Problemska konferenca ZSMS
Problemske konference o posameznih področjih so oblike dela, ki se jih vse premalo poslužujemo, čeprav se teme dosti-krat ponujajo kar same. Bližnja seja OK SZDL z osrednjo točko dnevnega reda o problematiki družbenih organizacij in drnštev pa nas je spodbudila k sklicu problemske konference. Družbene organizacije in drustva, ki so naši kolektivni člani, združujejo namreč izredno veliko mladih, ki se vanje združu-jejo na podlagi svojih interesov in hotenj.
Mnenja, naj angažiramo mlade samo na družbenopoli-tičnem področju, družbene organizacije pa naj izobražu-jejo članstvo samo z intcesne plati, so se že zdavnaj izkazala za zgrešena. Kljub temu v tej smeri nismo napravili veliko, temveč smo to področje bolj prepuščali samoiniciativi po-sameznih društev. Koordina-cijski odbor za družbenopoli-tične organizacije in društva pri naši konferenci je bolj spal kot bedel nad delom društev in prav t u smo napravili veliko škodo, ki jo bo treba popravi-ti. Nismo namreč uspeli, da bi postavli mesto dogovarjanja, načrtovanja in aktivnosti pri akcijah s skupnimi cilji, ob posameznih manifestacijah pa smo sodelovanje ocenje-vali kot uspešno. S tem pa se je kljub prisotnosti številnih drugih problemov pojavil tudi občutek    samozadovoljstva.
Še danes se ukvarjamo z vprašanjem, ali so družbene organizacije naši kolektivni člani v celoti aJi samo del član-stva do 27. leta starosti. To kaže, da nekateri pojmujejo kolektivno članstvo zgolj kot najbolj neposredno organiza-cijsko vprašanje brez vsebine, ki se ji tako radi ognemo spričo vrste organizacijskih težav. Sicer pa je problemska konferenca odprla tudi celo vrsto drugih vprašanj, zlasti
glede financiranja in prostor-skih težav.
Organizacije in društva, ki po svojem delu posegajo v več dejavnosti (vzgoja in izobra-ževanje, telesna kultura, otroško varstvo idr.), so se ob spremenjenem načimi finan-ciranja znašle v težavah, saj si skoz sistem svobodne me-njave dela in ovrednotenih programov niso uspela zago-toviti finančnih sredstev za izvajanje svojih nalog. Raz-pravljavci so si bili edini, da planov ne bi smeli krniti. pov-sem jasno pa je, da je treba fi-nancirati programe, ne pa ob-stoja društev. Za rešitev tega probletna bo treba skleniti na ravni občin družbeni dogovor o financiranju dejavnosti.
Tudi naša organizacija bo morala postati mesto dogovo-rov, saj je medsebojnega so-delovanja med družbenopoli-tičnimi organizacijami in društvi premalo, pa čeprav gre za eno in isto akcijo. Tako se pojavlja drobljenje že tako premajhnih sredstev.
Tudi v kadrovski politiki in pri samoupravnih odnosih znotraj družbenih organizacij bo treba marsikaj spremenit-ti, saj je javna razprava, ki jo je organizirala RK ZSMS, pokazala, da samoupravni odnosi ponekod še vedno zaostajajo za samoupravnimi odnosi v družt)i.
I. G.