Uslužnostne službe v podjetjih
Podjetje tekstilne industrije »Pobjeda« v Zagrebu je organiziralo na predlog svo-je sindikal-ne o.rgr»nizacije mehanizirano prnlnico perila. Osnovna sredstva je pod-jeije kupilo iz sredstev za samostojno raz-polaganje, prav tak» plačuje tudj <>bresti 7,u ta osnovna srt-dstva, amortizac:jo in rcžijske stroške. VokviTu pralnice dclujetH tiidi Mkalnica perila in krpalnira, tako rla perilo hkrati tudi krpajo vn uporabljajo v ta namen odpadke iz tovarne.
Pralnica zaračunava za zdaj članom ko lcktiva usluge po 45 din od kilograma. kar je ninofro ccneje, kakor so običajoo cene v  mestu.
Ker sc pralnice ne poslužtijcjo vsi de-lavci iz tovarne, njena zrnofrljivost ni iz-koriščena. Zato se pogajajo, da bi pralnica skrbela tudi za delavce iz soscdne tekstil-ne tovarne >Jadran«, ki ninia dovolj sred-stev. Ni še sklenjeno. ali bodo dclavci iz »Jadrana« plačevali enako reno (45 din zn kg), aii pa bodo morali. ker plačuje ko-lektiv -»Pobjcde« vse druge stroške, plače-vati nekaj več. pri čemcr bi znašala razli-ka v ceni največ 5 din 7.a kg. Kolikor se b<> pokazala potreba. bi lahko prainica opravljala nslujre tudi drugim sosednim podjetiein in bi v tem primeru lahko uved-la  tudi  drugo izmeno.
RazPn pralnicc je v p<Kljetju jPobjedat todi   restavracija  drnžbene prehrane,  kjer
prav tako plačuje vse stroške razen za hrano kolektiv. Restavracija ima dejansko značaj servisne knhinjc, ker nosijo dclav-oi v \W'ini primerov hra.no domov. Kosilo, ki je sostavljeno iz več jedi (jnlia, prikulia z mesom ali brez njega. solata ali močnata jcd). stane 60 din. Stroške za hrano restav-racija Iahko plača, ker stan« obrok vrasih "0, a včasih pa tndi ma/nj kakor 60 (50, 40 in celo tudi 50, kar je odvisno od vTste jedi in cen na trgii).
Čeprav je bil z ustanovitvijo sralnice in restavracijc polo/.aj številnih delavcev ze-1o olajšain. je zanitnivo, da so v tPobjedi« mnenja, da nstanovifev teh služb v pod-jetju ni najboljša rešitev. To zalo, ker sta-nujejo mnogi d^lavci daleč in jkn je za-radi slabih prometnih zvez precej težavno nositi recimo deset kilograniov periia v pralnioo in s.pet domf>v. Po drugi strani se problfm Iažjt?a prchranjevanja družine z iemanjem obroka v restavraciji podjetja rešuje samo delno. Če zaposlena žen^ka — gospodinja nosi hran« domov. se hrana ohladi in jo je trcba nosreti iE navadno tudi s čim dopolniti, Kolikor pa je t re-stavraciji, mora doma kuhati za druffi' čla-ne svoje družine.
Zato rnislijo. da bi bila. vsaj kar *? tire zaposlenih žensk-sospodinj, mm>Ko boljša rešitev. če bi ofostajale take službe v km-ju stanovanja.                                B. Š.