Velja v Ljubljani in po pošli: elo leto . K S60-— pol ieta . . . „ 180*-— £elri leta . . „ 90 — za mesce . . „ 30 — Za inozemstvo: celo leto . K 480-— pol eta. . . . „ 240 — Četrt /eta . „ 120*— ia mesec . . „ 40 — '*•*>Za Ameriko: celoletno , i 6 dolar. Bollelno . 4 dolarja tio,V„» " • • 2 dolatja ‘ ***** # 0i{<> posiijajO paznici. v 0 ':t- ačonajo po porabljeuv... storn in ster 1 mm visok tei 55 mm širok prosto; za cnkiai 2 K za večkrat popust. Uredništvo je v% Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu 7—--. . — štev. 8. Teleton štev. 44. ——;—--------- ! 2 h a j a vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. .i_l: Koiastituanta. Republikanci proti vladi. — Muslimani izstopili iz vlade. — Nov klub. — Radie pride v Beograd, — Protie položi prisego. — Razkol med muslimani. Beograd, 15. apr. (Izv.) Današnjo sejo koristituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9 in pol. Nadaljuje se generalna debata o ustavi. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovih se s pijeteto in ponosom spominja smrti Zrinskega, Frankopana. Kreka in Strossmayera. Nato preide govornik na ustavo samo ter povdarja, da naj na začetku našega >'!ela pozabimo na vse žalitve in krivice ter izjavlja, da bodo on in njegovi prijatelji glasovali za načrt ustave. Minister naglaša, da so vladne stranke želele v ustavnem odboru sporazum z vsemi strankami. Tudi opoziciji priznava zasluge za sodelovanje. Ustava garantira vsem državljansko svobodo (Obznana! Op. ured.) zahteva široko dekoncentracijo in široko samooblastno sa^ moupravo. Jedinstvcno državo ho^ cemo, eno skupščino in eno vlado. Končno naglaša, da dovršitev iz-gradbe te države ostane omladin!, v katero in;a popolno zaupanje, ker je 'ie dokazala, kako zna umirati za domovino. Republikanec Gjonovič trdi, da načrt ustave ni predložen sporazumno z vsemi strankami. Mnogo izpremenjevalnih predlogov se samo za to ni sprejelo, ker jih je stavila opozicija. Govornik se obrača proti členu 14. ustave ter dokazuje. da v naši državi ni svobode tiska. Obrača se tudi proti drugim Členom ustave s katerimi ne soglaSa ter izjavlja, da bo glasoval proti teinu ustavnemu načrtu. Seja je trajala do 11 in pol ter se bo nadaljevala ob 16. uri. Beograd, 15. apr. (Izv.)' Danes popoldne so imeli poslanci iz Južne Srbije in Macedonije sestanek z za-* stopniki Vlade glede vprašanja agrarne reforme. Ker je vlada njihove zahteve odklenila so prijavili svoj izstop iz radikalnega in demokratskega kluba. Danes zvečer so predstavniki teli poslancev obiskali predsednika konstituante dr. Ribara ter ga obvestili o izstopu iz vladnih klubov ter mu prijavili ustanovitev posebnega muslimanskega kluba. Predsednik Ribar jim je določil klubove prostore poleg narodnega kluba. Novi klub šteje 14 poslancev. Beograd, 15. apr. (Izv.) Med jugoslovanskimi muslimani je prišlo do nesoglasja med člani levice in dc-snice, ker se ni mogel doseči sporazum glede govornikov za generalno debato o ustavi. Večina kluba je proti ustavi, določeni govorniki pa ne delijo mišljenja večine kluba. Razkol v stranki je postal neizogiben. Beograd, 15. apr. (Izv.) Bec-gradska »Politika« poroča, da se je včeraj v kuloarjih , parlamenta kot gotovost trdilo, da bo Stojan Protlč položil prisego ter kot poslanec zastopal kruševački volilni okraj. Kakor se govori, pridejo tudi Radičev-ci v Beograd. Položaj v Angliji. Pogafanja nemogoča. Položaj skrajno kritičen. London, 15. apr. (Izv.) Štrajk na Angleškem zavzema vedno večje dimenzije. Delavski voditelj Thomas Je izjavil, da ni izgleda na sporazumno rešitev. London, 14. aprila. Na dopoldanski konferenci je Goesling izjavil v imenu prometnih delavcev, da mislijo ti. da morajo podpirati rudarje, ker vlada podpira lastnike rudnikov in ni dovolj nepristranska. Rudarji so se strinjali z znižanjem mezd za dva šilinga na dan. Ako bi lastniki rudnikov zmagali, bi rudarji pripravili drug konflikt. — V imenu železničarjev je izjavil Thomas, da železničarji podpirajo rudarje, ker smatrajo sporno vprašanje za čisto industrijsko. — Lloyd George je izjavil. da vlada nikakor ne podpira rudniških lastnikov in da ne odobrava mezd, ponudenih po lastnikih rudnikov. Pogajanja bi se zopet pričela, kakor hitro bi rudarji z lastniki rudnikov hoteli obravnati o mezdah. London, 14. aprila. Skupna konferenca parlamentarične komisije kongresa »Trade Union«, izvrševal-nega odbora, delavskih strank In delavske skupine v parlamentu je sprejela sklep, v katerem izraža prepričanje, da so zahteve stavkajočih upravičene. Konferenca se je obvezala, da bo podpirala delavsko trozvezo in obsoja postopanje vlade, zlasti vojaških priprav, ki bi mogle provzročiti le nemire. Komisija je imenovala odsek devetih Članov, treh od vsake skupine, da sklep izvede in da bo čula v sporazumu delavske trozveze nad razvojem dogodkov. London, 14. aprila. Kakih 200 poslancev se je danes sestalo v parlamentu k seji. da čujejo mnenja posestnikov rudnikov o sočasnem položaju. Tudi rudarji so prosili, da bi smeli izraziti svoje nazore. Avstrijski parlament proti izgonu Habsburžanov. Dunaj, 15. apr. (Izv.) V današnjem zasedanju parlamenta je nastopila krščansko socijalna stranka proti zakonu o izgonu Habsburžanov iz Avstrije in je svoje zadržanje utemeljevala s tem, da bi bil tak zakon proti demokraciji, da bi ne koristil republiki in da se da monarhistična nevarnost odstraniti z navadnimi zakonskimi določbami. Državni kancler Mayer je odgovarjal in povdarjal, da so stali za Karlovo pustolovščino gotovi francoski krogi in monarhistično orientirana aristokracija. Danes še ni gotovo, kam se bo Karl zatekel. Za obstoj in bodočnost Avstrije je pa nujno, da se z Izgonom vseh Habsburžanov enkrat za vselej prepreči vsaka nevarnost za republiko. Vladni predlog glede izgona Habsburžanov je bil s 85 proti 84. glasovom odklonjen. o saekc?iM< Praga, 15. aprila. Dr. BcneS je v odže-ku za zunanje '"zadeve izjavil, c!a ie giede sankcij pričetkom maja pričakovati zelo važnih dogodkov, Mogoče je, da s0 sfcSUSe nova zavezniška konfcrcnca, k! bo priie'a izvajati ukrepe, k! so po Orlandov! izjavi ,Žc pripravljeni. V tem trenotku Je nemogoče objaviti podrobnosti o teii ukrepih. Ker io v debati o dr. Bcnešovib izjavah nemški poslanci uparabifl priliko, da so jeli pobijati stališče vlade, Je opozoril dr. Bcneš na to* da sc viadn, k! skrb! za interese vse države no more ozirati i;a zahteve ene;, dela prebivalstva, ako (e niso v skladu z zahtevami velike večine. V!ada smatra vprašanje neruskih sankcij kot povsem gospodarsko, ne pa politično zadevo. Zunanji minister se v tem trenotku še ne luare kcnčuoveiiavuo. izra- ziti o zadržanju češkoslovaške vlade v teni vprašanju. »No«, Je izjavil dr. Beneš, ko bo prišel čas odločitve, vlada ne bo sklepala, preden ne povpraša parlamenta ln senata za svet«. Izjave ministra dr. Beneša so bito vzete na znanje z 12 glasovi proti glasovom Nemcev in komunistov. GRŠKO - TURŠKA VOJNA. Atene, 15. aprila. Uradno vojno poročilo od 14. t. m. poroča: Severna skupina: položaj neizpremenjen. Južna skupina: sovražnikovi napadi so bili odbiti. Severno od Banaza preganjajo Grki sovražnika. Atene, 14. apr. Uradno poročilo o vojaškem položaju z dne 12. trn.: Na severni fronti je položaj neizpremenjen. Na jugu so naši oddelki severno od Banaza odbili vse sovražne napade. Naše čete so izvršile protinapad in so pregnale sovražnika. Odbili smo sovražni napad pri Talv-linu, pri čemer smo ujeli 15 sovražnikov. JUG0SL0VANSK04TALIJANSKA TRGOVINSKA POGAJANJA. Beograd, 15. apr, (Izv.) Danes ob 4. url popoldne so se sestali iustoslovenski In Italijanski delegati za sklepanje trgovinskih pogodb. Italilanski delegati so prišli polnoštevilno, naših so prisostvovali seji doktor Trumblč, dr. Žerjav hi Kuklč, ker drugih ni v Beogradu. Predsednik italijanske delegacije Je govoril o veliki važnosti predsto-Ječlh dogovorov ne samo za Italijo, ampak tudi za Jugoslavijo. Prihodnji teden so bodo pogajanja nadaljevala. ZAVLAČEVALNA TAKTIKA ITALIJANOV Split, 15. aprila. Čeprav je določeno, da sc ima pričeti izpraznitev druge cone, to Je Šibenika ln Benkovca dne 20. aprila, se do-znava, da nameravajo Italijani zavleči ta rok s tem, da bodo zahtevali, da se poprej Izvede konvencija glede pravnih in administrativnih vprašanj v zvezi z odcepitvijo Zadra in ostale Dalmacije. Sedaj se vrše Rimom ln Beogradom tozadevna pogajanja. SODNO POSTOPANJE PROTI VOJNIM KRIVCEM V BOLGARIJI Berlin, 15. aprila. »East Europe« iavlja iz Sofije: Bolgarska narodna skupščina je malone soglasno sklenila, da se proti članom bivšega kabineta Nadoslavova uvede sodno postopanje, DRŽAVNI DOHODKI IZ TROŠARINE. Beograd, 15. apr. (Izv.) Po stati-stiških podatkih generalne direkcije posrednih poreza so dohodki od državne trošarine v marcu tega leta za celi teritorij naše države iznašali 21,797.216 dinarjev. V isti dobi so znašali ti dohodki lansko leto 8,713.244 dinarjev. Od 1. junija 1920 do konca marca 1921 je nesla tro--šarina skupno 125/171.263 dinarjev. V državnem proračunu je za to dobi bilo predvideno le 112,827.108 dinarjev, torej je prebitek tega dohodka znaten. KOMUNISTI 1N OBZNANA. Sarajevo, 15. aprila. V Ttišincih so poizkusili rudarji pričeti stavko. Kolovodje so pozaprli in do stavke ni prišlo. Premogovnik v Tušiucih Je zasebna lastnina. (Lepa svoboda! Op. ured.) MADŽARSKA ZAROTA PROTI ROMUNSKI. Bukarešta, 15, aprila. Oblasti so na Sedmograškem prišle tia sled madžarski zaroti. 81 oseb so zapri!. Pri mnogih aretirancih so našli komunistične letake, ki so bili tiskani v Budimpešti. MORAVSKO DELAVSTVO ZA ZVEZO Z RUSIJO. Moravska Ostrava, 15, apr. (Izv. P or) Tukaj se je vršilo veliko zborovanje, i:ate-i'CEa se je udeležilo veliko delavstva, ki se je Izjavilo proti zapadni orijentaclji politike čehoslovaškc republike, v vprašanju sankcijo. Sprejeta Je bila resolucija, v kateri se zahteva za delavstvo pravica soodločevanja pri mednarodnih trgovskih pogodbah ter upostavitev trgovskih zvez v prvi vrsti z Ruslio. Caveant consules! V Atstriji se razvijajo zanimive stvari. Tirolska deželna vlada ie odredila za 21. april glasovanje o priklopitvl k Nemčiji. Tirolskemu zgledu mislijo slediti ostale avstrijske dežele, ki po vrsti odrejajo slična glasovanja v geslu: pri ententi so samo obeti, naša rešitev je le v združenju z Nemčijo! Sedaj Je nastopila autenta oilcijelno in opozorila avstrijsko vlado, da nasprotuje senžermenski mirovni pogodbi vsako tako gibanje, ki bi hotelo Avstrijo priključiti Nemčiji. Opozoritev Je stavljena precej ultimativno, in preti Dunaju s primernimi represalijami, pred vsem gospodarske narave. Toda kakor Ie videti, se Avstrijci no mislijo udatl. Tirolci proglašajo, da se plebiscit vrši v vsakem slučaju, tudi proti volji in protestu antante. Dunajska vlada pa so izgovarja in igra dokaj klavrno vlogo. Očlvidno pa plebiscitov ne bo zabranila, bodisi da jih res ne more ali pa da lih noče in da je na tihem sama sporazumna z deželnimi vladami v tej akciji. Gotovo in slučajno, da Jo vse to gibanje stopilo v odločilni stadij ravno v času, ko sc nahaja tudi Nemčija v hudem sporu z an-tento. Ničesar ni še jasnega s kakim uspehom konča nemški odpor proti zahtevam an tenle, toda toliko je izven dvoma, da. Je berlinska renitentnost povzdignila grebe« tudi avstrijskim Nemcem, zlasti še, ker morejo imel! slednji pred eventualno antentno kazensko eksekucijo še manj strahu kot v Berlinu. Po dosodaniih znamenjih lahko tedaj pričakujemo, da bodo avstrijske dežele glasovanje izvršile ln med njimi se bo nahajala tudi Koroška. In s tem postaja avstrijska zadeva za nas veleaktualna, ne glede na to* da je za nas temeljito drugačnega pomena* ako sega do naše severne meje bankerotna In pritlikava Avstrija ali pa velika Nemčija Logično In menda tudi mednarodnopolitično veljavno je, da postane koroški plebiscit s tistim dnem neveljaven, ko naj postane Koroška del — Nemčije. Nismo pa tako naivni, da bi mislili, da nam na podlagi teh argumentov slovenski Korotan že kol pečeno pišče prileti v usta, marveč se zavedamo prav dobro, da bo treba v to zelot spretno diplomatske ln morda tudi drugačne akcije, kajti morda bi se ravno v takenr trenutku spretno aranžirana danunzljada dobro obnesla. In pa — žalibog je tako —> potrebno bo, da sl glede Korotana ne bomo nasprotnih nazorov z — Italijo, Žalibog namreč Je v Rimu prvi ključ do Korotana. Da bi ml pri tej priliki spravili koroška vprašanje s sveta, pa bi bilo koristno tudi a druge strani, S tem izgine med nami ln Nemci zadnji resni ln stvarni kamen spod« tike ln v bodoči politični grupaciji srednje Evropo to okolnostl ne smemo prezirati. Čez nekaj let že bo nastopil v Evropi polo, žaj, da o stvareh tega sveta ne bo odločala le ena skupina držav; takrat bo nehala tud! naša Jugoslovanska nezaželjena »splemlld isolation«, in ni treba da le v našo škodo. Zato pa Je treba dalekovidnlh priprav la preje. Vrh tega smo m] prepričani, da se A v* striJa na koncu koncev gotovo združi C Nemčijo In v tem oziru poznamo Avstrije«, boljše, kot naivni Pariz. Ako pa se to zgodi sedaj, ko sta obe državi še oslabljeni, ml pr; tem lažje poravnamo svoje račune kakor Jih bomo kdaj pozneje. Caveant consulcs! Strah Avstrije pred antanto. Dunaj, 15. aprila, (Izv.) Avstrijska vlada Je na vse pokrajinske oblasti poslala okrožirteo, v kateri opozaria na strašno nevarnost, katero povzroča agitacija za priključitev Nemčiji glede od antante pričakovanih kreditov. V okrožnici pwsl avstrijska Vlada prijatelje In sovražnike priključitve k' Nemčiji, da naj za enkrat opuste vsako tozadevno agitacijo, ker bi le-ta avstrijski republiki le škodovala. (Caveant consules. Op. ured.) Represalije proti Nemčiji. Francija misli resno. — Stališče Amerike. Pariz, 15. apr. »Eclio de Parls« javlja, da se je na današnji seji, ki ji je predsedoval predsednik Mille-rand, razpravljalo o raznih vojaških načrtih zasedbe ruhrskega ozemlja, blokado mesta Hamburga in o gospodarskih represalijah, ki bi pomagale Franciji, da bi prišla na svoj račun. Nadalje se je govorilo o med-zaveziiiški konferenci, katefe se udeleži tudi Lloyd George in ki bi se vršila pričetkom maja v Parizu. London, 14. apr. V odgovoru na razne interpelacije je izjavil zastopa nik vlade v spodnji zbornici, da se ni sklenil s Francijo noben sporazum glede nasilnih odredb, za primer, če bi Nemčija do 1. maja ne izpolnila svojih obveznosti glede reparacijske-« ga vprašanja. ŠKODA POVZROČENA PO KOMUNISTIČNEM PUČU. Berlin, 15. aprila. Kakor poročajo iz Halleja, znaša po ugotovitvi višjega predsedstva pokrajine Saksonske škoda, nastala med uporom v pokrajini, nad 9 milijard mark. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. ' 15. aprila. Valute in devize. Zagreb; Devize. Berlin 226.50—228, Budimpešta 52—53, Bukarešta 235—240, Italija 725—735, London Izplačilo 0—565, ček 538.-560, Nevvyork (kabel) 142.50—0, Newyork (ček) 141—143, Pariz 1016—1C19, Praga 197 -198, Švica 2460—2485, Dunaj 22.60—23. Valute. Dolarji 139.50—140, avstrijske krone 23—0, carski rublji 75—85, češkoslovaške krone 190—0, angleški funti 0—554, irancoskj franki 1010—1015, napo-leondorl 472—0, nemške marko 223—226, romunski leji 222—225, italijanske lire 710 do 715, turške lire 500—0. D n n a j: Devize. Amsterdam 22.125, do 22.225, Zagreb 448—452, Beograd 1777 do 1 /97, Berlin 1010.50—1016.50, Budimpešta 229—231, Bukarešta 1025—1035, London 2502.50—2522.50, Milan 3125—3145; New-york 639-613, Pariz 4SS5—1E95, Praga 87-4—-880, SoSija 737.50—767.50, Varšava 75 do 77, Curih 11.050—11.100. Valute. Ameriški dolarji 634-638, bolgarski levi 760 do 770, uonižke marke 1010.50—1016,50. auzlg- škl lunti 2500 —2520, francoski franki 4530 do 4570, holandski goldinarji 22.050 do 22.150, italijanske lite 3105—3125, jugoslo-venski dinarji (tisočaki) 1777—1797, poljskci aiarko 81—83, romunski lej| 1015—1025, carski rublji 252—258, švicarski franki 11.000—11.050, češkoslovaške krone 875 do 881, madžarske krono 226—228. Praga: Devize. Amsterdam 2518.50, Berlin 114.25, Curih 1253.50, Milan 361.50* Pariz 516.50, London 282, Nevvyork 71.25, Beograd 200, Bukarešta 118.75, Sofija 86.50,; Dunaj 10.90, Varšava 8.60, Zagreb 50.12* Budimpešta 25.25. Valute, Holandski goldl« narj| 2513.50, nemške marke 114.25, Švicar-, ski franki 1248.50, italijanske lire 358.50, francoski franki 513.50, angleški funti 280* ameriški dolarji 69.23, dinarji 191, romunski leji 11 S.75, bolgarski levi 821.75, avstrijsk® krono 10.90, poljske marke 8.60. Curih: Devize. Berlin 9.17 in pol, Holandija 200.60, Newyork S5.25, London 22.6!, Pariz 41.25, Milan 28.75, Bruselj 42,75, Kodanj 101, Stockholm 137, Krlstjanlja 9.% Madrid 80.25, Buenos Aires 190, Praga 7.95, Budimpešta 2.10, Zagreb 4.10, Bukarešta 9.7% Dunaj 1.71. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 925 do 910, Jadranska banka 2050—2100, JugosSov* kreditna banka 598—605, Prva hrvatska štedionica 9950—10.000, Riječka pučka banka 455—46Q, Ljubljanska kreditna banka 950 do %5- Volilna borba v Italiji. Trst, 12. aprila. 7. t. m. se je razpustila poslanska zbornica v Rimu in so se razpisale nove volitve v parlament na 15. maja. Že pred razpustom so se pričele pripravljati stranke na volilno borbo, ki se sedaj vedno bolj poostruje. Da bo volilna borba tudi krvava, za to bodo poskrbeli fašisti, ki v zadnjem času zopet besnijo po celi Italiji in po neodrešenem ozemlju, napadajo socijaliste in komuniste ter požigajo njihove društvene domove. Glede sestave kandidatnih list se mnogokaj govori in ugiblje. V Rimu se je dosegel sporazum za enoten nastop liberalne, demokratske in nacijonalistične stranke. Tudi drugod bodo te stranke skoro, gotovo enotno nastopale. V ljudski stranki, ki je pri zadnjih volitvah za socijalisti najbolj uspela, vlada v zadnjem času veliko nesoglasje! Ni izključeno, da se Icvica odcepi od konzervativne desnico. V nekaterih volilnih okrogih je mogoča celo kooperacija ljudske stranke z liberalci. V socijalističnih strankah vlada veliko nerazpolože-nje, ker se še nc ve točno, če bo nastopila vsaka grupa zase ali bodo vse grupe nastopile skupno proti meščanskim strankam. Po nekaterih vesteh socijalisti ne marajo enotno nastopiti s komunisti. V krajih, kjer fašizem še ni razvit, se bodo faši Ji skoro gotovo pridružili nacionalističnim strankam, v krajih pa, kjer so fašisti močni, bodo nastopili ti samostojno. Mnogo pokrajin je, kjer bodo nastopile samo tri grupe: fašisti, socijalisti in ljudska stranka. Jugoslovansko prebivalstvo v zasedenem ozemlju bo pri teh volitvah doživelo mnogo nasilja. Fašisti, ki počenjalo, kar jim drago, bodo podpirali vse stranke,, samo da so te Jugoslovanom izrečno sovražne. Da ju.; v.lcvanska večina na neodreše-jic:: ■■ ozemlju ne bo prišla do resničnima i7raza, ie jasno. Fašisti, ki imajo i o Italiji največ posla s komunisti, se bodo tu vrgli le na jugoslovanski živelj. ° terorjem bodo skušali doseči. da bodo Jugoslovani v veliki manjšini, ter trdijo, da bodo te volitve i omenile plebiscit v Julijski Vseh skupaj je v Italiji 40 volilnih okrasov s 535 poslanci, julijska Benečija ima 4 okroge. Trst, Gorica, Zadar in Poreč. — »Popolo Romano« prinaša o rezultatu volitev sle-tfečo prognozo: socijalistov 11 A, komunistov 25, republikancev 12, ljudska stranka 80, fašistov 80, reformistov 25. liberalcev-demokratov 190. raznih 13. Kakšen bo rezultat voli' >v. pa se še danes pri teh ne-Sta! i:h razmerah v Italiji ne da sklepa!:. Ni izključeno, da bodo socijaH-stiuia stranke vsled terorja nacijo-nalhlijnih elementov, predvsem fašistov, jnnogo izgubile. Grškc-turška vojna. Pod tem naslovom prinaša »Trgovinski Glasnik« zanimiv članek, v katerem izvaja med drugim: »Sevreški pogodbi daje poseben značaj okolnost, da se v njej krijejo interesi velikih zmagovalnih držav z interesi velikih poraženih držav (Nemčije) v svetovni vojni, in sicer v tem, ker je ta pogodba naperjena proti slovanskim interesom. Emi- nentna vprašanja o Črnem morju, Carigradu. Traciji in Macedoniji so v prvi vrsti slovanska vprašanja. Razmere v Rusiji in sovraštvo med Srbi in Bolgari, je dalo antanti priliko, da reši vzhodno vprašanje brez ozira na slovanska prava in slovanske interese. S tem, da so dali Grkom Macedonijo in Tracijo, so zavezniki preprečili balkanskim Slovanom. Srbom in Bolgarom, izhod na Egejsko (Belo) morje, na katero jih z neodoljivo silo vleče zgodovinski razvoj in življenjski pogoji gospodarskega obstanka, S tem pa, da so pustili Grke z azijske strani do samega Carigrada, pa so ojačili v njih neumni sen o obnovitvi bizantinskega imperija, ki je v največjem nasprotju z vsemi slovanskimi interesi. Vsa naša zgodovina se je vršila v znamenju boja na jugu proti Bizantincem, na severu pa proti Nemcem. In tudi danes, po najsijajnejši zmagi, imamo na jugu Konstantina XII.. ki hoče obnoviti bizantinsko krono, na severu pa Karla, ki hoče z obnovitvijo krone sv. Štefana obnoviti habsburško moč. Kaj bo nastopilo, če bodo Orki poraženi, še ne vemo in samo ugib-ljemo. Gotovo je. da ne bo nastopil pozneje ugodnejši položaj za slovanske interese na Balkanu, dokler ne bo zastopala teh interesov močna slovanska činjenica, srbsko - bolgarska zajednlca. Premišljajoči o dejstvu, da bi bil položaj za slovanske interese na Balkanu popolnoma drugačen, če ne bi bilo srbsko-bolgarske sovražnosti, se vprašujemo, ali ni nihče v Sofiji, ki bi to razumel in uvedel? Med Bolgari mora samo zmagati uvidevnost, da je tudi za nas izhod na Egejsko morje ravno taka ekonomska, zgodovinska In politična zahteva, kakor zanje. Če bo ta uvidevnost zmagala, bo takoj odstranjen edini vzrok našega nerazpora-zumljenja, iz katerega sledi, da se v naših življenskih Interesih zamore reševati brez nas na korist Grkom, Turkom in vsem mogočim tujim interesom. a vedno samo na našo in občo slovansko škodo. Čas je, da pridemo vsi k pameti.« Redki so takšni glasovi iz Beograda. Upajmo, da se bodo še pomnožili. Ali zaslužijo očitek, da imajo premalo uvidevnosti, samo Bol-SaH? Iz jugo sl o v. veterinarskega kongresa v Beogradu. V prestolici se je vršil 9. in 11. t. m. jugoslovenski veterinarski kongres, ki se ga je udeležilo 120 živi- nozdravnikov iz najrazličnejših krajev naše države. Za tehnični del so dobro poskrbeli beograjski veterinarji z veterinarskim podpukovni-kom Dr. Vrvičem na čelu in je bila udeležencem dana prilika za spoznanje Beograda in okolice. Priredili so tudi izlet z ladjo v Pančevo s spremstvom vojaške godbe. Kongres sam je imel namen združiti veterinarje v dobro organizirano stanovsko skupino v svrho uspešnejšega dela tega važnega stanu v naš? poljedelski državi. Otvoril je kongres naš slovenski rojak g. poljeprivredni minister Pucelj, ki je v svojem pomembnem govoru poudaril važnost živlno-zdravnikov v naši poljedelski državi sploh, posebej pa še naglasil pomen živinozdravnikov za razvoj živinoreje. Zahvalil se je dosedanjemu trudu živinozdravnikov pri povzdigi živinoreje, ki se je v raznih krajih naše države visoko razvila le pod vodstvom in s sodelovanjem živinozdravnikov in je izrazil upanje, da bedo živinozdravniki dvignili živinorejo po vsej državi na še višjo stopnjo. Predsednik kongresa, rektor veterinarske visoke šole v Zagrebu, se je ministru zahvalil za izrečeno priznanje in vodil kongres do ustanovitve »Udruženja jugoslov,- veterinarjev«. katerega predsednikom je bil izvoljen poslanec Janko Rajar, podpredsednikoma pa Vrvič in Po-zajič. Udruženje je enotno s sedežem v Beogradu in ustanavlja po potrebi sekcije z imenom mesta, kjer je njihov sedež. Važno je tudi načelo pravil, da predsednik udruženja ne more biti šef civilnega ali vojnega veterinarstva. Kongres je ustanovil enoten veterinarski program za sodelovanje pri razvoju živine po številu in kakovosti za obvarovanje iste pred kužnimi In navadnimi boleznimi in za zdravljenje istih, da se tako obogati živinoreja s plodonosnim veterinarskim delom. Veleposestnik Djundjerski je daroval kongresu 30.000 dinarjev kot štipendije za živinozdravnike, ki gredo v inozemstvo spopolnit se v bakteriologiji in serumterapijl. Isti Rospod Je postal tudi prvi dobrotnik ustanovijenepa pomožnega fonda za potrebne rodbine po umrlih živino-zdravnikib. Daroval je 10.000 dinarjev. Ustanovil se je tudi medsebojni odporni fond za prvo pomoč v slučaju smrti. V zadovoljstvu z izvršenim stanovskim ujedinjenjem In z opravljenim delcm, je sklenil kongres, da se vrši prvi redni zbor udruženja prihodnje leto v Sarajevu. Gospodarstvo. Razna poročila. Mednarodni parlamcntarlčnl svet ]e imel 12. t. m. v Ženevi sejo. Sve't Je odobril resolucijo, v kateri se narodne skupine naprošalo, naj delujejo prt svojih vladah za ratifikacijo st. germainske pogodbe, da se zniža vojaški proračun. Na prošnjo švedske skupine ie svet sklenil, da skliče prf-hodnto sejo mednarodne parlamemtarične utille na 17., 18. hi 19. avpisfa v Stockholmu. Novo madžarsko ministrstvo. Grof Stefan Bethlen je 14. t. m. predložil državnemu upravnlkn listo ministrov, ki je bila od upravnika sprejeta. Portfeiji so razde- ljeni takole: minister zimanjfli poslov- gro! Nikolaj Banffr, minister notranjih poslov grof Godecn Raday, minister financ dr. He-gedtls, poljedelski mtrkster Stefan Szabo-N.agyata odrešenem ozemlju. V Beograd se je vrnil generalni inšpektor ministrstva za, finance Živko Petrovič, ki je bi v Dalmaciji, da izvede 'oi< redbe glede valutne reforme. + Otvorjen promet z Avstrijo. Promet za Maribor: loko in tranzit za Avstrijo jo zopet otvorjen za vse Maeo, ki se sme .Izvažati iz naše držarvc. Reckspedlcija v Maribor ni dovoljena. + Livarna železa v Črnomlju. Livarna železa v Črnomlju, katere lastnik Je gosp. Dolar, je že začela obratovati, ter preliva vsakovrstno • železo in tudi stai=o železno posodo, kakor kotle itd- + Reguliranje iav nlk> davkov. Zvcaa denajiuh zavodov SHS v Zagrebu Je zapo-čela akcijo, da se na anketi, na kateri bi bili zastopani vsi gospodarski krogi, regulirajo vse javne oddaje v državi. Glede te« ga je povprašala Zveza' za mnenje vse tri gpvsko obrtne zbornice In sarajevska zboru nlca se je. že izjavila za. anketo. Gotcrvo bodo tud! druae sledflc, ker Je zadeva vo-leaktualiuij + Zaaienjava kronskih ncvčanlc v Dalmaciji.. Glavna komisija za zamenjavo kronskih bankovcev v Dalmaciji* kateri predseduje don Biankini, se nahaja v Splitu. V večjih krajih kakor na Visu, v Blatit na Končuli, Hvaru, Kistanju, 0.inl5u itd., so postavljene podkomisije. 4- Za povzdigo sladkorne industrijo, Ministrstvo za agrarno reformo j® rklctrllo, da sc bo.ob priliki izvedbe* agrarne retorme v Vojvodin!-, prizaneslo nekaterim veleposestvom, ki se nameravalo uporabili za gojenje sladkorne repe. + Osnovanje pokrajinskih gozdarskih direkcij. V ministrstvu za šume' iti rudei je izdelan načrt glede i osnovanja pokraiihskili goidarskiii di-rekci) t. + Nova neeiš^a tovarna 1* nonmilli naši državi na račun reparacije 10 lokomotiv najveijerga tipa im 5000 tovornih va®o* nov, Tovarna računa, lokomotivo na 400 trsoč frankov. + Redna parobrodsia plovba med B«®-gradom In Dluiajem. Pogajanju za direkten promet med Dunajem iti Beogradom so se končala ugodno. Prihodnji mesec, se brž* bone začno redna: p ar o hr od na plovba, med ofrema mesitmnn. -1- Britanska It«asV>vanska trgovska zbornic*. Splitska »Nova, Doba« poročai !z Londona, da sc je• vršilft za časa. bivsuij* ministra dr. Kukovca v Londona i pod 'še« govdm predsedstvom konferenca Jteoslo* vaaske londonske kotouija, na kateri so sklenili osnovati v svrho razširjenja naSo trgovine v Angliji britansko Jugoslovani sko trgavsko zbornico. + Veterinarski postaji se ustanove na Jesenicah in v Dravogradu, tako da bo tudi preko teli postaji omogočen tevoa živino in mesai -h Izvoz 2O0U laktih,koni je dovolilj nu* nistrslci sveti Ministrstvo, poljoprtvrede ba določilo, iz katerih krajev se bodo, sjuell prodajati! ti konji. ★ + Prečrpavanje nalto v Baku. V Ba? ku se je začelo prečrpavanje, nafte v Gr«, ztjo. V 40 urah bo Izčrpanega 277.000 pj-dov. +' Za povzdigo poljedelstva v Rusiji. Petrograjske tvornlce posvečajo največjo pazljivost- delu za izboljšanje poljedelskih strojev. V vseh tovarnah delajo na.d uro ter se vrši kampanja za organizacijo »sejalnega tedna«. Po vseh krajih Rusije, so ustanavljajo provizorne kovačnice, ki izdelujejo potrebno orodje. mm nnr. t—i n—~ i—n;—i—f- iip.pfrni. Pošljite naročnino! 39. |tev. „ JUGOSLAVIJA* dne 10. aprila 1921; ■■■—r« o ■■■—■■:■ iiirni r- 1 Dnevne vesti. — Italijanska nesramnost. Dan na dan se Jugoslovanom v Primorju dogajajo najhujše krivice, pri nas pa sme vsakdo zabavljati čez Jugoslavijo kolikor hoče, ne da bi se mu zato skrivil le en sam las. Tako je v vinotoču Perles pred kratkim znani milijonar A. Deghenghy, ki si je svoje milijone pridobil iz žuljev slovenskega naroda v družbi izjavil, da so »Narodni dom« v Trstu Slovenci sami zažgali, da bi očrnili s tem dejanjem Italijane in je pri tem zabavljal na vse, kar je jugoslovanskega. Taki ljudje ne spadajo v Jugoslavijo, temveč naj gredo za svojim denarjem, ki so ga že spravil' preko meje v Italijo. — Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo bo dne 23. t. m. Delegati iz Kranjske volijo v dvorani hotela »Union«, delegati iz Štajerske pa v »Mestnem domin«. Kranjci volijo predsednika, II. podpredsednika ih 10 odbornikov, Štajerci in Prekmurci pa 1. podpredsednika, in 7 odbornikov, Korošci pa 1' odbornika. Voliti smejo le delegati; ki so bili izvoljeni v dobi od 30: junija do konca' leta 1920. — Udeležnikom je izposloval minister Pucelj polovično vožnjo. — Minister Draškovič za strogo Postopanje proti komunistom. Iz Beograda poročajo: Minister za' notranje stvari Draškovič je zopet izdal najstrožje povelje upravnim oblastvom, .da morajo proti komunistom postopati točno v zmislu Izdanih odredb. Zadnji čas se zdi. da st) policijske oblasti popustile napram komunistični akciji. — Zadeva zaradi aprilskih dogodkov odpuščeniis železničarjev. Zveza jugoslovenskih železničarjev je predložila ministrstvu za .promet prošnjo, naj bi posebna enketa uredila vprašanje odpustitve železniških nastavljencev v aprilu lanskega leta. — Stare poštne znamke niso več veljavne. Od danes naprej so vzete Iz prometa prejšnje poštne znamke in veljajo le nove znamke s sliko regenta Aleksandra in kralja Petra ter invalidske znamke. — Poldtnega časa ne bo. V naši državi se ne obnovi več poletni čas. Tako vsaj zagotavljajo zagrebški časopisi. — Invalidne doklade so povišane z veljavo* s 1. aprilom t. 1. Tozadevna uredba je že podpisana v mini-. strStvu za socijalno politikd. — Za Sokolski dom v Novem mestu je dovolilo ministrstvo efektno loterijo z 200.000 srečkami. Loterija mora biti dovršena do 1. avgusta 1.1. — Novi višji šolskj svet za Slovenilo le sestavljen sledeče: Predsednik: dr. Stanislav Bevk; podpredsednik; (še ml *4in*n«-van); referenta: dr. Ivan Karlin Mn dokter Stanko Majcen; višji šolskj nadzorniki: dr. Leopold Poljanec (njegov namestnik: profesor Alojzij Tavčar), dr. Ivan Grafenauer, Engclbert Gangl in Fran Gabršček; zastop-' nika vcroučiteljev: Ignacij Nadrah, Maksimilijan Vrabec, namestnika: dr. Gregor Pečjak, dr. Anton Medved; zastopnika pr«, tesarjev: dr. Josip PJpenbacher, Franc«Ve--glar, namestnika: Franc Jeran, Franc Mravljak; zastopniki učiteljstva: Luka Jelenc, Janja Miklavčičeva, Anton Gnus, namestniki: Dragotin Humek,'. Martin Matko, Anton Hren; zastopnik zdravstvenega'odseka za Slovenijo; dr. Ernest Majer, namestnik: dr. Ernest Dereani; zastopnik staršev: Engclbert" FrarrchetH, na mestnik r' Frane 1 ICavčič; zastopnik poverjeništva za kmetijstvo: (še ni imenovan; zastopnik poverjeništva za socialno skrb; poverjenik Adolf Ribnikar, namestnik: Božidar Betriani. — Izpremembe v osebju. Provizorni Vladni konceplst Stanko Marič pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani jot dodeljen predsedstvu deželne vlade. Kanceptni praktikant Dominik Dereani pri okrajnem glavarstvu v Logatcu je premeščen k okraj, glavarstvu v LitijU Za avskultanta sta Imenovana pravna praktikanta Artur Mrevlje in Leopold Mastnak v Celju. — Služba ravnatelja v Rog. Slatini' Je razpisana do 24. t. m. Podrobnosti so razvidne tz Uradnega lista št. 38. — Pritožbe Iz vojaških krogov. Odkar je prinesel naš list grajo nad vojaškima de-zertactjanil, dobivamo neprestano an-oulirr-tre dopise, v katerih se vojaški ubežniki opravičujejo z nesnosnimi šikanami, češ, da se pod avstrijsko vojaško upravo z dal ek a ni tako slabo godilo vojakom, Mi ne moremo preiskavah, koliko resnice je na teli kritikah, toda ker sc vedno ponavljajo, gotovo ne mor« biti všeC tako v redu, kakor bi/moralo biti v enotni armadi med krvnimi brati. Slovenska javnost zahteva nepristransko Preiskavo. V parlamentu naj se izvoli komisija iz odločnih poslancev vseh treh ple-,n°n> ki naj od garnizije do garnizije zasliši ) se pritožbe. Moštvu, ki sc pritoži, sc mora garantirati, da ne bb trpelo'najmanjših posledic za resnlčhe izpovedi. — Piitnorsk) lairtje, ki so se borili na' Koroškem; in sicer: Kavčič, Vodopivfec, Pavlica, Černe, Krvina; Drnovšek in Tr-1 ček naj se zglasijo v pukovni ptstfrujJ 40. pešpuka, da urejujejo zlate kMajne-'za hrabrost. — Občni zbPr S.‘ K.‘ S. za bivšo Štajersko se vrši v Celju dne 25, t. m,1 ob 1. I pop. v Narodnem doinu. — »Hvaležen« prcnočcvalec. Bajtar J. Miklavčič v Puštalu prt Škofji Loki |e nedavno prenočil nekega tuje«, baje te Domžal doma. Ko so domači zaspali, se je tujec tiho poslovil, a s seboj je vzel črne usnjate gamaše, par novih ženskih čevljev in kakih 6 kg prekdjehega svinjskega mesa. — Nesreči z dlnamfintai patronata!. Janej Jančar iz Gaberja pr! Trcbelievcm le iztaknil nekje dinamitno -patrono. Vzel je žebelj in začel v njo drezati. Naenkrat je patrona eksplodirala, pr! čemur je Jančarju odtrgalo na levi roki tri prste. Poleg tega je zadobil tudi na desnem licu malo poškodbo. — Marija Vesel, hči hišnice v Prezida Je našla dom* v omari dinamitno pa-, trono in -jo kotel*'kot kapico posaditi na svinčnik. Vzela je žebelj In začela vrtati. Nastala je ckspltozifd, .pri kateri -ji je od-trgalo.'na levt roki' tri prst«, 'na desni pa enega. Oba ponesrečenca so. prepeljali .< v ljubljansko bolnico. — Po 38 lepih dneh; ‘deževje. Letos se je Izpolnilo vremensko 'prerokovanje. Ka-: kršnoe vreme je na dan 40 mučenikov (10. sučca), takšno ostane 40 dni. Ze’ par dnf pred 10. sušcenrse je ustalilo vreme ter z neznatnimi spremembami1 ostalo lepo 'ta suho do včeiraj^i torej celih 38 dni. Voer >] pono'51 smo dobili dežilz mrzlim* vetrovi,’ kar cvetočemu sadnemu drevju ne obeta! dobro. — Smrtna nesreča v Brežicah. Uradnik javne botntee v Brežicah in načelnik ondotnega gasilnega društva • Anton Haler je ob v mi tv« od pogreba tov. Kramerja.'iz Trbovelj prišel na brežiškem kolodvoru ' na nepojasnjen način pd’ vlak, ki' ga fe do smrti povozil Pokojnik je bil rodom iz Pilštanja, je študiral nižjo gimnazijo v Celju, od koder so ga potrdili k vojakom. -Bil je živahen družabnik in marljiv delavec v narodnih društvih. Blag triu spomin! — Tiskovna pomota. V včerajšnjem članku »Nekoliko misli o vprašanju draginje« stoji- nekako- v sredi članka stavek: Z ozirom na 30kratno zmanjšanje vrednosti denarja so se torej bile podražile živi jenske potrebščine za kveljeni lkrat toliko, torej za 80%. Glasiti pa se mora;... za kvečjem 1.7-krat toliko, torej za 70%. — Zdravko škof, prometnik v Vuzenici nas prosi za"Izjavo, da »1 dopisnik v Zadevi bivšega nadporočnika ! Kranjca, kar resnici na ljubo radevolje potrjujemo. — Za Jugoslovansko Matfco je nabral narodni poslanec g. Deržič v veseli družbi v Kolodvorski restavraciji - v Ljubljani 1000 K. Liublfana. — Avstrllakantstvo v Ljubljani- še vedno cvete. To se' je posebno lahko spoznalo ob priliki Karlovega povratka ma -Madžarsko, ko so se marsikateri tako izražali, da se je videlo, da.bj jim Mo zelo po volji, če bi se • Karlova pustolovščina! posrečila. Prf' nas je šo vse polno takih ljudi, ki so naivl-dezno sicer Jugoslovani, a v srcu vedno žalujejo po Avstriji, Tako-se>te n. pr. v neki tujašnjf trgovini'neka dražba,?v kateri sta bila celo dva jugoslovanska častnika in neki župnik, popolnoma 'mirno razgovarjaio, da se bodo stari »dobri* časi bi V le Avstrije zopet vrnili. Mislimo, da je -datanbst vsakega poštenega Jugoslovuna,>«da .osebe, ki v takem srnislu govore, takoj naznani oblasti, ker drugače na bo kdsec sramotenja naše države. — Za administrativnega ravnatelja nn-t hodnega gledališča v Ljubfjanl je« imenovan računski reviuent deMne vlade I Rus. — Tat okrade! tatico. Benegalija Terezija je kot kaznjenka ukradla-v pisarni luk. okrajne sodnije uradno. šUimjiljo ter jo po •prestani kazni prinesla na svoj dom. Pri njej stanujoči 32letni Leopold Paiser si je štanspiljo prisvojit tor izginil,!Tat ima vsekakor s štsmpHjo sleparske'namen«. —■ Vlom v barako.. V barako brarrie»"i;e Fr. Acceto na Tržaški cesti je bilo ponoči vlomljeno ter pokradeno 150 ■ piškotov, 28 jajc; 40. pomaranč, 2 pokalici in 1 kg slaščic. Res brezvestni morajo bitij ljudje, ki okradejo take reveže. — Ženski dežnik, modre 'barve, z robnimi okraski in ravnim držajem, je bil Izgubljen na praznik 4. t. m. v opernem gledališču okrog 9. zvečer. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v uredništvu tega lista. — Našla seje pasja znamka št.- 592. Dobi se na Lepem potu št. 1 pri Kunstlerju. — Dober staiograf - telefonist se sprejme takoj za nočno službo. (Od 9. do 12. zvečer.) Samo dobri stenografi (slovenska In nemška stenografija — po možnosti poznanje hrvatskega narečja) naj se javijo od 6.-7. zvečer v uredništvu »Jugoslavije«. Maribor. Beračenje otrok se je po Mariboru zelo razpaslo/ Posebno dosti Je te zalege, ki Jim jel* beračenje i že preSlo v meso in kri, prt gla-vnemc kolodvoru, kjer nadlegujejo Tujce. Skrajni čas je, da napravi policija v tem oziru 'red, ter pouči tudi stariše, da se -otroci z beračenjem samo pokvarijo ter so po-' tem neporabni za vsako delo. Mesne ceno v Mariboru. 1 kg vdovskega mesa I. vrste 27 K, 1L vrste 25 K, meso-od bikov, krav,' telic 24 K, telečje rat-stf-I. vrste 25 K, 11. vrste 23 K, sveže svinjsko meso 32 K; VelHi vlomu V nočni’na 10. t. im. je bilo' vlomljeno v trgovino i Karla VVorscheta v Gospodarskpullci. Tatovi so odnesli- 324 svilnatih' rut, nad 100 m svile in kakih 80 m drugega, bi agar Skupna škoda' znaša 122-757 K. Slabo je postalo1 v /torek kmečkemu fantu Ivanu Godini ter se je zgrudil na cesto. Odpeljali so ga z rešilnim- vozom v tukajšnjo javno bolnico. Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru ima svoj' redni letni občni zbor v nedeljo, 17. t. m. ob 10. dop. v mali* dvorani 'Narodnega doma z običajnim sporedom. Celje. Rudarska šola In dijaški dom v Celju. O tem' vprašanju sta pisala v »Novi Dobi« rud. svetnik g. Baebier in .giffi. ravnatelj g. Anton Jeršiuovič. Oba zavoda sta v Celju velike važnosti in .potrebe. Vprašanje je samo, kako za obe instituciji dobiti V Celju primernih prostorov. Rudarska šola že obstoji in je nastanjena v bivšem dijaškem domu kamor pa se misli v doglednčm času zopet naseliti dijaški dom. Nastane potem vprašanje, kam spraviti v tem slučaju rudarsko šolo, Ravnatelj Jeršdnovič pride do zaključka v svojem članku In svetuje merodajnim Čiulteljern, da bi sc ukvarjali z rešitvijo tega važnega vprašanja na-ta način, da bi naj rudarska šola ostala' v dosedanjih- prostorih, katere si je primerno uredila. in tudi mnogo adaptirala v ta namen. Dijaški dom pa bi še naj nastanil v bivšo šemahio vojašnico, Katera je namenjena za invalidski dom. Invalidski' domf niso trajna Institucija in bi se za invalide lahko dobili primero! prostori po raznih hiralnicah in drugih takih zavodih. ŠemaJna vojašnica pa bi se s svojim velikim dvoriščem dala primerno preurediti v Dijaški dom. Stroški bi bili sicer visoki, a vspričo! zemljišč, katerih lastnik je Dijaški dom ne nezmag-ljivi Vprašanje ' invalidskega donia pa bi trebalo rešiti sporazumno z ministrstvom oz. poverjeništvom za socialno skrb. Ta nasvet je zelo umesten ta namenjen v pomislek vsem onim, ki se za napredak mesta Celja* zanimajo* predvsem pa miiristr-stvu za šume in rude, prosvetnim šolskim oblastim, ministrstvu .-za Socialna skrb in mestni; občini. Za občinske volitve v celjski okoliški občin! So- vložene štiri-kandidatske -liste ta Sicer« J SDS (nosftelj Hrastnik), SLS (uoal-telj Fr. Gologranc), NSS (nosJtelj Omladič) ter skupna lista JDS in SKS (uositcij V-Hko Kukovec). Koncert Jugoslovanskega godalnega kvarteta (prej Zika) se vrši v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Kolo Jugoslovanskih sester v Cejj« priredi »'od 1. julija'do9. septembra desefteden-skl'gospodinjski tečaj. V ta namen vabi-.-od-boir Kola vse, ki se hočejo tega tečaja udeležiti, da se prijavijo v nedeljo, 17. t. m. med 9. in 11. uro v mali dvorani Narodnega doma. V tem času se sprejemajo' tudi prijave z'a srbohrvatski tečaj, ki se prične v najkrajšem času. Nekaj več reda In snage bi bilo želeti ob izlivu Sušice v Savinjo pri mostiču, ki pelje v drevored proti otoku. Ljudje- na tem mestu odkladajo v vodo razno nesnago, da se človeku, ki gre tukaj na Izprehod, naravnost gabi. Straža naj bi tem krajem, namenjenim izprehodom, v nočnem času posvečala večjo pozornost. Nesreča. V sredo zvečer je Jahal nek! . narednik po Prešernovi ulic! konja, ki se Je nenadoma splašil, se postavil na zadnje noge ter padel z jezdecem vred na hrbet po tlaku. Narednika so težko poškodovanega spravili v vojaško bolnico. Primorje« Fašisti napadli »Narodni dom« pri Sv- Ivanu v Trsiu. V torek zvečer so se zbirali pred »Narodnim domom« pri Sv. Ivanu tržaški fašisti. V dvorani so se ravnokar telovadili Sokoli. Naenkrat se je zaslišalo žvižganje. in fašisti, ki so čakali pred poslopjem in v gostilniških prostorih, so z divjim živinskim tuljenjem vdrli, v dvorano.. Oboroženi s samokresi, železnimi palicami in pasjimi biči, so-še pognali proti telovadcem rjoveč: -»Smrt Slovencem t« Fantje so se morali takoj obleči In oditi iz telovadnice, Fašisti so nato razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Končno sla vstopila med podivjane fašiste dva orožnika, ki sta nasilneže pregovorila, da so se pomirili. Ko je nevarnost minila, so se pripeljali z avtomobilom tudi stražarji. da vzpo- stavijo red. Vodja stražarjev si'je ogledal 'dvorano in javil brzojavno svojim predstojnikom, da je nevarnost minila. Nadalje se za zadevo niso brigali. Tudi aretirali niso nobenega napadalca. V Italiji je res »svoboda«, namreč 'v tem oziru; da‘ počenja lahko vsakdo brez kazni, kar mu drago. Naše neodrešene brate čaka v »visokokulturni«; Italiji še-mnogo gorja. Novo slovensko' komunistično glasilo v Gorici, Goriška deželna so-cijalistična zveza je začela izdajati slovenski list »Proletarec«, ki je glasilo socijalistične zveze v Julijski Benečiji in splošne strokovne zveze v Italiji. Uvodnik prve številke prinaša kot program lista komunistični program, ki je bil sprejet na zadnjem socialističnem kongresu v Livornu. Goriški Slovenci in volkve. Goriški* Slovenci gredo v vol. boj pod gesli: Boj za naše pravice v kulturi in šolstvu! Boj za politično in narodno svobodo! Ustvarjati si hočemo mirno in neovirano življenje. Hočemo, da nas Italijani spoznajo. Ne gremo v volilni boj v znamenju sovraštva, ampak v imenu zakonito-, stil Zahtevamo, da nas država, ki ji pripadamo, spoštuje! Ostati hočemo zvesti svojim narodnim idealom in pokorni zakonom! Demonstracije proti evakuaciji Dalmacije v Zadru« V sredo so v Zadru javno demonstrirali proti evakuaciji Dalmacije. Trgovine in kavarne '/so bile zaprte, zastave so bile* spuščene na pol (lroga. V Zadru kandidira1 Giolittijeva stranka dr. Crechioha, bivšega poslanca v dalmatinskem deželnem zboru, za italijanski parlament, fašisti in republikanci pa kandidirajo D’ Annunzija. «mi j n.. Nar. soc. stranka. Gospodarske konferenca. NSS, o ltaterifa smo zadnje, dni poročali* so rodile prvi konkreten in razveseljiv. uspeli: v Celju se je v četrtek zvečer ustanovila »Jugoslovanska hranilnica in posojilnica« r. z. z o. z. Ustanovnega občnega zbora se je vkljub pozni uri — od 9. do 12, ure ponoči >— udeležilo nad 70 našUvvr-' lih somišljenikov. Uspeh je bil popoln. Zadruga prične čimprej poslovati V nedeljo se 'Ustanovi enaka zadruga v Ptuju. O obeh ustanovnih zborfh prinesemo še podrobno poročilo. Započeto veievažno nalogo bo NSS neumorno nadaljevala po vseh večjih krajih Slovenije. To resno fn stvarno delo na. za ■ ljudstvo najvažn nejšern t. j. gospodarskem polju- v času najhujšega volilnega boja je najboljši dokaz zdravega jedra narodno socijalistične stranke. Nasprotniki nas radi tega sicer že napadajo (žadnja »Nova Doba), toda za nas je to> le razveseljiv /znak, da se našega gibanja, in stvarnega dela resno boje. In to nam je le v vzpodbudo. Volilni shodi NSS. Danes, v soho to Ob 8. url zvečer se vršiia sledeči volilni shodi oziroma sestanki: za Št. Peterski okraj v gostilni pri Možini Ba Vidovdanski (bivši Radeckcga) cesti; za Poljanski okraj v gostilni pri. K-omanui.na Poljanski,; cesti (nasproti klavnice) za Trnovski okraj v restavraciji Soki R In. za Sp. šiško v gostilni' pri Kolencu. Dolžnost somišljenikov je, da se shodov in sestankov vsi udeleže ter da agitirajo za čim največjo udeležbo. Javen volilni shod NSS za Krakovo in Trnovo se -vrši v soboto 16. aprila ob 8. uri. zvečer v restavracij! Sokliči, nasproti -s' Ko- ■ njušnlci. Somišljeniki! Dolžnost res kliče! Vsi na plan!. Vodilni kandidati, NSS za občinske volitve na Jesenicah. BdJcaRFranc, delavec ta posestnik; Lenščak Janko, železničar; Cop Jakob, železničar; Smrekar Franc, tovarniški mojsteri-Hadner-Ivan,-posestnik; Razinger Tomaž, tpasestirik; Čufar Anton, tov: delavec; HI ribanja Franc,, tovarniški delavec; Noč Ivan, železničar; Strmšek Simon, železničar. Vodital kandidati NSS za občinske volitve v Sevnlck-Piš! Ivo, učitelj; Barovlč Fran, kovač; Horbcc Fran, tovarniški delavec; Rau Franc, ključavničar; Požun Jožet, posestnik; Krcirtz Drago, brivec; Canin Jožef, posestnik; Benedik Janko, užitninskl upravnik; Livio Edvard, sedlar in Kranjc Fran, gostilničar. Kraj. organizacija NSS za Poljanski okraj vabi tovariše fn somišljenike na sestanek, ki se vrši v soboto 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer-v gostilni pri Antonu Komanu, Poljanska- cesta št. 71, Gledališče in glasba. UdruženJe gledaliških igralcev v Ljubljani Je imelo dne 11. t. m. v dramskem gledališču svoj izvanredni občni zbor, na katerem se je konstituiral sledeči pododbor: Predsednik A. Danilo, podpredsednik Gjuka Trbuhovič, blagajnik Leopold Koval, Stran 3. tajnik Alojzij Drenovec, odborniki: Frluift Gregorin, Jošo Drenovec in Albin Erklavec« Pododbor je na svoji prvi seji, dne 12. 1; m. sklenil, da pod vzame takoj najcnergič-neje korake proti nameri predaje našega Narodnega gledališča v privatne roke. Operna noviteta. Poročajo- nam: Abonenti se vedno bolj pritožujejo nad brezbarvnim repertoarjem opernih predstav, Res je sicer, da se operni repertoar ne more ponašati s pestrim programom in tudi ne po podrobno izdelanem preduašanju. AH vendar je prišlo do nas, da se v operi pripravlja noviteta, ki bo abonente vsaj neko« liko zadovoljita. Slišimo, da se koncem pri* hodnjega tedna v prizori »Jenufa«, operna delo češkega skladatelja Janačeka, ki je na češkem in drugod imela velik vspeh. Vprt-zoritev tega dela se sicer napoveduje že drugo leto, ali zato smo tembolj zadovoljni, da jo enkrat zagledamo na odru. Privlačne točke pomladanskega koncerta Ljubljanskega Zvona so brezdvomno Adamičeve pesmi, zložene na narodna besedila in v narodnem duhu. Prepevala jih! bodo rada naša pevska društva, zato priporočamo toplo obisk koncerta vsem pevskim zborom. — Vstopnice prodaja Dolenčeva trafika V Prešernovi ulici. Besedila' skladb se dobe ravnotajn. Znanost in umetnost. Risarska in slikarska šola. G. akad. slikar Franjo Sterle namerava v kratkem' otvoriti v področju novo ustanovljenega društva > »Prehuda« risarsko in slikarsko/ šolo, ki bo'obsegala sledeče predmete? portret po naravi ta akt; kostimi (fioša, dra-peritja) in kompozicije P motivi iz naše na-1 rodne umetnosti in modeliranje, dalje predavanja iz teoretičnih prodmetov kako, S anUitoanija,; perspektiva,: arhitektonsko1 obU-koslovje, barvna* kemija, grafika in narodna ornamentika. šol*»bo imela-.'predvsem glavni cilj dati splošno Izobrazbo -o 'umet-nostli s predavanji' in deli 'fn itudi za pri« pravljenje' v kako/visoko* umetniško-; šol«. Predavanja te teoretičnih' predmetov bodo imeli. gg)j„akad. t slikar prof. IŠala Šaittel, akad. mcMle!ier prof; Ant Sever; predsednik društva »Probr.de«' profp Grebena In drugi, ki bodo gotovo jamčili kot sam! umetniki in znanstveniki za procvlt !u ugled te šole. Interesenti naj se blagovoli1«, javiti čim preje da se šota otvori še to le-: to, in sicer pismeno alt ustmeno pri tajniku; društva »Probnde« prof. Velovšku ali pa pri predsedniku društva prof. Grebencu ni. »Tehniški srednji šol! v Ljubljani«. Spreje-: mali se bodo dame In gospodje, tudi mlajši, s primerno šolsko izobrazbo civilnega ali vojaškega poklica.. Omenjeno na® bo še to, da more trajati le 2—3 meseca radi prostoraudo čas« počitnic* vsako leto s točnim programom,- dnevno od * 16—18* in k1 18—20 kakor že bo 'dopušča* , čas na željo obiskovalcev Honorar se bo določil pozneje po številu obiskovalcev. DrfifctVo slovenskih leposlovcev Ima U. t. m. ob 3. po-p. v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani svoj 1. redni občni zbor. Dnevni.red: Poročilo/predsednika, poročilo tajnika*,' poročilo blagajnika, poročilo nadzorstva, samostojni predlogi, slučajno;tl Pokrajina. Bela Krajina. Pri nas. je sedaj vse v najlepšem evetju? samo suša postaja čimda-tje bolj občutna. Sadje kaže obilea sad, čo ne bo pozebe ali prevelike, suše* Dne l, maja obhajajo naši Bojanšanj svoj- pravoslavni';-uskrs ta dne 6. maja je tam proslava Djurdjevo. Kdor hoče videti ta srbski: otok v vsem svojem narodnem življenju,, naj pohiti ta dan v idilične Bojauce. Z vlakom se vozi do Črnomlja, potem se pa lahko' 'z-letniki pridružijo Črnomaljcem, ki obiščejo vsako leto na ta dan svoje srbske brate na Bojancih. Prekmurje. Ce pride tujec v Dobrov-: aik, mora misliti, da je v Budimpešti. Po-' vsod ga spominjala le .*■ doloma zamazan? madžarski napisi na to, le malokateri obrt.-Bik tana pravilen napis, čeravno je že lani izšla naredba, da sl mora vsak obrtn.k omisliti slovenski napis. Še bolj žalostno pa je v Dol. Lendavi; Tam se poleg madžarščine šopiri še nemščina. Kino dela kričečo reklamo samo v nemščini, d a si je med 2523 prebivalci le 67 Nemcev, a še ti razumejo večinoma slovensko. Človeku, ki le moral mnogo prestati za naše osvobojence,' zavre kri. Magistrat, ozir. obmejni komisa« ribat, odločno'na noge! V Boštauju ob Savi so; napravili fanti* ob poroki g. Franc Juvančiča z gdč. AnloB Drmeljevo, takozvano »šrango«. Vso odkupnino, v znesku 800 K so fantje soglasno podarili novoustanovljenemu boštanjskeuul odseku sevniškega Sokola. Tudi svati* sc* zbrati 400 K za Sokola, med njimi je podaril g. A. Račič, nadučitelj v p. 100 K. H vila! Zdrava! Travnik pr! Loškem potoku. Posestnik Franc Bartol je imel doma šautovega kanja, ki Je bil nad mesec dni doma v hlcvil brez deta. Te dni je hotel Bartol konja malo razvodlti. Ker je bil pa konj dobro' spočit, je poskočil ta udaril Bartola s kopitom , po lovi roki in mu jo zdrobil. \. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Ne lepa, o ne, ampak očarujoče krasna! Ljubim te in strmim nad teboj. Povsem drugačna si, nego —. Ljubiš me, Valter? je šepnila ona. Res mene, ali zgolj mojo lepoto? Ali bi ti utripalo srce zame enako nežno, ako bi bila manj povšečna tvojim očem? Premisli dobro, preden im odgovoriš, zakaj vprašam te z vso resnobo: Kako velika je tvoja ljubezen do mene? Njen pogled je presunil Kamcro-na še bolj od njenih besed. Moja žena si, je dejal; izbral sem te izmed vseh, in če bi mogel izbirati vnovič, se tudi zdaj ne bi odločil drugače. Tvojo krasoto ljubim — kako je ne bi? — ljubim pa tudi ono, kar daje tej krasoti življenje, če bi imel na izbiro tvoje ljubko telo, v katerem bi prebivala mrzla, ležnlca duša, in z druge strani tvoj bistri duh in tvoje blago srce v nelepem telesu, gotovo bi —. Nu, kaj bi si izbral? ga je prekinila; ustnice so ji drhtele od napetosti. Tvoje notranje bistvo, Genovefa, ?o vem. Tvoja duša me vabi z ne-odoljivim čarom, ki se mu vdajam brez odpora. Ti, vsa. kolikor te je, si mi večkrat uganka, toda tvoja osebnost me miče in prikleplje mnogo bolj, nego bi me mogla zgolj vnanja krasota. Uganka sem ti? je zašepetala. Prišel bo dan, ki me razreši; ali pa me boš potem še ljubil? Mari bi me še ljubil — pri teh besedah je pobesila oči — ako bi zvedel, da sem ti prikrila nekaj, kar bi moral vedeti; recimo, da sem ljubila že prej in nisem tisto, za kar si me imel, ko si mi ponudil svojo roko? Ako bi bila v mojem življenju skrivnost. kakor v življenju marsikatere žene, ter bi mi temne in mučne misli pogosto kalile sedanjo srečo in notranji mir, dasi bi bilo moje srce brez greha? Genovefa! je vzkliknil, in trda •poteza se mu je začrtala okoli ust. Ali je v tvojem življenju takšna skrivnost? Mari si kdaj ljubila drugega? Plašno je pogledala vanj. Ali hočeš, da ti odgovorim na to vprašanje? je dejala. Mrklo je gledal predse. Spomnil se je bil njene obljube, da mu bo vselej povedala resnico. Ako poreče zdaj »da« — mari bi ju to storilo srečnejšo? Zdaj ga ljubi, mož in žena sta; nespametno bi bilo pogrevati stare istorije. Kaj pa bi moglo opravičiti zahtevo, da naj bo on njena prva iti edina ljubezen? Ali ni imela Genovefa Gretorexova snubcev na tucate? Kaj čudnega, če ji je kdo izmed njih začasnovvznemiril srce? — Ne, ni se hotel dotekniti tega vprašanja ; njegova ljubezen do nje je bila prevelika. Ničesar nočem, je odgovoril; pro-šlost je pokopana in naju ne briga več. Tvoje srce je zdaj moje, in kdor je našel pravo zlato, ta pozabi, da je imel kdaj veselje z varljivo peno. Genovefa ga je poslušala raztreseno, kakor bi se vdajala svojim posebnim mislim. V knjigah se čita toliko o strastni ljubezni, je rekla zamišljeno, za katero žrtvuje mož vse, kar je lepega in sladkega na zemlji. Ali je v življenju res tako? Ali poznaš na primer človeka, ki bi žrtvoval kako dragoceno posest zaradi žene, ki je vsa njena sreča v njegovi roki? Mari si moreš misliti — je začel on. Toda Genovefa ga je prekinila s trdnim glasom: Ali živi na svetu mož, ki bi radovoljno delil z ženo ponižanje in sramoto? Čudne stvari vprašuješ, Genovefa, je odgovoril on. Sramota je grda beseda. Ni je hujše muke za ponosne- ga moža, nego je ta, da izgubi pred bližnjimi dobro ime. Genovefa se je stresla, kakor bi bila zabrila preko nje mrzla sapa. Ali je vam možem dobri sloves in vnanji ugled pred svetom tako neizmerno dragocen? je vprašala. Žena lehko žrtvuje vse za moža, ki ga ljubi. Ljubeča žena je angelj; mi moški pa se nikoli ne osvobodimo svoje človeške slabosti. Drugačne izgube nas lehko ranijo še tako globoko in nam zagrenijo magari vse življenje, ako ostaneta možu poklic in delo, se bo spravil ob njiju dveh vedno spet na noge. če pa mu vzameš spoštovanje njegovih bližnjih in s tem tudi možnost uspešnega delovanja med njimi, si mu izpodrezala mozeg življenja. Kadar ne more pogledati nikomur več mirno v oči, je tudi največji velikan le še senca tega, kar je bil. Zavladalo je kratko molčanje, ki je težilo oba. In vendar ne vem, kdo bi zaslužil več pomilovanja, je zamrmrala Genovefa nazadnje; mož, ki mu Je vzela taka žena vse, ali žena, ki je nakopala toliko nesreče na glavo moža. ki ga ljubi. Kameron je zmajal z gkjvo. Žena, ki je zmožna storiti dejanje, s katerim se osramoti, pač ne bo preveč rahločutna .glede svojega moža. Ne vem. Marsikatero dejanje se v tistem hipu ne zdi nečastno, pa vodi vendar v sramoto. Ako bi storila takšno dejanje ženska, ki bi bila množena — Potem bi bilo treba pomilovati njenega soproga, je vrinil Kameron. Prisedla je k njemu. In če bi bila jaz storila nekaj — vzemiva naj-skrajnjo možnost — kar bi mi grozilo s sramoto? Ali bi bila tvoja ljubezen dovolj silna, da me ne bi zapustil marveč bi mi bil v tolažbo in oporo, ako bi vedel, da nisem grešila iz hudobnosti, marveč le iz mladostne prenaglice, in nisem slutila, kako — Zamrmrala je le še par nerazumljivih glasov; nato je prestrašeno zastrmela vanj, zakaj čelo se mu Je bilo nabralo v srdite gube. Genovefa, je vzkliknil, v teh vprašanjih se skriva poseben namen. Kaj hočeš doseči ž njimi? Ali se nama obeta res ponižanje in sramota? Mari si ti sama storila kaj, kar — Toda ona se je zdajci vsa izpre-rnenikt ter se zasmejala tako jasno in veselo, da so se mu zazdele njegove besede bedaste in odurne. Ves osupel ji je pogledal v obraz. (Dalje prih.) Mali oglasi. Proda se s DAMSKO KOLO dobro ohranjeno se ceno proda. St. Vid nad Ljubljano št. 3. VEČ ZABOJEV velikih starih. Cena In naslov v upravnl-štvu Jugoslavije, 644 PREMOGOVNIK z 1 mesečnim obratom, dosedanji uspeh zelo lep, 5 km oddaljen od kolodvora. Resni reflektanti naj se obrnejo na Fric Karnlč-nika v Slovcnjemgradeu. Istotam je naprodaj motorno kolo znamke Puch s skl o pni m vo-žičkom 3 I1P. v prav dobrem stanju, radi nabave avtomobila. 650 PRAVE TRŽAŠKE bičevnike (kopriva) in razne biče priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. " 626 VRTNARIJA poleg mestnega pokopališča v Mariboru, radi preselitve, obstoječa iz enonadstropne hiše, vrta, 3 zimskih cvetličnjakov in steklenih gnojišč. Vpraša se: Pobrežje, Nasipna ul. 44. Maribor. Cena po dogovora. PRODAJA KOČIJE!!! Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma Izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija«. POSESTVO na Drenovem griču pri Vrhniki, ležeče ob državni cesti v bližini kolodvora na lepem prostoru pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve pri g. Benediktu na Vrhniki št. 130. Kupi še: KAVARNIŠKE MIZE. Naslov v upravi Jugoslavije. 643 ZLOŽLJIV VOZIČEK dobro ohranjen. Cenjene ponudbe na R. P. poštno ležeče, Podnart, Oor. SBužhe: NOTARSKI KANDIDAT se takoj sprejme pri notarju dr. Karlu Schmidinger v Ljubljani. — Pogoji po do« govoru. MOČAN HLAPEC se sprejme v trgovini I, Perdan v Ljub« ljanl. Razno: POPRAVILA SLAMNIKOV! Beljenje, barvanje v yseh barvah. Nove slamnike damske in moške po zelo nizki ceni J. Stemberger, Dunajska cesta 9/H. dvorišče. 648 NA DOBRO HRANO in stanovanje se sprejmeta dva gospoda, Naslov v upravi Jugoslavije. Zenitih ponudbe MLAD INTELIGENTEN TRGOVEC na deželi z trgovino z mešanim blagom na jako prometnem kraju želi znanstva v svr-ho ženitve z inteligentno gospodično od 18 do 24 let staro z večjim premoženjem. Trgovsko nobražene imajo prednost. Lepo mlade vdove niso izključene. Ponudbe z sliko na upravo Jugošlavije pod »Srečen zakon«. Tajnost zajamčena. 646 AKTIVNI DRŽAVNI URADNIK VII. RAZR. išče v svrho takojšnje žinitve gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 40 do 50 let. Le resne ponudbe s silko in navedbo potrebnih podatkov do vštetega 17. t. m. na upravo Jugoslavije pod šifro »1862«. 647, SpecHtlJska tvrdka SUKANEC Radi opustitve tega predmeta se proda cela zaloga tvuto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk vseh dimenzij po izredno nizki ceni ..PROMET" tehn. industr. podjetje (dr. z o. z.) LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 L 300 volt, 10 konjskih sil z 1200 do 1GC0 obratov na minuto. — Ponudbe pod ,MOTOR“ na upravništvo »Jugoslavije". 2,mnate veznike za čevlje, kvačkanec, dišeče milo, glavnike zn česanje, otročje sesalke, žlice in vilice iz aluminija po najnižjih cenah pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana St. Jitkeha trg O. na RAKEKU oskrbuje točno, najhitrejSe vse v spe-dlcijsko stroko spadajoče posle, tudi ocnrin|eii)c. l. mTkus Ljubljana, Mesini lig 15. priporoča svojo zalojjo dežnikov in silsCnikiv Trgovci! Trafikanti! Proda se motor vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov FRAK € CERAR v STOBU pošta in žel postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T e r š a n v Prešernovi ulici št. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. Popravila ae Izvriolcfo ločno In aollilno. Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribnrice. konjske ščetke, nogavice, rokavice, svlterje, šale, žabce, auknnec, bombaž vseli znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33, 220 volt, 8 konjskih sil s 600 obratov na minuto Naslov pove upravništvo »Jugoslavije". sblaslveno poverjeni stavbni inžener LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica štev. 7. Specljc!. zlavleno podjelje za betonske, ielozobolenake In vodne zgradbo. Urabe vodnih sil. Prfma angleški Kristal Parna žaga Fran Ravnikar megtni tesarski mojster LJUBLJANA. Linh atova ulica štev. 25 Manufaktura in tkanine kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Mestni trg vsaka množina se dobi po K 31 franeo skladišče. — Naročila na PROMET Glavno zastopstvo Fockove tovarne I. SAKDR3N LJUBLJANA. mm* mm tehn. industr. podjetje d. z o. z, Ljubljana, Gradišče 9/1. Srha mila glasi v »Jugoslaviji" imajo naj- | boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad eita ® Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. MESTNI TRG 6, Obrestovan.; c vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskempt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposlts itd, itd. yjc*c.'CT:-iiMJWrw—i ■■ u ■ ■vjc-gavam-a n-jr."!** rtr rr. ur-Z m m.-*. -»rc.-jg i vsa v LJUBLJANA. Prešernova ulica št. HO, v lastnem Losloplu ===== E. ccTsvnl nedcv : KREDIT L J U E L 'S A K R. — 7e&?on SL <50 1» 457. sar .-s*8 :hi£iV .TUka »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, Odgovorni urednik Anion Pesek, Kapi ta Bi ZO.CEP OgO hren. SBOV@HSlO ®$SC©H!pf Ril fellŠUl^lS Rc*eree Qkrogi kren Ilteresna skupnost S ..tirvafsko eskomptno tanko" ia Jllukc tanko" l Zaptn. Lfubtiana, SeEenbisrscva Ulic® Št. 1. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur Akreditivi — Borza.