in se upiral ideji, da bi država izdala papirnate note po 5 koron. Povdarjal je, da se sme to zgoditi jedino v obliki certifikatov, ki morajo v drž. blagaj ni biti pokriti z dovoljnim številom goldinarjev in koron. V seji dne 1. t. m. je nadaljeval proračunski odsek svoja posovetovanja o proračunu trgovskega ministra. Pri tem se je razpravijalo tudi vprašanje o preosnovi trgovinskega ministerstva v tem smislu, da se ustanovi posebno minister-stvo za komunikacije. Za to misel se je izrekel tudi Mla-dočeh dr. Kaizl.
-- -<>.<>----—-
Po volitvah.
Liberalna stranka na Kranjskem je v kmetskib občinah popolnoma propala, izgubila je tudi še onih pet mandatov, katere je doslej itnela v tej skupini. Tolaži pa se s tem, da je farovškim iztrgala iz rok jedini njih mestni mandat ter da je v mestih in trgih sploh zmagala na vsej črti; zadovoljna in vesela je, daje izgubila — ako jej prištevamo tudi člane bivšega „Triglava" — „le" štiri mandate, bila je, kakor je videti, pripravljena na še hujši poraz, sicer pa čakala, udana v božjo voljo, zasluženih vdarcev, katerih pa menda ni dobila v tolikej meri, kakor se je bala. Vsaka druga resna stranka, katera kaj pričakuje od bodočnosti, katera hoče napredovati, svoj program izvrševati in sploh kaj doseči, bila bi skrajno konsternovana; ako bi jo zadela taka izguba, izprašala bi si vest in iskala vzroke svojega propadanja.
„Le malo potrpljenja, gospoda moja! Mi na tihem delujemo, in v kratkend se uverite, da stoji za nami masa naroda!" Tako je govoril pri Gregorčičevej slavnosti Dunajske „Slovenije" poslanec "dr. Perjančič. Zares ostrméli smo, videč, kaka ogromna „masa naroda" stoji za drem. Ferjančičem in njegovimi somišljeniki! Torej tako ste na tihem „delovali", gospod dr. Ferjančič in Vaši sodrugi! Le tudi naprej tako delujte „na tihem" in utegnete še čudeže doživeti. — Res je sicer, da ima liberalna stranka razumništvo veči del za se, res je, da ima najtrdnejšo zaslombo med narodnim meščanstvom, ali nad tem je stranka popolnoma nedolžna in tega vspeha ni dosegla s svojim „delovanjem" ali pa z agitacijo, ampak njena zmaga po mestih je naravna posledica onega mišljenja, katero je lastno buržoaziji tudi pri drugih narodih. To svojo zmago mora pa zahvaliti osobito tudi temu, da ni nastopila proti njej nobena resna stranka s poštenim gospodarskim in socijalnim programom. Mali obrtniki in sploh mali meščani pri nas še spé in se ne zavedajo svojega položaja in svojih ciljev — kolikor jih niso organizovali klerikalci —, o kakem duševnem gibanju med njimi ni govora. Isto velja — z malimi častnimi izje-
mami, kakor n. pr. v Idriji — tudi o delavcih. Domača liberalna stranka je torej v pravem pomenu besede stranka buržoazije1): mesta in trgi, trgovinska in obrtnijska zbornika. Novi deželni zbor je torej razdeljen po socijalnih slojih: stranka veleposestva, stranka buržoazije in agrarno-socijalni klerikalci. Med slovenskim razumništvom in med selskim narodom nastal je velik prepad, ker je slovenski liberalizem približno tak in tako slab, kakor povsod drugod. Inteligencija ni več voditeljica našega naroda, sami generali bez armade. In kdo je kriv ?
Kdor pa misli, da se bodo kranjski liberalci kaj učili iz poslednjih dogodkov, ta se hudo moti. Resignovani in polni marazma se tolažijo v svojej onemoglosti, češ da „bode uže bolje, kmetu se bodo oči odprle in pride reakcija!" Kaj pa da, le čakajmo, dokler nam ne prileté pečena piščeta v usta! Bez zaslombe v narodu, bez naraščaja med mladino, katere najboljši del se obrača od nje, bez vsake eneržlje in žilavosti, bez gospodarskega in socijalnega programa, bez smisla za slovanstvo in tudi za pravo svobodo sploh, bez vsake ideje — je ta „stranka" poslabšana 2. izdaja nekdanje diktaturo sladkega spomina, medel odsev blaženih dnij Ljubljanskega prvačenja. „Vse za vero, dom cesarja!" to je vsa liberalna modrost, ta njihov „program", pa tudi pove vse, t. j. — nič. Zato pa hočem kranjske liberalce pri miru pustiti, naj spavajo zasluženo spanje pravičnika.
O volilnej agitaciji klerikalcev ni, da bi gubil dosti besed. Samo dve dejstvi hočem omeniti. — „Narod" je v svojej super-loajalnosti očital škofu Misšiji in klerikalcem sploh neloajalnost (o Rudolfovej smrti), upornost proti zakonom, katere je potrdil sam cesar i. t. d. sine gratia in inflnitum. „Slovenec" mu je seve hitro vrgel v obraz Krutorogova in, revežu sapo zaprši, vzvišeno se solnčil v svitu svojega dinastičnega čustva. In tako smo doživeli sramotilni pojav, kako skušata naša dnevnika prekositi drug drugega v servilizmu najniže vrste. Oj vrli bizantinci! Tu vedite, da ni bilo ostudnejšega momenta v prošlem volilnem boju od tega. Zato pa Vam je tudi „mit Nachsicht der Taxe" zagotovljeno bezmejno pre-ziranje vseh dostojnih, nezavisnih, svobodomiselnih ljudij. Dovolj.®)
Nekaj drugega: klerikalci so porabljali pri volitvah propo-vednico, spovednico, zakramente, sprevode, misijone, smrt, pekel — z jedno besedo boga in hudiča. Nihče jim tega ni branil, nihče ugovarjal. Zato pa bode klerikalce gotovo zanimalo zvedeti, kake kazni so določene za tako početje, in kako se postopa proti volilnim spletkam in proti korupciji pri volitvah — saj oni so mojstri v tej stroki. Po dotičnih zakonih ni kaznjivo le kupovanje glasov (najprimitivnejša oblika teh deliktov), ampak med drugim tudi vsako „traktiranje" volilcev, t. j. če kdo pred ali med volitvijo, ali pa tudi po njej dâ komu drugemu jedil, pijače ali sploh kakih živil, z namenom, da bi vplival na njegovo glasovanje; isto tako zapade kazni tudi volilec, kateri bi v takem slučaju jed ali pijačo i. t. d. sprejel. Dalje: kot protizakonito vplivanje pri volitvah je izrecno navedena — čujte latinizatorji po kranjskih farovžih in kaplanijah ! — grožnja, češ da volilec ne bo deležen večnega zveli-čanja, ali pa da bode trpel škodo na duši. Na tem mestu govoreč o pojmu „škoda na duši", pravi tudi zakon, da nikakor ni dovoljeno proglasiti glasovanje v kakem gotovem smislu za pregrešno ali pa odreči radi tega delitev zakramentov. (Gl. niže cit. 1. 1883.) Koliko naših kaplanov bi moralo po tem takem pod ključ? Da se pa ne prestrašijo preveč te brumne farovške duše, moram, žalibog, pripomniti, da to ni pri nas tako, vsaj sedaj še ne, nego da veljajo ti idejalni zakoni — le v Angliji, v onej Angliji, katera je našim odrvenelim, kontinentalnim deželam vsekdar vzor strogo ustavne in v čistem parlamentarnem duhu vladane svobodne države. Angleži imajo iz raznih dob (1854, 1867, 1872, 1881, 1883, 1895) najstrože določbe proti volilnim mahinacijam, določbe, katere so v teku let poostrili, čim bolj so razširili volilno pravo na vedno širše kroge. (Najbolj obsežen in važen zakon v tem pogledu : Corrupt and illégal practices prevention acts 1883). Našim klerikalcem bodi ta študija najtopleje prip'orocena.8)
Volitve so terej završene, vse gre zopet svojo pot po starej navadi. Le „Narod" še vedno poroča dan za dnevom o „volilnem gibanji" — sedaj po končanih volitvah, in ko je volilno gibanje v resnici uže davno pri kraju. Mari „Narod" res nima boljšega in nujnejšega posla, nego da podaje potrpežljivim čitateljem neslane in dolgočasne, vedno jednake in zato skrajno duhomorne historije, kako so tukaj in tam zabavljali drug drugemu, kako so se med seboj, „zafrkavali" in „morili"? — Menim, da je sedaj važnejše gradivo potrebniše.	Videnensis.
') Seveda bez jednake mere bogaBtva, katero ima buržoazija drugod; vrhu tega je bolj pošteno narodna, nego tam, kjer jo pomeSana z Židi ali plemstvom. Op. ur.
') Sicer pa ne tajim, da zasluži bezdvomno ,,Slovenec" premijo v tem pogledu. Primerjaj le famozno Dunajsko pismo o Podgornikovem večeru, kjer neki dopisun ovaja in laže o „rnsofilstvu" i. t, d. Fèj ga bodi, podlo duSo ! Op. pis.
') Tu ni mesta za daljšo razpravo te stvari. Kdor so zanima za njo, ôitaj spis Dunajskega kriminalista prof. dra. Lammascha: „Die Beliandlung von Wahlumtrieben nach englisehem Stvafrecht" v. „A. 5. Oeriehtszeitung" (Zadnja 8t.) Op. pis.
„Rusija in zahodni Slovani".
(Dalje.)
3.	Dalje se zabavlja tudi črez neomikanost ruskega svečeništva. Ruski bogoslovee, ki se hoče zadovoljiti z žup-anijo na deželi, mora se učiti 12 let, oni pa, ki hrepeni po višem, 15 let. To je, kakor bi mislil vsak razsoden človek, vendar dovolj! Treba je pa še poleg tega pomisliti, da so ruski bogoslovci bez izjeme otroci svečenikov, in da se uže od mladih nog udeležujejo cerkvenih opravil, da se ne uče v posvetnih, ampak posebnih bogoslovnili učilisčih (duhov-noje učilišee, seminarija), in da so vsi njih učitelji bogo-slovci-akademiki, ki imajo torej velikošolsko izobraženje. Poleg tega pa ruskemu bogosloven ni treba najprej vrsto let z učenjem nemškega jezika zapravljati in svoje študije z vtepanjem učnih, v spačeni latinščini pisanih knjig zavr-ševati, kakor mora to storiti katoliški svečenik. V Rusiji so vse šole narodne, kakor cerkev. Seveda pri takili okol-n osti h Rusi ne morejo imeti duhovnov take vrste, ki bi barjane v Ljubljanski okolici zavajali h krivim prisegam ali pa prirejali Starotržkemu podobne pretepe. Ruski bogoslovee, ki je 12 let se učil, more vstopiti tudi na vseučilišče.
4.	Dopisnik dolži dalje Rusijo, da ona osvabaja le pravoslavne Slovane. To ni res. Rešila je tudi 15,000,000 zjedinjenih, torej rimsko-krščanskih Malo- in Belorusov in 5,000 000 katoliških Mazurov poljskega gospodstva, ki ni bilo boljše, če ne slabše kot turško.
Kdo je rešil 1. 1848. Avstrijo gotovega razpada in s tem zajedno preprečil priklopljenje Slovencev, Čehov na Nemčijo, kar bi bila njih smrt? Rusija. In ko bi se vrnilo 1848. leto v drugič nad nas? To ni nemožno. Na Madjar-skem je stranka samostojnosti močna, tam straši Košut II.; od istih časov trdno zjedinjena Nemčija ter od istih časov trdno zjedinjena Italija ste za Nemce in Italijane mnogo zapeljivejši nego 1. 1848., ko ste Italija in Nemčija šteli celo vrsto držav in državic. To naj pomislijo vsi oni, ki so leta 1848. našli oporo pri Rusih. Poleg tega pa ležiti zjedinjena Italija in zjedinjena Nemčija neposredno ob avstrijski meji, v tem ko so ovajani Cehi, Slovenci in Hrvati od Rusije tako oddaljeni, da je vsaka misel na priklopljenje očividen nesmisel, ki jasno kažo abotnost vsake donuncijacije.
5.	„Rusi zatirajo Poljake", pravi dalje bezimnik. Roma locuta est! Papež Leon XIII. je po natančnej preiskavi vso pravljice o zatiranju Poljakov v Rusiji proglasil lažnji-vimi. Sedaj bi bil vendar jedenkrat uže čas, da nehajo katoliki dvomiti o resnieoljubju sv. Oeeta!
6.	„Ruska vlada je prisilila Cehe, ki so se preselili v Rusijo, prestopiti k pravoslavju", laže dalje bezimnik. Ravno isto laž priobčil je pred 11 meseci v češkem časniku neki pater. „Prisiljeni Čehi" so vč. gospoda v „Narodnih Listech" kar najenergičneje pozvali, naj prekliče svojo trditev. Monsignore molči. Jaz mislim, da bi v prvi vrsti svečeništvo moralo imeti toliko časti v sebi, da bi ga drugi z „lažmi" ne puščali na cedilu nego da odkrito prizna resnico. „Calummare audacter, semper aliquid haeret", misli si molčeči pater. Češki naseljenci — po številu jih je 19.000 — v Rusiji so steklarji, pivovarnarji, tehniki, trgovci, profesorji, agronomi, svečeniki (4), torej večinoma polnoletni inteligentni ljudjč, gotovo pa ne kaki „neprobu-jeni" sedmograjski Romuni ali dolenjski Uskoki. Ko so se pred 20 loti naselili v Rusiji in čutili prosti „ustavnega" pritiska, uredili so si cerkev na narodni podstavi. Kje je tu kaka sila?
No, sedaj sem pa radoveden, od kod neki prihajajo milijoni zjedinjenih med avstrijskimi Srbi (Bunjevci, Sokci) Romuni in Malorusi? Če bezimnik ne ve, da neprobujeni Romun ali Srb, ki pase svinje, nikdar neprisiljen ne izpre-meni svoje vere, potem naj bo vsaj toliko vljuden, da ne smatra drugih nevednimi. Mi prav dobro vemo, kako je pod in pred Marijo Terezijo država vprizorila cerkveno zje-dinjenje bivših pravoslavnih. Kje so dolenjski pravoslavni staroverei (Vinica in nje okolica), o katerih pripoveduje Valvazor? „Pri nas ja več strpnosti, ker je več omike", piže dalje bezimnik.
Zakaj no dovolijo samostojne pravoslavno župnije v Pragi? Zakaj ne dajo 263.000 katoliških Cehov na Dunaju nobene cerkve? Zakaj so Slovenci v nem.ško-kon-servativno poljski koaliciji glasovali zoper državno podporo Dunajske češke šole Komenskega, akoravno so dan prej — I i prokleti — Mladočehi glasovali za Celje (bez mlado-českih glasov bilo bi Celje palo) ? Zakaj ne dobe v katoliških mestih umrli pravoslovni prostora na katoliških pokopališčih, kakor trgovec Petričič v Ljubljani, načelnik godbe Petr v nekem češkem mestu, v tem ko Žide v Ljubljani pokopavajo na katoliškem pokopališču („Slov. Nurod" 1891)? Zakaj so vrgli Nanmoviča in sodruge v Galiciji za dolga leta v ječo? Tukaj je pač malo „strpnosti" in še manj „omike".
(Dalje v bodoče.)
Ja sam kreno u taj svijet
Ja sam krenfl u taj svijet, Da se borim hrabro, smjelo, U toj borbi da održim Cilu dušu, čisto čelo.
Neka reži zavist sudbe, Nek mi sila zlobe prieti, Zastrašit me sve to neče, Pa ni oštri bajoneti.
Prezreo sam sreču lasti, Ja žuljeve štujem dlane, U borbi je život pravi, U borbi su sladke rane.
Kad me sveta miso vodi, Kad me jari čuvstvo sveto, Znr od straha da ih stajim, Da počinim djelo"kleto?
Primjer mojih praotaca Čud i značaj moj kremčni, Svemu spravan za poštenje, Pa i u grob sači zdeni.
Za Hrvatsku, za svoj narod, U redu čn svedj bit prvi, Za slobodu doma svoga Prolit zadnju kaplju krvi.
Otvoreno sve to kažem, Sudite me kake, znate, Ja nečekam od nikoga Ni uzdarja, niti plate.
Ja računa ni s kim nemain, Dok je čista savjest moja, A takova izič mora I iz toga svjetskog boja.
Ja se hvalim! — neka bude — Hvalite se svi vi tako, Na tezulji pravde najzad Mjerit čemo djelo svako.
Dinko Sirovica.

DOPISI. .
Iz Istre. Evo nas Božjom pomoči na uzmaku godine, a što da bilježimo glavnega u političkom polju tečajem ove godine u ovoj miloj pokrajini?
Neimamo izbilja, čim se pohvaliti, več izjaviti, da naši uzdisaji i vapoji reč bi jesu »glas vapijučega u pustinji". A što nas više žali imati na srcu neizlečivu ranu — da jesu naši vrli zastupnici bili izloženi porugam i pogibeli svojeg života od latinskoga barbarizma u saborskom gradiču te jedva potajno mogli su ostaviti saborni gradič Poreč, kao Isukrst usried židovskog kamenja pobjegne iz crkve. Ovaj čin _,deH'avita cultura" dodijao je i istoj vladi, koja je razpustila sabor, akoprem neostaje odzad ugoditi što več može Italijanom budi i na štetu Slavjana. Za raspustom sliedili su izbori, te je bilo očekivati po prilici jednaki broj zastupnika, da se nije u občinah, koje sil u latinskih rukah, činilo komedije proti neukom kmetu. Tiiko slavjanska stranka jedva je mogla dobiti devet svojih zastupnika proti 21.
Koja če biti sudbina našim zastupnikom u buduee, odvisiti če od presjedničtva sabora, i vlade, od, kojih se očeknje osobna sjegurnost. Mi želimo, da bude mirno, i da se bratski stvari razpravljaju, da se časti narod, koji obitava ovu pokrajir.u, neželimo, da naši zastupnici budu i u napried na ulici i na stanu zlostavljeni i progonjeni. Isukrst jerekao apostolom: „Idite po cielom svjetu i učite moj nauk narodu, koj bude mrzio vas, mrziti ce mene, a mrzeči mene mrziti če Otca nebeskoga, jer on je poslao mene na svit. da izkažem sviedočanstvo od njega". Ako ove rieči poslužimo u političkom polju, možemo tumačiti, da Isukrst je zakon, po kojemu se može svaki služiti za svoju korist i potreboču. Politični zakon daje pravo narodu, birati svoje poslanike, koji ga prikazuju pred istim zakonom, pred kojim nemože biti nasilja, dok se zakonito postupa. Nezakonito i neuljudno postupanje, postaje barbarizam i samovlast. Slaveni u-Istri a tako i u cieloj austro-ugarskoj monarkiji nemogo se suditi ni barbari, ni vandali i niti tudji narod, jer nečine nezakonita nasilja; oni pred zakonom prose i kucaju, da se njim dade ono, što još neimaju, a drugi uživaju.
Možebit je barbarizam pitati škole u svojem jeziku, i pripo-znanje u uredih? Takva pitanja nisu proti državnom zakonu, dapače može se suditi, da su oni proti državnom zakonu, koji čine nasilje u školah i uredih radi narodnog jezika. Neniogu nas Italijani držati ni potvoriti za tudje ili robove, jer nismo došli u Istru jučer ili lani. Istra je naseljena od više vjekova od Slavena, a danas brojo se u večini. Bilo kako mu drago, državni zakon neosvrče se na povjest, več. kaže „U školah i uredih svak ima pravo u svojem jeziku, i svi narodi jesu jednaki pred zakonom". Nesmije biti pri-vileja, ni preskricije u narodnom pogledu. Slaveni u Istri te u cieloj državi po zakonu zahtjevaju jednakopravnost u školah i uredih, što još i danas njim se zanjeka. Kako čujemo, u Pulu na državnoj gimnaziji otvoriose je popis djaka za hrvatski jezik, kao slobodan predmet, te se je prve dneve upisalo okolo d 00 učenika. Ova vjest prem pravedna daje misliti, da vlada za sada nemisli osnovati hrvatsku gimnazija u Pazinu, za koju se od več vriemena prosi, žalibože za Slavene sve koristno se nateže.
Trščanski biskup Glavina odstnpa svoju stolicu; riedki ovaj slučaj kažu tršdanske novine, da je prouzročio njegovo nezdravlje i da je sit političnih razmiricah u crkvenom poslu. Italijani se veoma vesele radi njegovog odstnpa, jer za gotovo drže, da mu bude nasliednikom porečki biskup Plapp, njimi do sada na ruku, te se nadaja u njemu imeti glavnu silu za polatiniti, što se još nahodi hrvatskog i slovenskog u crkvah tršcanske biskupije. Što bi Flapp u trščanskoj biskupiji slučajno učinio, za sada nesudimo, ali u odlučnom preobratu crkvene liturgije i običaje predvidjati je, da bi se moglo dogoditi slično, što se je dogodilo u Splitškoj biskupiji u Dalmaciji pod biskupom Nakič-em. Slaveni jesu svagdje izazivani, izazivani jesu u Istri radi progonstva njihovih zastupnikah, tlačenja jezika i tablicah u uredih, crkvenog obreda u Trstu i Porešcini; slična izazivanja proti Slavenom dogadjaju se po cieloj austro-ugarskoj državi. Pak se ima obraza suditi „Slavene za buntovnike, barbare neprijateli države!?" Quousque abutereris patientia nostra!
Neugodni dogadjaji za Slavene, koji se danomice prikazuju, probudjuju u istih narodnu sviest te jih nukaju na jedinstvenu obranu njihovih svetinja zajamčenih po Bogu i carskom zakonu. Uspomena, koju nam crkva katoličanska predstavlja na svršetku vsake godine o sv. porodu Isusa, koji je došao na sviet, da izbavi griešnika od sužanstva paklenoga, nek bude i Slavenom u pomoči za jedinstveni spas slobode neprijateljskog nasilja.	Istranin.
-vsasa--
Ruske drobtinice.
Ct. Mipy no hiitk-6, rojiOMv py6axa.
Naša vrhovna uprava našteva sedaj nekoliko vrlih mož v svojih strokah. Najbolj pa se poleg ministra financij slavi minister pravosodja — N. V. Muravjev. Minulo jesen je obiskal pribaltijski sodni okraj, bil je v ruski „Germaniji", kjer so bili uvedeni ruski sod-nijski ustavi i zakoni šele pred par leti.
Začetek novega carstvovanja dni je povod k raznim govoricam, končni smisel kojih je bil, da se vse pa le vrne k staremu, dasi ruske preosnove v osfzejskih provincijah niso našle nujno podstave, torej bodo pa le morale zamreti, kakor je to bilo uže nekolikokrat poprej. I res so te govorice napravile mnogo zmot i zmešnjav, a vzbudile so še več srda v ruskem občinstvu, ne samo v Pribaltiki, no i po vsej ruski zemlji.
Ruski upravni organi med sovražnim jim nemškim baronstvom niso vedeli, kaj bo iz vseh teh razgovorov, i da bi po vsem ne opla-šili se, posliil je car svojega naj živahnejšega slugo, kojemu je naročil izjaviti vsem i vsakomur vo'jo svojo kot nepremenljivo, strinjajočo se popolnoma z načrti očetovskimi — i basta. ..
G. minister seveda svojega posla ni izpolnil tako kratko i tako energično, kakor poroča vam o tem vaš sotrudnik, kojemu ni časa do rahlih i prostranih motivov; pač pa jo v glavnih središčih nemško-baronskega zadora i šovinizma revizoval sodnije i pri teh slučajih govoril reči, smisel kojih je bil i bo tak, kakor sem ga jaz označil nekoliko više.
Ti govori so bili sui generis kvint-esencija rahlosti, mehkosti i vežljivosti do non plus ultra, take vežljivosti, katera izziva na licu usmehljaje, v srcu pa potoke ne v svoj čas nahlinuvše krvi ... Ti govori ostanejo v sodnijski praksi epohalni v vseh obzirih, posebno pa po učinkih, kakor na tamošnje, takô posebno na občinstvo čisto rusko, v osredju Rusije: Sic erat in fatis — pogin ruski „Germaniji" . . .
A o tej ministerski ekskursiji le mimogredé. Glavna tema pa bo poslednja okrožnica istega g. ministra — N. N. Muravjeva — k vsem sodnijam ruskega carstva. Ta okrožnica zahteva od „ynpom;eiriji cy^onponsBOffCTBa", in to pomenja odstranjenje nepotrebnega kancelijskega pisanja i krotanja Vse ruske novine so se prav razveselile te okrožnice, tembolj, ker je splohv znano, da je g. Muravjev izključno mož dela, ne pa besede. Če je torej pribegnil k okrožnici, bo jo tudi vedel izvesti i uresničiti.
Tudi ta okrožnica kaže, ne manj od rižskih, reveljskih, jur-jevskih i t. d. govorov, da g. Muravjev res ni navaden minister, koji le prvega čisla deluje „samostalno", t. j. zahaja v državno blagajno za tisoči rubljev srebra i zlata, drugače pa le prav marljivo jezdari na svojih načelnikih raznih oddelov, na stolonačelnikih i na drugih cvekih bezkončne lestvice uprave.
Okrožnica predstavlja svod primerov nepotrebne pisarije i sod-nijskih ceremonij, kojim je možno najti raison d'être le tedaj, če se bojé, da bi razni kancelijski ljud ne poginil od dolgega časa in ničnedelanja, razumé pod delom prepis „aeBHTH-apmHiinBixt CyMari", zadržaj kojih bi pa ne bilo trudno izraziti v 9 besedah...
Seveda podobno „sudoproizvodstvo" ni pospeševalo „skorega truda", kar so razun pravičnosti sodnijske, še najbolj imele v vidu vse sodnijske reforme od Jekaterine II do Nikolaja II. Predsedniki vseh sodnij ruske zemlje morajo predstaviti svoje nazore o tej stvari do 1. jan. 1896. 1.
Bog je še vedno visoko, a carka milost se pa vendar le bliža i približuje največim nujnostim narodnim.
Božidar Tv.
Odprto pismo gospodu Oinegi.
Gosp. Ornega je priobčil v 42. štev. „Slovan. Sveta^" čtenčič „Slovenci in Rusi". Pred vsem nima prav, ker piše: „Čisto naša (Slovencev) krivda ni, ako jo naše poznanje (o Rusih) nedostatno". (vsem drugem mu pritrjujem.) Učiti se moramo, učiti, in učiti, če hočemo kaj znati! Da mu izpolnim željo, citati v „SI. Sv." kaj sistematičnega o Rusiji, sem z veseljem pripravljen, sodelovati po svojih močeh. Samo prosim ga „več luči". Kaj hoče g. Ornega z besedami: „dobro bi bilo, da bi „Slov. Svet"'priobčeval korenite članke o raznih kulturnih raztrerah, narodnem životu, o zgodovini in literaturi"? Ako naj bo ta program sistematičen, je za „Slov. Svet" mnogo, mnogo preširok. Da ga izvedemo, potrebujemo naj-manje 100 knjig! — Tudi njegova želja, da bi čital slovenske prevode ruskih recenzij, je nepraktična. „Slov. Sv." ima zato premalo prostora. A kaj pomagajo dolge recenzije, ako ne čitamo del samih? Kratko priporočilo del po razumnem in dobrohotnem možu zadoščaj. Zato prosim najprej, da mi g. O. točno, jasno specijalizuje, precizuje besedo „sistematično", ter se zadovolji s kratkim priporočilom. Potem sem mu na uslugo, seveda z uslovjem, da natisne „Slov. Svet" moja poročila bezuslovno!
V Odesi, 30. okt. t. 1. Lavr. Matejevič Leskovec.
-----
razgled po slovanskem svetu.
a) slovenske dežele.
Kranjsko. Dne 28. pr. m. vršile so se volitve iz veleposestva. Voljeni so: grofa Leo in Ervin Auersperg, Franc pl. Langer, Leopold baron Lichtenberg, Dr. Adolf Schaffer, Jožef bar. Švegelj, Alfonz baron Wurzbach, Jožef grof Barbo, Feliks pl. Lenkh in Kari Luckmann. Vsi ti se prištevajo k nemškim liberalcem.
Primorje. „Naša Sloga" javlja, da sta si izbrala Rinaldini in Flapp naslednikom dr. Glavine nekega italijanskega škofa in partibns, Lorenza Petiisa de Dolla-
mareja, konzistorijalnega sovetnika na otoku Krku, ki je po mišljenju strasten nasprotnik Slovanov. Toda moža sta delala račun bez sv. Očeta, ki je za tržaškega škofa bajé uže izbral Tržaškega dekana Sterka.
Goriški irredentovci vprizorili so v dan godu italijanske kraljice Margarete nesramno demonstracijo. Neka pevka pela je v gledišču tri pesmi, katerih jedna je bila polna žaljivih in zaničevalnih izrazov proti Slovencem. Policija se niti ganila ni, pevki so pa burno ploskali ter jo obsipavali s cveticami marjeticami! — Dne 30. pr. m. so zaprli „Slogino" šolo, takó da je 480 otrok sedaj bez šole; vladu pa je dala odpreti jo.
„Edinost" priobčuje članek, v katerem poživlja poslance, naj se potegujejo za ustanovitev samostojnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico in spominja na dejstvo, da tej misli tudi bivši tržaški namestnik de Pretiš ni bil nasproten, ampak je imel samó fiskalične pomisleke proti njej. Samouprava je jedino sredstvo, ki more pomoči okoličanom i v narodnostnem i v gospodarskem oziru, kajti, dasi isti živč na deželi, morajo nositi mestna bremena. Nasovet „Edin." želi njen dopisnik popolniti s tem, naj bi bilo isto glavarstvo za okolico in za Trst, to se pravi, naj bi spadali pod isto glavarstvo tudi Slovani, ki so v tisočih in tisočih naseljeni v mestu.
Štajersko. Vošnjakovo glasilo „Siidst. Post" piše, da o združenju slovenskih poslancev s sedanjo „kato-liško-ljudsko stranko" tudi tedaj ne bi moglo biti govora, ko bi ta klub sprejel v svojo sredino tudi nenemške poslance.
Isti list pa priznava možnost, da se večina jugoslovanskih poslancev združi v poseben klub, a le večina in ne vsi, ker ni verojetno, da bi pripadale takó različne frakcije, kakoršne so Klaičeva, Biankinijeva in radikalna Spinčičeva skupina jednemu klubu. No, res je, Biankini in Špinčič nista še toliko zaslepljena, da bi tudi ona vlekla voz protislovanske politike v družbi s poljskim in češkim plemstvom, ter z vsiljujočo se nemško levico.
Slovenske posojilnice, pozor! Nedavno smo se z raznimi dokazi izrekli proti posojilnicam z neomejenim poroštvom, sosebno radi §. 72. zadružnega zakona od 1. 1873., ker daje oblast, da more upnik prijeti tudi posamičnega društvenika ter vsled take svobode gmotno celó uničiti ga. Izjavili smo tudi željo, naj bi en-keta, sezvana od vlade, povdarjala, da je treba odstraniti sosebno ta §. 72. Sedaj smo zvedeli od jednega strokovnjaka, ki je bil v enketi, da je vlada istih mislij, da tudi zaresno misli popraviti zadružni zakon v smislu, da pri posojilnicah z neomejenim poroštvom ne bode več dosedanje opasnosti za posamične društvenike.
Zvedeli smo tudi, da vlada hoče svoj načrt izvršiti v kratkem ter ga nemudoma razposlati raznim zadružnim zavezam. To je od vlade jako modro, a za zadruge silno važno. Zato priporočamo še jedenkrat načelništvom, nadzorstvom i v obče društvenikom slovenskih posojilnic, naj dobro premišljujejo tista vprašanja, katera je vlada stavila ekspertom v enketi, da bodo uže pripravljeni, ko vlada predloži zavezam svoj načrt. Zaveze bodo dolžne poslati svoja mnenja, in od teh sklepov bode mnogo zavisno, kakó bo stvar potem razpravljal drž. zbor, in kakó se naposled napravi tekst v novem zakonu.
Povdarjamo, da vlada se hoče ravnati po novem nemškem zadružnem zakonu od 1, 1889., a razmere so pri nas vendar drugačne. Tudi se vidi iz vprašanj, stavljenih enketi, da vlada hoče tu in tam omejiti dosedanjo
svobodo zadrug, in nekateri strokovnjaki so za krčenje te svobode jedino radi tega, ker so se tu po tam vršile nekorektnosti. Temu se bode treba upirati, zato pa je treba pouka in energije, da vlada in drž. zbor zvesta pravočasno mnenje zadružnih zavez. Nadejamo se, da slovenske posojilnice ne ostanejo poslednje pri izražanju svojega mnenja, in da se izrečejo sicer za mnogotere popravke, a le take, ki pomenjajo zares napredek. Na Dunaju se zadruge živahno posovetujejo o razpravljanjih v enketi i tudi takih prašanjih, ki niso bila ondi na vrsti. Naj jih posnemajo pri slov. posojilnicah!
!>) ostali slovanski svet.
Češko. Dne 1. t. m. bilo je v Pragi slavnostno zborovanje češke akademije za znanstvo, slovstvo in umetnost. Zborovanje je otvoril knez Jurij Lobkovic. Generalni tajnik prof. Solin prečita! je letno poročilo akademije. Akademija je imela v prošlem letu 165 članov. Med deli, ki jih je objavila akademija, omenja mnogo manjših razprav različnih učenjakov, II. in III. del Seydlerjeve „Teoretične fizike" in I. del „Enciklopedije naravoslovja", dalje „Zbornik svetovne poezije", „Almanah" in „Vestnik". Za leposlovna dela razdelile so se nagrade, določene v ta namen. Prvo nagrado 1000 gld. dobil je Jaroslav Vrch-lickfza zbirko pesmi „Nove zlomky epopeje"; prvo za najboljše muzikalno delo namenjeno nagrado je dobil Fibich za opero „Boure", na slikarskem polju Jožef Uprka za podobo „Pot k sv. Antonu". Dalje se je priznala nagrada 500 gld. prof. dr. Storchu za delo: „Vyru-čeui obvineného z vazby vystrovací." Akademija je razdelila dalje mnogo podpor za znanstvena dela in več za potovanje štipendij. Spominski dan lOOletnega rojstva Josipa Safafika je praznovala akademija slovesno: izdala je posebno publikacijo in dala kovati posebne spominske svetinje z njegovo podobo. Češka akademija ima skupej imovine 364.325 -gld. Po tajnikovem poročilu imel je Jaroslav Vrchlicky spominski govor za umrlim članom akademije, kiparjem Wagnerjem in prof. Raymann za umrlim članom Dudo. K sklepu je predaval prof. Mourek „o kontaktu češke in nemške literature od početka do 16. stoletja.
Galicija. Metropolit Sembratovič je postal kardinal; da je dosegel to čast, vplivali so politiški vzroki. Znano je da se Sembratovič udaje tistemu stremljenju, ki deluje tudi na oslabljenje cirilometodijske cerkve pri galiških ruskih unijatih. Ob sedanjem romanju v Rim je ta hie-rarh celó pohvalil tiste jezuvite, ki rušijo cirilometodijski obred v smislu poljske politike. „rajragaHimi" protestuje proti takim izjavam. Leon XIII. pa s povišanjem Sembra-toviča sam dela težave svojemu stremljenju, da bi zje-dinil rimsko z vstočnimi cerkvami, kajti pravoslavni Slovani natanko opazujejo delovanje novega kardinala Sem-bratoviča.
Občinski sovet v Kolomeji je sklenil v deški ljudski šoli predmestja Nadvorna uvesti maloruski jezik kot učni jezik v prvem razredu. Sklep se je tudi izvršil. Te dni pa je dež. šolski sovet ta sklep zavrgel ter utemeljeval svoj korak s tem, da do sedaj šolska oblast ni imela prilike preiskovati, je li maloruski jezik ondi kot učni jezik v resnici potreben. Ruski razred so zaprli in otroke potaknili v poljske vzporednice.
t Grof Eduard Taaffe. Dne 29.' pr. m. umrl je na svojem posestvu v Nalžovu bivši ministerski predsednik grof Taaffe. Taaffe se .je narodil dne 24. febr. 1833 na
Dunaju. Posvetil se je pravnim študijam in vstopil v državno službo, kjer je hitro napredoval. Bil je deželni predsednik solnograški in postal 1867 namestnik v Lincu; 7. marca 1867 je bil poklican kot minister notranjih del in provizorični voditelj ministerstva za uk in bogočastje v ministerstvo Beustovo. Ko je postal Beust državni kancelar, bil je Taaffe imenovan namestnikom ministerskega predsednika. Isto leto (1867) dobil je tudi mandat v poslanski zbornici. V „meščanskem ministerstvu" bil je Taaffe namestnik ministerskega predsednika ter minister za domo-branstvo in javno varnost. Istotako bil je Taaffe tudi član Auerspergovega ministerstva. Ko je grof Auersperg podal ostavko, postal je Taaffe ministerski predsednik, L. 1870 nastopilo je ministerstvo Potockega, v katerem je bil Taaffe minister notranjih del. Istega leta bil je tudi pozvan v gospodsko zbornico. Grofu Potockemu sledil je grof Hohenwart, Taaffe pa je postal namestnik Tirolske. L. 1879 nahajamo ga zopet kot ministra notranjih del v Stre-mayerjevem ministerstvu; še isto leto pa je postal ministerski predsednik ter je kot tak vodil usodo Avstrije do 1. 1893, torej celih 14 let. Taaffe bil je velik nasprotnik levičarjev, ki so pod njegovo vlado bili vedno v opoziciji. Večino, si je skoval iz Cehov, Poljakov, nemških slovanskih Hohenwartovcev in pozneje antisemitov. To je bil takozvaui „železni obroč". L. 1882 bila je njegova volilna reforma, s katero je uvedel takozvane „petakarje", sprejeta. Med tem pa so se zlasti razmere na Češkem spremenile. Staročehi se se morali vsled punktacij umakniti Mlado-čehom, ki so Taaffeju delali hudo opozicijo, ker ni hotel uresničiti njih državnopravnih teženj. Taaffe je drž. zbor razpustil in po zvršenju volitev iskal nove večine. Le za kratek čas postal je levičar grof Kuenburg minister bez portfelja in zaupni mož levice. (1891) Češki fevdalci zahtevali so, da se popolni mesto ministera za Češko, katero je upravljal poprej Pražak. Ker je bil Taaffe obečal to storiti, stopila je levica zopet v opozicijo. (2. Dec. 1892). Dne 10. oktobra 1893 predložil je nenadoma parlamentu volilno reformo, po katerej naj se uvede obča volilna pravica v mestih in kmetskh občinah, število kurij in mandatov pa ostane isto. Ker zbornica ni sprejela predloge, podal je Taaffe 12. novembra 1893 ostavko. S tem se je završilo politiško delovanje Taaffejovo; da bi se ga bilo držalo zdravje, prorokavali so mu, da zopet zasede mesto ministerskega predsedništva.
Hrvatsko, t Dr- Bogoslav Šulek Dne 30. nov. umrl je v Zagrebu znamenit hrvatski pisatelj dr. Bogoslav Šulek. Šulek je bil po rodu Slovak in rojen 1. 1816. v Subotištu v tatranskih planinah. Pohajal je gimnazijo in prišel pozneje na evangeljski licej v Požunu, kjer se je v družbi navdušenih mladeničev začel zanimati osobito za hrvatsko literaturo. Na poziv svojega brata odločil se je iti na Hrvatsko in je postal tam najprej tiskar, pozneje pa se je seznanil z Gajem, ki mu je prepustil urejevanje „Danice", pozneje tudi „Narodnih Novin". Kot urednik teh listov bil je Sulek jeden glavnih bojevnikov na narodnem polju. Poleg nebroja političnih člankov spisal je tudi množico poljudnih političnih brošur, v katerih je hotel narod opozoriti na njegove politične pravice. Ko so „Narodne Novine" postale glasilo Bachove vlade, ustanovil je Šulek svoj list „Slavenski jug". Vlada jo list zadušila, in Šulek se je obrnil na gospodarsko polje. Ustanovil je „Gospodarski list" in ga urejeval od 1. 1858. do 1. 1865., poleg tega pa napisal mnogo poučnih gospodarskih knjig. L. 1860. izdal je nemško-hrvalski slovar. L. 1865. šel je zopet na politično polje in ustanovil nezavisni list
„Pozor" in izdal pod naslovom „Naše pravice" zbirko zakonov in spisov, znamenitih za državno pravo od leta 1102.-1868. Od 1. 1872, —1873. napisal je popularno fiziko, kemijo in „Hrvatski ustav" od 1. 1882. L. 1867. dosegel je doktorat. Isto leto postal je pravi član akademije in je kot tak v „Radu" spisal mnogo znanstvenih razprav. Sulek bil je hrvatski polihistor. Ni polja, na katerem bi on ne bil deloval. Sedaj je pisal ostre članke zoper Madjare, sedaj knjige za niže šole, drugič zopet tolmačil hrvatsko pravo in razvijal hrvatsko zgodovino, tu pisal o literaturi, tam zopet kako jezikoslovno razpravo. Postal je, akoravno Nehrvat, jeden najpopularnejših hrvatskih književnikov; in ni človeka, ki bi ta narod poznal tako natanko, kakor Šulek. Kot književnik stvoril je skoro celo literaturo. Po pravici sme torej hrvatski narod žalovati za takim možem.
„Hrvatska" je nehala izhajati. Glasilo stranke prava imenuje se sedaj „Hrvatska domovina".
Slovaki. Slovaška gimnazija v Turč. Sv. Martinu. Ker ogerska vlada nima denarjev za slovaške srednje šole, sklenili so Slovaki iz svojih sredstev osnovati si gimnazijo, in sicer izprva evangeljsko. Ker pa se je evang. cerkvena oblast izrekla proti temu, sklenili se osnovati interkonfe-sijonalno gimnazijo ter dotično prošnjo uže poslati nauc-nemu ministerstvu. V bližniji bodočnosti bi torej Slovaki dobili iz svojega svojo gimnazijo, seve la, če ogerska vlada ne pozabi popolnoma na § 26. zakona iz leta 1868, ki daje državljanom vseh narodnostij prostost, iz svojih sredstev ali potom združenja snovati učne zavode vseh vrst.
Bosna. Koncem šolskega leta 1893/94 bilo je v Bosni in Hercegovini 161 državnih, 96 konfesijonalnih in 5 privatnih osnovnih šol, v Sarajevu in Mostaru po jedna gimnazija in po jedna viša dekliška šola. Razun tega nahaja se v Sarajevu jedna tehnična šola, jedna pripravnica, dve bogoslovski šoli, jedna mohamedanska in jedna rimsko-katoliška. V Reljevu pri Sarajevu je pravoslavno bogoslovje. Razun tega pa so še po več krajih osnovane deške mestne šole, katere tam imenujejo trgovske šole. Povprečno pride na 5099 stanovnikov po jedna osnovna šola.
Srbija. G. Draga Stanojla Petrovič je podarila . kot fond za srbske dijake, ki hočejo postati pravoslavni svečeniki, 200.000 din. Podpore so deležni tudi Srbi, ki prebivajo v Avstriji ali na Turškem. Ista dobrotnica je sezidala tudi lepo cerkev na novem srbskem pokopališču v Belemgradu.
Vladni listi naznanjajo, da turška vlada pošlje v kratkem v Macedonijo komisarje, da se pouče o re^ formah, ki jih želi ondotno prebivalstvo. Skupština izvolila je posebon odsek, ki naj sestavi odgovor na prestolni govor kralja. „Odjek" trdi, da je ministerstvo stavilo kabinetno vprašanje in tako prisililo kralja, da je osebno otvoril Skupštino. Liberalni disidenti združili so se v poseben klub ter volili za predsednika bivšega trgovinskega ministra Svetozarja Grvozdica. Pravosodni minister predloži Skupštini nov konkurzui red, ki naj zapreči lahko-mišljene in sleparske kride.
Črna Gora. Bivši avstrijski ministerski rezident na Oetinju, podtriaršal Milinkovič, bil je odpozvan s svojega mesta. Pri tej priliki je sprejel knez Nikola bivšega in novega rezidenta Kucinskega v avdijenciji, kateri je sledil obed na dvoru. V napitnici povdarjal je Milinkovič napredek črnogorske države in prijateljsko razmerje z Avstrijo. Pri odhodu izrazilo mu je tudi Cetinjsko meščanstvo svoje simpatije.
Rusija. Za vzdržavanje nepravoslavnega svečeuištva določuje ruski proračun te vsote: za armensko gregori-jansko konfesijo 14,104 rub., za rimske katolike v privi-slavskih krajih in na Kavkazu 964.275 rub., v ostalej Rusiji pa 565.949 rub., za evangeljce avg. in helv. kon-fesije 118.850 rub., za mohamedance 50.956 rub. Peš-tanski „Hazank" navaja ta dejstva in meni: Verska nestrpnost v Rusiji vendar ni tako velika, kakor jo razglašajo. — 0 priliki rojstva velike knjeginje Olge zasnovalo se je v Petrogradu zavetišče za delavce, ki pridejo tje in ne dobe takoj posla. Tudi v Moskvi se v ta spomin ustanovi nova občinska šola.
Nemčija. Drž. kancelar je namesto cesarja otvoril s prestolnim govorom drž. zbor. O obči politiki pravi, da Rusija v družbi s Francijo je zaprečila nadaljnje ho-matije med Japanoin in Kitajem, Nemčija pa je pomirjala v smislu, da bi Japansko ostalo zmerno. Glede na Turčijo se drži Nemčija starih načel nasproti zunanji politiki in zaveznim državam, ter prepušča v prvi vrsti drugim državam, da napravijo mir in red v Turčiji. To je tista politika, katera doseza svoje interese tudi na Balkanu s pomočjo drugih držav.
Italija. Dne 28. pr. m. imel je Crispi v italijanski zbornici jako pomenljiv govor o italijanski notianji in zunanji politiki. Dotaknil se je pri tem tudi Vatikanskega vprašanja in rekel, da je Vatikan tudi sedaj še pre-mogočen, ker mu daje Italija svobodo, in to tem bolj, ker skoro vsa Evropa je na strani Vatikana. On je pozval Vatikan, naj sprejme garancijski zakon, a papež noče o tem nič slišati. Katoliško stremljenje da opravičuje skrb za bodoči napredek človeštva. Cerkev si ja sedanjo moč pridobila le s tem, da so države dovolile cerkvenim kongregacijam malone neomejeno svobodo. Le modro zakonodavstvo in jedinost vseh liberalnih elementov more tu pomoči. Glede na zunanjo politiko pa kaže govor Crispijev, da Italija preži, kakč bi dosegla pri Turčiji največe dobičke. V istem smislu je o vstoenem vprašanju govoril tudi zunanji minister Blanc.
Prešernovim čestilcem in čestilkam. Še samo par let nas loči od dneva, ko liode vsa Slovenija hvaležno i navdušeno proslavljala stoletnico íojstva najznamenitejšega pesnika slovenskega, Drja. Franceta Prešerna. Ko je bilo vrlim slovenskim osmošolcem prepovedano položiti na rakev pesnika Levstika venec z narodno tiobojnico, podarili so mladi rodoljubi nabrane novce v ta namen, da se 1. 1900. postavi Levstikovemu pesniškemu učitelju v metropoli slovenski — spomenik. Ves narod je pozdravil to misel . . . prirejale so sc veselice, plesi, komersi . . . darovi so prihajali od vseh stranij sloven. dežela — — nakrat pa je zaspalo vse. Le sem ter tje je kanila mala vsotica v blagajno dotičnega odbora . . . darovalci so bili skoro vedno dijaki! ideja pa je s tem prišla v opasnost, da se ne izvrši pravočasno. Baš nedavno smo čitali, da je izklesal dični naš umetnik G a n g 1 krasno doprsno sobo Prešernovo Ta vesela vest pa je spomnila nas in izvestno vse Prešernove čestilke in če-stilce na — dolg, ki smo ga obečali 1. 1900 gotovo poplačati vsaj deloma. Bomo li mogli izvršiti svoj sklep? Pri-sedanjem zaspanem delovanju odborovem za napravo Prešernove sohe, pri sedanjem gmotnem prispevanju Slovencev gotovo n e. To pa nam ne bo v čast! Drugi narodi postavljajo celó neznatnim svojim literatom spomenike, nekaterim celo uže za živa; Slovenci pa naj slavimo stoletnico takega duševnega velikana, ki se meri s največimi svetovnimi pesniki, bez skromne sohe!
Čestilke in čestilci Prešernovega fgenija! Začnimo zopet delovati, agitovati, nabirati, aranžovati v prid Prešernovega spomenika! Res je, da imamo maloštevilni Slovenci na vseh straneh mnogo izdatkov za narodne namene, — a čast Prešernova in hvaležnost naša nas mora siliti, da nam storjeni sklep ne bo zadnji. Spominjajmo se zopet cesto svojega ljubljenca in odločimo pri vsaki veseli priliki od nabranih prispevkov vsaj polovico Prešernu! — V kratkem menda izidejo Prešernove uže težko pričakovane ilustrovane „Poezije"; naj bi se kupovalci tedaj še posebno izkazali — kavalirske rodoljube!* Ako se zgodi to, in se loti tudi slavni odbor malo živah-niše svoje agitacije, potem dobi prenovljena, olepšana; Ljubljana pravočasno soho basnika prvaka! V to pomozi — naša požrtvovalnost!
Na Dunaju.	Jos. Golob.
Dunajsko velikošolstvo in socijalno vprašanje. V minulem poletju so zasnovali na Dunaj, vseučilišču „Sociahvissenschaftlicher Bildungsverein", ki ima namen, z znanstvenimi predavanji, pa tudi s svobodnimi diskusijami dijaštvo temeljito seznaniti s socijalno vedo. Pravo delovanje društva, ki šteje danes uže 250 članov, se je začelo šele letos. Povoljno strokovnih profesorjev in docentov je uže predavalo doslej med največim zanimanjem slušateljev. Društvo se ne dotika narodnostnih vprašanj s strankarskega stališča, tem manj, ker so člani najrazličniših narodnostij. Društvo ni zabavno, ampak podaja članom le resne, temeljito znanstvene užitke. Želeli bi, da se i sloven. velikošolci loti socijalne vede, zlasti pravniki, ter pristopijo v „S. W. B. V.". Oglase sprejema Dr. v. Fiirth, VII Burg-gasse 71. Letnina znaša le 1 gld.	G—r.
KNJIŽEVNOST.
Pogled do budoucnosti. Ze zapisku pražskeho osma-čtjricatuika. Aueb Jak Bellamgbo „Budouci raj" se utvo-ruje. Od Karla Miroslava. PHloba k Českvin Zajmum". 1895. Str. 32, 16°. Sešit 1. Cena 10 kr. Zanimiva in poučna knjižica.
Majua y uaiuoj iiapoAHoj njecMu. llpufipao Jocuti niuMKoauti. y CapajeBy. 3ei»a.i>CKa ; niTaMiiapnja. U,0jena 1 (jjopiniTa.
Hempi l llempoeiiKT,, BiaAfJKa-MHTpono.mrb iepHO-ropcKifi. Ero iiocBaui,eaie bo enucKOiia n CKasaimoe nun. iiocjrfe aroro cjiobo. A. AaeKcaHApoBa. CTp. 17, Kajatib, 1895.
KpamKiu omucrm o 3anjmhx'i, aa rpaminefi, bi c ji o b -iitiCKnxi, 3eM^axi, jrfeioin. 1895 roji,a. A. A.ieKcan,o;poBa. Kasarn,, 1895. Str. 27, 8". Učeni slavist, prof. Aleksandrov je tudi letos popotoval po jugoslovanskih deželah in o svojih opazovanjih v tej knjižici podal kratko poročilo, predržavši si natančneje za posebna dela.
Hoeoe npouaaeAenie lepiroropcnaro Kuaaa HiiKOJiaa I. „Kimat Apoatinrb". A. AieKcaH^poBa. Crp. 17, Kasanb, 1895. V tej brošurici označuje avtor najnovejše pesniško delo kneza Nikole I. Pri tem navaja mnogo odstavkov v srbskem izvirniku. To dramsko dajanje je posvečeno dobi borbe Crnogore s Turčijo v koncu XV. veka.
Listnica uredništva. G. Grabršček, urednik „SI. Knjižnice", nam naznanja, da ima uže več tednov dovršen prevod Jemeršičevc knjige „Materino delo za Boga in domovino". Poslovenil S. G. Dodau je tudi koledar. Če se bode kazalo primerno število naročnikov, natisne to delo febr. 1896. — Iz Trsta nam je vrnila c. kr. pošta kakih 20 iztisov 41. št. „SI. Sveta"; vzroka ne poznamo. Najbrže da pošta hoče imeti plačano pristojbino '/2 kr. za iztis, da ga pošlje dotičnikom na dom. Morda se je kaj jednakega pripetilo tudi ob drugih prilikah. Mnogim smo se zakasnili odgovoriti na razna pisma. Prosimo vljudno potrpljenja Razne pesmi in spisi pridejo polagoma na vrsto. Po novem letu bode to ugodniše.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsak petek na 8 straneh, slučajno s prilogami Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 12 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), VII. Hofstallstrasse, Nr. 5.