227. števil Trst v četrtek 3. oktobra 1901. Tečaj XXVI e>din cs t Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Oflait ■a nfnn>jo po vrHtah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Val dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ipraratfttfo. Naročnino in oblast j* plačevati loco Trat. Uredalfitvo Iti tiskarna ae nahajala v a lic i Cariutia šiv. 12. 1'pravnlAtvo, In »prejemanje Inserutov v ulici Molil piccoio 5tv. 3, II. nadatr. Isdajatelj is odgovorni urednik Pran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinost*4 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Po dež. zboru Goriškem. I Dopis i7. učiteljskih krogov.) Zopet w> se zaprla vrata naše deželne r bor niče. Zoj>et je potekla doba deželnega zbora. ki je bila tako plodovita, kakor raa-lokatera — tako je trdil namreč deželni glavar. Da, bila je plodovita v marsičem, a ne za učiteljevo. Deželni zbor je bil sicer pred leti vr^rel tudi učitelj str u kost, da je je potolažil, ker je tako silno sililo k zboljšanju. Slovenska javnt>st je bila dokaj razbuijena tč led nastopa našega. Res, skoro brez izjeme se je priznavala upravičen<»st naših zahtev; oporekalo se je le načinu naših nastopov. Kar je bilo, je bilo; pozabljeno je. Dejstvo pa, da so naše plače razmeroma najnižje v Avstriji, je ostalo kljubu vrženi nam kosti. Pred leti pa, ko je bil deželni zbor sprejel malenkostno zboljšanje, Daročil je bil odboru, naj predloži zboru načrt za spremembo zakona o upokojevanju in o oskrbovanju udav in sirot. Kriviee, ki se gode v tem pogledu, so uprav v nebo upijoce. Najniži državni usluž-l>enec — ne uradnik — je mnogo na boljem, nego ljudski učitelj. Deželni odb< r je sestavil in predložil načrt zakona, a deželni zbor — ne bodi len — je v zadnji seji vrnil ta načrt odboru v studiranje ! Kako bi se imenovalo tako izstopanje. da ne bo razžaljivo za poslanca ? ! To je več netro zapostavljanje, več nego igranje z našim življenjem : to je sramotenje našega stanu. In kljubu temu apelirajo vse stranke na nas, da bi delovali ne le v splošni blagor, ampak tudi v strankarske namene. Lovski psi naj bi bili ob raznih volitvah. Vse stranke v deželi priznavajo upravičenost naših zahtev, a do uresničenja ne moremo priti. Ako ni drugih izgovorov pri rokah. ]w grablja se po starem : da je finančno stanje dežele tako, da ni mogoče priti do izoršitve naših zahtev. Seveda, to velja le za učiteljstvo. Za deželnega glavarja in odbornike in za uradnike in uslužbence na deželnem odboru ne velja sl*bo financijelno stanje dežele ! Vsem tem so se zl>oljšale plače v taki meri, tla je učitelj nikdar ne doseže — na Goriškem. Zadnji pisar na deželnem odboru bo imel v kratkem boljšo plačo, nego prvi učitelj. Brez študij, brez mature, brez izpitov postane »kreatura« na deželnem odboru uradnik; učitelj pa, ob vaej maturi, po vseh izpitih trpi kakor najnižji pometač. To so naše razmere na Goriškem. Ni čuda, ako toliko mož boleha v najboljših letih ; ni čuda, da učitelji v najboljših moških letih izgledajo kakor karikature, kakor iztisnjene limone; ni čuda, da so osiveli v najlepši moški dobi ; le naravna posledica tem žalostnim razmeram je, da se bližajo grobu možje, ki bi mogli še dolgo vrsto let najvspešneje delovati v šoli in zunaj nje v blagor naroda! Deželni poslanci na Goriškem nimajo zmisla za take odnošaje, ali nimajo srca, ali možgan, da tako hladnokrvno prestopajo na dnevni red preko naših zahtev. Kdaj bo bolje ? Morda njtm prinese prihodnji deželni zbor kaj boljših razmer? C panja nimamo, ker smo je že davno zgubili. Kdo se bo čudil, ako se lovi učiteljstvo za strankami ? Upravičeno to čudenje ne sme biti, kajti človek v sili pograblja vsako bilko, da bi se rešil, če tudi ee večkrat s tem še bolj potaplja. Nedavno temu so objavljali časopisi, o čem so sklepali posamični deželni zbori po širni Avstriji učiteljstvu v prid. V severnih, naprednih deželah se sme šteti naš stan za srečnega, kajti deželni zbori so večinoma vsprejeli take načrte, ki izdatno zboljšajo gmotno stanje; pri nas na jugu pa smo ostali skoro tam, kjer smo bili. Med zadnjimi pa je bila in ostane še vedno Goriška. Slovenska napredna stranka bo kandidirala tudi jednega učitelja v deželni zbor. Ali nam bo s tem kaj pomagano ? Ali ne bo njegov glas — glas vpijočega v puščavi ?! Učitelj. P O H L I H T K K. 2 Pepelčica. ■V i?al Ksaver Sandor Gjalski: prevedel Radi. Ij Io je ravno tako, kakor v sami pravljici: življenje, ta največi pesnik, se je zopet lotilo svojega motiva »pepelčice« in kakor je že pred tinoči in tisoči leti vzelo revno siroto brez matere in jo dalo v oblast tujemu, a ne materinemu srcu. da tam izzove ljudsko do-nriŠljijo. da to v pravljici naslika in se potolaži, ravno tako je storilo sedaj. Da, — evo povest! Prilično poldrugo uro daleč od mojega doma je bil v klancu med visokimi holmi, daleč od državne in občinske ceste, krasen velik dvor na dve nadstropji, zidan po okusu francoske renesanse, imenoval se je Lepa Ves. Zidal ga je v začetku devetnajstega stoletja neki grof, kateri ee je bil priženil v neko našo velikaško drnžino. Zidanje in uprava dvora sta ga toliko stfla, da je pr šel v velike denarne neprilike, da je moral naposled misliti na prodajo. A to ni šlo tako gladko, nikakor ce. Ni mogel najti kupca ne za vedno, ne za 32 let, kakor je bilo tedaj v navadi ped naslovom »zalega«. In mož je umrl v visoki starosti, sredi največih nepri-lik, ker ni m< gel najti kupca. Nekaj spominov. i Slika življenja slovenskega profesorja in pisatelja.) (K. Glaser.) (Dalje.) Ne vem, ali je bilo istodobno ali p i par mesecev poprej ali pozneje, ko je gospod državni poslanec Robič, profesor, deželni poslanec in deželni odbornik poročal o svojem delovanju in >žel« za »požrtvovalno« delovanje priznanje : meni pa je isti mesec v »Edinosti« neki (Jato, dober prijatelj dra. Vidica, zapretil, tla bo opasno za moj pisa- teljski ugled, ako bi jaz sam ali kdo drugi branil mojo zgodovino. »Cato« si je mislil, da jaz živim kakor kakšen Tejak brezskrbno, tje v jeden dan. Večega kontrasta na jedni strani na ugodno, na drugi strani na neugodno stran si človek ne more misliti, nego je položaj politika Rohiča in pisatelja Gla-serja. In vendar tako razmerje ustvarjajo Slovenci sami. Neki duhovnik iz Istre je ob priliki dr-žavnozborskih volitev na Goriškem v »Edinosti« vskliknil : »Svet je lump«. Ko sem bil ves mesec avgust v bolnišnici, se mi je dostikrat urivala misel, da bi svet utegDil biti tudi »H a u p 11 u m p«. S koncem šolskega leta 1898/9 sem dovršil 30 službenih let, če bi še šteli dve i suplentski leti brez izpita, kar se tudi dogaja »v obzira vrednih slučajih«. Obrnil sem se bil privatno na poročevalca za srednje šole v naučnem ministerstvu op i sav ši mu na kratko svoje 30-letno službovanje, kako težka so bila vseučiliščna leta. Koncem šolskega leta 1898/9 in začetkom šolskega leta 1899/1900 sem pismeno in ustno poprosil dotično oblast, naj mizozirom na 30 službenih let in na moje fizično sla-botnost število mojih učnih ur zmanjšajo ali znižajo od 18 na 16. To naj bi se bilo, po mojem menenju, zgodilo na tak način, da bi se za jedno leto opustil slovensko-nemški »Freicurs«, ker se je oglasilo samo 8 Nemcev in 3 Italijani, ki se še drugo leto lahko učijo slovenščine. Ta gotovo skromna in opravičena želja se je odločno odbila in mogočno je zadonel glas : »Absolut vortragen«. 18 do 20 tisoč slovanskih otrok na Primorskem sploh, mnogo stotin slovenskih otrok v Trstu posebej, morajo pogrešati nauk v materinem jeziku, trem Italijanom in trem Nemcem pa mora slovenski profesor, telesno oslabljen v 31. letu od 12. do 1. ure popoludne razlagati slovenščino ! V tretjem mesecu istega šolskega leta sem oslabel tako, da me je radi oslabljenja živcev specialist za take bolezni, dr. Neu, od začetka decembra 1899 do konca aprila zdravil z elektroterapijo ter drugimi sredstvi, da sem se privlefcel do konca šolskega leta. Zadnje dni meseca decembra 1899. 1. sem gospoda deželnega nadzornika viteza Klodiča opozoril na svoj položaj in izjavil, da se bliža čas, ko bom moral iti v pokoj. Vsled tega je prišel meseca januvarja 1900 nadzorovat, in potem, v nadzorni konferenci, delal svoje običajne opazke, in se Čudil, da je tako malo učencev v slovenskem Bvobodnem predmetu ; naložil je, naj se skrbi za to, da se med Nemci in Italijani vzbudi zanimanje za slovenščino. Slovenski nadzornik, kateremu je izročena skrb za slovenske ljudske šole na Primorskem in za slovenščino na srednjih šolah, zahteva, naj bi se slovenski profesor, ki se jedva drži po konci v 31. letu svojega službovanja potrudil še za več učencev ! Ali se je taka krutost že zgodila na slovenski zemlji ? ! Je-li nadzornik za sloven-1 ske ljudske šole in za slovenščino na srednjih šolah na Primorskem za to v službi, da se poteguje za koristi Nemcev in Italijanov na srednjih šolah ? ! Pokojni referent za ljudsko šolstvo v naučnem ministerstvu, German, rodom Oeh, je bil jednemu bivših državnih poslancev rekel o neki priliki, da se čudi, zakaj se deželni nadzornik Klodič v svojih poročilih na ministerstvo tako malo poteguje za slovensko ljudsko šolstvo?! Tu bi bilo dobro nekaj absolutizma. Podložnemu profesorju nasproti se lahko postopa absolutno, ker profesor ne opravi nič, ako bi se pritožil dalje. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 3. oktobra 1901 Povratek avtro - ogerske vojne eskadre iz vzhodne Azije. Medtem, ko seje ladija »Donau« povrnila v Pulj že pred več te.ini, priplule so dne 1. t. m. tja iz Ki-taja še ladije »Cesarica Elizabeta«, »Zenta« in »Leopard«. Čeravno se je bilo naše vojaštvo jako maloštevilno udeležilo kitajskih homatij, je vendar imelo dovolj prilik, da je pred vsem svetom pokazalo svoje junaštvo, posebno o vzetju trdnjave Taku in o bojih okoli Tientsina, kjer so se odlikovali pomorski častniki Stenner, Indrak in Sušteršič. Cesar je poleg mnogo drugih častnikov in podčastnikov odlikoval posebno admirala grofa Montecucoli- Polinago ter častnika viteza Bless- Sambucchi in Gassenmayerja. K sprejemu došlih vojnih ladij dospel je v Pulj poveljnik avstro-ogerske mornarice admiral baron Spaun. Državni zbor je torej sklican za 17. t. m., torej nekoliko poprej nego se je raču- Dvor je tako ostal prazen in zapuščen skozi leta in leta. A lotile so se ga pravljice. Kaj se ni vsega pripovedovalo o zapuščenem dvoru ! Njegovi krasni, elegantni arhitektonski okraski kakor da so še več izivali fantazijo ljudstva iz okolice, da je pravljica in bajka po ostavljenem pustem dvoru sipala vso svojo tajinstveno pol u temo. svojo pošastno senco, svoj nedoločeni žarek. Slednjič je prišlo življenje samo, da v dvoru oživi staro — staro pravljico. Našel se je namreč kupec. Došel je človek iz mesta in kupil ga, a prav za prav ^ niti vprašal ni po ceni. Njega sta samota okolice in daljni mir, ki je ležal nad dvorom ' in okoli njega, popolnoma osvojila. Bil je to . jako nesrečen človek, ki je pretrpel veliko žalosti. Umrla mu je namreč žena, s katero je bil v zakonu zelo srečen, ker jo je poročil iz ljubezni, iz one velike in močne ljubezni, ki omamlja vsega človeka. Ljubila sta se že iz prve mladosti. Ko je dovršil šole, prosil je takoj za njeno roko. Roditelji se mu sicer niso zasmejali v obraz, ker je bil še popolnoma mlad, a ona še ekoro dete, a vendar so mu rekli, da bi mogel misliti na njih hčerko še-le t«daj, ko bi si pridobil nekaj imetka in odličen položaj v društvu. A on je bil revež ! Sole je dovršil skoro le s pomočjo milodarov. Za marsikoga bi bil ta odgovor kakor zgubljene nade. No, on se ni zgubljal v obupu, ni držal rok križem in pustil življenju, da dela žnjim, kakor mu ljubo. Vse svoje mlade moči je napel, da doseže pogoje, ki so mu bili stavljeni. In res si je čudno hitro stekel kakor odvetnik ugleda in mnogo dela. Niso prešla popolnoma štiri leta, — in on je zopet snubil. Takrat je bil srečen. Prošnja mu je bila uslišana in v kratkem času je vodil svojo ženko domov. Sreča je trajala kake tri do štiri leta, a tedaj se je dogodila nesreča ob porodu, in mlada žena mu je umrla od mrzlice v otroški postelji, ostavivša obupanega soproga z malo novorojeno hčerko. Zastonj je iskal pozabe in ukrepa v napornem delu kancelarije, zastonj se mu je imetek večal od dne do dne, on se nikakor ni mogel izvleči iz-pod težkega bremena svoje boli za ljubljeno ženo. V takem duševnem stanju je izvedel za Lepo Ves, šel pogledat in se odločil, da jo kupi, da se takoj tamkaj nastani, a svoj posel v mestu opusti. Imenoval se je za Ivana Grabovica in mala hčerka je dobila njegovo ime po zadnji materinej želji. Imenovala se je Ivanka, ali kakor eo jej krajšali ime — Vanka. Temu detetu ua ljubo se je odločil za korak, kateri je bil v popolnem nasprotstvu z ljubeznijo njegovo. Uvidel je namreč, da je njemu, možu, od dne do dne težje, baviti se okoli malega deteta, a da bo tako, kakor je treba. Poskušal je vse. Plačeval je najdražje dojiljke, pestunje in odgojiteljice, pa vendar ni šlo. Neprestano se je čutilo, da okoli deteta ni matere in njene skrbi. To ga je zavelo, da je mislil, na drugo ženitev. Tako je tudi storil. Slučaj je hotel, da je prišla v hišo daljna sorodnica, pokojničina. Ona se je pokazala že začetka jako razumno deklico. Nasproti detetu je bila polna ljubezni in v kratkem je pridobila dete. Močna in čila v svojem petindvajsetem letu, bila je energična in polna zapovedi. V hiši je nastal red, ka-koršnega ni bilo že davno. Grabović se ni obotavljal. Bil je uverjen, da pripravi detetu najboljše dneve. In res, gospa Monika — tako jej je bilo krstno ime — ga je vedno bolj utrjevala v njegovem prepričanju. Bila je detetu res kakor prava mati. No, ker je bila zdrava in močna, obdarila je soproga že prvo leto s hčerko, drugo leto zopet s hčerko, a tretje leto isto tako. Razun svoje Vankioe je dobil Grabovid sedaj še tri. (Pride še.) I z lajt enkrat aa i i>»W r osdelj ia pr »mikov, oh 4. ari n^^. War.*.l.a .»U: za celo leto....... . 34 kron za po! leta ......... IS - m ietrt leta ........ * „ za »n meser ........ 3 kroni >*nino • plačevati naprej. Na na- * or« orilnKsnc &-»r'»čnine i« aorava ne «ii a. _ obakataah v Trstu ae prodajajo po-sa lesne Številke po •» stotink .'3 nvć.j; i Trat« pa po 8 atotint (4 avf. i Telefon Stv. >»70. nalo. Vzrok temu je baje, ker je vlada želela nuditi parlamentu več časa, zlasti za re-šenje proračuna. Prvo čitanje proračuna se bo bržkone vršilo - kakor čitamo v »Politiki« — že v tretji seji. V {»olitični razpravi, ki se razvje tem povodom, pa pridejo do besede vse stranke, velike in male. Potem pa se diskozija prenese v proračunski odsek. Ali tudi tu bi mogel stopiti vmes neki »ako« : ako namreč mnogi nujni predlogi, k. se že pripravljajo, ne zagrade j>ota, do dnevnega reda. Take predloge da pripravljajo Oehi, opozicijonalni Poljaki, Malorusi, socijalni de-mokratje in Vsenemci. (Morda bi imeli tudi slovenski jK>9lanei kaj gradiva za nekoliko |K>govora >e slavno vlado. Op. l~r.) »Politik« poroča nadalje, da bo gospod Korltt-r gotovo moral premagati mnogo težav j in posebno še glede razmerja do čeških p<»- ! slance v. Zato da je želeti tem bolj, da se predstojeće dežel no;J>orske volitve izvrše v zlogi in jedinstvu, ker potem bo tudi češko zastopstvu v drž. zboru moglo nastopati jed-notno in imponirati ! Kompromis v veleposestvu na Češkem. Ta predmet se noče umakniti iz javne diskuzije. Pre'ntenzivno čutijo njega pomen v.-i : oni, katerim bo koristil, in oni, katerim — naj bi bil škodil ! Nemei se ga veseli. Cehi ga obsojajo! In to brez razlike stranke in nijanse v političnem mišljenju. Vsi partamentarei češki tja do mirnega, treznega in konc:l jantnegm Kngela govore naravnost, da si je veleposestvo vsaj na pol prežagalo vejo, na kateri je sedelo in s katere doli je nadvladovalo situvacijo, ker je veja rastla iz debla naroda češkega. Veja je sedaj oslabljena. Večina čeških politik >v sicer ni principijelno prot: kompromisu. To je naravno, saj vsaki pošten j»oIitik, zlasti pa, ako je izišel it naroda, ki sam trpi krivico in proganjanje, mora biti za to, da se manjšinam zagotovi primerno zastopstvo. Odločno pa so Cehi proti jednostranosti, s katero se je sklenil kompromis v veleposestvu. Po vsej pravici menijo češki p>litiki, da se ni nmelo začeti le pri veleposestvu, kjer so konserva-tivc morali dajati in so liberalci prejemali ; ampak lotiti bi se bili morali vsega kompleta volilne reforme, tako, da bi 9e odpravile tudi kričeče krivice, ki jih in kjer jih trj>e Cehi vsled dosedanjega kričečega volilnega reda. V dunajskih listih čitamo dane9, da bo vsled sklepa volilnega kompromisa v volepo-sestv;; češkem odlikovanih več oseb. Najviši deželni maršal knez Jurij Lobkovie da dobi zlatega runa. Odlikovanja radi dogodkov, ki so v tako tesni in jasni zvezi s političnim življenjem, se podeljajo vsikdar po nasvetih vlade! Xi težko torej uganiti, kdo je bil oni, ki je za kulisami žice vletcel, ko so se vršila jMijajanja za kompromis. Pa še jedno zanimivo vest imamo zabeležiti danes, ki govori, komu na ljul>o in na korist je bil sklenjen ta kompromis. Takoj, čim se je dozna.o, da je sklenjen kompromis, se je tudi že razne^el glas. da princ Friderik Schuarzenljerg — ta najsimpatičneja prikazen v češkem plemstvu, ki je se svojim čutstvovanie»n najbližje duši naroda češkega — ne bo več kandidirrL Tega ukrepa prinče-ve^a ni možno razumeti drugače, nego kakor protest proti kompromisu, nego kakor manifestacijo. da je kompromis nezdružljiv s političnim stališčem princa. Sedaj pa prihaja vest, da tudi grof jPaltfv ne bo več kandidiral. Tudi ta mož je bil med najizrazitejimi, na'markantnejimi ličnostmi v konservativnem plemstvu. Tudi njegovemu ukrepu si ni lahko militi druzega razloga, nego oneea, ki je veljal Frideriku Schwarzeni>ergu za odklonitev kandidature. Xaj torej oficijozi sučejo in tolažijo kakor hočejo, prepričanje se vendar utrja bolj in bolj, da imamo vjvladi Korberjevi najbolj slavofot>sko in najl>olj nemškonacijonalno vlado, kolikor smo jih imeli dosedaj. Ta vlada ne hodi sicer tako ravnih in premih poti, kakor marsikatera prejšnja, je marveč bolj potuh-nena: nje trn ne l>6 ie očito v svet, ampak je skrit v lepo dišečo rožo; nje dejanja — tudi najnevarneja — so vsikdar spremljana od mile glazbe sladkih besedi : ali po svojih resničnih namenih nam je ta kabinet morda najnevarneji, kolikor smo jih imeli do sedaj. To naj bi si zapomnili sosebno mi Jugoslovani. Ce se že proti Cehom, k> vendar predstavljajo politično in narodno moč prve vrste v okvirju države, upa vlada tako agresivno postopati: ali se bomo potem čudili mi Jugoslovani, da se nam je pod Korberjem začelo dogajati, kar se nam ni dogajalo nikdar prej: da so nam namreč, in sicer ol> tihi azfstenci vladnih orsranor, začeli legitimne zastopnike z brahijalno silo metati iz zbornice! Volitve na Rfki Reška avtonomna stranka se je ob sedanjih volitvah v državni zbor ogrski razdelila na dva dela. Jeden del kandidira bivšega reškega guvernerja Ludo-vika Batthv&nv ja, drugi del pa prof. Riharda Zanello. Zupan dr. Mavlender, kateremu je bila od kupne stranke ponujena kandidatura, je isto odklonil, ker vsled novega inkompati-bilitetnega zakoua ne more biti istočasno župan in poslanec. Dr. Mavlender podpira Batthv&nvjevo kandidaturo. (No, te dni se je Mavlender odpovedal županstvu). Battvilnv zastopa baje autonomistična načela ter pripada ogrski liberalni stranki. Volitve na Ogrskem. Včeraj je bilo j izvoljenih 210 poslancev, med temi 151 pri-j f*tašev vladne liberalne stranke, 35 pristašev Košutove. 3 Ugronove, H ljudske, 1 Nema-djar, 6 divjakov in jeden neodvisne stranke. Vršilo se l>o 7 ožjih volitev. Med izvoljenimi so tudi minister Fejervarv, podpredsednik poslanske zbornice Bela Taliian, državni tajnik Vertesv, Fran Košut in grof Julij Andrassv. Justični minister Ploss je podlegel proti kandidatu Košutove stranke. V Budim- j pesti je izvoljen tudi jeden socijalist. Včerajšnji volilni dan je bil zeldne družbe »Adria«, Tanbererja. Vojna v južni Afriki. »Komando« poveljnika Coetzesa sprijel se je s četami polkovnika Bassing. Burov je bilo v t?j bitki 5 mrtvih in 6 ujetih. Lord Kitchener brzo-javlja, da so Buri dne 30. septembra jako energično napadli čete polkovnika Keke\vicha blizu Moedwilla. Po dveurni bitki da so bili Buri, ki so trpeli velike zgube, odbiti. Tudi angležke zgube so bile v tej bitki velike ; 2 častnika in 31 vojakov je bilo ubitih, 11 častnikov in 48 vojakov težko ranjenih in 3 častniki in 26 vojakov lahko ranjenih. Razun teh je bilo ranjenih se kakih 40 vojakov, o katerih osodi ni ničesar znauo. Neka brzojavka poroča, da je bil polkovnik Keke\vich dvakrat lahko ranjen. Dva ministra Kaplandije, Gordon Sprigg in Rose Innes, sta odpotovala v Trans\vaal na posvetovanje z Milnerjem in Kitche-nerjem. Buri so dne 27. m. m. napadli in premagali angležke čete v Natalu blizu One-trechilla. Burski viri oporekajo vesti, da bi bil pod predsednik Schalk Burgher zaprosil mir, marveč je na Kitchenerjevo proklamacijo odgovoril, da Buri ne odlože orožja, dokler jim ne bo zagotovljena po|»olna neodvisnost. Iz Bruselja poročajo, da znaša število sedaj vojujoeih se Burov kakih 20.000 mož, med temi je 10.000 kaplandskih Holandcev. Dogodki na Kitajskem. Iz Kantona brzojavljajo, da je generalni guverner poslal 1500 vojakov v okraje, kjer je zopet vsplam-tela ustaja. Zdi se. da se ustaja ne bo širila. General \Vood je blizu Sninkinga, v okraju Cučan premagal ustaške čete; 200 ustašev je bilo ujetih in izmed teh mnogo obglavljenih. Guverner v Kjao-Čao brzojavlja, da se v njegovem okraju ni pojavila ustaja. Tržaške vesti. _ i Cesar Fran Josip bo slavil jutri svoj imendan. Nam se vidi tudi o tej priliki — | kakor delamo o vseh dinastičnih slavnostih —, da lepše ne bi mogli izreči svoje uda- : nostne čestitke, nego da izrazimo srčno željo, ! da bi se v tej državi skoro ustvarili pogoji za uresničenje gesla cesarjevega : Viribus ; unitis, da bi došlo do tiste enakopravnosti med vsemi narodi, katera jedina mora odpreti pot delu: z združenimi, mejsebojno har- j monirajočimi močmi! Bog dal našemu vladarju, da bi doživel to rešenje problema v svoji državi — rešenja, vsled katerega bi se narodi res združeni in spravljeni zbirali okolo prestola — rešenja, ki bi se svojimi žarki ' uprav pozlačalo večer njegovega na dogodkih toli bogatega življenja ! Barbarstvo v Trstu. Pod tem zaglavjem je ljubljanski »Slovenec« priobčil naša poro- čilo o nečuvenem dogodku od minolega ponedeljka v občinskem svetu tržaškem. Ljubljanski list pa je dodal tudi nekoliko uvoda in ob zaključku nekoliko komentarja. Uvod se glasi : »Iz Trsta se poroča o činu grozovite surovosti proti Slovencem. Vedeli smo, tla so tržaški Italijani, na čelu jim znani Židje, marsičesa zmožni, a včerajšnji škandal v občinskem svetu presega vse, kar se je godilo doslej.« Zaključek se glasi : »Ta sramotni čin, ki jasno kaže, kam je že prišlo tržaško italijanstvo pod vodstvom židovstva, mora s studom in gnevom napolniti vsakega človeka, ki ima le količkaj čuta za pravičnost v sebi. Torej slovenski zastopnik niti svojega mnenja ne sme več povedati Kje se dopušča v kaki kulturni državi, da se z argumenti pesti in surove sile odločuje politično vprašanje ? Ves slovenski narod je nečuveno žaljen in protestira proti temu tržaškemu škandalu! Mi kličemo vladi, da naj brani slovenske zastopnike proti nasilstvu onih, ki se glede dinastičnega čutstva in glede zvestobe do države ni iz daleka ne morejo meriti s slovenskimi državljani. Osebno varstvo svojih zastopnikov — to je najmanje, kar zahtevam in to nam mora dati držav a!« .Šentjakobski Slovenci, ogorčeni do skrajnosti radi vedenja in postopanja laških in polaščenih mestnih svetnikov proti slovenskemu poslancu veleučenemu g. dr. O. liv- ; baru, ne najdemo besedi, s katerimi bi označili vedenje in postopanje laške uzor-gospode — - četudi smo žuljavih rok in, po menenju iste gospode, robatega vedenja —; kajti ista gospoda prekosili so se svojim vedenjem ne le najzadnjega, vedno v gojzdu živečega drvarja, marveč tudi tiste ljudi, ki so v moški dobi še vedno na stopinji duševne zmožnosti, na kateri so bili po rojstvu. Vzradoščeni pa smo, da jim je naš mož povedal resnico! Kako je že bilo s tistim popotnikom, ki ni mogel dobiti prenočišča, ker je vsakemu resnico povedal? Popolno zaupanje; vso čast našemu Rvbaru! Bog ohrani njega in nas zdrave do volitve !! (Sledč podpisi.) Z razbojniškim činom, ki se je bil dogodil mi noti torek v občinskem svetu tr-žažkem, se bavi velika večina listov. Nemške novine sučejo seveda stvari tako, da po-tajuje vso grdobo tega, kur se je dogodilo. Sosebno pa se zgražajo hrvatski listi. Izjavo »Slovenčevo« priobčujemo že danes na drugem mestu; istotako pa bomo donašali posnetke iz druži h pošteuih listov, da bodo naši tržaški rojaki videli, kako sodijo ostali naši bratje o divjaštvu onih, katere nam je kruta osoda naklonila za nasprotnike. Kapitularni vikar Petronio. »Naša Sloga« piše : Židovski li3ti se veselč na tem imenovanju, češ, da sedaj, po tolikih burnih prizorih pod pokojnim Šterkom — nastaneta v škofiji «mir in red«. Veseli se tem bolj, ker da so za Petronia glasovali tudi nekateri slovanski kanoniki, ki da so pokazali s tem, da tudi oni žele vspostaviti »mir in red«, katerega je baje motil — menda najmiroljubi-veji šk^f v vsem katoliškem svetu. Večna škoda, da tudi mi katoliki nimamo takih zvez s škofijsko kancelarijo in s poj edinimi kanoniki, ki so glasovali za preč. g. kanonika Petrouia, o katerem ve vsaki du-I hovnik, da ni le odločen naš protivnik, da ne zna ni besede ni hrvatski ni slovenski, da i je na čelu družbi, ki s pomočjo nesre čne ; »Lege Nazionale« vzgaja italijansko svećenstvo — ampak da je bil celo na čelu onim svečenikom, ki so predobrega in odveč blagega škofa Šterka v posebni spomenici tožili sv. OčeLu. Tem namišljeno slovanskim kanonikom povedali bi mi v lice, da imajo slovanskega na sebi toliko, kolikor Kitajci ali Japonci. Ti namišljeni slovanski kanoniki utegnejo biti navadni kruhoborci ali slavohlepneži, ki se od novega kapitularnega vikarja nadejajo kake časti, ali ki so se hoteli prilizati in prikupiti možu, ki bo vršil najvišo cerkveno čast v škofiji. Mi si ne moremo predstavljati slovanskih kanonikov, ki bi bili, po menenju židovskega glasila, uvideli konečno, da na čelo biskupije mora stopiti italijanski vodja. Za take slovanske kanonike bi moral" pordečeti od srama. Preč. g. Petronio ima za seboj italijansko svečenatvo škofije; zanj so vsi židovsko-irredentarski listi Trsta, žnjim utegnejo biti tudi nekateri namišljeno slovanski kanoniki : ali proti njemu bosta odločno slovansko svećenstvo in ogromna večina katolikov škofije, ako bo slušal nasvete in izvajal osnove ži-dovsko-framasonskih listov, ki mu danes pe-vajo slavo8peve. Slovenski jezik in gosp. dr. Cuniar. Pod tem naslovom smo prejeli od povsem zanesljive strani : »Z ozirom na včerajšnje odprto pismo groti g. dru. Cumarju, Vas opozarjam, daje isti pred kratkim polagal in položil skušnjo V slovenskem jeziku I! (To je bil torej zopet jeden tistih tipičnih slučajev ! ! Kadar kompetirajo kam, tedaj jim je ležeče, da morejo prošnji priložiti tudi dokument o znanju slovenščine ; v praktičnem izvrševanju žlužbe, do katere jim je nemalo pripomoglo ravno dokazano znanje slovenščine, pa ne le da nočejo rabiti tega jezika, ampak se dogaja cel<5 — in to ne ravno redko — da se še ponašajo s tem, da ne znajo našega jezika ! ! Da, znanje slovenščine dobe v svojo kvalifikacijsko tabelo — o, za to se trudijo na vse kri pije, v uradnem poštovanju pa jih tako znanje ženira in je radi tega potajujejo! Ali pa je drug, tudi ne posebno redek slučaj : da namreč tega v resnici ne znajo!! Potem smo seveda v zadregi, kako naj spravimo v soglasje dejstvi, da mož ne zna jezika, a spričevalo pravi, da zna ? ! Ali bodi tako ali tako: tu imamo posla z grdo nepristojnostjo. Ali mož ue zna in je vendar dobil spričevalo, da zna; ali pa zna, a noče govoriti, čeprav se morda za dotično mesto zahteva znanjeslovenščiue !! Ali je eno ali drugo ! — Težko pa bi razsodili, katera eventuval-nost je tu bolj nepristojna in bolj žigosanja vredna. Op. Ur.) Drobne vesti. Žalostno. 50 letnega mizarja Ferdinanda V., stanujočega v ulici Farneto, morali so sinoči prepeljati v opazo-; valnico, ker se revežu meša. Aretiranji. Sinoči so redarji aretirali 18 letnega Ernesta S. iz Postoj ue, ker je na sumu, da je tudi on bil — v družbi z drugimi, katere so že včeraj aretirali — na obisku pri gospici Mariji Ilarin, kateri so odnesli 2 napoleona, kakor smo že poročali. Nadalje so aretirali včeraj italijan skega podanika, 30-letnega Viktorja Marcel-lini-ja iz Vidma, ker je izgnan iz naše države. Pritepenec je vedel, da ne sme v našo državo, ali vendar je prišel in se nastanil v ! Trstu. No, slabo jo je izkupil, ker ga je naša policija hitro zasledila in spravila na varno. Umeje se, da ga zopet pošljejo tja, od koder je prišel. Pa nam govorč o »šibkem spolu«! 17-1. Gema B., stanujoča v ul. Riborgo j in l(5-letna Marija R., bivajoča v ulici Ca-vazzeni, sti se stepli včeraj na javni ulici tako grozno, da sti iz ljutega boja obe izišli s kr-I vavima glavama. Seveda je bilo obilo smehu med navzočim ljudstvom, ki je s svojo znano tržaško radovednostjo paslo oči na tem prizoru. Sede došlemu redarju se je posrečilo ločiti razdraženi ženski in ju — aretirati. Na policiji ste bdi hitro obsojeni in sicer : li. na j 7 dni iu R. 5 dni zapora. Krvavemu pre-i tepu je bil baje vzrok: zopet tisti nesrečni — ljubček. Prepotenten mož. K delavcu Alojziju Lekardu, stanujočemu v Rocola, se je približal neki njemu nepoznan mož, ki je zahteval, naj mu Lekard posodi 20 kron. Na izjavo Lekarda, da ga ne pozna in na vprašanje, kdo da je, je odgovoril prepotentni nepozuanec, da že on pizna Lekarda, češ, saj nismo v Transvaalu! Lekard je izjavil v drugo, da ne more nepoznancu dati denarja in povrh tega da ga tudi — nima. Ah ne-j poznani mož ni slišal na to uho, namreč je pograbil Lekarda za prsa. No, na srečo je došel redar, upazil ves komični prizor, in aretiral nasilnega moža. Na policiji so v pre-potentnem možu spoznali nekega 20 letnega Josipa M. Nezgoda. Sinoči ob 6. uri je v ulici della Sanita voz tramwaya udaril ob neki drugi voz in ga nekoliko poškodoval. Bližnji redar, ki je v isti ulici patruljiral, je ta dogodek videl na lastne oči in si je zabeležil toliko zavirača tramvava, kolikor lastnika onega druzega voza. Dražbe premičnin. V petek, dne 4. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Alfieri 6, hišna oprava; ulica Artisti, šifonier ; ulica della Guardia, hišna oprava ; Opčine 2(34, hišna oprava ; ulica Benvenuto 1, hišna oprava ; ulica deli' I iti tato 7, hišna oprava; Greta 328, klopi in les; ulica Porta 1, hišna oprava. Vremenski vaatnlk. Včaraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18 8, ob 2. uri popoludn* 24.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7G4.4. — Danes plima ob 12.o oredp. in oo 11.35 pop.; oseka ob 5.30 predpoludne in ob 8.31 po pol udne. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel v soboto ob 8. in |>ol uri zvečer svojo sejo. Pevsko drunt\o »Adrija« v Barkov-Ijab priredi v nedeljo dne 17. novembra t. 1. svojo veselico s petjem, godbo, dramatično predstavo in plesom v dvorani »Narodnega doma«. — Ker bo ta veselica prva v letošnji sezoni, so naprošena druga bratska društva, da ne bi na isti dan določala svojih veselic. Zahvala. Podpisani odbor se naitopleje zahvaljuje najprvo društvoma »Tržaški Sokol« in »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni sp., ki sta drage volje sodelovala na naši veselici, potem vsem onim, ki so preplačali vstopnino in slednjič vsemu slavnemu občinstvu, ki je, vzlie slabemu vremenu, prihitelo, da nam pripore do povoljnega vspeha. Bog in narod ! ODBOR »Konsumnega društva« v Lonjerju. Sv. Jakobskim čitalnl&kim trosiarjem se javlja, da se v soboto, dne 5. t. m. ob uri zvečer, prične šola v lastni čitalniški dvorani na trgu pri svetem Jakobu, nasproti cerkve. Sprejemali se bodo iudi novi členi. Vodstvo čitalniškega orkestra. fškedciijski orkester. Škedenjci ne bi mogli lepše otvoriti letos plesne sezone, nego s tem, da bo na prvem plesu sviral novi orkester, kateri je že o prvem svojem nastopu pred tremi meseci dokazal svojo vrlino. Ta drugi nastop novega orkestra nas veseli tem bolj, ker smo «e bali, da prerana smrt njegovega ustanovitelja, jx»kojnega v zglednega rodoljuba Lovreta Sancina, povzroči tudi smrt mladega orkestra. Prepričani «rno, da se Ske-denjci in njihovi prijatelji mnogoštevilno odzovejo pozivu orkestra. Vssti iz ostale Primorske. ^ Iz Jelšan smo prejeli nastopni dopis: Zadnjič je priobčila vrla sloven-s k o-k a t o 1 i š k a »Edinost« dopis, v katerem je pokazala na žalostne razmere v .Jelsanah in ]>ozvala župnika Velhartiekega, naj v tužno Istro ne zanaša kranjskega prepira. Mi smo vedeli, da ne bo to nič koristilo, ker znamo, da nima srca za nas. On je c. kr. nemško-latinski župnik — in nič več. V Jelsanah se dosti čita Krstičeva »Prava Naša Sloga« — on pa ni nikdar nastopil proti njej. A kako bi — saj so pristaši Krstičevi tudi njegovi pristaši! Najbolj slikajo žalostne odnošaje v Jelsanah sedanji volilni boji na občinskih vo-• litvah. Volitve začnejo dne 5. oktobra. Zupnikova stranka, ki je sestavljena iz vseh mogočh j »roti na rodni h in proti ve rs ki h ijudij, je izdala proglas, ki ga prinašamo tukaj doslovno: »Pozor — volilci novega občinskega zastopstva — občine Jelšane ! »01>činske volitve so razpisane! K tej volitvi vabimo Vas, ako Vam vera, narod in cesarstvo na srcu leži, da se v poluem številu te volitve udeležite. »Volilci ! Ne verujte onim osebam, katere se v pozni |M>nočni dobi, kakor volkovi j v ovčji koži po stranskih |>otah in stezah: okoli klatijo, ker se v podnevnem času po javnih cestah hoditi ne upajo ter Vas napeljujejo in Vam gradove obečajo. Oni imajo neke tajne shode z nekaterimi krčmarji ter jim obečajo, da ako oni na krmilo stopijo — bo odpadla doki »da, naložena na užitninski davek, samo s tem pogojem, da ima vsaki irčmar svoje dolžnike n? lice mesta k volitvi pripeljati — to je kakor uboge, nedolžne ovčice v klavnico. »Vabimo Vas iz resnega nsčela ! — "^po/.najte pravico in ne udajte se, ter t. nami enoglasno zavpijte : »Proč z liberalno, brezversko stranko ! t Proč s prikuho in sočivjem, katera, ako ni dovolj slana in zal»eljena, ni tečna : držimo ^e mesa, katero nam daje dobro juho ! (Go-sp<»d župnik, roko na srce ! Ali se sme tako zaničevati uboge slovenske kmete, da nimajo vsaki dan caeaa. kakor vi ! Op. stavčeva.} »Živila narodna klerikalna stranka ! »Živila narodna sloga ! Z združenimi močmi za vero, dom in cesarja stopimo na oder na dan volitve ! Živili ! — Odbor. — Tisk katol. tiskarne v Ljubljani.« To je ves volilni proglas! Naši bistri in pametni slovenski kmetje se mu kar naravnost smejejo. Kaj je to »liberalna stranka«? Kaj je to »klerikalna stranka«? — Ljudje, kakor Šepec, Stanič, Jerebica —■ ti so svetniki — a naš pošteni in dobri Jakt^b Valenčič, kaj je on ? Gospodje, zakaj pišete tako ? Ali ne vidite, da je spoznal že vsaki slovenski kmet, da tako pišete, ker nečete »p r i k u h e in s o-čivja«, ki ju moramo mi ubožčeki večkrat malo slano in zabeljeno jesti — ampak, da i vam se sline cedijo po lepem mesu in dobri juhi. Le medlite po mesu, na občino kjaslam ne pridete več ! Pri nas se morajo davki znižati, da ne zgul>e naši kmetje »vojih hiš. Pri nas se ne sme z občinskimi denarji kupovati me-»o, vino in pivo, kakor si to želi ona nemško-italijanska župnikova stranka. Mi smo ubogi. Pa našega ubostva se ne sramujemo, ker smo pošteni in z malim zadovoljni. Našim prodanim bratom pa svetujemo, naj pazijo, kaj jedo. Nekdo ima dosti psov in maček ! ! C. kr. nemško-italijanska stranka v Jelsanah je pobrala mnogo pooblastil od udov in sirot prej, nego so bile razpisane volitve. To je protizakonito ! Mi smo si vse to zabeležili, in ako se prikažejo s temi pooblastili na volišču, jih izročimo kazenskemu sodniku ! Pazite vdove, da ne pridete v nesrečo ! Take so torej volitve v Jelsanah ! Na eni strani je župnik — sicer po rojstvu Ceh, a po delovanju in srcu : ptujec — ki je zbral okoli sebe vse, kar je piotinarodnega in ki slepo sluša — ne avstrijsko cesarstvo, — ampak c. k. nemške in italijanske uradnike v V o-loske m, Poreču in Trstu! — Na drugi strani pa so pošteni slovenski kmetje, ki ljubijo svoj rojstni kraj, kakor oko v glavi in ki ne poznajo drugih gospodarjev, nego samo naše zlate poslance: Laginjo, Spinčiča, Jenkota....! Zato pojdemo v boj ;.a altarje naše cerkve, za grobove naših starih, za naše hiše in družine, za naš mili rojstni kraj ! Naš župan bo Jakob Valenčič iz Dolenj ! Mi pojdemo v boj pod geslom : Bog in narod! In zmaga bo naša ! Slovenski kmet. X Dnevnik v Dalmaciji. Čeravno izhaja v Dalmaciji mnogo hrvatskih časopisov, vendar nimajo Dalmatinci še svojega hrvatskega dnevnika in se povsod dobiva židovsko laški »Piccolo«. Spljetski tednik »Željeznica« priporoča, naj bi se v Spljetu ustanovil hrvatski dnevnik, ki l»i bil nad strankami in ki naj bi izpodrinil židovski »Piccolo«. »Željeznica« nagovarja, Maj bi se »Narodni List« preselil v Spljet in prelevii v dnevnik. Vesti iz Kranjske. * Požar. Dne 29. m. m. je začelo goreti v vasi Podbukovje, občina Krka. Začelo je goreti ravno med sv. mašo, ko so bili vsi ljudje v cerkvi. A nesreča je hotela, da je pihal tudi močan vihar. Da niso gasilci tako naglo prihiteli na pogorišče, pogorela bi bila vsa vas, ki šteje 39 številk. Velikanske nu naporu gasilcev se je zahvaliti, da sejeogenj omejil na dva kozolca. Dve hiši sti bili že začeli goreti, ali gasilci so udušili ogenj. Ogenj je zanetil neki 5-leten otrok. * NoviceearFran J o s i p o v m os t v Ljubljani otvorijo jutri, na imenden našega cesarja. Vesti iz Štajerske. — Nemški vojaki na Štajerskem. »Siidsteierische Presse« se raduje, da so ti — dragi gostje le o luninem svitu mogli videti lepo Štajersko, ker sicer bi bili gotove, kakor v Trstu in v Ljubljani, tudi tam — tako meni rečeni list — na naravnost »nenobel« način zlorabljali radodarnost svojih avstrijskih tovarišev. — »Sudsteierische Presse« meni torej, da tudi cesar Viljelm ni ravnal »nobel«, ko nam je kar tisoč svojih vojakov pc&lal v pogoščenje. Ali še neko drugo zlo posledico je imela ta invazija. Delovala je namreč najhuje na možgane izvestoe, domovini svoji sovražne klike, kakor priča neslani vsklik v listu , »Grazer Tagblatt« : »Topel val krvi prijateljev in soplemenskega ponosa naj se širi dalje....! »Sudsteierische Preske« meni na to: »O 1 ta topli val krvi poznamo mi dobro ! Če to- i rej izrekamo željo (kar je bilo, je bilo), naj bi nam nemški cesar v bodoče prihranil pogled ua njegove vojake (pa tudi če so izišli iz najboljših katoliških logov), smo prepričani, da smo s tem tolmači čutstev 9/l0 Avstrije. Mi nimamo simpatij do vojakov cesarja Vi- i ljelma II., kajti i.«.ti so ravno — njegovi, vojaki! — »Občinski časnik«. Pod tem naslovom je začel gospod Ivan Kač v Žalcu izdajati strokoven list za občine. List hoče i biti svetovalec in učitelj občinam v vseh s^vareli. Zlasti bo seznanjal občine z vsebino zakonov in predpisov, veljavnih za občine ; i poučeval bo župane in tajnike o pravicah in dolžnostih občin; donašal bo uzorce za slovensko uradovanje; razkrival bo krivice, ki se gode občinam itd. itd. Izhajal bo po dvakrat na mesec in stane 8 K za vse leto. Naročnino je pošiljati upravni-štvu v Žalcu, Štajersko. — Okrajni zastop v Rogatcu je v izključno nemških rokah, torej v nasprot-stvu z resničnim prebivalstvom okraja. Žalostno je le, da je tudi tu prebivalstvo samo krivo, da mu je usojena uloga helotov, ker se noče osokoliti do — svobode. To ljudstvo je bilo pač stoletja tlačeno in teptano, da se še sedaj ue zaveda, kako sramotno je to, da robuje v jarmu tujinstva, dočim okolo in okolo veje sapa svobode in samodoločbe narodov. Razne vesti. Napadalec na perzijskega šaha umrl. Iz Cavenne javljajo, da je tam umrl anarhist Solson, ki je b:l tjakaj prognan za v«e življenje, ker je bil poskušal izvesti atentat na perzijskega šaha, ko se je le-ta za časa svetovne razstave mudil v Pazim. Velik požar v Galiciji. I« Vratislavejav-ljajo : Grozen požar je v ponedeljek uničil mesto Balin v Galiciji. Izgorelo je Bliupno preko 340 hiš. Nemila usoda. Jednega od najuglednejših členov kabineta, iz intimnega kroga prijateljev pokojnega predsednika, ni bilo na pogrebu Mac-Kinleva: John Hava, državnega tajnika. On je bil tako potrt, da so ga morali odvračati od vsakega napora. To nt čudno, kajti ta politik je bil že tretjikrat navzoč na tragedijah predsednikov Zjedinjenih držav. Hav je bil tajnik Lincolnov, ko je bil ta ustreljen in Hav je moral sodelovati ua pogrebnih snečanostili. Leta 1881. je bil Hav najintim-neji prijatelj predsednika Garfielda ter je bil priča osemdesetdnevnega bojevanja Garfiel-dovega s smrtjo. — Sedaj pa je moral gledati umorstvo Mac- Kinlevevo. Čuje se, da hoče Hav sedaj odstopiti od tajništva. Nobeden mu ne gotovo zameri, ako noče biti prijatelj dalnjega predsednika. Anarhistični nemiri v Barceloni. Dne 29. septembra so v Barceloni buknili anarhistični nemiri. Anarhisti so razširjali med ljudstvo puntarske spise. Več členov meščanske garde je bilo ranjenih v boju z anarhisti. Kuga. Kljubu vsem strogim varnostnim odredbam se v Neapelju in okolici tu pa tam vedno pojavljajo novi posamičui slučaji kuge. Tudi na Lloydovem parniku »Cesarica Marija Terezija« ki je sedaj v karanteni v Aleksandriji, je baje 13 oseb, med njimi ne- i kaj Dunajčanov, obolelo na kugi. Iz mestnega sveta dunajskega. V seji mestnega sveta dunajskega dne l.t. m. je priobčil župan dr. Lueger, da mu je od nekega advokata (dra. viteza Ofenheima) došel poziv na dvoboj. Dr. Lueger je izjavil na to: »Jaz sem prestar, da bi delal take neumnosti kakoršna je dvoboj«. (Viharna in demonstrativna pohvala). Občinski svetovalec Bielohlavek je zaklical: »S kakim Židom že celo ne!« Dr. Lueger: »In tudi tedaj, če bi bil pristaš dvoboja, bi se ne bil radi izjave, kater« sem storil kakor župan. Najčudneje pa je to, da je isti vitez Ofenheim pred leti spisal brošuro — proti dvoboju« (Pfui klici). Loterijske številke, izžrebane dne 2. oktobra : Brno 13 29 88 38 47 Brzojavna poročila. Volitve na O^erskem. BUDIMPEŠTA 3. (B.) Od dosedaj izvoljenih pripadajo : 197 vladni stranki, 52 Košutovi stranki, 14 klerikalni ljudski stranki. 7 njih ne pripada nobeni stranki. Trije so bili voljeni na progrjm narodnosti in demokratični program. Liberalci so pridobili 15 in zgubili 31 okrajev; ljudska stranka je pridobila 5 in zgubila 3 okraje; Košutova skupina v neodvisni stranki je pridobila 18 in zgubila 8 okrajev ; Ugronova skupina je pridobila 4 in zgubila 1 okraj. .BUDIMPEŠTA 3. (B) V volilnem okraju Pinczehelva so fanatizirani volilci napadli ljudsko stranko in orožnike, metaje nanje kamenje. Orožniki so streljali v silo-bran in so o tej priliki ustrelili 3 osebe in več njih ranili. Volitev je bila suspendirana ter je odrejena nova volitev. Sicer pa kon-statujejo novine, da se volitve še nikdar uiso vršile tako mirno in dostojno, kakor takrat. Kuga. MARZILJ 3. (B.) Iz Neapelja došlioger-ski parnik »Szaparv« je moral v karanteno, ker se je med moštvom pripetil slučaj sumljive bolezni. Potnike in del blaga so popred izkrcali. DTNAJ 3. (B.) »\Vr. Ztg.« objavlja: Povodom nastopa kuge v Neapolju je mini-sterstvo za notranje stvari vsem političnim deželnim oblastim odposlalo naredbo radi nadzorovanja potnikov iz Italije. Na dotičnih uradih na zaključnih postajali, je nemudoma ukreniti vse potrebno in jo morebitue sumljive slučaje med nadzorovanimi osebami takoj prijaviti ministerstvu za notranje stvari. Vojna v južni Afriki. LONDON 3. (B.) Reuterjeva pisarni javlja iz Johannesburga dne 30. t. m. : Bivši tretji državni pravdnik v Transvaahi, lei je bil obtožen ogleduštva in veleiz laje, je bil spoznan krivim tega zločinstva in je b«I danes ustreljen. Msaniler Levi liiizi Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst. •x T R S T $• TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Sol.sko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndl po posebnih načrtih. Cene brez konkurenoo. ILUSTKOVANJ CEHU ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Edinosti«. MIZARSKA ZADRUGA ? GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slov. zaloe Dohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trato, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na des"i strani cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago Is prve roke. lelikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne U U U cene. K M * VILJEM DALLA TORKE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) m Koje pohištvo donese srečo. • Operater kurjih očes, f^lZ v k n Ff^eciinlist Giordsni. in a avoj ambulatorij Via štadion o. I. ki je odprt od fi predp. do K. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slućajih na poseben način in brez niktfkorsriih bolečin. Cena za operacijo v anibulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. za popravljanje vsakovrstnih strojev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Belvedere št. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1*43. Čisto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.900 kron. Cela pokritna svota za vse v Avstriji zaključene zavarovanja je vložena pri e. k r. nihiisterijalneinu plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju L, Lobkowitzplatz štev. i. Jakob Kosmerlj -■ T R S T ulica ss. Martin štv. 16 nasproti Komando Marine. MT TRGOVINA Jestvin in kolonijalnoga blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sera najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Delavnica Skladišče vina ulica Acquedotto št "23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine oaštne ln dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah. Pekarna in sladčičarna M Aifft nal/1l*nn in sladčičarno sem odprl nOVO peKarnO V ulici Molin a vento, na oglu ulice dei r sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali gladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Tr^nina / izgotovljenimi oblekami. M|Ma l>^'nte della Fabbra ~t. 2. vogal ul. OHIcirini. Torrente. Podružnica _Alla eitta di Londr.i- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nur.ve 3 (Brunerjeva hišai. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke Velik izbor oblek za moške od gl. 6i>0 do 24, za dečke < gl 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z "vratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Povr-ne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopiee za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od ^ld. 2."M» — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. Velik iztx»r oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko •v Korminu- t rtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih rieanicah in merah za moške in dečke. Važno oznanilo! _ Podpiiani smatra »i t dolžnost javiti, da M TINA iz VISA, KA?TEL0V pri SPLITU, ISTRE hi BIXA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegorl a&lofi. analizovana in stavljena pod Stalno kontrol« Ztvtda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr. avstrijskega minislerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-■terstvo ra14. Postregel bodem z izvrstno kuhinjo, Dreher-jevo pivo, istrskim vinom in pristnim teranom; v kavarni držal bom najboljše pristne pijače ter slovenske, nemške in italijanske časnike.. Za obilen obisk se priporoča Rudolf plem. Manzano. Redka prilika! 300 komadov za samih Mk. 3. Ena krasna dobro idoča ura s 3 letnim jamstvom in lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in manšete iz double zlata; 1 fina skatljica za cigare: 1 eleg. brušuro žepno ogledalo s finim glavnikom ; 1 beležnica v angležkem platnu ; 1 eleg. brošua igla za dame iz prima double zlata; 2 gumba od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame, ali gospode; 1 najboljša novčarka z usnja; 1 krasna Jpila za kravato se simili briljanti ; 1 dobrodišeče milo ; 20 angl. predmetov za dopisovanja in se 200 komadov raznih predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred. ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjemu 2 zavitkov dodani lep noi z 2 resili brezplačno. Kar ne ngaja, denar nazaj. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „I so I a Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najtinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. <|j|p;vr- PROTI (^p kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendi nijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 6O stotink. Mej narodni ANORAMA TRST. - Borzni trar 14. - TRST. Nova in interesantna vrsta. SEDAJNC >ST : Angleško-burska vojna. Bitka pri Kolenao. Naskok na Mafekin^. Zaprisegovanje burcev. Pri bitki na Spion-skopu dne 23-25. septembra 1901 padli angleži. Angležki in burski ujetnik, itd. 50 — PODOB — 5 O. Vstopnina 40 ^tot.: otroci 20 stot. Odprto od predp. do 10. zvečer. predmetov z i kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih Bnovij. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek t Trstu, via del U Piett št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Veaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMštva Rudolf Ezner Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje i pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici a patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje ^ za pogrebne svečanosti Q ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Telefon št. 141 Zaloga: ul. Istituto 1"> Telofon št- 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in L, D., III. IV. razreda; prevezi mrlieev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno crni, v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdegu les« s kovinskimi olfiaski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; belo iu erno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-kovcih avBtrijske veljave, stopijo nove obrestne t»ksa v krepost z dnem 24. junija, '28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradce Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomeu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°/00 provizije. Inkaso V9eh vrst pod najuniesituejšimi pogoji. Predujmi. TamČevne listiue po dogovoru. Kredit na dokumente i t Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da, ebni deuar, zlati avitrij-i ci »ucj.'oi id j > IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovanni št. G. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekia; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al goudi brez"aq Novo tržaško mnM pfljetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično osobje ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov na pokopališče. Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene aii pletene rolete, železne ali lesene za tvor niče za prodajalnice, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih inže-eznih zatyornic in kartonaže Q. Skrbić Zagreb — Ilica 40 — Zagreb. Ceniki brezplačno in franko. Varujte se ]H)tovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. Velika zaloga koles od 60 K naprej novih uli vže rabljenih iz prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pnen-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 00 kron naprej. 5 c1rc i n sto. Velik izhor vseh pripadkov spadajo-eih k šivalnim str ° 4 o rt- 91/0, u rt rt "i 0 P