45 številka Trst v torek 14. februvarja 1905. Tečai XXX. tm~ Izhaja vsaki dan. I adi ob nedeli&h in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. PoBanlene Številke s»e prodajajo po 3 novč. (6 stotinki * mnogih tobakarnah v Tr«tu in okolici, Ljubiiani, Gorici, Olji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Žt. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. <>riase In naročb«* »prejema uprava Imta ..Edinost14, alle* blonrlo Galatti 5t. IS. — t'radne ure so od 2. pop. do zvečer. — Cene oela»om 16 st na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oelasi po pogodbu r^a^cccca TFLEFON 5teT. Ili7. - Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista, »frankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: uL Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti*. Japonci se umikajo proti jugu reke Šaho f- ETROGRAD 13. »Petr. brz. agent, c poreča iz Sahetuns od 11. t. m.: Izveatja ■lobrovsiljcev eo dokazala, da so »e Japonci na mnogih mestih umaknili iz svojih star h utrdb, najbrž s« .Japonci umikajo v kra.e j uzd j od reke Šaho Bajevaoje se omejuje s* daj Da obstreljevanje utrdeb. Tretja eskadra. LIBAVA 13. (Petr. brz. agentura.) Tukaj f-e pričakuje dv.nes generale i admiral veliki kut/ A eksej. E kadra je dobila po velje, naj bo pripravljena, da danes odpluje. General Kaulb&ra — poveljnik druge armade. SAHETUN 13. General Kaulbars j® prevzel p>veljn,štvo druge armade, načelnik štaba cetanc general Ruski. Poročilo gene ala Kuropatkina. PETROGRAD 13. General Kuiopackin je včeraj brzojavi I : Danes tjutraj ob 4. uri je oddelek jap n«kfga koneništ.a močan 300 mož napadel moBt pri Sengsetongu ter je po **odoval železa šso črto 15 sašinuv (1 esšin, ruska mera, = 2 metra 13 cm) na daleč. Kmtlo je bi prjmet na železnici zjpet vzpostavljen. Dne 11. t. m. je japonska pehota napadla Tutašumtse, trda bila j*» odbita. Istega dne je sovnžo k obstreljeval Putilov gr;Č n kraj Š^bejjan z oblegovalnimi topovi. Ki častnik je bil ubit več pa ranjenih. Po verodostojnih poroč iih smo od 25. do 29. januvar a »jsli 222 nepoškodovanih in 122 ranien h Japoncev. Dogodki v Rusiji. Prepovedane zadušnice v Atenah. ATENE 13. Viada je prepovedala ra irive pet-( grajskih nemirov služiti zadušnice, katero mi*e! eta e rožila dve easc p sa. Iz Lodza. PETROGRAL) 13. Na pokopališču v L'deu je b lo pt-kojai h nad 144 CB: b, ki so p »vodom zadnjih nemirov irgubile življenje. 2tH» ranjencev se nabija v boln šaicab. naj Hfde. V Luu iu K ieatta vapreje! zastopnike cuna skega, ogrssega >n inozt m isega novinarstva. Iz avii je, da ne more iz razlogov naravnega takta ničesar priobčiti o vsebini pogovora med cesarem in njim. Opisal j a le zunanjosti avdijenca na ža omenjani način. Tekom popoludne je Ko^suth vspreje! sade m ograkih politikov, ki so došli ž ojin na Dana), med njimi gn fa Gazo Acdraasj ja, bratranca grt fa Julija Andrassv-ja. Popoludna ob 5. uri se je Fran Kesmtc vrnil v Budimpešto. Iz okolice Kcesutbove se glede vsebine poroča, da je cs^ar z veliko pozornoatj > poslušal pr gram, ki ga je Kossuth razvijal ter ponovno želel tekom razgovora natančnejih pojasnil. Čeravno se cesar ni določeo iz avil 0 posameznih točkah programa, je vendar Kossuth dobil utis, da ne nahaja glavno vpra šacje glede gospodarske ločitve eb:h državn h polovic nepremagljivega odpora, dočim obstoji glede armadnega vprašanja neomajna volje, da se obrani skupnoBt. DUNAJ 13. Državni poslanec in glavni urednik glasila neodvisne stranke »Budapest«, Moric Szalira-i, ki se je pripeljal na Dunaj s Kossuthom in kateremu je bila prilika, da se je več časa ž njim rargovarjal, je »a te meiju ut;sov, ki j h je djbil od Kossutoove avdijence, priobč i v svojem giaeilu članek, v katerem pravi, da je odkritosrčnost in lojalit- ta Koesuthovega na-t>pa napravila na vladaja dtber utis. Vhdar ne bo željam Odrske glede samostojnega carinskega okr< žia in glede vo- 1 lne reforme nasprotoval, toda možco je, da bo cesar glede artrade oetal na dosedanjem svojem sta! šču. Neodvisna stranka ne bo oe zamogla svo ega prrgrama popolnoma izvršit', ali avdiiecca 'e p"»k«rale mdootao deb: uui,-nost vladarjevo nasproti Kossutbu in nsdo v boljo bjd'čncet. Izvajanja Skalno a ri-jeva so doslej še edini podatki o Kossutbovi avdijenci. Fran Kossuth v avdijenci pri cesarju. DUNAJ 13. Fran K jasuth, pretissdmk neodvisne stienke je bil včeraj ob 11. uri predpoludne vaprejet t d cesarja v avdijenci, kjer je r«zvijal nn grair, k; gi je združena opozicija petavila v svrho rešitve ogrske kiize. Avdijenca je trajala tričetrt ure. K( ssutba je v p prejel krilni pebočmk ter ga poveiel v pisarno cesarjevv. Ko je Koesuth vst »pil, je cesar vstal ol avo;e pisalne mize ter mu šel nekoliko korakov nasproti, ga v madjarakem jez ku pozdravil t:r mu rekel, PODLISTEK. 12S Prokletstvo. Z>^Ddovmtik-i roman Avgusta. Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. -- Prevel M. O—6. == Brzojavne vesti. f Sartori Montecroce. DUNAJ 13. Tukaj je umrl dekan bivše italijanske jundične i'ikulrete dr. Julij vit z Sartori-Montecroee v 42. letu svoje starosti. Pokojnik je bil doma iz južne Tirolake. Ko je otvorila v Inoaaostu juridifina fakulteta, je bil izvoljen dekanom. D^gcdd meatcd novembra so provzročili prerano smrt. Parlamentarno. PRAGA 13. »Narodov listi« so priobeiii vest, da b> v torkovi ssji državne zbornice poleg posl. Praštka, S mkupa in dra. Kram* ra govoril tuli mini't rafci preds.diik Gau:s»h. Po proračunski debati 9 3 bo, kakor nadalje poroča omenjeni list, vršilo drugo č t^nje predloge o rekrutaem kont ngentu in rt fundaciji, nakar sledi prvo čitanje obrtne novele. Baron Htin pri papeža. RIM 13. Papež je danes vsprejel v av-I dijenci kranjskega deželnega predsednika, barona Heina. Ožja volitev na Odrskem. PANČOVA 13. Na ožji volitvi med liberalcem baronom Ernstom Danielom in Sibom Slavkom Mdet c>m je bil izvoljen državnim poslancem baron Daniel z večino 321 glasov. Nemški pomorski a tašč Ram pol d. BEROLIN 13. Pomorski kapitan Ram-pold je b l imenovan pomor^k m ataše em na nemških poslanstvih v R mu in Dunaju s sedežem v Rimu. Bolgarski knez Ferdinand. BEROLIN 13. Bolgarski knez Ferdi-nani je včeraj predpoludne odpotoval v Meklenburg. Od tamkaj se povrne zopet v Barolin. Štrajk ob Eari ponehnje. ESSEN ob RURI 13. Delavci prihajajo polagoma zopet na delo. Socijalistidne demonstracije. TOULON 13. Socijaliatične zveze so sinoči hod le po mestnih ulicah ter so priredile demonstracije proti ruskemu "arju. Izlasti so se Bccijaiittl zbirali pred ruskim konzula- tembolj, ker les redi le nekoliko večjih tvrdk in Notranjska nima dovolj gozdov, da bi se držali le tega vira zemeljske kulture. Ako se Štavilo živine pomnoži, se izboljšajo eeno-žeti, in možno bo v najkrajšem času tudi uvesti diugo kulturno polje, tako, da bo glavni pridelek krma za živino in te nedvomno da združiti z rejo govedine tudi reja prašičev, ki se v nekater.h krojih v Ameriki in na Irlandsketa vrši popolnoma po industrijalnem zistemu. Opozoril bi poleg tega še na eno panrg} narodnega gospodarstva, k« bi prijal Notranjski; in Lo je izdelovanje stolov. Notranjska, posebno v ilirsko-bistrskem okraju, ima silno veliko gradiva za to. Primorske občine Foglian in Mariano pa kažejo, kako dobičkonosna je ta domača industrija. Statistični podatki teh občin kažejo, da se je mezda meškega delavca vsled razširjenja domače stolarske obrti Bkoraj početvorila, da se je užitn.na na meso, vino in pivo potiojila in da je prebivalstvo vseh občin znatno naraslo. Iz poročila tukajšnje (goriške) obitne zbornice sledi, da je eksport stolov v Orient jako odprt t. j. da se odda toliko izdelkov, kolikor se jih sploh more proizvesti. Konzulati, posebno v Mali Aziji in v Egiptu, gredo odjemalcem na roke in dot'čna stolar- tom ; pozneje so se pedali proti pristanišču, 8ba zadruga si je pridobila s podporo vlade kjer so protestirali proti odhodu čet v fran-cozko Indo Kitajsko. Mraz v Ameriki. KAN8AS CITY 13 V zapadnih in južnozapedaih državah vlada Bilen mraz. Živina zelo trpi. Bati se je za indijanska plemena v ind janskih teritorijih, ki sj orotl mrazu Lelo f Mu'ljivi Rodoljubni nasveti jfotranjcem. tudi tekoče račune pri bankah, ki posredujejo na spečavanju blag*. Obenem imata imenovani občini vsaka svojo šolo in sicer v Marianu državno šolo za lesne izdelke, v Foglianu pa košarsk« šolo. Po isti pot? bi Bi znala tudi Postojna pridobiti državno obrtno šolo, katero skrajno potrebire za raz-cvit male obrti, posebno lesne obrti na Notranjskem. Spravita ta moje misli v sklad ter ob. ! javite jih v Vašem listu kakor izraz iskrene želje od m^je strani, da se Notranjska v najkrajšem času razvije tako, kakor jej gre po zemljepisni legi in po srčnosti in razumnosti prebivalcev. Rusko-japonska vojna. Trst, 13. februvarja 1905. Položaj v Mandžuriji. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Položaj na bojišču je na spk h nespreme-Avstrije1 njen. Ali neprestane mae praske med prav občutno klavne živine, in da bo lansko : sprednjimi stražami dokazujejo, da ofenzivno leto trgove iz Moravskoga in Nemčije poku- ■ delovanje Rusov nadalju e — vzl c mrazu pli ekoraj vso živino na eejmih v Sežani in ! 25 stopinj — v s a j v mali meri. To delovanje je dokazano t idi po današnjem oticijelnem pore čilu Oyame, kjer govori o obstreljevanju njegove pozicje na levem (zaboinem) krilu, na reki Hunho, po Rusih s topovi vtlikfgi kal bra, z ob'egovalmmi topovi. Po navr- čnesti takih topov je soditi, da bo tam navzeče velike mase ruske vo ske Dr. Henrik Tuma priobčuje v »Notranje«« pod tem naslovom članek, v katerem f pozarja na ugodni gospodarski položaj Notranjske, ki ga ima glede Trsta in na gospodarsko zanemarjenost okrajev. S.oj čas se je izvtžalo iz postojnskega! okraja — piše — na tisoče voe sena, name sto, da bi Be redilo doma mesno in mlečno ž vino, ki ima v Trstu prav izboren trg. Slavnemu uredništvu bo gotovo znano, da primanjkuje v pianinsk.h krajih Konjeniki bo šn da je nenad egovani in skoro bo se :meli odmakniti od gr čev v ra-var. Ze je dospela glavna četa b^izo k bregovom. Voz te je nekako zaustivljal, pet je b:la grda. Sdiaj se je videlo jasno. Na vozu sta sedeii Manja in Jelisava. Nekoi.ko od-oaljeno ja jthal G trjanaki, a pjleg njega sina mu N kola in svečenik Ivan. Sadsj je spoznal Stjepko mnogo njih. Tu je mlačni M k 6 Predan ć Ahacijev sin, ljuti 1 Cijepan Kjrog cd M-.čve. Ali ie več jih je' bilo v i teze v, ki j b ni Bpoznal. Palatin se je primaknil k vosu ter pokazal s prstom proti goranskim dvorom. Ali v hipu ga }e pretresel krik, privzd gnl je glavo, poletel aaprej. ' Gruda se je eplašiia, ustavilr. Jelisava aa j« privzdignila v vozu in pogledala naprsj. — Kaj je ? je zakričala kraljica mati, oprijemši Be naslonila. Čete s> pohitele na* prej. Mladi N kola Gorjanski je pnUnl od očeta in zaklic^l : — Stojte ! Vojaki naprej ! F.irgač se bije. Izdajstvo! Zaseda! Naprej! MjČi ple mičev bo izleteli iz m žnic. Marija, tresoča se, Be je stisnila v kot, Jelisava je privzdigni a roko nad glavo, da bi vid3la, kaj je. Da, Forgač se b>je. Iz ovinka zadnjega brega se je usula na konjih gruča kričaje : — Smrt ubija'cu ! Nad četo Be je majala bela sestava, omadeževana krvjo, pas Karla Dračkega. Pred četo je bil ban Ivanič, mabaje z buzdovane m. Kakor vihar bo se zaleteli konjenizi Korgaču v bok. Ali hitro je ebrnil čelo proti njim. Sedaj so Be pomešali ljudje, Človek do Sloveka, konj na konj«. Kakor grom bo pa dali buzdovani na Porgačeve, ali on se ni udal. Ljudje s> vriščal', kopita bo kopala, *ablje bo mahale. Tu je zletel človek, tam padel konj; piah se je po m t ša val % krvjo, ščit je udarjal ob ščit. Stjepko ja stal na brega, 5 v rs tej e pritegnil ščit, močneje et skal meč. Rad bi v boj, ali ne sme. Divači. Ako Hi se gospoda* č. Naprej ! Udri! je kričal mladi kapetan na konju, dvigaje sabljo. Bil je — Pavel Gorjanski, stričevič Nikole. Naprej ! Udri ! so kričali vojaki pešci, konjeniki, ki bo se v kupu valili proti bregu. — Naprej ! Ž vela Marija ! je kričal leteči kapitan. • — Smrt GorjanBkemu ! Sipaj ! je zagrmel Stjepko z brfga. Z žvižgal je in zazvenelo je skozi zrak. Dež Btrelie iz šume je pozdravil pomoč. Pavel zadet, sablja mu pada, razširja roki, konj Ee vepenja in — Pavel pade t njega. Pušica ga je zadela v srce. Vojaki bo obetali za hip, se zapodili naprej, in zopet so se s pale pu-š ee. Niso mogli, obnemogli bo. A Forgač se bije kakor lev. Sem in tja je mahala njegova Bablja kakor strela, sekala, sadevala, ruš la. Sedaj kakor da se imajo Ivaniievi umikati. Ali Ivanidev vranec se ne umika, sili v naj gošči klopec, desnica si s buzdovanom dela pot. — Ha ! je vskliknil ban, ta si ubijalec! j 1 Brani se ! je vspodbol konja in se zalet >\ na Forgača. Ivan je zamahnil, F^rgaČ je zaruka' Konja, priklonil ščit, vzdignil m č. Sedaj je hotel zasekati. Iskreči Be je cdkresnil meč od banovega ščita. Ban se je zaobrnil kakor strela, buzdovan je padel na Forgačeva ledja ter ga zrušil na tla. Zopet se je dvigal in grabil po msču, ali v hipu se je trikrat zasukala banova sabja, ForgaČeva gUva je odiettl*, a krvavo truplo seje zval lo v prah. Ban je udaril z nova. Kakor lese.e trake vsled strele bo se Forgačevi ljudje razleteli po polju. Sedaj bo se umikali. BaŽe, beže — nazaj. Kakor voda, ki je udarila nazaj v breg, so padali na druge svoje, gazeči in bijoči lastne ljudi. Vojaka se je zmotala v besen klopec. PeŠoi eo trgali konjenike, konjeniki so tolkli pešče. 8tojte! Stojte ! je grmel visoko med VEemi palatin ter mahal z mečem lastno četo. Za hip so se zaustavili. Ali čuj ! To je krik iz ženskega grla. Da, ženske bo kričale in klicale na pomoč. Za hrbtom je priletela kakor veter črna Četa iranskega prijorja, temni križarji. (Pride še.) nost. To ee pravi: ruske pozicije se nimajo bati neprijetnih izne nadenj. ravno radi svoje noč . s katero morejo cdbijat sovražne nakane. Da pa se sedaj z nobene strani ne more raevijati posebno ofenzivno delovanje, to e glavnem pripisovati hudemu mrazu Posebno pa ovira ta etrogi mraz (24°!!) de lo.-^nie veiikih kavalerijsk h mas. Tu je vzrok seia-ij pavzi, da Be iste cd cfsntive (25. ni. m.) s;m ne mrrejo uveljavljati v velikih merah. Vrhu tega vlada v južni Mandžurji ob *eai črtsu s^lch pomanjkanje na krmi, k čeo-ur ee pridružuje se okolnost ttžiega sovražniku inicjativr. Poskusi pa za prodre nje s silo na to ali oao stran, pa so zelo nevarni in težki in sa nehujejo navadno z nevspeh m. Iz pisma nekega ruskega častnika o kuropatkinu. »Varšavski Dnevnik« je priobSil izvadek z pisma nekega ruskega častnika mandžur-ske armade. Tu piše o Kuropatkinu: »Ku ropatkin je naravnost genij. Do najmanje podrobnosti je preski bljeno ea vse. Ne ve rujte, ako boste culi, da trpi armada pomanjkanje. Vsega je v obilici in Kuropatkin se časteh. Na tem ni dvcmit ve\ 0«ci^ozi | v tem imenovanju ž?lo naperjeno proti seb', traosp irciranja in dovažanja iste cb takem ne straši nobenega eredstva, da zadovoljuje cstrem in negodnem vremenu. Tam, kamor častn ke in m žtvo. Strategičnih vspehov pr.hajajo, ne nahajajo n kake krme, a do armtde re omenjam. O t« m imam iastao važan e je, kakor že rečeno silno težavno. | prepri«aaje in tega nt čem ulijevati nobenemu. Ćim pa mraz nekol ko odneha in nastop« Le to prav m, da vae„. kar sa je izvršio — m ee vreme, se bo kavalerija takoj začela ni t*ko sabo, Kakor se utegne dozdevati lv javljati v prostorih (označenih že v tem mnogim v Rmiji. listu) proti želtzaci Inkav Ljaojanz, slično kakor svojedobno oddtlek M tčenko na po- Štabni zdravnik o vojui.. »Finlandskaja Gaeeta« je ob avila v iz hoin proti rečeni železnici. Na vsaki način vadku pismo, ki ga je neki štabni častn k je ri ska kavalerija na desnem krilu (25—30 poslal svojemu znancu. t e č aa ž) sedaj koncentrirana nekako pr Mej drugimi piše : »Žo tri mesece smo Bets a in v pr čakujočem vedeniu. I® v tej vedno na istem mestu. V takem mrazu je Lastnosti služi tudi kakor obramba zapadnega pa tudi težavno prodirati naprej, čeravno boka. Od tu so gotovo izhajala tudi podjetja ,ma možtvo kožuhe in deloma tudi obuva'o ruskih pratrulj južao od Ljaojana, razdirajo- [z kežuhovne. Mi bivamo v podzemsk h č h železnico. kočah (zemljanke). Hrana je dobra. SUbo je Sedanje dozdevno mirovanje ruskih opc- le glede kuriva in krme. Dežela n ma gozdov racij v vel.kem — radi velikega mraza — in travnikov in zato primanjkuje obojega, pa re ovira Rusov v zbiranje sii, ker j:m je , Ne moremo se pritoževati, da nam česa eed^ res na razpolago rokadoa poljska želez manjka. Le eemtertje se nam toži po domo-n cj ki vodi do desnega ruskega krila, če 'vini, rodbini in prijatelj h. B )lnikov ni več gar center je Š^ntan na reki Hunho. Ker je nego v mirovnih časih. Večih vojn h akcij tor» i japonska vojska (Oku) obkoljena z zna- ni b lo že dolgo Časa. Vrše se le praske nimi ruskim; četami desnega kii a (ciica ' obotn kov, ki so še precej predrzni. Vs se 1H0. ti sne nega položaja ruskega destega ar.la nreteč eksponirana in v najveći nevarnosti. Is rečenih vzrokov je bil Oku pri-e ljen koncentiirati glavne svoje rezerve ve-1 do b Jj na jug (Sandepu-Labottj). Posledica temu je, da eo ostale njegove sprednje Čete na Šjhu izolirane m se morajo sedaj bližati plavci riservi, torej tudi um:kfcti ^užno. Tetru pa bo zopet posled cj ta, da se bo to urnikenje prenašalo od zahoda proti vztoku, torej na drugi dve j ^ponski armadi: Nodzu in Kuroki. Taso sa bo počasi drobila izhaja v San Francisco v Severni Amerik1, zatrjuje, da je bil japonski narod v početku res navdušen za vojno ; a ko je zapazil usodne posledice, je spremenil svoje mišljenje. Danes se vidi v Japonski veliko nazadovanje. Tamkaj j* predelov, kier je zivla-da'a taka Sada, da ne morejo ljudje ž'vet;. Samoubojstva in zločinski dogodki rastejo rlan na dan. Vojni fond se je podvojil s krvjo prebivalstva. Obiastnje so hodi'e od h še do h'še in nagovarjale ljudi, da pod pi-8-jo gotovo Bvoto v vojne svrbe. Kdor ni podpisal, tega bo proglasili izdaj co. Neki delavec blizo Tokija je b i od oblastnije pisiljen, da podpise svoto od 200 jenov, a ker jih s romak ni mogel djbit:, od nikod, j h je — ukral. Radi tega je bil aretovan ter izrečen sodišču. Državn:m pcslanc?m v parlamentu so japonska fronta od severo-zapada proti jugo- bile vezane roke. Vlada je tako silno pri-vetokn. j t skala nanje, da ni bilo dopuščeno svobodno Mom-ntanni rusii položaj na desnem razpravljanje o državnih potrebah. Zbornica krilu se seveda tudi sedaj, vzl c mrazu, utrja je brez vsake debata v celoti vsprejela vla za vse eventualnost', da se trajno zagotovi pro'.i vsakim morebitn m protiizpadom sovražnika Specijalno pri Sintanu, Mami t aj u in Bet«ia utfgiejo sedaj že aavstajtt velike utrdbe v zagotov ljenje prehoda preko reke ob vsaki potrebi: v varstvo vsakovrstnih operacij preko reke Hunho, ko se z&čne tajati 1« d. I$to5asno se gotovo /e pripravljajo brodi, ali pa se pozne e po ožijo mostovi pod varstvom rečenih utrdeb. Tako ne bjdo čete izp »stavljene nesrečam slučajem v djbi tjjanja leiu. Te utrdbe (po nemški »bine&eakor fđ«) bodo dino predlogo, da ss siromašnemu narodu nt loži HO miljonov jenov novega vojnega davka. Časopisi niso smeli pisati n? besed>ce. Besede : revo'ucija, demokracija, organizacija, štrajk bo dobile kriminalen značaj. Japonski list zvršu;e svoj članek nastopno : Vojna je japonski narod potisnila za sto let nazaj in rod la je mš dvtm, kdo je bolj barbarski : Rusija ali Japonska ? ! Vreme ▼ Sibiriji. Toplomer je kazal dne 7. t. m. ob 7. uri ejutrt j : v Omsku —15.0, v Tomsku —9 1. v C.ti —19 5, v Nerčmsku —24 1 ime!e v dobi tajanja le in veliao takt čno na Sahalinu —18.1, v Vladi^ost ku —18.0. in fetrategično važ-ošt, ker bodo mogli iz njih Rum ali izpadati proti soviažmku, ali pa se Dogodki na Ogrskem, zopet um.kati v iste. Jasno mera b t tudi pQ čitanju raznih cficijoznih listov se nevi.jaku, da take utrdbe vežejo na se velike nam utrja menenje, da se odločajoči kregi sile sovražnika, ker ta poslednji ni nikoli na Dunaju že Bpoprijaznujejo z mislijo na gotov pred eventualnimi izpadi. ,j9te spremembe, ki bo neizogibne po izidu Nairea sedaj začate ruske ofenzive na vol tev na Ogrskem, oziroma po zmagi one desnem krilu je torej v glavnem ta, da si stracke, ki stremi po popolni gospodarski ztsnu ejo gori opisane utrdbe ter tako zagotove nezavisnosti Ogrske v smislu pogodbe od črt > tb reki Huaho tudi za pozneje, ko lfetajleta 184*. Na tem prizadevanju, da bi tola ne b* več polenta z ledom. To je najmanji , ždv se pa je eden oficijoznih listov prav rezultat, po katerem morajo Rusi stremiti se p iteno ureza!. Dela se jako zadovoljnega b sedanjo ofenzivo. — Tazo si moremo tolma- tem, da je Košut pozvan pred cssarja. Meni čiti v?a japonska poroč.la o prizadevanju namreč, bolje je, da ee čuje naravnega in Rus .v z građenjem utrdeb cb črti rtke Hunho. tako rekoč rojentg* voditelja strauke, nego In teh okolnosti je razvidao, di je Bpo- pa kakega — renegate, ki hoče z navidez-soba st manevrirat a Ovame jako omejena, nim radikalizmom pokrivati pomanjkanje poker je njegova g avna s ia v tr.kotu Bttua, štenega prepričanja. Nu, dobri ofieijozns je posuja Šaho in Bensihu in mora njegova o tem posabi), da je Košut — sam slovaški rezerva ostajati v centru tiiiota, da je prt renegat. pravljena za pomoč na katero koli stran No, puetimo to. Tradicija, ki so jo dr- trikota. teli visoko na Dunaju, odkar imamo duali- Takov poloiaj pa je militarično zelo ne tem, trad cija namreč doslednega umikanja [. rije ten, ker aili v pasiviteto in prepušča pred zahtevami Madjarov, ostane tudi sedaj pa imajo nalog, da slade to grenko krogljico sebi in drugim, kakor vedo in znajo. Se iaj je — tako t laž jo — narod madjarski v nekaki rmami. Izpolni naj bs mu želja, ker tako mu pr.de še najprej straznenje. Strez-Dijo ga pa žrtve, ki mu jih donese samostalnost. Proti zmotam narodne duša da ni drn zf»g«, leka, nego škoda na laBtni koži. Neki oficij' zni list vstlika celo, da bo Ogrska pridobljena zopet za skupno življenje isti dan, ko bodo onkraj L;tve nasičeni od bla goslova, ki j;m ga je donesla loč tev. Ćitattlji bodo gotovo z nami istega mnenja, da je to opt mizem, ki je le hlinjen in ne izhaja iz prepričanja. Če bo madjprski narod kedaj obžaloval ločitev, zgodi se to iz drug h vzrokov in ne iz žel e po zopet-nem zlruženju z Dunajem. Madjarsbega naroda ni nikdar srce vleklo proti Dunaju. Pač pa utegnejo priti čssi, ko bodo Madjari res obž lovali sedanjo veliko zmfgo Kcšuto vih idej. Ali vzrok temu bo v zem'jep snem in narodrpisnem položaju naroda Madjarov. Ne !e, da so obkoljeni okolo in osolo od tr*li sovražnih jim narodnostn;h elementov, marveč je njihov lastni teritorij po večini prežet od istih elementov, ki madjarsko gospodstvo občutijo kak« r jarem, ki jih tišči in jim ne daja dihati. D sl»j je imelo Ma djarstvo na Dunaju mogočno zaslombo. Da so tolažil! Madjare in jih pridobivali za tsko menovano skupnost z našo polovico, metali so jim cgrske narodnosti v žralo. In še več, celo narodi v tej polovici monarhije so morali trpeti na svojih življenskib interesih, da se je tolažilo b tem nikdar zadovoljno ma djarstvo. Z eno be-edo : Dunaj je b 1 vaikdar najtrdneja opora hegemoniji madjarske manj šine nad nemadjarsko vtč no. Za tiko ceno -o Madjari dovoljevali doslej milostno v takozvano skupnost. Cim bo dosežen ideal Košuto v, odpade ta opora In če pridejo še veliki zg« dovinski dogiHki, ki b do imeli svoj vir izven teritorija Ogrske, ki bedo po principu narodne solidarnost: in jedinstvenosti delovali na nemadjarsbe narodnosti, tedaj pa utegne res priti čas, ko bodo Madjari obžalovali, da je ni več opore dunajske. Će oridejo t tki dogodki in če se narcdao&ti na Ogrskem eklenejo v jedno falango, gnani od istft želje po osvoboje« ja iz madjarskega jarma, bo li mogel madjarski, gospodarski in fculturelno šibki narod Bum premagati takov odpor. Tudi ob sedanji Odrski krizi vidimo židovstvo v tisti njega impertinentni brez značajnosti, ki je možna le v zvezi z naj gršo po ž reš not-tj o. Ša pred kakimi tremi tedm bo dunajske židovske novine prisezale na zastavo madžarskega liberalizma, in so blat le vseh, ki so se stavljali na pot grofa Tibz;. Ć m pa so b le izvršene volitve, ki so do-nesle padec Tieze, že so iete dunajske novine poklanjale svoje simpatije grefu Andraepy-ju, ki je zrušil Tiszo. D^nes pa, ko je bil Košut pozvan na Dunaj, so se iste novine že spo-prijaznile b Košutom in njegovim progrsmom ter beležijo vsako njegovo besedo z lahko vidno tendenco, da bi namreč dokazale, da bo prav za prav velika sreča za obe polovici, ako zmvgajo Kcsutove ideje. late novine torej, ki bo ša pred mesecem dni pro klinjale vsakigar, ki je bil proti skupnosti, iBte novine propagirajo danes misel loSenja. Tako rapidno menjanje »prepričanje« zmore pač le židovska brezznačajnost in brezobraz-nest. Avdijenca Košutova pred cesarjem je trajala baje tri četrt ure. O razgovoru med \ladarjem in sinom pokojnega rebela ni pii-šlo mčeBar pozitivnega v javnost. Lb t: liko javljajo list', da je Košut obveBtil vladarja o aspirac jah svoje stranke na vojaškem in gospodarskem polju. Cesar da je sicer prijazno vs prejel Košuta ali roke da mu ni podal. Takoj po avdijenci je imel cesar pogovor • prestolonaslednikom nadvojvodo Fra-njem Ferdinandom. Vojaški krogi menijo, da je cesar utegnil obljubiti Košutovi stranki kako gospodarsko koncesijo; v obziru na skupno armado pa da ni privolil v ničesar preko one meje, do katere segajo že dane konces;je. ker je znano, da je bil Kukuljević takoj odstavljen od službe, ko je Pejačevid postal ban. — V zflgrebšk h vladnih krogih so mnenja, da je verojetno, da v elučaju, ako pride grof Andrassv na Ogrskem na krmilo, postane minsttr za Hrvatsko Stjepan Kovačevih, ban pa Milutin K u k u 1J e-v i <5, vnet pristaš Khuen-Hedervaiy-ja. — To bi bila žalostna perspektiva za Hrvata ! Drobne političue vesti. Nov list. V S asu je pričel izhajati novi l:st > Pucka rieč*, ki zastopa načela nove hrvatske kmečke stranke. Lastnik lista je dr. Šuperina. Organizacije Hrvatov na li?ki. Na Reki je bil teh dni (kakor je sporcč.l že naš zagrebški dopisnik) izvoljen začasan osno-valni c d bor 10 členov, ki im>\ naiog, da i/.-ddla prav la za narodno organizacijo ia da skliče glavni shod vseh reških Hrvatov, ki naj te irjavi o pravilih in eventuelao izbere upravni oibor društva. Konferenca dalmatinskih škofo v v Z adr u je trajala, kakor poroča * Nerodni list« od 8. t. m., do včeraj. O dnevnem re'u in o zaključk h ee varuje najstroža tijnost, t ko, da ni piišlo n čeBir v javnost. Ed.no iz stevilmh sej se more sklepati da se š « f e niso povsem slagali. Ban Pejaeevfć; in Khuen-He-dervary. Dopisnik »Agr. Tagblatta« je izvedtl, iz zanesljivega vira da je med grof »m K&uen-Hedervarv jem in banom Pejačev <5em navstala napetost radi imenovanja Milutina Kuku-ljeviča tajnim svetovalcem. Pejačsvid da vidi1 kulture in — lakote, Domače vesti. Odmevi štrajka na gimnaziju. I z Gorice. Čitatelji >Edinosti« se gotovo še spominjajo, da so v oktobru 1. 1. goriški sedmo- in otmošolci vprizorili štrajk proti nemškemu suplentu Duretu, ki je poučeval zg« dovino v omei jenih razredih. Izostali sa s car samo po eno uro, toda posledica štrajka je žalostna. D je 11. svečana je dovršil p vi semester. Vsi dijaki gori omenjenih razredov so dobili iz vedenja noto > entsprecnend — wegen Bateil gun^ an einem Schuleraues^ndec. In nekateri ljudje hočejo vedeti, kakor bi bili krivi tega edinole dijaki ! Oni so se pritoževali pri g. ravnatelju, toda brezvepe šno. Durst je le naprej divjal proti dijakom, fci tega niso hoteli prentšati. Zato so 'storili oni drzen korak. Omenim naj le, kar eem slišal od naš h dijakov samih. Durst je eno uro pred štrajkom predaval zgodovino Lu-dovika XIV. O tem je napisni na tablo vse polno imen, ki ni6o nikjer napisana v knjigi ; bilo jih je kakih 30 sam h neznanih im-n. T«ga se pač ne more zahtevati cd dijfckov. Da bodo morali ubogi tiijtki plačevati šolnino, tega je kriv edino le Durst sam. Toia tudi on se je moral ukloniti dijakom. Pre-mtšSen je z goriške gimnazije »wjgen alku grosger Strenge«, kakor smo slišali. Gimnazijski zavod je pa ulož l prosrjo, da bi osvoboddi dijake od plačevanja šjlnine. Kakov bo vspth, se Š9 ne ve. Vendar enkrat! V Zadnji številki »Rud« čega Praporja« je v mali notici povedano, da ee celo glasilo laških socij&listov, »II Lavoiatore«, zaganja v slovenskega govornika, ki je nastopil na protestaem shodu v gledališču »Politeama R ssett c. »Rudeči Prapor« pravi, da se celo na Dunaju, ki je središče Nemcev, dovoljuje, da poleg Nem cav govore na javnih shodih tudi Cehi v svojem jeziku, in to, ne da bi se Nem« zgražali nad čtško govorico. V rečeni notici je omenjeno še, da je Dunaj nemški in da je nemška tudi dunajska okol ca, med tem ko je tržašaa okol:ci slovenska in je mesto samo — dvoje žično. Mi smo že zdavnaj trdili to, kar trdi sedaj glasilo slovenskih sccijalistov ! Mi smo vedno povdarjali, da pravi socijalisti v Trstu bo le Sloveče, med tem ko so Itali jani — prej Italijani in še le potem — aocjalisti. Upamo, da opisani nastop Lahov odpre oči naš ncem — da ne bodo več delali tlake tahonsbim k&porijonom ! Žalostno poglavje o regnicolih. S v. Ivan pri Trstu. V ž.ilovskem listu »P;ccolo« čitamo dan za dnevom opisane vse nesreče, fci se dogajajo v Trstu in po okolici. Posebno pa je »Piccolo« po koncu tedaj, ko je naneBel slučaj, da je b i kak Slovenec vmes. Potem smo gotov', da je židovski zavijač stvar po svoje zasukal: ne v prilog resnici ! Eno nesrečo je pa hotć zamolčal. Naša dolžnost pa je, da jo odkrijemo. Znano je, da pri sv. Ivanu zida mag -strat razne stavbe za umobolne. — Na ta dela je privandralo iz Italje toliko te laške da so v minolem po- let'U kar nirgoleli po vseh kotih in krajih. — Tudi čez zimo jih je še dosti ostalo : eci delati na pradbi nor ša'cs, drugi na železniški j>-' s', tretii po raznih kamenolom h. M nolo nedelio je več Laho*» pilo v gostil o i nasproti Gregorjeve na Brand*ž>j\ Na večer je oavstal strašen vik in pretep med oiisi'. — Pozno v noči ee je vračal domov J 7.9 Sablič, mlad, tridesetleten udovec. Mož je bil dobre volje in na poti k Drob niku, kjer stsnu:e, je zašel v stran proti h;ši nekega B ?gin:ja, kjer ložira nad 50 Lahov. Na poti ie srečal dva Italijana, ki se, vin;ena ali kakor si hod', lotila SabbČa in pa vsega razmessrila. Samo na g'avi sta mu prizadela dvajset ran. M >ž je bil ves porezan, oko so mu iztaknili —- na pol mrtvega so drugo ju'ro našli tam. kjer ;e b.l napaden. E len ga je obdeloval ž--lezn ni drogom, drugi z nožem. — Glavni razb >jnik js bil za kuharja v kamenolomu g. Drobaika. Junak j<» je pop hal — kam, ee ne ve ! Stražarji poizvedujejo — ubogi Sablič pa eži v fcolnišn ci razmesarjen vsled krvo'o5nost: surovega Liha. Vsem je znano, da je Sablič miren p^ sten delavec, ravno tako je obča znano, da so orivandrani laški delavci silno nevarni elementi — oborož-n', ali orožja ne dobiva pci ciia v n ke. — Znano je tuli, da neka teri iz te družbe vse noči prepevajo in godejo ca harmoniko ter tako vznemirjajo po noč* počivajoče domačine. Pomlad se bi ža: vsaki dan vidimo tulpe teh delavcev iz obljubljene dež le, ki iščeio delo. — Na p »letje se jih nabere pri bv. Ivanu na tiscče. Iz »Škrata« : Otročja zloba. — Zakaj tržeš nogovice, Anica ? je vpraeal deček malo deklico. — Zato, ker me je mama tepla, odgovorila je Anice. — - So li morda temu nogovice krive? — Niso krive, ali mama jih bo morala po teu. popravljati. jffohorjeva družba in nje naloga. (Zvipetek). Tako gre slovenski denar, da se slep' narod v napačnih raro nih mislih. A m zbiramo krajcarje, da zidamo narodne šole proti germaniesci)!. Z it) smo in bomo prot thkim kajigam, ki eo proti slovanskemu narodnemu duhn. Lurš';e nmarnice so molitvenik. Da ne j( trebne. kakor peto kolo na V( zu, je lasno. In drugo leto dobimo zopet enega, it tretje zopet. Zikaj tako, ne veča. Polje dru štva je : leposlovno in poučno. Molitvenik ne spadajo v to vrst. Vprašajta kmeta, ka m sli o t?m . . . ? Vpri ša^te ga in vam ^ove ... pa v Celovcu ne verjamajo ... bi družba izdala vse molitvenike, kar jih j« do zdej isišo na Slovenskem, ne doseže svojega res »imenitnega« namena, ki ga ima. Naj 1 i torej tudi družba pozabila, kakor je pozabila velika večica, 99 odstotkov, dt ona ni bratovščina po občem mnenju, a m pak družba za izdajanje knjig ea slovenski narod, in da ime, ka'^or tak?, edina in najbolj razširjena, veliko nslogo v tem važnem času. Naj bi se zave da odgovor ni admir-l Rcžde?tvenski, ni keter:' L^nd^n Sladkor iz repe surov , . .. .. _ , . Java 16.9. MlaČLO. njemu podrejenih poveljnikov. Kussa viana i i" obžaluje, da je dogodek zahteval nedolžn-h žrtev, a je pripravna dati pn ne srp če ni m ri bičem odškodnine, ki naj jo določi hižko mirovno sodišče. Grof Tfsza. DUNAJ 13 M nisterski predsednik gn f Ti»zi, ki je dospel Bsmkaj opoludi* s* je oroludce ob 5. uri zopet vrnil v Bud m-pešio. Pogreb slikarja Adolfa Menzela. BEROLIN 13. Danfs rpoudne so j»» na pvečtsn nač n vrš i pogreb slikarja Adoifa M^nzelo, katerega so ee udeležili tudi cesar, •tesar ca in pr nci. Zborovanje zemstva v Hoskvi. MOSKVA 13. D nes je bilo otverjeno zborovanje zemstva v M skvi. Vsprejeta je bila reso ucija, ki pravi, da ob sedanjih okrn~etih ne more zamstvo d-lovati. Jdtri se bo \rlil thod dijakov, ki sj za vfeuč -iščne tblaetnije d »vol;le. Grof Andrassy lil Fran Kossuth. BUDIMPEŠTA 13 Gr f Julij Andražev in Fnn Kossuth sta ss opolu !ne ter se lEz^ovarjala o včera siji avdijenc K< s-suthovi. Krkor pomča neka lokalna kore soondecea, je grof T.s»a odpotoval danes na Dunai. Sladkor tucemski Contrifir-al pt't* nro-r- — K »i 6.50 do 68.00, za sept -nber K---d* —.— marec-avg. 66.SO do fi8.— <"onca«n^ ir Meb.ir 1 promptno K 68.30 do 69. { ■ sapt F —. te :ibe - deceiaber VH'2> (mirno ^ .irtt za teVoč' me^c 4S.75 r. m «rec z maj-avguust 43.50 j a september - december 39 25 stalno Siadior suro» 8«" -ho nov >7 — iT1, mla5io bf- i& tekoči mo""^ 407 g za miree iunij 41l/a ZH maj-avguat 4?—, za o!: o er-jaa. 34*/,, (mlaćno.i »^"/'t —77 Vrpm" • en« g Važen brzojav! LYON: 14. t. m. (N.) Svila podražila za 20°10 vsled tržaških naročil za ,.Veliki narodni ples", 25. t. m. Opravičeno stnemo vprašati savno policijo: ^ da je Bloveoaka in ne državna, da ali smo varni pre 1 temi ljudsr, ali misli ona j mora delat| v ZD£menju narod8) ce ,,a v satni poairbati za varnost, ali si b_>mo mo \OLe:sit ki ima d„volj zaščitnikov in š.riteljev raii sami braniti svojo kožo?! i — pa še kako mogoSn h — v faktorjih, ki L ulstvo pri sv. Ivanu je vznemirjeno, lahko j ride do večjega prelitja krvi. D.', se izogne temu pravrčasno, to naj poakrbe oni, ki majo v to dolžnost. Mi pa že naprej javimo, da se ne homo puščali po nedolžnem mesariti od italijanskih privandraccev, ki v zahvalo za d< bi eni kruh p'aču ejo nam s stilet-. Vsevedni »Picco^o« molči o tem. Zakaj ? Žito, ker je bil Slove ■ec pobit od Italijane. Sv. Ivančan. Vpokojen je deželno-sodni svetovalec g. O t o n pl. F I a d u n g v C-lovcu. S<-venci mu obranijo prijazen spomin. Da si po rojstvu, po vzgoji in p> mšjenju N m?c, je bil vendar 81ovencem pravičen. Prav rudi tfga, ker ni h' tel zatirati slovenskih razprav, ga je pred-eduk naisjdišča v Gradcu, gr;,f Gleipp^ch, preganjal. Popravek. Ne 5 marveč 10 kron je podaril g. Kari Dejak dij. poip. društvu v Gradcu. (G ej »Elinostc od n*deje.) >Delavskemu podp. društvu« je po- dar 1 g. Fran P. čk-j postni as stect v Trstu 4 K, ker se ni ud lež 1 velikega plesa dne 4. t m. V isti namen sta podarila gg. : Anton Bremic in Fran Štrekelj iz Rojana vtak po 1 krono. Hva a l-»pa ! Novi lOkronski banko^ei. Kakor ee s!i*i, prične dne 25- t. m. avstro ograka banka izdajati nove lOcronske bankovce. Zavodu sv. Nikolaja so darovali sle deči 8V g/, in slavna županstva: županstvo Črnomelj 10 K, Kodre Ivan župnik sv. Križ 4 K Kranjc h ran župnik .Šmarje A dona 3 K, Kosec Josip župnik Kamrj^ ČVr&iče pri Goric 4 K, K »lanč C-lovec 2 K, Košir Ivan viKar Ob'oke Tolu in 2 K, Kordi^ar -losip pr. fesor C« lje 2 K, Klemenčič Fran o bo. taj. Dekani 2 K, Kcol Adolf župnik Bab napolje Stari trg Rakek 3 K, K< kelj s j poklicani v to. Naj se n ša družba cživi in eave, ter dela, re? d»-li. knjt : Ne samo, kar veleva mu stan. Kar more . . . In potem bj res korletna družba, et^ber mroda za ons čaee ! In štela bo čtz 100.000 udov in nje knj ge bodo v okrasje slovenskih knj ža:c . . . Nari d bo čital več, pisatelji jej bodo več pisali. Iz dob.čka pa to labko ustanovi ala sv(>je knj žnice in ns proti svo jemu namenu. In blagi Sloirštk bo zrl nanjo iz nebes: zmagala si »drtžie« zares... Zakaj ? Ker je videla svojo »imenitno« nalogo in ee je \e zavedala. Govorili smo z najboljšim namenom, dr bi koristili družoi, ne pa izpcdk^pavali jo! Hvala Bogu, da je iako ukoreninjena v narodu ! A ravno zato, ker ie ukoreninjena, mora delovati narodno, ker more ! Naj bi si družba t&na s svojim delovanjem ne iz prdsopala teme ji zaupnosti, cb jednem pa ! delovala v pravem smislu! Radi bomo pristopali k njej, delali bomo za njo, ob jednem pa smeli zah e tt. da daja narodu, kar j* narodu pofebno. F ar. Prijatelj družbe. Trgovina Borzna poročil* dne 13 februv*rja Tržaška borza. Napoleoni K 19.< «> - 19 1 i angle*>" K ^ lo —.—. London trate'«- termin K £4") 5*0—'4 > 70 Francija 9f>.40-95HO Italija K 95 bO -i*5.5b italiianski bankovci K —.— —.— Neradi;* 117 30—117.60, nemški bankovt --•-- avstrijska ednotna renw K 100— 100 30, ogisfr kronska renta K 9S.— VH italijaune^ rec 103.l/4 '03 3/4 kreditne akcije K *>7n.--t>77 — iržavnt želev-.nce St'5I — — 653— Lomb&r ^9.— 90.—, Llojdovt- akciis 70X — 710 Srečke: Tisa Iv 340.---Ć44 —. Kr-di* ^ 476 do 486. Bodenkred'1 1380 K 308. - 313.— M denkredit 1889 K 3-0,— 310— Tarfin K 132— do 134 — Srbske —.— do-- Dunajska borza ob 2. uri pop. pre I v 5*" raj danes Državni dolg v papirju „ n « srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4° A vat. investicijska renta 3 V,°/ Ogr«ka renta v zlatu 4°/0 Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Rnai obatreljavajo desno japonsko krilo. T<">KIO 13. (Reut rjev b;ro.) Rasi s r m nolo aohoto nadaljevali obstreljevanje de^-neja krila iaponske armade. leti neprenehoma gradijo utrdbe na desnem krilu t?r fo pr Mentapnnu nepravih vtrdbo, v katfri so n^-mehtdi topov. Japr nci eo blizu H-iiens: ngt o1 k l h en oddelek rute pehote; o Ruai to b li ubi li. 11 pa ranjenih. Komisija o hnlski aferi. PAK1Z 13. V seji hul-ke komisje, ki Alojzi' župnik Ptuj 2 K, Krž 8 profesor. , , , , ,. „ . . ^ „ . „ „ . ... . se ie vrada daoe§ p^piiudne, so bili preei- Liuolana 10 K in 40 st.f Kurmfi« Ivan; ^ . . . r..r , .. r 'tan; angleiki in ru^ki predlog-, rrvi se na olenjajo na de;stvo, da je bilo po izjavi prič in predLž-n h spinih dokazano: 1) da se ti v noči med 21. in 22. oktebrom m. 1. med angleik mi r:b Siimi parniki oziroma b zo ^ ^ ^ . ^ ^r -rr . . rib ^ke fl >tile pojavila nikaka torpedevka n sivo 'Ji) K., Homen županstvo 20 K, Kopr;- i _ . . . v „ , . ' r un.cevalka t->rpeiov; rmki častnik so se v vee Peter kape.an 2 K. i „ , , . , tem oziru motili ; da ni bilo povoda z t B s'.otero povrni vsem blagim dobrot- ; . . .... , ... .. . . , streljanje; .i) ruski mornarji bi bili morali m in slavnim županstvom! 1 Blagajn š:vo kurat Medica Korarn 3 K, Kolšek Vinko c. kr. notar Sostajn 2 K 50 «t., dr. Kari n Andrej kanonik Ljubljana 5 K, Kumar Lu-dovik žitpn k B Ija ia 3 K, Kanal županstvo 20 K, Kred županstvo 10 K, Kastav župan i0*».70 100.7» 11^.80 9175 11^85 9S '.O 89 3!S 67? Jbu ■240.27»/, 117.40 23: 0 19.11 9fvr 0 11 34 1M..70 H'0.70 H9.H5 100-25 M.75 11-SO H8.10 89 35 1*31 - -67 .25 2-iO 7* 117 33 23 19 11 9 i .40 11.ĆT4 kronah 4°;° » »> ^ Vs Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10» • i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.70, italijanska renta 104 45, Spanci esterieur 91 71, akcije otoman^ke bajke 596—- Menjice na Londjn JSo2 0 j. Pariz. Avstrijske državne želez • — Lombardi 93 — nniH^raaa tn^k=» renis 89.62 4Tetri]Ebr zlata rt 102.75, ogrska 4°/0 zla; -ent« 100 20 Lflcrci:n 504— turške srečkr f.»r ztfi bcr.»: 12.98, italijanske m^ridi-onainr »kcije —.—, akci]* !tnTiito 15.95. Miraa L o r-i o d. (tfkler Konuoitclran doi^ 19% Lombardi 33/4 «rebro 2**1,,, fpanska *en do K1 l.e8 — •■''»•niča : ponudb« erednje. p>>vui*.!«evi4ij e drbro. vzdržano. — Prolije 18 00 met. stoto?, oelom viJje. Koruza trdno, vzdržano. — Dru^a žita vzd. žano v remt : mra*. H a vre (»Kie^) i£av» S^ntos good sr ■sur*' z& tek. mosec po J'J kg 45.7.S frk, za maj 46.75. Nevr- York. 'Otv > ■ Kava Rit. wr i i dobave vzdržano. 15 st. zvišanja 10 stoL zvišau'a in u u t 6. -»nio eantuD r iveratre z»» marf 37Laj 3h— ea *apr. 393 4 dec. 39Vs. VzJiža:o — Kava Bio n> v« <1l oco —č9 navadna realna •*()—41 nabada: di" 43—44 H n m * " r g. (Sklep ) •"'laHkor z% febr. 3«'. —, •s narec č0.05 za apnl 30.10 maj 3» Ui, a, jun; 3C.30 ti julij -0 40. Stal .o Vreme: zmrzlo. 7qI#AI1cI#0 se namestlta v nekem javnem ^dKUIIoKd lokalu v bližini mesta. — Prednost imata ona, ki imata malo kavcijo. Ponudbe pod »Kavarna« poste restante, glavna pošta Trst. G stilna clul>ro vPeliana» na_jaWo lepem U Jolllila kraju tržaške okolice, oddaljena 4 m aute od tramvajske postaje se proda radi družinskih razmer s hišo vred. V hiši se na haja: 1 dvorana in 1 soba za goste, 1 kuhinja, 1 podzemska klet in 3 shrambe za blago, nadalje '2 sobi in 1 sobica za privatno stanovanje. Plin je napeljan v dvorano in kuhinjo. Okoli hiše je lep senčnat vrt /. dvemi igrišči na krogi j o in enim na keglje. Vodnjak na vrtu. Jako pripravna za kako društvo. Ponudbe sprejema uprava našega lista pod šifro »Gostilna«. PrnHo CO hica z S prostori s plinom rruud OC lllod napeljanimi, vodnjakom in lepim vrtom v bližini cerkve v Rojanu. Naslov pove uprava »Edinosti«. Velikanski prihrane!: se zadobi s kurjavo štedilnikov in peči j, ako se rabi L' Rntracit (p°sebna znamka> ki se vdobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 kjer se tudi prodaja oglje „Gries'' posebno pripravno za pekarne. — Nizke cene. -------— M t Sprejemajo se Tsakorrstna dela in po -posebnih načrtih. ■ JlustroTaa ceaiH brezplačno in franfco. Tovarna pohištva = RAFAEL. ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenali. »M iS tovaran poiil^tvfc Afeksan?ler lev? ^Inzi ulica Tesa š> 52 A — (v l&stai hifil.) ZALOGA: Piazza Rosarts (šolsko poslopje). C«««, d« ao nI bv* filkii* Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. 1 <«nlk brssplaftao Ia fruk*. priti na pomoS ranjen m acg ežiim ribifiem in 4; da ne zadene nikaka krivda ni r bide Tkradena kokoš. Včeraj predpolndne ni VO(1 telje ribifiklh žoloov je pos ra E iza NVagner, stanuj >6a v S kor kiji it. 244, prijavila na pol cijBkem komiaarijatu Ruaki sklepni predlogi ee glase: Na temelju od cbeh sirani pcdanih dokaeov in v u ;c. Luig, Rcci, da so jej predmmolo noS na u melju dok,zanih d,j9t€V je ru9ka vlad. aezcani utovi ukradli eno kokci. oprav;fitna do etkljufika, daje luska e^kadra i streljala popolnoma v smiala svojih vojaških pr»dpi:ov ia sato da Ee ae more pozvati na Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojadige organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO == trst. = ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastcpnik tovarne toles in motokoles „M1. !>•" Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna ;.r .fluja gramofonov, zonotbnov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. I>astna mehanična delavnica za popravljan je bivalnih koles, motokoles it«!. Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccnab TELEFON štev. 1734. Novo prodajalnico jestuin, zaležeso r blaff«»m prve Trste kakor kavo. sladkor. ..Ije. milo. l»e!o in tnršn.» moto. otrobe itd. itd. ni ,a Andrej Šuc Trst al. Medi a 56 zraven ul. R^ssetti) Trst. Pel arnain sladćićarna zlastno tovarno biškotov Josip jtireute TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST krat na dan >vež kruli, raznovrstne moke prvih »»trških mlinov, fine vina v buteljkah, sladfiee itd. Sprejema narorbe za slad cice. Leon Fano ulica Nnota -zlatar in draguljar- prodija. kupuje in zarmnjuje zlatanino. srebrn ino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejsih cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Zaloga istrskega vina rrst. ul. S. Francesco (V Assisi št. 2 Prodaja na debelo in drobno. T-tr-ii teran p vih kletij z Višnjana po 36 uvč. 1 1«• sladico. «»-u-fn>> . ... 56 .. Franko na dom v sodčekih od 5 litrov naprej. Kr«'m rjem n tr torjem po dogovoru. — Darilo K '2* Co se i*plačt istemu, k »ji bi zamogel dokazati, ■ » e v no ^cnarejtno ali pomešano z drugimi snovmi. < ast mi je javiti, da sem prevzel prodajalnico . n likeijev v uliei 4'aserma št. s tvrdke EMIL HACKER, 1 -jo prodajalnico sem založil z blagom I. vrste ter jo zmernih cenah ter prodajani od naprej. Na'lejaje se ob'lega obiska, i>eležini udani. Ivan Crismancich. IVkarna iii sliidčičaroa FRAN MILLANICH Trst. — ulira Commerciale 7 — Trst Trikrat na <"au *vtž kitih » s ke vr« e. R^z našan e na dom. Spiejema naročb«* qm siadčice itd. o priliki p»rot in krstov. Najugodnejše cene. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica d i Torre bianca 45. kis. milo. s vere in soda. = ===== Jedilno olje po nove. MALA OZNANILA ^m ULICA CASERMA št. 6 -m* V novi prodajalnici jestvin in kolonijal Pfitfimel r ulici Gulia št. 76 jp Tdoi iti vsakovrstni- jestvino kakor:' kavo, riž . testenine 1 naf**ljske>, sladkor, tnrSOno in l»elo moko, naravno maslo, svetv, milo, jedilno'olje prve •nrrte po 36 dovć. — liiatro vedno sveže.— ra JfianuJakturna trgovina ARTUR PONTINI ,5,'SS ima v zalogi vedno bo g-a t izbor jopičev, pripadkov in drobnarije. • - Ugodne cene. ^asasas. Tomasoni Ulisse Trst s!ikar*dekorater. Sprejema delo na deželi. Dekoracijo so!« s papirjem. Slikanje sob in napiffiv r fseh slosih in na vs«- načine. P<>-narejen les in marmor. Barvanja puhifttva, poilov ir ko itah zad. modela. Podpisani priporoča svojo mm- NOVO PEKARNO ] IN SLADĆIČA3N0 pri Sv. Jakobu isnsKa ulica 12 (iravej si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na doni. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Sultan \ 300003330000000 Svoji k svojim! Podpisani priporoča sv jo zalogo oglja. drva. premoga in druco razno kur-i«vi ter petrol<-j. Pošiljanje na dom. Josip Muhat ul. Cavana (uhnd ulica Ca-vazzeni št. 31. coooooooooooooo PEKARNA jMojzij Gul TRST - ul. caserma 17 - TRST i nasproti trgovinski kavarnil priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega - kraka v pecivo. ----- Prodaja moko prvili mlinov. Pošiljanje na dom. Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče <* j Cenik: brezplačno m franfco. ||WHI Tovarna kisa BroscMna & Hravath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. PRODAJALNICA manufaktur in Drobnarij, bombaževine, juštanja, izgotov-Ijencga perila, krp ilD. itd. ——— po najnižjih cenah. vse Ivan Visintini. Flova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. Fre-aaiainica jrtfii in iuioailal! napoljskih in tuzemskih s sss testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Petronio Z vogal ulice fettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, Vedno sv že blago. PoSiljauje na »Ioni in ixl 5 klg. ua deželo. Drag. Schonberger TRST ul. S. Caterina n, II crnina trojačnica Naročbein plačila po dogovoru Vsaia oBleiase iziotoviv24nr. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. IV Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop. MIRODILNICA Simona Skrinjar ulica Farne to it. 33 podružnica nI. Settefontane 629 .sprejema tmli pismena naročila ter pošilja Da za-h;evo blaga nu doiu po najnižjih cenah. Man salvatore ornam. kamnoseski mojster DELAVNICA spominskih kamnov « Gucrino jfiarcon ulica Tivaruella Št v. Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Pro-daja na debelo in drobno. s. marmorza pohištvo r Pošiljanje na Trst n!. Farneto j_ Teiefon štev. 1664. dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul. Barrieravecchia38 Zaloga sladkorja, kave, riža, raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine, surovo in kuhano maslo. Josip Talamini TEST - ni. della Pieta 13 (dvorišče) Zalosra istrskega in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in iiiijlin. refoska v botiljkah. Dostavljanje na dom MIRODILNICA Henrik Bonetta! ul. Carradori 18(vogalGe?;ji Specijaliteti navadnih in me-diciinthiih drog. liarv, pokosti, lakov, Seetk, ćupičev, navad-ue^a in parfumnegm mila, pe-troieja, Špirita (it-stoi za n<>-reti. — Barvilo za #i5ćetije . — v im. —— Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno mr URAR F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. j^aro5ni kolek je vdobiti j iri opravi „EBinost" — TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. 1W JAKOB SOTLAR Via de i ISacclii Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. ===== Prodaja na debelo in drobno. BV Dostavljen je na dom. UORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hi!i. --5*:--- Hranilne Tloge sprejemajo pe od vBnc;ee:t ee tutli m e »n društva in sa ob ejtti jejo po 41/s°/0, ne da bi se oibijal rtntn Ha vek. Posojila dajejo p. m > elanom in ta m»-oj ee p » 6 °/0 in on vknjižbe po f)°j0 Uradlljc veaki ribji eni S. du 12.ur replene^a trsj:i, dobro za ra seno in dobro ukorenieeno. Vzorri so za bela iti črna vina. Cena s u ve. komad 1. vrste, komadov za 10 gl. Prodaja .se dokler ln» kaj v zalogi pri Martinu Kupčić U trtniearu v Inošineih pri Ptuja Štajersko. Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič /alau'atelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. fflavnesra carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. Hoj d. orož, c. kr. litianfne straže v Trstu, Kopru iu Priju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše jTrpAiM voščilo (hiks) = J_£6UIU Cene nizke Postrežba točna Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 {vogal ul. Ruggero Manna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših k.t-tij. Cene : i-trsko po 64 *t.. belo brinko po So st.. opolo iz Visa po 72 «t . v*e franko na dom. Za obilne naroObe >»e priporoča IVAN TONEL 8,000.000 7.133.5«0 3,700.580 71,250.752 _ 4 19.050 iii -/L''" ' ' i i CD i i t 8 •, i-j*. - i • .* i Vi i'1 OD 513 cv' -i < O o n 3- IO ■^'il co Velika zaloga Dobistva, lalattir ii tapetam Pro«i se za obisk. — OHiroo dovoljenje kredita. Hočete li dolgo živeti in se veseliti dobrega zdravja. Da to dosežete, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec in nredite dobro prebavljanjo. Kdor »i je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavlji?im, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vd bi gotovo odpi moć z Germanovo življensko esenco koje >-e uprrablja z najlx Ijsim vspebom pri pomanjkanju volje do Jedi, slabotnemu žalodon. oapevjasju. ribanju, rezavici, saboatl, ga v ob n. omotloi. trganj n, zapiranja, marojdam izlati žili). Pri težkih jedilih, posebno pa ako se uži a mastne in težko prebavljive jedila povape^uie ta esenea prebavo in daja izvrsten te? tako da ee s tem Da največji stopinji vzdržuje in redi život. Vnled odstranitve vseh pokvar enih soko? v životu, čisti ia eseaca kri ter daja prednost v piimeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled česar je popolnoma neškodlji a četudi se jo uživa na leta, kajti ista ob9toji od izbranih dobrih rastlin ter ima j riieten grenek aromaiičen okus, koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Germanova iivljenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manjkati v nobeni hi£i, ker večkrat ž ujo — ko ni pii roki takoj zdi a vniške pomoči — o i) varuje resne bolezni. Pri kupovanju naj se zahteva le „Germanovo il ljensko esenco iz lekarne pri „Črnem orln~ i* Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, ki pa ne prest ga o ja dobroti prave esence. Znak pristnoti je razviden na v*aki atekleuici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke : ljekarna pri .črnem orlu' K. German, Belovar (Hrvatska), kamor naj se pošiljajo vse naroč e Cena s eklemei K 140; po pošti se ne poS'lja manje od dveh steklenic. Pakovanje 4o bt. po povzetju ali predplačilu. N »slovi naj se blagovole pisati prav.luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodil« brezplačno. Germanovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočili, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in ludi svojim župijanom pr-poročal ter se prepiićal v izvrstnem vspehu. Edmund Medeotti. župoiK v Trojstvu (Hrvatska). Vam naznanjam, da sem poskusal že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega ▼speha nijedne kot Germanov* življenska esenc*. Andrej Žižek, Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zooet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim Da želodcu toplo priporočiti. Mjje zdravje se obrača že na boljše. Apolcnlja Haberl, Semrak na Štajerskem. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance 31. decembra 1002. Zadružna glavnica (od kcjili vplačano 1 3.200.000) ....... Rezervni zakladi dobi- kov .... zaklad proti vpadanju vrednostii javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi Izplačane škode v vseh oddelkih o>l ustanovitve društva [1838—1002] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi v-le:| razstrelb ulornu kakor tudi prevozov po suhem in iti rju ; sklepa pogodbe za zavarovanje živl.enja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne tlo santi al- po smrti zavarovanca, d »to otrokom itd. F l L J A L K A c. kr. privat. AVSTU KREDITNEGA. ZAVODA za trgovino in obrt v Trsfu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH rta blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu pisma proti 4 dnevni odpovedi 2- % i J dne;ni \V; » 30 » » 3u/„ • 30 » » 3°,* F v z utili iiupoljoiiili na izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 2°„ „ 3 mes. n S1/«9,'« Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. febnivArjs bodočega leta in sicer po dotiČnej oJpjvedi. Itnneoiriro v kronah z 21.,0,, takoj v kolikor na razpolago Kroue in zlati uapoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, kiji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu 'impešto. Brno, Karlove vari, Rekr, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, 8aaz, Solnogra'1. prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem iu prodajo deviz, drobiža in vrednoatij. Sprejema i zti rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Loodonu, Parizu, Berliau in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema bo v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajn« zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah do dnevnem kurzu. COn/CCOCCCCCO