63. številka
Ljubljana, v četrtek 18. marca
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan ave«>r9 izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ub 1 j an o brez pošiljanja na dom za   ae leto 13 gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld- 10 kr. Za pošiljanje na dum račuua se pa
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poitniua znaša. Za o z|n a n i 1 a plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. ■  Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračaju. Uredništvo in upravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolbn". Upravni št vu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v soboto 20. marca 1886.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naroćbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upraim/L&tvo 99Slov. Naroda***
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i 16. marca. Kratko bode denašnje poročilo. Na dnevnem redu so najprvo stvari, ki dolgočasijo zbornico in galerijo; namesto vročih govorov nedolžni listki, namesto raisonementov kratek „da" ali „ne". Mesta za poslušalstvo so bila vsa izpolnjena. Kaj je pričakovala „narodna" radovednost? Morebiti novega trgovskega ministra, kako pikantno za slovo baronu Pinu? Zastonj čaka. Prično se le deliti listki, ker na vrsti so volitve v razne odseke. Poprej pa se še izvrši volitev za državno sodišče, v katero je poslanska zbornica poslala vse poprejšnje člane, tudi našega g. dra. Dominkuša, razen jednega. V odsek za Scbarschmidov predlog so odbrani : Grof Hohenwart (predsednik), G i o v a-nelli, dr. Klaic, Stvrcea, Bertolini, dr. Poklukar (zapisnikar), Javvorski, Czerkaw-ski, Czartorvski, Smarzevvski, Madej-ski, Bobrzynski (zapisn.), Hausner, Ohri-movicz,  Weitlof,  Pickert,  Bendel (zapisnikar),
Foregger, Alf. Liechtenstein, Brandis, Lienbacber, Chlumetzkv (podpredsednik), Herbst, Plener, Russ, Magg, Scharschmid, Sturm, Wurm-brand, Rieger, Šrom, Rih. Clam-Marti-nic, Trojan, Deym, Grćgr, Zeithammer. Mi sodimo, da je desnica izborno zastopana v tem prevažnem odseku. Coroninijevemu klubu še ni dal nijeden zastopnik, kar klub v svojej dotičnej resoluciji smatra za veliko brezozirnost. Hohenvvartov klub pa ni zastopan le po svojem načelništvu, kakor je bilo iz kraja določeno, nego dobil je pozneje še dva zastopnika, v tem tudi Slovenca dra. Poki ukarja, kateri bode tedaj imel prevažno nalogo; rada bi to bila prevzela tudi prof. Šuklje kot izkušen šolnik in svetnik Hren kot izkušen pravnik toda „odločujoči" krogi so odločujoči. V odsek za carino je odbranih 24 Članov, v borzni tudi toliko in sicer tudi Slovenca Obreza in prof. Š u k 1 j e kot zapisnikar. V odsek za legalizacijo je odbran tudi naš poslanec V. Pfeifer. — S prvim branjem predloga, ki so ga stavili dr. Jaques in tovariši glede na eksekucijo plač zasobno službujočim itd., končala se je seja ter prihodnja napovedala za jutršnji dan.
Govor državnega poslanca g. J. Hrena
o Scharschmidovem jezikovnem predlogu dne 12. marca. (Po stenografflkem zapianiku.)
(Konec.)
Srčno obžaljujem, da se mi Slovenci, kakor sem že dejal, ne ujemamo z našimi soplemeniki v tem vprašanji; temu pa je menda uzrok le to, da smo Slovenci v jezikovnem in narodnem oziru na slabšem, nego-li ostali soplemeniki, na priliko Čehi in Poljaki.
Čeprav namreč Slovenci živimo zdržema in nas je v nepretrganih gromadah blizu 1,200.000 duš, hotelo se je doslej komaj znati o narodnem našem bitku in, če se je kaj znalo, ni bilo to vsled postav, nego po milosti gospodov ministrov! To pa, moja gospoda, ni stanje, katero bi nam zadostovalo, nas zadovoljilo; ker mi nočemo, da bi narodno životarili ob milosti in dobrej volji gospodov ministrov, dokler bi se njim ljubilo, nego živeti hočemo kot narod s pomočjo prava in postave, na temelji
osnovnih pravic, katere nam priznava ustava. Ker ministri in vlade prihajajo in odhajajo, in ko se to preminja, premnja se tudi mera vladne milosti in nemilosti!
Tudi nam nedostaje toliko optimizma, da bi bili zadovoljni z izjavo, katero je 1880. leta v odseku za Wurmbrandov predlog storil prevzvi-šeni gospod m i ni a ter s ki predsednik, rekši, da si vlada sama pošteno prizadeva ter skrbi, da se zahtevam in pravicam posameznih narodnostij zlasti v jezikovuem oziru zadosti po potu minister-skih naredeb in ukazov. Nedostaje nam dovolj optimizma, pravim, zategadelj, ker nemarno zadostnega poroštva za to, da bi vlada vselej videla potrebe in želje narodov, Če bi tudi imela najboljšo in prav pošteno voljo, — ker imamo izkušnje na izkušnje in sicer take, da ne moremo zaupati virom, iz katerih vlada pozveduje in spoznava, niti organom, kateri na vse strani poročajo vladi o potrebah narodov ; ne bom pa pretresal, ali to nedoverje izhaja od tod, da vladni organi prav ne doumevajo potreb prebivalstva, ali pa od tod, da njim manka tudi dobre volje.
Kakor pa so različni viri, iz katerih vlada zajema svoje informacije, in kakor vsak po svojem doumevajo organi, kateri imajo vladi poročati o potrebah prebivalstva, tako naravno tudi ni istovrstnosti, ni sistematike v dotičnem delovanji vlade, nedostaje potrebne jednosti v ministerskih naredbah in od tod vzhajajo glede na jezikovno območje pri* kazni, ki branijo, da bi narodi in zvršujoči vladni organi dovolj živo mislili na oblastveno moč in tvornost ministerskih naredeb.
Dovolite, častita gospoda, da navedeno potrdim z nekaterimi primerljaji. V tem, ko se jeden izmej gospodov ministrov, znova objavljajoč starejše, že po desetero let veljavne, nekoliko še od vlade s povsem drugo politično smerjo razglašene naredbe ter izdavajoč nove ukaze, pošteno trudi, da bi tako udovoljil narodne zahteve v jezikovnem oziru, v istem času vidimo, da e. kr. oblastva na zemlji slovenskoj zavračajo uloge slovenske strank slovenskih; — čujemo, da višji uradnik na uradnem svojem potovanji agituje in hujska zoper politiko istega svojega ministra, uganja zgolj protivno politiko po svojej glavi;
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) Prvo poglavje.
(Dalje.)
Župnik sede na terasi poleg gospe Lavar-densove, ki mu veli: „Jaz Vam lahko tudi brez gospoda Larnaka povem imena kupcev Longueval-skih. Jaz sem čisto mirna in ne dvojim o vspebu naše kombinacije. Da bi brezpametuo ne izpodrivali drug druzega, dogovorili smo se, da moj sosed gospod de Larnak prevzame gozdove Mionnske, gospod Gallard, bogat bankir iz Pariza, grad in Blache-Couronne, jaz pa pristavo Rozeraie. Vem, gospod župnik, da Vas skrbe Vaši reveži; a umirite se, Gallardovi so sila imoviti in ne bodo Vam odrekali podpore."
Ta hip prikaže se v daljavi na cesti voz v prašnem oblaku.
,To je gospod de Larnak," izpregovori Pavel. „Poznam njegove konjičke." Urno vsi trije s terase
odidejo v grad. Došli so tja baš takrat, ko se je voz ustavil pred mostom.
„No?" vpraša gospa Lavardensova.
„No, zdaj nemamo kar nič!" odvrne gospod Larnak.
„Kako? Kar nič?" vpraša gospa Lavardensova bleda in osupela.
„Nič, čisto nič, niti jedni, niti drugi." Gospod de Larnak skoči z voza ter pripoveduje, kaj se je pripetilo pri seji v sodnici Souvignyjskej.
„Od kraja šlo je vse kakor namazano," pravi, „Grad je dobil gospod Gallard za 600.050 frankov. Dovolj je bilo, da je primaknol petdeset frankov. Nikdo ni več ponudil. Za Blanche-Couronne pa se je Viiela majhna bitka. Ponudbe so se tirale od 500.000 na 520 000 frankov, a slednjič je vender gospod Gallard zmagal. Nova in še živejša bitka bila je za Rozeraie; slednjič pa so jo pustili Vam, milostiva gospa, za 455.000 frankov, potem pa sem jaz dobil gozde Mionnske, primaknivši sto frankov. Vse se je zdelo končano; zbirali so se okrog naših pooblaščencev, da bi zvedeli imenu kupcev. A zdaj je gospod Brazier, sodnik, ki je vodil prodajo, še jedenkrat povzel besedo, ter dal vse štiri dele zdru-
žene ponuditi za dva milijona sto in petdeset ali sto in šestdeset tisoč frankov, tega se ne spominjam natanko. Mej prisotnimi čulo se je posmehljivo mrmranje. Od vseh strauij bilo je slišati: „Saj nikdo več ne ponuja, nehajte, saj nikdo več ne ponuja." Kar iznenada vstane mali odvetnik Gibert, ki je sedel v prvej vrsti in doslej ne pokazal znamenja življenja, ter mirno pravi: „ Jaz za vse štiri dele skupaj ponujam dva milijona in dve sto tisoč frankov. To je bilo kakor strela z jasnega neba! Za osupelo tihoto prišla je kmalu glasna jeza in klicanje. Dvorana bila je polna zakupnikov in poljedelcev iz okolice. Za jedno samo posestvo take svote, to jih je omamilo in osupnilo. Mej tem se je bil gospod Gallard zmenil s svojim pooblaščencem Sandrierom in pričela se je bitka mej Gibortom in Sandrierom. Gnala sta do polutretjega milijona. Gallard se je malo pomislil, potem pa je sklenil, dalje gnati na tri milijone. A tu je prenehal in posestvo je dobil Gibert. Vse plane k njemu, skoro raztrgali so ga iz radovednosti. „Kako se zove kupec? Ime! Ime!" slišalo se je od vseh stranij. — „Neka Američanka," odvrnil je Gibert, „gospa Scottova!" (Dulj* prili.)
— vidimo, da se gimnazijcem slovenske narodnosti, za katere je tedaj učenje v slovenščini obligatno v višjih razredih, zategadelj vrata zapirajo k temu pouku v prvem razredu, ker se je nekemu gospodu naučnemu ministru zljubilo odrediti, da se sme poučevanje učencev v materinščini pričeti šele tedaj, kadar so si pridobili početno znanje latinskega j ezika; pripeti se slednjič, da se v deželi, kjer je tretjina prebivalstva slovenska, poštne pošiljatve s slovenskimi napisi, prišedše Brečuo tja, kamor so namenjene, samo zastran sovražnega slovenskega naslova zopet tja odpravijo, od koder so prišle, ako tudi je adresat zbog svoje službe dobro znan sleharnemu poštnemu uradniku ter vsakemu pismonoši in čeprav se pošiljatve s francoskimi in madjarskimi naslovi pravilno uročajo istemu adresatu !
Po tem vam je pač, gospoda moja, jasno, da nam Slovencem tak nadomestek, kakeišni so j ministerske naredbe ter ukazi, in naj bodo še tako dobrohotni, nikakor ne more ustrezati, nikakor zadostiti, to tem manj, če se pomisli, da ukaze, ki jih da ta vlada, lahko druga vzame, ter da ima sodnik po postavi pravico, takih ukazov pravokrep-nost še preiskavati, predno na njihovej podlagi priredi svoje r.nzloke in odredbe.
Vidite, da nam goli ministerski ukazi, če so z najboljšimi nameni izdani, ne morejo veljati kot zadostno poroštvo za spoštovanje naših narodnih pravic, temveč, da nam je za obrambo in za zavarovanje naše narodnosti treba močnejše trdnjave, ki tudi ministeivtva proživi in taka trdnjava more biti 19 — postava; ker le postava, ki v jednakej meri veže vlado in zvršilne organe, pa tudi vsako politično stranko, postava, katera se ne da omajati po političnih nazorih, vladajočih danes ali jutri, samo postava mora biti trden okop, s kojim moremo po-ladij naših narodnih pravic, tabor naših idejalnih svetinj, našo narodnost, naš jezik braniti in obraniti nasproti vsem sovražnim napadom, naj bi došli od spoiiaj gori ali od zgoraj doli, iz sredine naših političnih nasprotnikov ali od vladne strani!
Če pa tako uvidimo, da je naše jezikovne razmere le mogoče urediti stalno s postavami, mislim, da naj bi se mi prilike ne izogibali, ko rftfih naši politični nasprotniki ponujajo, da bi z nami jezikovno postavo dogovorili; vsaj poskusimo naj, sporazumeti se z njimi na tem morda naj vi tal niše m polji naših proti vi j in teženj. Rad bi samo pri tem nekoliko besed še izpregovoril gospodom nasprotnikom in posebno gospodom predlagateljem navzoČ-nega nasveta!
Ako Vam je namreč zares   in pošteno mari pomiriti se z nenemškimi narodi  in urediti s postavami jezikovne spletke in razmere, ako Vi, kakor trdite,  res odkritosrčno držite v roki oljkino vejico miru, potem te oljkiue vejice tudi tedaj ne boste smeli vreči na stran,  ko bodeino mi predlagano postavo, in želeli bi da v sporazum ljenji z Vami, tako popravili in prenaredili,  kakor vidimo, da je za naš   povsem jednako opravičeni narodni obstanek nujno potrebno, ker poudarjati moram že sedaj,  in svest sem si,   da sem v tem v popolnem soglasji z vsemi ostalimi nenemškimi  poslanci, da posebno one stopnje, na katero Vi v načrtu postavljate nemški jezik,  mi po  nobenem načinu pri po-znati in potrditi ne moremo!
čeravno mi nemškemu jeziku dovoljujemo več veljave in koncesij,  kolikor se nam zdi potrebno z ozirom na zahteve  državne uprave,  bi mi,   v soglasji z vsemi drugimi   nenemškimi  oddelki visoke zbornice   nikdar   nemškega jezika  za postavni državni jezik priznati ne mogli!   Vi, gospodje moji, morate torej odkritosrčnost Vašega spravnega duha in Vašega iniroljubja šele dokazati, da iz naslova onega  postavnega načrta,  in ravno tako iz §§-ov 1. in 3. izbrišete oz nače nje nemškega jezika kot državnega;  nadalje,  da pri posameznih določbah za vršitev jezikovne postave prepustite deželnim zborom oni upliv,  kojemu se z ozirom na posebne razmere in potrebe posameznih dežel niti odpovedati ne morejo.
Mi dopuščamo, naj nemški jezik, ker se nam zdi za državno upravo potrebno, velja kot službeni jezik za ministerstva, sicer za najvišje instancije, v državnem zboru, v delegacijah in izimoma tudi v poslovanji državnih uradov mej sabo ter mej njimi in samoupravnimi oblastvi; ali izven teh mej moramo mi zahtevati stališče popolne jednakosti za ostale deželne jezike
Ako Vam je torej, kar še jedenkrat poudar-
jam, za spravo mej nami v narodnostnih in jezikovnih stvareh pošteno mari, — .n jaz osobno o tem dvomiti nečem, — da se želite z nami zares do dobrega pomiriti ter a tem veliko zapreko mej so b-n ga sporazumi jenja odstraniti, morda tudi za marsikatero drugo vprašanje, ne boste nam nemščine urivali preko označene meje prave dejanske potrebe, ter spoznali bodete, da sprava in sporazumljenje se ne doseže z usiljevanjem kake jezikovne hegeno-mije, nego z mejsobnim spoštovanjem in z odkritosrčnim priznanjem jednakih pravic in zahtev za vse narode, ki kot jednako vredni in jednako veljavni faktorji sodelujejo za uresničenje skupnih državnih namenov in smotrov pošteno in vestno
Še jedenkrat poudarjajoč, da, ker z jedne strani spoznamo, da je za naš narod najbolj koristno, če se uredijo naše jezikovne razmere s posebno postavo      in  celo  da je to  le po tej  poti doseči
mogoče — in ker se z druge strani zanašam na
spravijivost gospodov  predlagateljev,   bodem  jaz j ogledal trdnjave ob meji svoj   glas   oddal   za to,  da  se navzočni predlog z načrtom jezikovne postave izroči posebnemu bodočemu odseku.
je tudi želeti ugodne rešitve irskega vprašanja, vendar hode tudi marsikak liberalni poslanec pomislil, predno bode dovolil povečanje državnega dolga za 20() milijonov funtov. Gladstone bode moral napeti vso svojo zgovornost, da bode poslance pridobil za to predlogo, saj se Še ministri vsi ne strinjajo z Gladstonom in sta dva, Chamberlain in Trevely*u, hotela odstopiti. Zna biti bode pa moral Gladstone nekoliko premeniti svoj prvotni načrt. Posebno veliko nevoljo je vzbudil Gladstouov načrt o rešenji irskega agrarnega vprašanja mej irskimi veleposestniki, ki se boje zgubiti mnogo svoje zemlje.
Papež je uredil cerkvene zadeve v konjiški* j diža\i. To želji kralja Leopolda, bode kon-giško ozemlje v cerkvenih zadevah podrejeno belgijskemu primasu. Na vseučilišči v Lbvtenu se bode osnovalo afriško semenišče, ki bode izobraževalo duhovnike za kongiško državo.
Kakor se poroča „ Novemu Vremenu" iz Teherana, zbira perzijska vlada čete na turškej meji blizu Bagdada. Povod temu je nekda to, ker ima Turčija ob meji mnogo vojakov zbranih. Te dni je šah v spremstvu avstrijskega častnika Wagnerja
Dopisi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 18. marca.
Novi trgovinski muinfotcr ne bode še tako hitro imenovan, ampak ne le po sklepu bud-getne debate v državnem zboru. Ta čas bode vodil trgovsko ministerstvo sekcijski šef baron Puss\vald. Grof Taatfe se še ni bič odločil, koga bi poklical za naučnega ministra. Vse, kar se je dosedaj o tem pisalo, so samo kombinacije. Verojetno je pa, da bode nov minister vzet izinej uradništva ter bode brez odločne politične barve.
FvavoKotfuo fulisiii.MoDv^vo je po Praškoj viŠjej dežel ne j sodniji naročilo vsem okrajnim sodnijam na Češkem, da naj do 20 marca poročajo, koliko se je poslednja tri leta pri njih uložilo čeških, koliko nemških ulog. To gre gotovo za gradivo za prctresovanje Scharsclnnidovega predloga. „N:» rodni List.v" zahtevajo, da naj češki poslanci že naprej protestu jej o, da bi se iz takih birokra-tiskih seznamov delalo kake sklepe. Tu ne gre za statistične tabele kake pisarne, ampak za pravice naroda, ki broji 0 milijonov duš.
Vn a nje države.
Danes dopoludne zamenjala se bodo ratitiko-vana wrl>wko-lr<oBj;;ui*:sIfcja mirovno pogodbena pisma v Bukurešti. S tem bo rešen poslednji formalni akt mirovnega sklepa. Da bi le miru kmalu tudi sledilo prijateljstvo mej obema slovanskima državama. Nasprotstvo ovira oba naroda, srbskega in bolgarskega, v napredovanji.   Obe državi naj bi
Iz PoMtojitiin 16. matcija. (f Ivan Lav-renčič.) Slovenci smo mal in razkosan narod, obdani od mogočnih Nemcev, Lahov in dr., kateii preže po naši zemlji, so si je že lepe kose prilastili in žele še ostali del si prisvojiti. Kjer ne dosežejo namenov svojih z lepo, poslužujejo se zvijačnih sredstev, ki peljejo do cilja.
V novejšem času pričeli so se vzrejati tudi Slovencem blagi rodoljubi, kateri hočejo sorojake iztrgati nasprotnikom iz rok, da se ne ponemčijo, poitalijanijo itd. in postavijo na lastne noge.
Žal, kakor, da bi [se nebesa znositi hotela nad nesrečnim narodom, pošiljajo pogostoma koščeno Morano nad omenjene boritelje in kose jednega za drugim. Kakor, da bi ne bilo še dovolj, da nam je prav v kratki dobi pograbila Tomšiča, Janežiča, doktorje: Tomaua, Gosto, Razlaga, Bieiweisa, Jurčiča, Gorenjca itd., kosi dalje in 13. t. m. bil je njena žrtev zopet jeden odliunejih rodoljubov gosp. Ivan Lavrenčič, notarski kandidat v Postoj ini.
V cvetoči dobi še le v 30. letu svoje starosti, moral je zapustiti svet, zapustivši mlado udovo in hčerko Mileno.
Čeravno se je moral pripravljati za svoj stan, vendar je na narodnem polji veliko delal in se trudil priboriti Slovencem, katere je srčno ljubil, boljšo bodočnost. Čitalnica Postojinska, katere tajnik je nekaj časa bil, v katerej je vodil petje in igre, po pravici žaljuje po nenadomestljivi izgubi.
lianjki  Ivan imel je mej   nasprotniki veliko
gledali, da se dovolj okrepčata za oni trenutek, ko !
pride končno rešenje  orientalskega  vprašanje na j sovražnikov. Črtili so ga iz dna svojih duš, ker jim
j je o več prilikah  sekal  smrtne rane   in odkrival
j njihove zvijače in spletke. Ker tega ne morejo po-
dnevni red, da bosta tedaj vzajemno mogli vspešno braniti svoje in slovanske koristi.
Bivši bolgarski finančni minister, Burmov, prišel je v Peterbug, da poizve, kako je rusko javno j mnenje o Bolgariji. Njemu na čast priredil je bivši \ predsednik „Slavjanskega blagotvoriteljnega obšče- i stva," tajni sovetnik Kornilov, banket, katerega se j je udeležilo miibgo članov omenjenega društva.
srbska vlada je sklenila, po ratifikaciji mi- I rovne pogodb* odpreti mejo za trgovino z Bolgarijo. 1 Sploh hoče nekda Srbija v gospodarskih zadevah i pokazati najboljšo voljo. — Znanega hercegovskega j ustaškoga vodjo, Ljubibratiča, je vlada imenovala j Pilotskim prefektom.
Ituuka odposlanca, ki se bodeta pogajala z Vatikanom o upeljavi ruskega jezika mesto poljskega pri cerkvenih propovodih in druzih cerkvenih opravilih, katera se ne vrše v latinščini, prišla sta v Rim Ako bode papež privolil v želje ruske vlade, | bode se ustanovilo rusko poslaništvo pri Vatikanu | in papeška nuncijatura v Peterburgu.
Kakor se »Pol. Corr." poroča iz Carigrada, ni res da bi bili amavt*ki roparji pobili več inženerjev in delavcev, ki delajo železnico iz Vranje v Skoplje.
Komisiji nemškega državnega zbora sta zavrgli podaljšanje zakona proti socijalistom in monopol na žganje. Podaljšanje zakona proti socijalistom utegne biti v zbornici vsprejeto, ker je grof Ballemstrem se izjavil, da katoliški centruin se še ni odločil, kako bode glasoval v plenumu. Ako se bode vlada poprej sporazumela s katoliki in bode njim dovolila kake koncesije, bodo glasovali za po dalj sanje, Če ne, pa ne. Monopol na žganje bode pa tudi v zbornici zavržen, ker so vse stranke proti njemu, razen konservativcev. Komisija se je pa tudi izrekla proti povišanju davka na žganje, kar so predlagali narodni liberalci.
V aiigneškoj spodnji zbornici pričakovati je hude borbe, ko pridejo na vrsto vladne predloge o agrarnem vprašanji na Irskem. Vlada bode zahtevala 200 milijonov funtov (nad 2000 milijonov goldinarjev), da se razsvoje ona zemljišča veleposestnikov, katera so irske kmetje imeli v najemu. Ta posestva se bodo  potem dala najemnikom. Kakor
zabiti, bruhnila je jednomu jeza in strast na dan, da se je, ko je Ivan ležal v smrtnih bolečinah tako ostudno iv.razil o njem, da nas je sram ponavljati in le rečemo, da tak človek ne zasluži druzega, kali ukor — zaničevanje.
Dobro pa je, da vemo iz kakih možakov obstoji nasprotna stranka, katere načelnik je gosp. dr. Vaupotič, c. kr. okr. zdravnik, prišedši iz Kamnika k nam. Ime njegovo pač kaže, čegav potomec da je, a kaj zato, mi smo mi ! — S stranko „Vaupo-tičevo" se tukaj živeči Slovenci, katerih je 993/4°/o» ne bodo nikdar sporazumeli, ampak bili boj tako dolgo, dokler bodo gorjanci nemir delali. To načelo imel je ranjki Ivan in nas pooblastil naj ga objavimo, Mi to storimo s pristavkom, da se bomo po njem ravnalo.
Iz Ormoža IG. marca. [Izv. dop.J In zopet nam je pokosila nemila smrt milega prijatelja, vrlega narodnjaka, pravega vzbuditelja prostega slovenskega naroda, našega Matijo Horvata, posestnika in krojača na Hardeku poleg Ormoža. Pokojni bil je ustanovitelj stare zaspale in predlanskim zopet pomlajene, tako lepo delujoče Čitalnice, soustanovitelj političnega društva „Sloga", dolgoleten ud „Slov. Matice" itd. Čital je mnogo in to ne samo zase, ampak mnogokrat zbiral je okolu sebe svoje sosede in prijatelje ter njim tolmačil jedno i drugo, in jih vedno spominjal, da branijo in spoštujejo narodne svetinje ter da ostanejo zvesti sinovi mile nam slovenske majke
Pokojni bil je pravi uzor našega roda, hrepenel je po vednostih. Po svoji pridnosti prisvojil si je nemščine in laščine popolnoma, in celo nekaj latinščine. Zložil je jako lepo pesem, katero hočemo priobčiti, ko jo dobimo. Bil je Vseslovan v pravem
pomenu besede in mnogokrat je rekel, da bode in mora priti do tega, aa se bodo vsi Slovani zjedinili do jednega jezika in takrat bo mogoče, da bodo Slovani v Evropi zavzemali stališče, ki jim po številu gre. Sprevod, kojega se je udeležil odbor Čitalnice in Sloge bil je prav lep. Sloga položila je lep venec na krsto.
Sosedom našim Hardečanom pa bi ga dali v izgled, da pokojnega v vsem posnemajo in zastopajo njegova narodna načela, posnemajo njegovo odločno naroduo postopanje in delovanje in gotovo si bodo ohranili narodno čast in poštenje.
Iz Petrov* IG. marca. flzv. dop.] No zdaj jo je jedenkrat dobil po nosu ta inžener, gospod V. Butta. Domišljeval si je menda že, da je majhen mogotec, ter se mora vse tako storiti, kakor on iztuhta. Ali grozno se je vaTal. Hvala Bogu, do so se še našli možje, kojim je občni blagor bolj pri srci, kakor kaka strankarska, zagrizena osobica in če je tudi še tako „gesinnungsttichtig" in „ultra-deutsch." — Kakor je po vsej Savinjskej dolini znano, poverilo se je pred večimi leti regulovanje Savinje inženerju g. V. Butti. V teku teh let izvršil je ta več vodnih stavb, od katerih se jih je nekaj vrlo slabo obneslo. Še lansko leto pobrala je povodenj več takih stavb, namreč jezov, ki so stali lepo vsoto denarjev. Letošnjo zimo je dal pa omenjeni gospod voziti kamenje k Savinji pri Petrovškem mostu, da bi tu zopet napravil nekak jez. Ali navoženo kamenje zdelo se je ljudem premehko, prekrhljivo in za take vodne stavbe popolnoma nesposobno. Za to se je opozoril okrajni zastop Celjski, naj pogleda sumljivi kamen. G. V. Butta pa je nekako zvohal nakano nezadovoljnih ljudi. Da uniči njih pritožbo, pošlje okrajnemu zastopu pismo, v kojem piše, da je to le sumničenje zavidnežev, koji neso kamenja vozili ter se nad njim jeze. Ali okrajni zastop ven dar le izvoli nekatere svojih članov, ki naj to stvar preiščejo. Tudi tem se je zdel kamen nesposoben in tako so zahtevali posebno komisijo In zares, pred kratkim ogledala si je kamen komisija, v kateri je bil tudi zastopnik deželnega odbora in višji stavbeni sovetnik iz Gradca, ter je postala zelo oso-depolna za našega „žolnirja." Vprašali so ga, kje da je imel pamet, ko je dal tako slab kamen na-važati in še v takej meri — nad 1000 m3, ter mu zaukazali, da ga odstrani. Občina Petrovška pa še zahteva, da se jej izvožena cesta popravi. Na ta J izid komisije pač naš žolnir izvestno ni mislil, in povse lahko umevno je, zakaj da jo je od komisije sam jeze se peneč in urnih nog pobrisal.
Radovedni smo pa, kaj bo sedaj s tem kamenom, in na koje stroške se bo dal odvoziti. Najbrž bo treba tudi te dragocene, nepremišljene po skuse plačati Savinjskim davkoplačevalcem. Konečno si pa še usojamo pri regulo vanj i Savinji merodajne osobe povprašati; Ali ima pravico g. V. Butta, sam izbirati in določevati, katero kamenje naj se rabi pri vodnih stavbah, ali ima o tem povrašati tudi koga višjega od sebe V
Nikdo nam ne bo mogel z moriti pa tudi ne zabraniti, ako se pobrigamo za regulovanje Savinje, kajti to delo požrlo je že in še bode ogromno vsoto naših s žulji pridobljenih davčnih goldinarjev.
Domače stvari.
— (Imenovanje) g. Rudolf grof Tace, podtajnik v notranjem ministerstvu imenovan je okrajnim glavarjem na Štajerskem.
— („Pokrok") ne bode nehal izhajati. Dotično vest smo bili posneli iz Dunajskih listov, a nas jako veseli, da ni resnična, ker se ta list ne potegu(e le za pravice Čehov, ampak tudi za pravice slovenskega naroda.
— (Za župnijo v Trbovljah) prezento-van je g. Peter Erjavec, duhovni sovetnik in Župnik v Žrečah.
— (Porotna obravnava) v pravdi Celjskega opata VVretschka proti g. Čagranu bode v 5. dan aprila.
— (Umrla) je v Komnu 15. t. m. gospa Terezija Leban, vdova c. kr. vadniškega učitelja v Gorici g. Valentina Lebana, 64 let stara. Pokojnica je bila mati prerano umrlemu slo\enskemu skladatelju Avgustu Lebanu in še živečim sinom: učiteljema Antonu in Janku ter c. kr. uradniku Franu Lebanu v Sežani
— (Vabilo k glasbe no-d e k la mo va 1-sk i akademiji), katero priredijo pripravniki in pripravnice c. kr. učiteljišča v Ljubljani dne 19. mar-
cija 1886. 1. pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev, gospodov A. Nedveda in H. Gerstnerja, na korist podpornemu društvu tega zavoda v telovadnici c. kr. učiteljišča. Program. I. P>. Klein: „Ave Ma-ria', mešan zbor. 2. J. Haydn: Arija za tenor iz oratorija „Die Schofung", s spremljevanjem na klaviru; poje F Rus, na klaviru spremlja L. Moosova. 3. S. Gregorčič: „Jeftejeva prisega", deklamuje L. Felician. 4. Ch. Dancla: Trio za tri gosli, vsaka-tere po večkrat zastopane. 5. A. Nedvčd: a) „Domovina", b) „Vojaci na poti", moška zbora; v prvem pojo četverospev: F. Itus, J. Kos, J. Pianeckv in L. Felician. 6. F. Abt: „Rothkappchen". Devetero spevov za dva soprana in alt; samospevi in zbori s spremljevanjem na klaviru. Posamezrne speve veže deklamacija. Samospeve pojo: L. Moosova, J. Schrnied- j tova, A. Schubertova in P. Suwa; deklamuje W. j Rischnerjeva in na klaviru spremlja E. Sittigova. 7. A. Dvorak: a) »Gozdna tihota", b) „Iz predilnic", Iz Šumave. Dva karakteristična komada za j klavir; četveroročno svirata J. Furlanova in L. Moo- !
i .... ,.'-.(■ 'i
sova. 8. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 0. a) H. Gerstner: „ Elegija"; b) F. Mendels-sohn-Bartholdy: „Hoehzeitsmarsch" ; ensemble za gosli s spremljevanjem na klaviru; na klaviru spre-lja J. Furlanova. 10. L. van Beethoven : Zbor iz ora- j torija „Christus am Oelberge", mešan zbor s sprem- j Ijevanjem na klaviru. Na klaviru četveroročno sprem- i ljata J. Furlanova in E Sittigova. Besede k zbo- j rom se dobivajo pri kasi po 20 kr. Sedeži v prvih i vrstah (cercle) po 1 gold. 50 kr., drugi sedeži po I gld.; ustopnina 60 kr. Preplačila se hvaležno vsprejemajo Oglasila za sedeže vsprejema iz posebne prijaznosti gospod C. Tili. — Kasa se odpre ob polu 7. uri. — Začetek ob 7. uri. Odbor.
— (Izpod Turna) se nam piše: V številki j 55. „Slov. Nar." smo z radostjo brali, da je obve J ljal nasvet g. dr, Tavčarja v mestnem zboru Ljub- J Ijanskem, da se altana pred Tivolskim gradom od- j pravi. Le-to  altano,  ki je bolj kolarnici podobna, bodo posebno vrabci  pogrevali, ki so v zaraščeni goščavi brezskrbno svoje burke uganjali in odeti za ranega jutra in zvečer tako glasno ščebljali, da je nekoč vnanji  gospod, ki ?e je bil namenil v Tivolskem gradu nastaniti so. že drugi dan odšel. Pred odhodom je začuden vprašal, kako je to, da posestnik gradu  ni  kje za gradom  blizu h os te za vrabce dal postaviti tako pojato.
— (N o v o m ešča n o tu, oziroma posestnikom, pod Novomeško okrajno glavarstvo 8padajočim.) Prejeli smo od tukajšnjega trgovca, ki bor o v če ve popke kupuje, daljše odprto pismo do g. vladnega svetnika Ekla v Ru-dolfovem, v katerem se rečeni trgovec opravičeno pritožuje, da je g. Ekel gospo M. R. negalantno napal in po mestnem nobnarji prepovedal borovčeve vršičke rezati, brez ozira na to, ali se režejo od borovcev, katere je letošnji sneg polomil ali pa od še stoječih borovcev. Za sedaj nesmo hoteli objaviti rezkega tega pisma, ker je jasno, da se jo g. Ekel prenaglil. Tolmač pa hočemo biti mnenju, ki vluda na najkoinpetentnejšeni mestu pri dež. gozdnem nadzorstvu. Gosp. c. kr. deželni gozdni nadzornik Goli seje namreč danes dotičnemu trgovcu izjavil, da je strogo prepovedano od rastočih, ne še za sekanje godnih borovcev vršičke rezati, nasprotno pa n e m a prav nič proti temu, da revni ljudje s privoljenjem posestnikovini ali pa posestniki sami popke od borovcev, v letošnjej zimi polomljenih, ali pa za sekanje godnih, nič več rastočih porežejo in iste prodajo. — Gosp. nadzornik je še celo pritrjeval temu, da ljudje, ki sedaj absolutno nič na polji delati ne morejo, nekaj v denar spravijo, kar bi sicer sigurno v peč romalo. — Res čudno je to postopanje Novomeškega okrajnega glavarja; kar je na celem Kranjskem, Goriškem, Štajerskem in Koroškem dovoljeno, prepovedano je ondu.
— (Velika zgodovinska slika), o ka-terej obširneje govori naša današnja priloga, predstavlja jako znamenit moment iz novejše hrvatske zgodovine. Vsi hrvatski listi izrekli so se jako laskavo o njej ter hvalili njeno umetniško dovršenost Izvestno bode ta slika, ki se bode v kratkem razstavila pri g. Giontiniji, tudi pri nas vzbudila priznanje in našla kupcev, saj imamo po naših sobah in društvih še veduo veliko premalo Blik iz slovanske, zlasti pa iz jugoslovanske zgodovine.
— (Notranjska pokrajinska živinska razstava) kot nadaljevanje lanske, vsled slabega vremena slabo izpadle razstave, bode v p o n e-
deljek 10 maja t. 1. zopet v Postojini. Podpisani odbor to s tem prijavlja, da bode podrobneji vspored razstave takoj razglasil, kakor hitro ga vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo odobri. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
— (Preraembe v učiteljstvu.) G. Henrik Podkrajšek, učitelj v Borovnici pride za 2. učitelja v Radovljico. Stalno so nastavljeni: g. Ludovik Vaga j a, učitelj na Kopanji; Anton Rozman, učitelj v Žabnici, in Anton Kadu ne c, učitelj v Ilinjah; gospica Matilda Parma, učiteljica v Lokvah, dobi začasno 3. učiteljsko mesto na čve-terorazrednici v Metliki; gospica Ludovika Korenina začasno drugo učiteljsko mesto na dvorazred-nici v Dragatušu.
— (Razpisano) je mesto zemljiškega knjigovodje, oventualno kanclista pri c. kr. okrajni sod-niji v Laškem trgu. Prošnje do 16. aprila t. 1.
Volilcem V. okraja Tržaške okolice!
Razpisana je na novo volitev za mestni, oziroma deželni zbor, in vršila se bode ta volitev dne 11. aprila v Trebčah.
Znano je volilcem, iz kako ničevih razlogov je bila zavržena postavno in v vsem redu izvršena volitev kandidata g. M. V. Živca. Nepostavno rogo-viljenje magistratovega zastopnika v V. okraji, moža, kateri uboge okoličane na vse mogo':e načine šikanuje in trpinči, mislimo, gabilo se je vsakemu možu, naj si že bode tudi Italijan ali Nemec, da le ima čut za pravo in za dostojnost.
Ljudem se je prigovarjalo, plačevalo se jim je, kjer ni to pomagalo, tam se jim je pretilo in terorizem jo narastel tako, da se je pretilo s pobojem in da so se taki poboji v resnici tudi vršili Žalostna naša majka plakala je, ko je opazila toliko divjanja in toliko podlosti. Ali danes je na volilcih V. okraja, da rešijo čast svojo in našega naroda.
Spominajte se, volilci V. okraja, kako ste bili stanovitni pred 3 leti, kako so Vašo politično zrelost in disciplino hvalili vsi javni listi, celo našemu narodu nasprotui! Kakor je bilo tedaj, tako Maj bod* tudi zdaj, le še v večej meri. Lazili bodo zape-Ijivci okolo Vas, volilci V. okraja; toda dajte jim ponosno le kratke besede, ne verujte jim ničesa, ampak pogovorite se mej seboj in sezite si že precej v roke z obljubo, da ostanete dosledni, ter da se hočete z vsemi postavnimi sredstvi upreti grdej krivici. Ne postopajte surovo, kakor Vaši nasprotniki, ampak inožko in pošteno. Prevdarite vse, izprašajte svojo vest in svojo punet, pro-tehtajte natanko dogodke pri zadnjej volitvi, in ako boste slušali svoje boljš' prepričanje, ni dvoiube, da storite to, kar zahteva Vaša čast in Vaša korist. To Vam svetuje za danes list, ki je bil vedno Vaš zvest prijatelj in je vedno pošteno branil Vašo čast in Vaše koristi. Precej torej na delo! Pametnejši, učenejši naj poučujejo manj vešče, vsak pravi rodoljub naj stori svojo sveto dolžnost! „Edinosta.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 18. marca. Budgetna debata v petek, se bode nadaljevala v soboto in ponedeljek. Generalna govornika in poročevalec v torek. V generalni debati bode govoril poslanec Raič.
Trst 17. marca. V Cadiapolese na Beneškem prikazala se kolera. Tri osobe zbolele, dve umrli. Tudi okolu Padove vnovič jednajst ljudi) za kolero zbolelo, izmej katerih jih je 7 umrlo.
prinaša v 6. številki sledečo vsebino: O. Marko Pohlin, kranjskih modric krajan. (S podobo.) — Svarilo. (Po pravljici.) Pesem. Milče Gabrovič. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Maloruske narodne pesni. III. Golobica. — Drobne povesti. Češki spisal Svatopluk Čech. Poslovenil S. S. IV. Napolejon. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Namen und sclnvinden der Slaven. Von Kari Sicha, benericiat in Eggenberg, emer. dech. und pfarrer. Laibach 188G. (Dalje.) — Program za izvršbo narodne samouprave v Avstriji. Fr. Podgornik. — Sedanji odlomek v zgodovini novega Balkana. Piše —o.— (Dalje.) — Naše slike: Spomini starega dosluženca. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — »Slovan" velja za vse leio 4 gld. GO kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Današnja številka „Slov. Naroda" ima prilogo, o veliki sliki: „Sjednica sabora kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije, katera se naroči pri gosp. Drag. Weingartnerji, Velika Mlaka, poŠta Vel. Gorica pri Zagrebu.
(Za ubožce In bogatin«.) Oberdobling pri D n naj i. Oprostite, caatiti gospod, da Vam nepem že poprej poro ;il o dobrem uplivu lekarja K. Brandta Švicarskih pil, pa jaz sem že »itt let star in tedaj ne gre tako hitro. Vsled vednega sedenja kot izdelovalec košev, trpel sem \eč let silno bolezen (aapretje, pomanjkanje apetita, hemoroidne težave Itd.) Ko sem porabil jedno škatljico teh švicarskih pil mi je že bolje M zato javno izrekam presrčno zahvalo. S spoštovanjem Engertzvieser. Ker se v Avstriji lekarja R. Brandta švicarske pile ponarejajo, naj se pazi, da ima vsaka Akatljica na pokiovu beli križ na rudečein polji z imenskim poćrkom R. Brandta. (415)
Poslano.
Bolezni vsake vrste, zlasti bolesni živcev, punico, bolečine v želodci, nervoano šumenje po ušesih, trganje po nfteslh, *lt*t» posluh, glavo« bolje, mlure n«. bledico in mrtvieo ozdravlja po ra-
cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na pijačah in nadušljivili dosežemo v Štirih tednih Čudovite vspehe. Prosimo obiirno porodilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708-16)
Privatna klinika „Freisal" r Solnogradu (Avstrija).
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra
7. zjutraj
2. pop. 9. zvečer
72941 »m. 730 26 na. 732-91 ■■.
Temperatura
1-2° C 4*0*0 — 0-2° C
Vetrovi
Nebo
brezv. si. szh. si. szh
megla jas. jas.
Mokri na v mm.
0*001
Srednja temperatura 1-7°, za 1*6° pod normalom.
Z)vinaj3l?:a borza
dne 18. marca t. L (Izvirno telegnfič-no poročilo.)
Papirna renta.......... 85 gld. 75
Srebrna renta.......... 85,80
Zlato renta........... 114 „ 30
5°/„ marčna renta......... 101 „ 90
Akcije narodne banke....... 878 „ —
Kreditne akcije......... 303 „ 10
London........... 125 „ 85
Srebro............ — „ —
Napol.......... 9 , 9J»
C. kr. cekini ........ 5 „ 92
Nemške marke                        .... 61 , 60
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 129 . 50
Državne srečke iz 1. 1864         100 gld. 170 „ 76
OgrBka zlata renta 4°/0..... 104 „ 10
s    papirna renta 5°/„ .              .   . 95 „ 50
69 „ štajerske zemljiSč. odvez, oblig.. 104 „ —
Dunava reg. srečke 6tf/0       .    100 gld. 116 . 75
Zemlj. obe. a v str. 4,/b°/o zlati zast. listi . 126 „ 75
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 118 „ —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 108 „ —
Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ 75
Eudolfove srečke.....10   „ 20 „ 25
Akcije anglo-avstr. banke .       120   „ 118 , —
Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v      . 206 . —
Pretužnega srca izjavljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naš sin, oziroma brat
MAKSO PAPEŽ
danes 17. marca 1886 ob 4. uri popoludne v šestnajstem mesecu svoje  starosti za božjastjo umrl.
Pogreb bode 19. t. m. ob 3. uri popoludne od „knežjega dvora" v Gospodskih ulicah.
V Ljubljani, 17. marca 1886.
Dr. Franc in Matilda Papež, roj. Tre©,
stari Si.
Franc Papež,
brat.
Marija in Emilija Papež,
sestri. (174)
Zahvala.
Vsem smodnikom, prijateljem in znancem, ki so o bolezni in smrti mojega nepozabljivega soproga, gospoda
MARKA ČERIMIČA,
se tako blagodejno spominjali in v tolikem številu spremili preblagega k poslednjemu počitku, posebno so slavnemu pevskemu društvu „Lira" za ginljivo petje, Kamniški čitalnici in prostovoljni požarni hrambi izreka najtoplejšo zahvalo
žalujoča
(171) Neža Gernič.
V Komendi pri sv. Petru, 11. marca 18H<>.
Poslano.
(3 -111
GLAVNO SKLADIŠTE
najčfstije lužne poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
i kas Ukusan tiek proti trajnom kašlju plućevine I icludca bolesti grkljana I proti mćhi.rnlm kataru,
1! IVK K MATTONIJ A
Karlovi vari i Widn.
dobi precej spreten in zanesljiv užitninski dacar. Kavcija 200 gld. Pismene ali ustne ponudbe vsprejema gosp. Fr. Podboj, reprezentant v Ribnici na Dolenjskem. (172-1)
IfcT3LJfi.xa.eji
(169—2)
Bohinjski sir,
ki se more primerjati z najboljšimi  Švicarskimi izdelki te vrste, dobiva se po jako nizkej ceni pri
Simonu Odar-ji pri Stari Fužini h. št. 36,
p. Bohinjska Bistriva (Krnn)sko).
Otvorenje
mestne mesnice
v Šolskem drevoredu št. 12.
Slavnemu občinstvu naznanjnm, da bodem klal pitano govsjo Sivino in preda j ji I telečje meso po najnižji ceni. Postiežba bode izvrstna in hitra. Na zahtevanje bode meso v hišo dostavljeno.
(162—3)
Polde Slovša, po domače Selan,
masar v LJubljani.
Za ško zlraTljenje!
NovA napolnitev
medicinalnega
5
S
\
PriBtno in jako zdrivilno. 1 steklenica 60 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674-19)
LEKARNA TRNKOCZY
zraver.  xo1:o"vž:ex -v Xji-u.t>ljs.».i.
Javna zahvala.
Gospod Janez Ferlinc, meščan v Kamniku, je
daroval za mestne reveže znesek 100 goldinarjev.
Gospodarski odbor kot oskrbnik špitalskega zaklada mu izreče za to velikodušno darilo v imenu mestnih revežev svojo najtoplejšo zahvalo.
Kamnik, dne 16. marca 1886.
Za oskrbništvo:
(173)
Dr. Maks Siiiikm*.
predsednik.
V zalogi klobukov
ANTON KREJCl,
na Kongresnem trgu na v oslu Gledališkh ulic,
se dobe najflnejii in najnovejši
klobuki
za gospode ir^. d.ečls:e,
kakor tudi (161—2)
civilne in vojaške kape
v bogataj lsberl in po nizkih oenah.
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisana se zahvaljujeta vsem p. n. naročnikom za do sedaj skazano zaupanje in se priporočata za bližajočo se pomladno sezono za narejanje najbolj prilegajoč i h
po najmodnejSem kroji.
Onim gospođom p. n. naročnikom, ki sami prineso blago za obleko, se bode najcenejše in naj-solidtiejše postreglo, splob se vsprejemajo vsa dela, tudi poprave, in hitro ter čudo po ceni izdelujejo.
Na željo časti tih naročnikov se najfinejša obleka naredi v 24 nrah. (168—1) Za mnogobrojna naroČila prosita K velespoštovanjem
Edvard Videmšek & Josip Bizjak, Nemške ulice št. 5, I. nadstropje.
V7 n ž ii o
za trpeče na prsih in plufiaa.
Neogibno potreben zoper kaielj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kaielj, za take, ki želo dobiti čist in krepek glas, za ikrofelj-naste, krvicne, slabotne, bledične in krvi-revne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
aPsF" » pori fontom o kislini apnom in železom pomešan.
Lastni izdelek.   Cena 56 kr.
Dobiva se v (673—19)
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovza v Izubijani. ■■ Razpošilja se vsak dan po posti. WBM
Tufci:
17. marca. , Pri rjs«iuux Segalla z Dunaja. — Scalettari iz Gorice.
— Šlibar iz Postojne. — Bothe iz Gruden. — Kolin iz Prage.
— Eru a t iz Linea.
Pri naiiH: nonigsfeld z Dunaja. — Unger iz Gradca.
— Singer z Dunaja. — Kutin iz Budimpešto. — Fuchs iz Novega mesta. — Feigel z Dunaja. — Klier ii Celovca. Batler iz TrBta.
U auri i so \ iT J lili Ijtmiia:
16. marca: Avgust Prae-dika, profesorjev sin, 12 let, Stari trg št. 17, za davico. Josip Kodela, branjevcev sin, 8 dni, Poljanska cesta št. 15, za božjastjo. — Fran M a jer, lUOBtni ubožec, 72 let, Kožne ulico St. 81, za prsno vodenico.
17. marca: Ana Kavular, ■ssebnioa, 66 let, Gledališke ulice fit. 1, za j etiko.
V deželnej bolnici: IG. marca: Ivana Trap, gostija, (i3 let, za plcvritičnim eksudatom. — Jakob Jenko, delavec, U7 let, za kroničnim katarom. — Andrej Likuzar, tesar, 48 let, za jetiko.
17. marca: Fran Kovač, delavcev sin, 3 leta, za jetiko.
rebanje Že prihodnji lHeseo,
inesem SREČKE
lilKlH
Glavni dobitek v gotovini £
10.000 ^ 5000 ^T20°io || 4788 S
EEixicse-m.-sr©čls:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
llii4liiii]>cštii, AVitittKiicr^aMNe ii.
(142—9)
Izdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tipkurne".
1^4274
3621