Praznik občine Ljubljana Moste - Polje
27. april
Začetek odpora proti okupatoiju in umik članov rajonskega konitgaKPSPolje v ilegalo leta 1941 (er nastanek prvega osvobojenega ozemlja med Lipogbvom in Zadvorom leta 1942
Občina Ljubljana Moste-Polje pruznuje svoj občinski pruznik 27. aprila. Praznuje gu v spomin nu dogodke, ki so se aprila in maja letu 1941 zvrstili v občini ter sb po-membno vpiivali  na  razvoj
narodnoosovobodilnega boja. Ob tem pa se občani spominjajo tudidrugih dejanj iz teh težkih, a slavnih -dni naše zgodovine.
Sedemindvajseti april po-meni začetek organiziranega boja proti okupatorju. Tega dne se je rajonski komite KP Polje umaknil v ilegalo in ile-galno nadaljeval boj proti okupatorju. Le dva dni ka-sneje je okupatorjeva policija izdala nalog za aretacijo 32 komunistov, med njimi tudi Edvarda in Pepce Kardelj in Angelce Ocepkove. V prvi polovici maja pa je bil usta-novljen rajonski komite v Mostah kot prvi rajonski ko-mite na tem območju Ljub-ljane. Rajonski komite v Polju je deloval že pred vojno.
Proti sovražniku pa so se prebivalci tega področja bo-jevali že prej. Desetega apri-la, po razpadu stare Jugosla-
vije, so člani KP, SKOJ in drugi domoljubi odnašali orožje iz municijskega skla-dišča v Zajčji dobravi ter ga poskrili v bunkarjih in gozdo-vih. Vedno več je bilo učinko-vitih in različnih oblik odpora proti okupatorju. Vse več je bilo Ijudi, ki so spoznavali, da le oborožen in odločen boj prinaša svobodo.
Aprila in maja leta 1942 je več sto aktivistov Osvobo-dilne frontez območja današ-nje občine Ljubjjana Moste-Polje odšlo v partizane, naj-več v II. grupo odredov. Konecistega ieta so partizani osvobodili področje od Lipo glava do Zadvora. To je bilo prvo osvobojeno ozemlje, na katerem je dovoljevala giba-nje le Osvobodilna fronta.
A padaie so tudi žrtve. Prvi talec je bil ustreljen 7. maja I. 1942, 256 padlih borcev, 288 umrlih v internacijah in zapo rih, 59 ustreljenih talcev in več deset drugih žrtev faši-stičnega nasilja so neme priče o vseljudskem težkem in kr-vavem boju.
Tega dne si bomo tovari-ško stisnili roke. Spomnili se bomo tistih, ki niso dočakali svobode in niso mogli nada-Ijevati boja za izgradnjo naše socialistične samoupravne domovine. Ta boj tudi v nji-hovem imenu danes nadalju-jejo vedno nove in nove gene-racije, dlj pa jim je skupen: zgraditi socialistično samou-pravno družbo svobodnih, ustvarjalnih Ijudi.