Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Polletna naročnina L 1.500 ! efna naročnina ...............L 3.000 Letna inozemstvo................L 4.000 Poštno čekovni račun : štev, 24/12410 m i m Wi Leto XXIII. - Štev. 50 (1181) Gorica - četrtek, 23. decembra 1971 - Trst Dvojna številka L 100 BESEDE ŽIVLJENJA Naš letošnji božič DETE NAM JE ROJENO, SIN NAM JE DAN Pri polnočnici bomo poslušali v prvem berilu preroka Izaija (9 : 1, 2, 5): »Ljudstvo, ki hodi v terni, gleda veliko luč; ...ljudje se veselijo, ... Ker dete nam je rojeno, sin nam je dan.« 1. »Ljudstvo, ki hodi v temi.« Kolikokrat hodimo v temi, ker ne vidimo drugega kot materialne dobrine. Bog daj, da bi v tem božiču zagledali ono veliko Luč, Kristusa, ki nam prihaja naproti. 2. »Ljudje, se veselijo,« medtem pa bodo v Indiji milijoni naših bratov brez strehe in zadostne hrane preživljali ta božič! Preko »Ognjišča« ali »Družine« bi mogli — in morali — vsak po svojih močeh vsaj nekoliko pomagati. Drugače ne vem, če se bomo smeli veseliti praznikov! 3. »Ker dete nam je rojeno.« Ljudje se sicer veselijo, a mnogi na svetu morda niti ne poznajo pravega vzroka božičnih praznikov, tj. rojstvo božjega Deteta! Kako znamo zvotliti versko vsebino cerkvenih praznikov! 4. »Sin nam je dan.« Koliko slovenskih družin, tu in onstran meje, se še veseli, če se jim rodi drugo ali tretje dete? Molimo ta božič za številnejše slovenske družine! K. I. V teh dneh ljudi vedno bolj prevzema božično razpoloženje. Mladi pričakujejo šolskih počitnic, starejši nekaj prostih dni. Reklama po mestu kričeče vabi na nakup vsakovrstnih dobrin za božične darove. Pripravljajo se prireditve za razna obdarovanja. Časopisi, radio, televizija naznanjajo božič. A ko človek vzame v roke pomnožene ilustrirane izdaje revij in prebira članke, išče, da bi našel kaj globljega o božični skrivnosti, ki prevzema ves krščanski svet, je razočaran. Pišejo in govore o božiču, pa to so dostikrat samo legende, Zgodbe, bajke, ki so zanimive za domišljijo, a ne povedo nič. Kdor se hoče približati božični skrivnosti, mora seči po boljših virih. Mogočna sredstva obveščanja, ki popolnoma zajamejo duha današnjega človeka in mu posredujejo vse mogoče novice, tu odpovedo. Božič mu bolj zmaličijo, kakor pa predstavijo v pravi luči. VPRAŠANJE BOGA Vprašati je Boga je vedno aktualno za vsakega človeka. Res je, da bi se kateri rad znebil misli nanj. Nekateri se prepričujejo, da ga sploh ni. Prisluškujejo tistim, ki se širokoustijo, da napredek, znanost, nova odkritja spodrivajo vsako, tudi krščansko vero. Utrjujejo se v tem upanju, ko slišijo ali morda tudi berejo kakšnega »modrijana«, ki »dokazuje«, da je vera v Boga samo še za preproste, neizobražene ljudi. Nazadnjaški pa noče biti nihče, čeprav v resnici nima nobene izobrazbe. Koliko jih je tudi, ki pokorno sledijo gibanjem, v katera so se vključili. Tako imamo danes nekatere teoretične, recimo prepričane brezverce, še več pa imamo praktičnih brezvercev, to je takih, ki nimajo »časa«, da bi se zmenili za Boga, ki živijo, kakor da bi ga ne bilo. Mislim pa, da je glavni vzrok za vse od Boga odtrgane in od njega oddaljene ljudi v tem, ker nimajo prave ideje o Bogu, ker si ga predstavljajo po svojem majhnem, nepopolnem znanju ali ker so sprejeli idejo Boga od drugih, ki so jo skvarili in zmaličili. Kdor ima pravo idejo, misel, predstavo o Bogu, bo veroval v vsakem napredku, na vsaki stopnji kulture, tudi potem, ko bo človek prosto potoval po vesolju. Razlika med vernim in preprostim in naprednim, izobraženim človekom bo samo ta, da bo tisti, ki bo več vedel, bolj prodrl v skrivnosti sveta in vesoljstva, imel višjo, popolnejšo predstavo o neskončnem Bogu. Človek je in bo ostal končno bitje, zato skrivnosti vsepopolnega Boga nikdar ne bo mogel dojeti. Čas pa je že, da predstave o Bogu dobričini ali o Bogu neusmiljenem tiranu izginejo. To so človeške tvorbe, razodetje jih ne pozna. Kristjan ne bo hodil spraševat v verskih zadevah nevedne ali brezverne, pa naj nosijo kakršno koli ime, kakšen je pravi Bog. Vzel bo v roke sv. pismo, spise velikih teologov, poslušal bo nauk Cerkve, če se bo hotel prav poučiti o verskih stvareh. CERKEV NAJ SLUŽI DANAŠNJEMU ČLOVEKU Seveda pa bo potrebno, da tudi Cerkev ne bo delala nobenih zaprek modernemu človeku, da odkrije in si pridobi pravo idejo Boga Stvarnika, Vladarja vesoljstva in Očeta, ki skrbi za človeški rod. Ne mislim na nauk Cerkve, ki je bil vedno isti. Pač pa na način, kako ga je posredovala ljudem. In to je tisto, kar je motilo in še moti mnoge ljudi. Gromoviti govorniki z visokih prižnic spadajo v preteklost. Vprašanje je, če so sploh kdaj prav vršili svojo službo. Rad bi vedel, kaj je bolj oddaljilo ljudi od Boga kakor latinščina, ki so jo tako dolgo krčevito držali in bi jo nekateri še hoteli ohraniti. Ti ne upoštevajo osnovnega zakona, da spoznanju sledi verovanje in češčenje Boga. Koliko pravega farizejstva je bilo tu! Odkrito priznajmo, da so bolj Z ustnicami častili Boga kot pa z duhom in srcem. Zginiti bo moralo v Cerkvi tudi toliko nečimernosti v naslovih, obleki, ceremonijah, kar tako odbijajoče vpliva na današnjega demokratičnega človeka. Marsikaj od te navlake, ki je v Cerkev zašla od svetne oblasti, je že zginilo, marsikaj pa jo še teži. Naš Gospod, apostoli, papeži, škofje, duhovniki prvih stoletij se na zunaj niso razlikovali od drugih ljudi. Tudi v bodočnosti se ne bodo mogli brez škode za širjenje Kristusovega evangelija. VELIČINA BOŽIČNE SKRIVNOSTI Božična skrivnost je nekaj tako velikega, nedopovedljivega, da mora ob njej obstati vsak človek, ki kaj misli. Kolika škoda, da je toliko tudi vernih kristjanov, ki jo zelo površno doživljajo! Mislijo na božič, se ga vesele; a kar jih na njem privlači, so zunanje, obrobne stvari, ne pa bistvo božičnih praznikov. Za nekaj dni se bodo sprostili, se osvobodili morečih poklicnih skrbi, razkropljeni družinski člani se bodo zbrali skupaj morda po dolgih letih, kaj boljšega bodo jedli in pili, šli se bodo smučat, napravili bodo obiske pri sorodnikih, znancih... Drug drugemu bodo voščili srečen božič. Ali je to pravo praznovanje božiča? Ne, to je samo lep okvir. Božič nam razodeva najgloblje bistvo Boga. Bog je neizmeren, neskončen po svoji moči, vednosti, modrosti, pravičnosti. To so bolj ali manj jasno doumeli že največji modrijani sveta. Kaj več spoznati pa niso mogli. Krščansko razodetje pa nam odkriva, da je Bog tudi dobrota, ljubezen, usmiljenje. Svojo ljubezen nam izkazuje v takšni meri, da je to za človeško umevanje nekaj ne-slutenega, nezaslišanega. Ni za nas več skriti, nepoznani Bog; prikazal se je v človeški podobi. Prišel je med nas kot otrok, je bival med nami kot delavec, bil je učitelj najglobljih resnic življenja, veliki dobrotnik, ki je vsem delil dobrote, dvigal je grešnike, ozdravljal bolne. Vsem ljudem je s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem prinesel odrešenje, odpuščanje grehov, življenje milosti. Ustanovil je Cerkev, da bi vsi, ki bodo hoteli, dosegli dostojanstvo božjih otrok in pravico do večne slave. Z učlovečenjem, prihodom Sina božjega na svet, se je začelo čudovito delo odrešenja človeškega rodu. Vsako leto se za božič tega ne samo spominjamo, ampak tudi obilno zajemamo iz skladov njegovega zasluženja. To pa le tedaj, če odpremo svoje duše in svoja srca božji luči in milosti. Moramo se nekoliko potruditi, da poslušamo, beremo in razmi-Ijamo božjo besedo. Zahvaliti moramo Boga, da imamo v svojem jeziku tudi takega branja na razpolago. Vzemimo v roko »Katoliški glas«, »Ognjišče«, »Družino«. Udeležimo se v redu prazničnega bogoslužja, ki vsebuje toliko duhovnega bogastva prav o božičnih praznikih. Samo po sebi umevno bi moralo biti za vsakega kristjana, da črpa iz prvih virov milosti, da dobro opravi spoved in pristopi k mizi Gospodovi. To nas bo duhovno prenovilo, dvignilo. Sad te prenovitve bo v tem, da se bodo v nas naselili mir, veselje, ljubezen, ki nas bodo nagibali, da vse to prinašamo tudi drugim. DR. JOŽE PREŠEREN Ce hočeš mir, se trudi za pravičnost Za prihodnji novoletna dan, ki se zadnja leta praznuje kot svetovni dan miru, je sv. oče izdal .posebno poslanico, ki je med drugim namenjena vsem državnim poglavarjem. 'Geslo za dan miru je: Ce hočeš mir, se trudi za pravičnost. To geslo je v popolnem nasprotju z nekdanjim geslom: Ce hočeš mdr, pripravljaj vojno. V poslanici pravi sv. oče, da mora imeti delo za mir prvo mesto v človekovem prizadevanju. To je še toliko bolj potrebno, ker pravemu miru nasprotuje nešteto dejstev. Sv. oče še razlaga, da moramo imeti o miru pravo idejo. Miru ni mogoče vzpostavljati s silo, pa tudi ne z zivijačo in lažjo. Krivično je, če oeli narodi ne morejo svobodno izpovedovati svojega verskega prepričanja ali če so žrtev gospodarskega izkoriščanja. Mir najuspešneje .gradimo, če pospešujemo pravičnost, zaključuje sv. oče. ^ Pomen in skrivnost krščanskega božiča je v tem, da se Kristus, H naš Odrešenik, za nas skrivnostno znova rodi in doživimo ob 2 njegovem rojstvu tudi mi svoje novo rojstvo, duhovno rojstvo 2 v obnovljeni in pomnoženi milosti božji. Prav zaradi tega je 5 bil božič našim prednikom tako drag, svet in častitljiv. Vanj ž so znali vložiti svoje srce in svojo dušo. Da bi dan Kristusovega 2 rojstva vsem našim naročnikom, bralcem, sodelavcem in širite- 1 Ijem katoliškega tiska bil vir obilne božične radosti in po člo- 1 veških rokah tudi priložnost krščanske dobrodelnosti ter toplih 1 izrazov medsebojne ljubezni, iskreno želita 1 UREDNIŠTVO IN UPRAVA 1 »KATOLIŠKEGA GLASA« BOŽIČNE MISLI GORIŠKEGA NADŠKOFA Med tolikimi voščili, ki jih boste prejeli v teh dneh, sprejmite tudi voščila vašega škofa. Izraziti jih hočem po našem tedniku ter jih povezati s številnimi problemi in dogodki, ki nas vabijo k razmišljanju. Namen katoliškega tednika ni samo, da vas obvešča, ampak da ob poročanju veselih in žalostnih dogodkov usmerja posameznika in skupnost k spoznanju vrednot, ki ustvarjajo iz nas družino v Kristusa verujočih. V tej luči se odpira pred nami, duhovniki in laiki, bodočnost, ki smo jo dolžni graditi z veliko skrbjo. Vsak izmed nas mora dati odgovor Bogu, ki je postal eden izmed nas v Kristusu svojem sinu. Učlovečenje, ki se ga spominjamo o božiču, nas mora ganiti, ker vidimo v njem uresničeno Očetovo obljubo o odrešenju. Njegova ljubezen do nas nosi ime Jezus, ki je vzel nase človeško naravo in vse, kar je z njim povezano, saj je žel samo nerazumevanje in bil celo zavržen ter nam nakazal križ kot znamenje odrešenja. Božič ni le navaden spomin rojstva Gospodovega, ampak dogodek, ki zadeva vsakega izmed nas osebno in njegov prihod je povod upanja in veselja za vse. Današnji čas nas obdaja z neštetimi težavami. Zagrenjenost in zmedenost jemljeta posamezniku čut gotovosti; zločini in uboji nas polnijo z grozo, vojna, nasilje in krivice povzročajo še vedno smrt in uničenje. V takih razmerah je krščansko ljudstvo poklicano, da oznanja preroško napoved; Gospod bo dal svojo milost in naša zemlja bo dala svoj sad. Tistim, ki ne upajo nič več in gledajo z nezaupanjem na vsak poskus obnove, kliče sv. Cerkev, naj verujejo v Duha, ki ustvarja v svetu vedno novo. Kdor veruje v Njega, hodi »v luži zvezde« in gleda kot papež Janez XXIII. »navzgor in daleč«. Nima programov, da bi jih kriče oznanjal, ampak z življenjem oznanja, kar je Bog naredil za nas, ko nas je izbral. Naše življenje naj bo odgovor tej izvolitvi in jasno pričevanje naše vere. Kot vzor svojega stremljenja si vzemimo Kristusa, končni cilj našega upanja in središče zgodovine in napredka, Njega, ki da pomen svetovnemu dogajanju in vrednost človeškim delom. Po Cerkvi, ki doživlja Kristusa v polni luči, naj se znova rodi med ljudmi, naj osrči vse, da bodo v Njega, ki »je in bo«, upali. Njegov prihod naj potolaži žalostne, opogumi ponižane, odpravi greh in združi v miru vse narode. Med drugimi naj doseže tudi cerkveno občestvo v Bouake, tako drago našemu krščanskemu čustvovanju. f PETER COCOLIN, škof Betlehem kot je danes. Cerkev Kristusovega rojstva je tista v sredi z nizkim zvonikom. V ozadju Judove gore, pod mestom pa se raztezajo betlehemske poljane, kjer so angeli naznanili pastirjem veselo novico {Te dni so izšle letošnje knjige Goriške Mohorjeve družbe Na praznik siv. Janeza Evangelista v ponedeljek 27. decembra ob 16. uri bo pri usmiljenih bratih v ulici Diaz v Gorici slovenska sv. maša za tamkajšnje bolnike. Med njimi so msgr. Srečko Gregorc, ki je prikovan na bolniško posteljo že od velike noči 1965 ter štiri članice goriške Marijine družbe. Vsi ti bolniki bodo imeli tako priložnost, da skupaj z drugimi bolniki slišijo slovenske božične pesmi, saj bi jih drugače ne mogli. Pela bo mladina. — Na sliki vidimo msgr. Gregorca ob enem božičnih praznikov, ko so ga prišli obiskat šolski otroci in mu izrekli svoja voščila Kulturni večer o Rusiji Dr. Tone Požar, profesor vipavskega semenišča, se je v poletnih mesecih udeležil s 40 slavisti potovanja po Rusiji. Iz te dolge poti je prinesel domov dragocene »odpustke«, katerih smo bili deležni 'tudi mi v Gorici. V nedeljo 19. decembra nam je dr. Požar predvajal v Katoliškem domu diapozitive s tega potovanja, ki jih je spremljala njegova razlaga. Namen potovanja slovenskih intelektualcev po Rusiji je bil obisk rojstnih krajev velikim ruskih umetnikov Tolstoja, Turgenjeva, Gortoija, Čehova in drugih, ogledati muzeje in druge umetnine ter se po-bliže seznaniti z ruskim človekom. Program jim je popolnoma uspel, o čemer smo se tudi sami prepričali, ko smo občudovali lepe kraje od Kijeva preko Moskve do Leningrada. V sami Moskvi je od 650 pravoslavnih cerkva odprtih le 56, vse ostale so spremenjene v muzeje ali celo v plavalne bazene. Strmeli smo nad lepoto stavb na Rdečem trgu, kjer se že od pate ure zjutraj postavljajo ljudje v vrsto, da se poklonijo balzamiranemu Leninovemu truplu. Občudovanja vredne so cerkve tam v bližjimi, ki jih krasijo številne kupole. Pa tudi druge stavbe vzbujajo pozornost, posebno ponoči, 'ko so bajno razsvetljene. Videli smo tudi največji zvon na svetu, ki tehta 200 ton. Od leningrajskih zanimivosti je g. predavatelj pokazal zlasti slike pokopališča žrtvam zadnje vojne, slike velikih svetovnih umetnikov ter dragocene ruske ikone, s katerimi je predavatelj zaključil večer. Za ta kulturni večer je poskrbelo SKPD »Mirko Filej«, zato se je njegov predised- Seja sveta Slovenske skupnosti V sredo 15. decembra 1971 se je sestal na svojo redno sejo svat Slovenske skupnosti. Predsednik dr. Zorko Harej se je najprej spomnil obletnice krivične sodibe Posebnega sodišča ter ustrelitve petih slovenskih junakov na Opčinah pred tridesetimi leti. Prisotni so njihov spomin počastili z enominutnim molkom. Politični tajnik dr. Drago Stoka je nato podal daljše poročilo o dosedanjem delovanju Slovenske skupnosti v zadn jem letu, to se pravi od podpisa spomenice Slovencev vladnemu predsedniku Colombu do obiska pri njem 2. decembra letos. V tem obdobju je bilo storjeno marsikaj pozitivnega za našo slovensko skupnost tudi po prizadevanjih naše slovenske samostojne politične organizacije. Vprašanj, ki jih je Slovenska skupnost obravnavala in rešila, je mnogo: od govora v slovenščini po italijanski televiziji do primernega zastopstva v rajonskih konzultah, od podpore slovanskim kulturnim in prosvetnim organizacijam do sestave osnutka za zakonsko zaščito Slovencev. Ob koncu je dr. Štoka nakazal še nekatere probleme, ki čakajo na ugodno rešitev. Posebno se je ustavil ob nujnosti, da Slovenska skupnost pri prihodnjih tržaških občinskih volitvah napne vse sile, da skuša doseči izvolitev še drugega svojega svetovalca v občinski svet. To bo možno doseči, če se bomo vsi Slovenci zavedali, da je edino v samostojnem nastopanju napredek naše manjšine. Pa tudi druge slovenske organizacije in skupine se morajo zavedati tega dejstva in odkrito podpreti napore Slovenske skupnosti. Openska mladina Samo teden po mlklavževanju se je openska mladina predstavila v Finžgarje-vem domu ob nabito polni dvorani s prireditvijo »Jesen na Krasu« v sliki, besedi in glasbi. V zvezi s tem nastopam hi rad nik Viktor Prašnik zahvalil dr. Požarju za njago vtrud in ga povabil, naj še pride v Katoliški dom. Vrh Preteklo nedeljo 19. decambra je bil za Vrhovce izreden praznik. Mednje je prišel nadškof msgr. Cocolin v spremstvu dr. Rudolfa Klinca, da blagoslovi novi zvonik in da mašuje med njimi. Vrh je namreč imel svojo cerkvico, ki je pa bila brez zvonika. Imeli so dva zvona, a niso jih imeli kam obesiti. Zato je bila njih srčna želja, da bi dobili primeren zvonik in, če mogoče, tri zvonove. Ta želja se jim je sedaj izpolnila. Poseben odbor je pod vodstvom župnika g. Marijana Komjanca poskrbel, da se je zgradil zvonik in da so dokupili še en zvon. Tako imajo sedaj na Vrhu nov zvonik in -na njem tri -zvonove, ki bodo vabili vernike k maši. Nedeljsko slavje se je začelo ob 10. uri. G. nadškofa so sprejeli domačini v velikem številu. Navzoč je bil tudi sovodenj-ski župan g. Ceščut in drugi zastopniki oblasti. G. nadškofa so pozdravili najprej otroci, nato je zapel zbor »S. Kosovel« iz Ronk dve pesmi, slovensko Pobratimijo in še eno italijansko. Sledila je maša, ki sta jo z nadškofom sodarovala msgr. Klinec in domači župnik. Med mašo je imel pridigo g. nadškof. Cerkvena slovesnost se jc zaključila z zahvalno -pesmijo. -Naj omenimo še, da je tradicionalni 'trak v novi zvonik prerezal najstarejši vaščan Karol Černič. Po cerkveni slovesnosti je bila zakuska v gostilni Devetak, -kjer so navzoči imeli priložnost, da so se pogovorili z g. nadškofom. povedal nekaj svojih opazovanj. Najprej slike: g. kaplan Franc Pohajač je s svojimi krasnimi diapozitivi pričaral pred nas vso -krasoto jesenskih barv na gmajnah okrog Opčin. Res posrečena zavzetost v sliki pa je dobila svoj umetniški prizvok šele z literarnimi recitacijami. Nekatere svoje pesmi je sam pesnik Vinko Beličič snel na trak. Ce potem opozorimo še na našega glasbenika Staneta Maliča, ki je prevzel zborovsko petje mladih, si moramo priznati, da je bila »Jesen na Krasu« pripravljena z vso resnostjo. In kaj naj rečem o naših mladih umetnikih? Lepo so se nam predstavili, tako solisti kot zbori, da o ansamblu »Taims« niti ne govorim posebej. Ta nam je z vso svojo mladostno sproščenostjo dokazal, kaj zmore naša mladina, kadar se za nekaj zavzame. Ko sem poslušal tri pogumne deklice -in njih zveneče glasove -ter pozneje skupino openskih deklet, -sem si misHl, kako učinkovit mladinski zbor bi imeli lahko na Opčinah pri mladinski maši ob 9. -uri! Kaka šikoda zgubljati oz. puščati ob strani toliko neizrabljenih talentov in sil! Samo Glosar Gročana V nedeljo 12. decembra je pri nas gostoval Slomškov dom iz Bazovice. Srenj-ska hiša v Gročani ima večjo sobo, ki služi za seje in predavanja. V njej je nastopil najprej cerkveni pevski zbor iz Bazovice, pri katerem z veseljem sodelujejo naša dekleta. Prav v duhu tega sodelovanja se je cerkveni pevski zbor čutil dolžnega, 'da nastopi tudi v Gročani. Odpel je šest narodnih pesmi pod vodstvom dr. Z. Hareja. Nato sta nastopila ansambel Kondor in Trio, ki sta dobro uro zabavala številne 'poslušalce. Nastopilo je tudi nekaj solistov s harmoniko, ki so gojenci glasbene šole Slomškovega doma. Glasbenemu nastopu je sledila pogostitev nastopajočih v veseli di-užbi vaščanov. Dva harmonikarja Ivo Radovič in Rudi iz -Frebenega sta ves čas pogostitve nudila vsem prisotnim veselo razpoloženje. Slišali smo, da so bili nastopajoči veseli lepega sprejema in da se bodo še povrnili v našo odmaknjeno, a -prijazno vas. Naj le pridejo, da bodo veseli mlajši in starejši! DAROVI Za novo poslopje Zavoda sv. Družine daruje Ančka Božič 20.000 lir. Za nagrobni spomenik msgr. J. Ukmarja je bilo doslej nabranih 870.000 lir. Družina Brešan daruje za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 5.000 lir. Družina Vetrih daruje za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 5.000 lir. V počastitev pok. Jožeta Kocijana: sedem oseb iz bazoviške župnije daruje 43.000 za prizidek bogoslovne fakultete v Ljubljani. Z. M. iz Gorice daruje po 15.000 lir za Alojzijevišče in sklad Katoliškega glasa. Za misijone: N. N., Gorica, 3.000 lir. ★ ★ ANSAMBEL »LOJZETA HLEDETA« IZ ŠTEVERJANA vošči vsem poslušalcem narodno zabavne glasbe vesel božič in sreče polno novo leto. Ledene rože Zima se je prikazala v deželi. Kadar se človek zjutraj prebudi, ga na okenskih steklih pozdravijo ledene rože. Prinašajo mu prvi jutranji pozdrav. Ta je pač leden, kakor so rože ledene. Zato naj nihče ne zameri, če bodo tudi rože, ki so se meni nabrale in se mi nabirajo, večkrat ledene. Morda bodo koga stresle in ga pripravile k razmišljanju. I. V zadnji številki je KG poročal o zadevi kateheta g. M. Komjanca na trgovski šoli in pokazal, kako so se njegovega primera poslužili levičarji in ga izrabili. Ta instru-mentalizacija se nadaljuje, najbrž zato, da bi kdo o njej ne dvomil. Tako so levičarji izdali poseben letak in ga obesili tudi na razglasni deski na trgovski šoli. Nato je komunistični svctovalec Menichino (član KPI) zadevo odstranitve kateheta g■ Komjanca iznesel pred pokrajinski svet na seji v soboto 18. decembra ter zahteval, naj se predsednik C.hienta-roli (DC) zavzame za kateheta pred šolskim skrbnikom. Predsednik je baje obljubil, da bo to napravil. Če se bo to zanimanje za g. Komjanca tako nadaljevalo, bomo lepega dne brali v »Primorskem dnevniku«, da se je zavzel za zadevo poslanec Albin Škerk (KPI) in vložil interpelacijo na ministra v parlamentu. Tako bi ta edinstveni primer v zgodovini demokratične Italije, da se komunistična partija uradno zavzema za nekega kateheta, postal narodni problem. Morda pa še to učakamo! Tako daleč torej sega instrumentalizi-ranje in politično izrabljanje nekega neljubega incidenta na slovenski šoli, ker to služi tovarišem za njihove cilje, ki o njih govori že vsa Gorica. Vsaj nekoliko bolj naj bi prikrivali svoje namene, če hočejo izriniti iz šole dosedanjo ravnateljico in jo nadomestiti s svojo kandidatko. (r+r) KONEC VOJNE med Indijo in Pakistanom Vojaški spopad, ki se je pričel 3. decembra med Indijo in Pakistanom, se je zaključil 17. decembra s premirjem, ki sta ga sprejeli obe vojskujoči se strani. Premirju je botrovala indijska zmaga v Vzh. Pakistanu. Indijske čete so po štirinajstdnevnih bojih prisilile pakistanske enote, 47.000 vojakov po številu, da so se brezpogojno vdale. Indija je imela v vsem vojnem obdobja 2.307 mrtvih, 6.163 ranjenih in 2.163 pogrešanih. Pakistan svojih izgub še ni javil. Gotovo pa so bile tudi visoke. Pakistanski poraz je že rodil svoje posledice: general Jahja Kan, vojaški diktator obeh Pakista-nov, je že odstopil. Prav on je državo s svojo trmoglavostjo pripeljal do zloma: ko je videl, da se je v Vzhodnem Pakistanu, ki se sedaj Imenuje Bangla deš, ogromna večina prebivalcev Izrekla za samostojnost, je hotel to voljo ljudstva zatreti s surovo vojaško silo. Indija je tako uspela, da z vojaško intervencijo pomaga volji vzhodnopakistan-skega prebivalstva do samostojnosti. Pri tem ji je odločilno stala ob strani Sovjetska zveza, ki je s svojimi »veti« v Varnostnem svetu OZN pripomogla, da ni bil sprejet noben sklep, ki bi bil primora! Indijo k prekinitvi sovražnosti. Sev. Amerika pa je spet pokazala, da ne zna brati znamenja časov. Bila je trdno na strani Zahodnega Pakistana, ne meneč se za dejstvo, da si vzhodnopakistansko ljudstvo želi samostojnosti. Tako se je znašla na isti črti kot Maova Kitajska, ki je z grozečimi besedami podpirala pakistanske zatiralce Bangla deša. Indijske čete bodo v novi državi ostale, dokler se uprava ne organizira in oblast ne utrdi. Gotovo bo še prišlo do raznih izbruhov maščevanja med prebivalstvom, ki jih bo težko preprečiti, saj so se zgodili pred zmago indijskih čet množični pokoli s strani pakistanske vojske in njih domačinskih sodelavcev. Samo v Daki je našlo množični grob 125 najbolj odličnih bengalskih razumnikov, ki so bili seveda pristaši nove države. Predstavniki Bangla deša si sedaj prizadevajo, da bi zahodno-pakistanske oblasti čimprej spustile na svobodo voditelja vzhodnih Bengalcev Mudžiburja Rahmana, kr ga imajo že od letošnjega marca zaprtega, ker se je izrekel za samostojnost Vzhodnega Pakistana. OBVESTILA Važnejše radijske oddaje za božične praznike Na božično vigilijo ob 21. uri: Zvonovi naših cerkva oznanjajo sveti večer. Ta oddaja se ponovi na praznik sv. Treh kraljev ob 15.30. Na božič: Ob '15.30 bo na sporedu enodejanka »Naš božič« v beneškoslovensikam narečju. Izvajajo člani prosvetnega društva »Rečan« iz Ljes. Ob 19.10: Pod zvonom cerkve sv. Ivana v Gorici. Oddaja se ponovi v četrtek 30. decembra ob 12.10. SKUPNO TRŽAŠKO-GORIŠKO romanje bo letos od ponedeljka 3. julija do petka 7, julija. Naš cilj bo božjepotna cerkev v Maria Zellu, Dunaj, ob povratku Sv. Hema na Koroškem. Na Tržaškem vpisujejo duhovniki po župnijah, na Goriškem pa sprejema prijave uprava Katoliškega glasa. Goriške romarje vodi g. Jože Jurak. Natančne podatke in začetek vpisovanja bomo kmalu javili. Orgelski koncert prof. Huberta Berganta bo, kakor javljeno, v nedeljo 26. decembra v Trstu v cerkvi brezmadežnega Srca Marijinega, ul. Anastasio ob 17. uri. Kino dvorana Bazovica naznanja svojim obiskovalcem, da bo predvajan v nedeljo 26. decambra zabavni film »V soncu« in 2. januarja »Velike počitnice« (dve uri smeha). Na praznik sv. Treh kraljev bo nastopil v kino dvorani Tržaški oktet, k.i je odlično -pel pred kratkim v Kulturnem domu v Trstu in ga nestrpno čakamo v Bazovici. Obenem vošči vse dobro za božič .in v novem letu. Knjiga dr. Truhlarja v italijanščini. Na italijanskem knjižnem trgu se je pojavila knjiga našega rojaka p. Vladimiira Truhlarja »Concettl fondamentaM della teologia spirituaie« (Osnovni pojmi duhovne teologije). To je že deveta Truhllarjeva knjiga, ki je izšla v itaEjanskem jeziku. NOVOLETNA ŠTEVILKA našega Usta bo zaradi praznika novega leta, ki pade letos na soboto, izšla en dan prej kot običajno, to se pravi namesto v četrtek 30. t. m. že v sredo 29. decembra. Paeina-cija bo v torek 28. decembra. Ker pride praznik sv. Treh kraljev 6. januarja tudi na četrtek, bo tudi naslednji teden naš časopis izšel v sredo, paginaclja pa bo v torek 4. januarja. Prosimo dopisnike in oglaševalce, da to spremembo upoštevajo. Š P # R T a ženo sliko Rozmanovega dela od 31. julija 1930, ko je prevzel vodstvo ljubljanske škofije do pomladi 1941. Vendar poseže avtor tudi večkrat preko tega Okvira v čas druge svetovne vojne in še preko nje prav do Rožmanove smrti. Knjiga je razdeljena na pet poglavij. V prvem je govora o njegovem dušnopastir-skem delu predvsem glede na vernike to laike. Tako spoznamo njegovo gorečnost, ki jo je razkrival rna birmovanjih, v šoli, v cerkvi, v spovednici, na prižnici to še marsikje drugod. Drugo poglavje prikaže škofa Rožmana v odnosu do podrejene duhovščine, pa tudi do nadrejene hierarhije, do Sv. sedeža in papeža. Tretje poglavje 'je posvečeno (»velikim, delom« škofa Rožmana. Ta dela so bila izključno duhovnega značaja in se jim je posvetil z vsem žarom svotje duše. Sem spadajo Katoliška akcija, Marijine kongregacije, Fantovski odseki in Dekliški krožki, skrb za izseljenstvo, misijoni, liturgična obnova, skrb za katoliški .tisk to škofijska sinoda lata 1940, V četrtem poglavju spoznamo Ražmana v zvezi »z velikimi dogodki« tistih časov, ki je vanje prav on odločilno posegal ali pri njiih vsaj odločno sodeloval, npr. 1900-letnica odrešenja, jugoslovanski evharistični kongres in mednarodni kongres Kristusa Kralja, SOO-letnica stiškega samostana, da omenimo- samo nekatere. V petam poglavju pa nam avtor pokaže Rožmana v njegovem zasebnem življenju. To poglavje je posebno važno, ker iz njega spoznamo psihološko-moralne značilnosti njegovega značaja in lažje doumemo njegovo ravnanje to njegove odločitve. Škoif Rožman ni bil politik, vedno mu je šlo le za versko to duhovno obnovo svojega ljudstva. Predvsem pod tem vidikom je odklonil komunizem. Dogodki mu danes dajejo' prav. Iz vseh poglavij se odraža veliki zgodovin siki pomen škofa Rožmana za slovenski narod, čeprav se je po svoji naravi itežko odločal in je težko rekel ne, se je ob komunistični revoluciji odločil brez vsakega oklevanja in spregovoril svoj jasni in odločni: Ne! Storil je ito zavestno, z vsem čutom odgovornosti, zavedajoč se svojega škofovskega poslanstva in računajoč na težke posledice, ki jih bo ta odločitev prinesla tudi njemu osebno. Način avtorjevega pripovedovanja je zelo prijeten, živahen in privlačen,. Jezik je jasen, lep in preprost, vsakomur razumljiv. Žaleli bi le, da bi dr. Kolarič s pisanjem nadaljeval in delo kljub slabotne-mu zdravju dokončal. In naša dolžnost ob vsem tem? V prvi vrsti bi si morali knjigo nabaviti in jo prebrati, seznaniti z njo našo mladino to ji pomagati, da pride v vsako zavedno krščansko družino ter v vsako knjižnico. Ob branju iknjige bomo bolje doumeli polpretekle dogodke in tudi bolje razumeli, zakaj je sedaj v domovini tako kot je. —ej Širite »Katoliški glas" Škofje zapuščajo svoje palače Zadnije čase sta spet dva škofa zapustila škofijsko palačo to se naselila v bolj skromnih prostorih. To se je zgodilo v mestu Ovtiedo v Španiji, kjer se je nadškof s pomožnim škofom preselil v dom duhovnikov, v škofijski palači pa so ostali samo škofijski uradi. To je že četrti primer za Španijo. Drugi primer pa je Sao Paulo v Braziliji. Nadškof se je preselil v najrevnejši, predel mesta. Na zemljišču okrog nadškofijske palače pa bodo zgradili 280 stanovanj za družine brez strehe. Nadškof je tudi izdelal načrt za boljšo porabo cerkvenega imetja. V nedeljo 2. januarja ob 15. uri priredi Zveza slovenske katoliške prosvete v goriški stolnici Mn tem VSI PRISRČNO VABLJENI! TRGOVINA ČEVLJEV And. COTAR G O R I C A - UL. RASTELLO 34 - TEL. 36-67 •k SLOVENSKO LJUDSKO GIBANJE V TRSTU, GORICI IN KANALSKI DOLINI želi vsem svojim članom in somišljenikom prijetne božične praznike ter uspešno novo leto 1972, v katerem naj bi prišlo do polnega uveljavljenja pravic naše narodne skupnosti na Tržar škem, Goriškem, v Slovenski Benečiji ter v Kanalski dolini. ★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse sobrate in vse rojake — naročnike in prijatelje katoliškega tiska. ★ SVET SLOVENSKE SKUPNOSTI NA TRŽAŠKEM želi svojim somišljenikom, podpornikom in vsem rojakom, ki ji stojijo zvesto ob strani, vesel božič in na uspehih bogato leto 1972. ZVEZA SLOVENSKE PROSVETE V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi blaboslovljen božič in uspešno novo leto 1972. ★ MARIJINA DRUŽBA MARIJE MILOSTLJIVE v ulici Risorta 3, Trst vošči svojemu voditelju, članicam, sestram v Domu ter vsem, ki so jo spremljali z molitvijo in darovi, milosti polne praznike ter z Bogom začeto novo leto. ir SVETOIVANSKA MARIJINA DRUŽBA V TRSTU in odbor Marijinega doma voščita vsem dobrotnikom vesel božič in srečno novo leto. ic SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU želi vsem članicam, dobrotnikom in podpirancem srečne božične praznike. ★ SLOVENSKE SKAVTINJE IZ TRSTA IN OKOLICE pozdravljajo vse, ki z razumevanjem in simpatijo spremljajo njih delovanje ter jim želijo krščansko doživete božične praznike ter blagoslovljeno novo leto. ★ ŠOLSKE SESTRE, PROVINCIALNI DOM V TRSTU, ul. delle Docce 34 želijo vsem, ki ta dom podpirajo, v njem živijo ali ga obiskujejo, blagoslovljene praznike in srečno novo leto. ★ VODSTVO SLOVENSKIH TRŽAŠKIH SKAVTOV vošči vesel in blagoslovljen božič ter srečno novo leto. ★ SVETOIVANSKI MARIJIN DOM V TRSTU vošči vsem, ki ga obiskujejo in gmotno podpirajo, blagoslovljene praznike in uspešno novo leto. ★ FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH vošči blagoslovljene praznike in srečno novo leto vsem rojakom od blizu in daleč. ★ MARIJANIŠČE NA OPČINAH, predstojniki in gojenci se ob svetih božičnih praznikih hvaležno spominjajo svojih številnih dobrotnikov; vsem želijo vso srečo božične noči, v novem letu pa naj jih spremlja božji blagoslov. ★ KNJIŽICE želijo svojim številnim bralcem in vsem prijateljem verskega tiska vso srečo in božji blagoslov za božične in novoletne praznike. Tej želji se pridružuje tudi uprava Marijanskega koledarja 1972 v Ljubljani na Rakovniku. ★ CERKVENI PEVSKI ZBOR SLOMŠEK IZ BAZOVICE se zahvaljuje gročan-skim pevkam za pomoč pri nastopu na reviji cerkvenih pevskih zborov, vsem Gročancem za leip sprejem ob glasbenem večeru v srenjski hiši v Gročani ter jim izreka vesela božična in novoletna voščila. ★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vošči vesel božič in srečno novo leto vsem prijateljem in številnim dobrotnikom, ki dobrohotno spremljajo njegovo delovanje in ga podpirajo. Obenem Izraža željo, da bi se v novem letu v večjem številu in pogosteje v njem zbirali, duhovno bogateli in se udeleževali zdrave zabave. ★ UKMARJEV DOM V SKEDNJU želi vsem svojim obiskovalcem, podpornikom In somišljenikom krščansko doživete praznike v smislu smernic pok. dr. Ukmarja in božji blagoslov v letu 1972. ★ ZVEZA TRŽAŠKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vošči vsem pevkam in pevcem vesel božič in srečno novo leto. ★ SLOVENSKO KARITATIVNO DRUŠTVO (SLOKAD) se ob bližajočih božičnih praznikih spominja vseh svojih dobrotnikov in zlasti tistih požrtvovalnih oseb, ki se žrtvujejo v poletnih mescih naši mladini v blagor. Vošči vsem in še posebno otrokom, ki so letos preživeli počitnice v Dragi, vse dobro v novem letu. ★ ★ SLOMŠKOVIM CASTILCEM, sodelavcem doma, v zamejstvu in v zdomstvu ter vsem, ki gmotno podpirajo zadevo beatifikacije škofa A. M. Slomška — posebno bolnikom in v stiski živečim — želi blagoslovljen božič, srečno in zdravja polno novo leto 1972 na priprošnjo božjega služabnika Slomška msgr. dr. F. H. Šegula, postulator svetniškega postopka v Rimu. ★ ODBOR »KATOLIŠKEGA DOMA« V GORICI vošči blagoslovljene božične praznike in uspešno ter zdravja polno novo leto vsem svojim dobrotnikom, sodelavcem in prijateljem tu in po svetu. Obenem se jim zahvaljuje za dosedanjo pomoč v upanju, da bodo še naprej podpirali to našo osrednjo ustanovo. ★ CERKVENI PEVSKI ZBOR V PODGO-RI ter vsi, ki se tam udejstvujejo na prosvetno-kul turnem področju, pozdravljajo svoje rojake ob praznikih Gospodovega rojstva in jih želijo uspešno novo leto. ★ PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« vošči svojim članom, somišljenikom In obiskovalcem predstav v župnijskem domu polnost božične radosti in božje varstvo v novem letu. ★ SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE V GORICI vošči vsem dobrotnikom, sedanjim in bivšim gojencem in njihovim staršem blagoslovljene praznike in srečno novo leto. ★ MARIJINA DRUŽBA V GORICI pozdravlja vse članice tu in po svetu ter vošči njim in njihovim družinam mir in božji blagoslov v novem letu. ★ GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vošči vsem svojim bralcem, tu in po svetu, blagoslovljen božič in sreče polno novo leto. ★ APOSTOLSTVO MOLITVE V GORICI vošči svoji po vsem svetu razširjeni družini obilo božjega veselja in miru. ★ III. RED SV. FRANČIŠKA V GORICI vošči vsem udom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. ★ SKPD »M. FILEJ« - GORICA želi vsem prijateljskim društvom na Goriškem, Tržaškem in Koroškem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 1972. ir SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO (SKAD) V GORICI želi vesele božične praznike in srečno novo leto kolegom in vsem zamejskim Slovencem. ★ SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI želijo vsem slovenskim skavtom v zamejstvu in po svetu vesel božič In napredka polno leto 1972. ★ MOŠKI PEVSKI ZBOR »M. FILEJ« IN MEŠANI PEVSKI ZBOR »L. BRATUŽ« IZ GORICE voščita vsem prijateljskim zborom na Goriškem, Tržaškem in Koroškem vesel božič in uspehov polno novo leto. ★ SKPD »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA vošči vsem članom, prijateljem in znancem doma in po svetu vesele božične praznike in srečno novo leto 1972. ★ KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »HRAST« IZ DOBERDOBA želi ob praznikih Gospodovega rojstva vsem članom in prijateljem krščansko preživete praznike in božje varstvo v letu 1972. ★ ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA želi vsem članom, prijateljem in dobrotnikom blagoslovljene praznike in uspehov polno novo leto. ★ KMEČKO DELAVSKA ZVEZA V ŠTE-VERJANU pozdravlja vse svoje člane ob božičnih praznikih in jim želi uspešno novo leto. RADIO TRST A Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15. 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 26. dec. 1971 do 1. jan. 1972 Nedelja: 8.05 Slovensikd motivi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za orgle. 11.15 M. Peterlin: »Deklica pod božičnim dreveščkom«. Mladinska igra. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera lil naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 15-.45 Miniaturni koncant. 16.30 šport in glasba. 17.30 »Zvonovi«. Dram. zgodba. 18.50 Dunajski motivi. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Slavini dirigenti. 18.50 Italian Jazz Quartet. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Zbor »Zardini« dz Pontafla. 20.30 Pesmi brez zatona. 21.00 Kulturni odmevi. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni konceirt. 18.55 Veliki mojstri jazza. 19.10 Pesniški sveit S. Kosovela. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Nemške ljudske pesmi. 20.30 Bugamelli: »Vodnjak«, opera. 21.25 Melodične popevke. Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Harmonikar Fromtiere in njegov oktet. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Breda šček«. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Fantje izpod Grmade pojejo božične pesmi. 20.30 Simfonični koncert. četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Na elektronske orgle igra Gregor. 12.10 Pod zvonom cerkve sv. Ivana v Gorici. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 19.45 Zbor regensburške stolnice. 20.30 J. Pelaez: »Slepčeva romanca«. Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušalkami. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni sdovanski skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti (13) Kolede s tržaške okolice. 19.40 Moški vokalni oktet »Gallus« iz Ljubljane. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Lesjakov .kvartet. 21.00-24.00 Velik Silvestrov ples. Sobota: 9.05 Slovenski motivi. 8.30 Z glasbo v novo leto. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Letni časi in mesci v poeziji. 11.15 Z. Saksida: »Življenje, najlepši dar«. Mlad. rad. igra. 11.35 Božični motivi. 12.00 Operne uverture. 15.30 Izbor pomembnih sporedov leta 1971. 16.30 Popoldanski ples. 17.20 Za mlade poslušavee. 18.15 Simi. koncert. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Protagonisti popevke. 19.40 Zbor »E. Adamič« ‘iz Ljubljane. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 »Klikiklak«, radijska revija. Ob praznikih miru, ljubezni in dobrote želi TRŽAŠKA KREDITNA BANKA vsej« rojakom tu, v domovini in zamejstvu obilje notranjega zadovoljstva in jih vabi, da se z zaupanjem poslužujejo njenega poslovanja Vsem svojim gostom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto 1972! Hotel BLED m Hotel DANIELA Roma - Rim, ul. S. Croce in Gerusalemme 40 Lastnik: VINKO LEVSTIK URARNA IN ZLATARNA Vižintin Jožef G O R I C A - UL. MONACHE 9 TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA- CORSO VERDI 78 - TEL. 25-17 TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM IN SANITARNIM MATERIALOM GORICA - UL. MATTIOLI 11 - TEL. 32-71 Tvrdka Prinčič Ivan KRM IN (CORMONS) - TEL. 61-21 TOVARNA POHIŠTVA IN TRGOVINA Z LESOM vošči vsem svojim cenjenim potrošnikom dobaviteljem, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto NAJVEČJA IZBIRA ZENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL ČKonfekctja Moncaro iiiiiiiMHiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii GORICA ■ Corso Verdi, 117 Ugodna zamenjava, cene zmerne, prvovrstna kakovost blaga, najmodernejši izdelki Obiščite nas, ne bo Vam žal! ičSJKis BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJAVA VSEH TUJIH VALUT TRST Brzojavni naslov: Bankred UL. F. FILZI št. 10 Tel. 38-101 — 38-045 Za božič in novo leto 1972 čestitajo in pozdravljajo: PEKARNA - SLAŠČIČARNA VIATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja, dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA jel. 26-45 Ticozzi Federico TVRDKA TERPŠN IMPORT - E X PO RT Bogata zaloga kmetijskih strojev Duca d’Aosta 42 - Tel. 87-218 GORICA Kmečka banka GORICA, - ul. Morelli 14 - tel. 2206 Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje) TVRDKA Košič Benedikt lllllllllllillllNIIIIIIIIIimillllNIHIIINIIMIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllNIIIfllllllllMIIII V obnovljenih prostorih v pritličju in v prvem nadstropju dobite zelo veliko izbiro vseh vrst obutev. Tel. 5162 GORICA Ul. Rastello 1 TRGOVINA A. Pertot TRST ul. Ginnastica 22 - tel. 795998 želi svojini cenjenim odjemalcem v srčnem miru in polnem zdravju preživete praznike Gospodovega rojstva TVRDKA UVOZ - IZVOZ Velika zaloga nafte, gazolija za centralno kurjavo ter kerozena GORICA, ul. Lantieri 5 - tel. 2527 MOŠA, ul. Isonzo 9/b POSLOVALNICA TRAKTORJEV »FORD« IN KOSILNIC »BCS« GORICA, tel. 23-02 Piazza della Vittoria 6 (Travnik) TRGOVINA z jestvinami in z vsemi kmetijskimi potrebščinami I Bukovje 6 - Tel. 81-108 ŠTEVERJAN ★ Kerže HIŠNE IN KUHINJSKE POTREBŠČINE Trg S. Giovamil 1 Tel. 35-019 TRST URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ Ul. Carducci 49 - tel. 56-57 TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM OSKAR KOVIC PEC 20 Tel. 88016 GORICA TVRDKA (j4nton— CKoreti— IZDELAVA STEKLA Podružnici: Glavna trgovina : Corso Italia 42 in ul. Bellinzona 5 Ul. Carducci 6 GORICA tel. 22-34 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi GOSTILNA »PRI MIRKOTU« SOVODNJE OB SOCI DROGERIJA 1 VIDA GORICA - ul. Seminario 10 - tel. 28-87 Elia Cuk Kolesa, motorna kolesa, radi jski sprejemniki, šivalni stroji, pritikline GORICA, Trg Cavour 9 Tel. 35-36 TRGOVINA Al SETTE MAMI iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimim (PRI SEDMERIH PALČKIH) V ulici IX Agosto 2/D - tel. 35-54 BOGATA IZBIRA OTROŠKE KONFEKCIJE OTROŠKI ARTIKLI IN NAJMODERNEJŠE OTROŠKO POHIŠTVO TRGOVINA »AGRARIA« (Pri Darkotu) GORICA Ul. Carducci 45 Klobnčarna LEBAN Velika izbira moških in otroških klobukov znamke »Banbisio« in »Panizza« tar čepic in dežnikov Ul. Rastello 54 GORICA Mm BUHIH E6UlCA - Biva Piauulta 18 - Tel. 26.76 OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k tem« dodati 8% davek za registrski urad. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo