štev. 5. V Ljubljani, v sredo 2. februarja 1916. Leto III. Slavna zmaga naše vojske na Lovčenu: Naša fotografična slika kaže prav izborno neko pozicijo naše artiljerije v redkem gozdu; topničarji imajo z opazovalci telefonsko|zvezOi Soča voda... Soča voda je šumela, mesec je na nebu s'jal, ti pri oknu si slonela, ko sem jaz slovo jemal. Drug'mu dala si desnico, ga ljubila presrčno, men' pa dala si levico, pa še to tako hladno. V srcu mi je vedno huje, znance vse zapustil bom, daleč grem v kraje tuje, več nazaj prišel ne bom. ,,Kaj očitaš, fantič mili, da za druge jaz gorim, tebe vedno sem ljubila, tvoja bom, dokler živim. Saj ljubezen naju veže, čez doline in gore, če oko te ne doseže, pa doseže te srce"! Soča voda je šumela, mesec je na nebu s'jal, ti pri oknu si slonela, jaz sem pa slovo jemal. H, v. Gerbič: Hasan Curie, policaj. Brr, kako je brila burja! Posamezne sne-ženke so rezale kot projektih nočni zrak. Hasan Čurič, občinski policist, se je tesneje zavil v svojo bundo, pomaknil ahmedijo^) turbana nižje na čelo, potem pa je trdo stopal po ledenem snegu, ki mu ga je veter včasih v celih oblakih buhal v obraz, proti hambaru^), da izvrši svojo inšpekcijo ter vbode ključ v kontrolno uro. >Allah il Allah», je mrmral med zobmi, »lepo je biti občinski činovnik'), posebno še tak, kakršen sem jaz ; dobra služba, 350 banki*), lepa uniforma im meč ob ledju. Hm, in ugled pri ljudeh ! Kako me vsi spoštljivo pozdravljajo. — Allah imanet'^), Haso ! Tako, tako, prijateljčki, kar pozdravljajte oboroženega občinskega činovnika; saj me pa zato serpa, ki je ovita olcoli fesa ter tvori turban. žitnica, navadno last občin ali pa kake zadruge, uradnik. *) goldinarji. Bog pomozi. pred desetimi leti niste, ko sem bil samo Hasan Čurič. — A sedaj: efendija Hasan Čurič, občinski činovnik! To je gospod, tega se mora pozdravljati . . .« Hasan seje nehote zravnal in izbočil prsi, a kmalu je zlezel zopet skupaj, ker mu je mraz pretresal kosti. »Eh, samo da bi ne bilo nočne službe, posebno ne takrat, ko džehena^) spusti vse svoje demone na zemljo. Hu! danes je posebno hudo! Med tem samogovorom je prišel Hasan do hambara. Vestno je preiskal vsa vrata, če so dobro zaklenjena, obšel stavbo, vbodel svoj ključ v kontrolno uro, potem pa je krenil^ nazaj proti mestecu. Še deset korakov od prve hiše je stopal Hasan s trdnim službenim korakom, potem pa je izginil za plotom Gjurovega hana ter vstopil skozi zadnje vrata: »Čašica rakije se bo pač prilegla v tem pasjem vremenu! Saj Mohamed ni prepovedal rakije, ampak samo >) pekel. vino, in videl me tudi ne bo nihče, da pijem v službi. — Gjuro? — Gjuro pa molči kot grob!« »Hej, Gjuro! Brzo piplič')!« »O Haso! kam pa se mudi, saj je zunaj mraz. Daj, daj, še en piplič, prileglo se ti bo, ubožec. Hu, v takem vremenu hoditi okolu«. »Ej, Gjuro! Ne gre, ne gre, v službi sem. Saj veš, kaj je činovnik! Skrbi za vse, da lahko mirno počivajo, sam na se pa se ne smeš ozirati. Ej, tako ti je! — In potem, če bi me kdo videl! Saj veš, služba je služba!« »Eh, sinko, kar privošči si ga«, in Gjuro je že nalival. »Tu te ne vidi nihče, rakija je dobra in — zastonj!« In Hasan je pil in se krepčal, saj je bil na varnem — Gjuro je poštenjak. Zato pa včasih zamiži oko postave, kadar je malo preveč živo v kavarni. — — — -— — — Vihar je tulil in razsajal krog oglov koč. Kopičil je sneg v cele barikade na čaršiji^) pred dučani') nožarjev, nasprotno paje gladko pometal veliko cesto in trg pred konakom*). No vihar ima tudi svoje muhe in dela kar se mu zljubi, saj nima nikakega gospodarja nad seboj, ki bi ga mogel krotiti z železno pestjo. Res, strašno vreme je bilo nocoj. Prav tako kot je rekel Haso, da je džehena nocoj spustila vse svoje najhudobnejše demone. Niti čarovnicam bi se ne ljubilo danes črez prag. Zato ni čudo, da se gostom z Ma-tove gostilne danes ni ljubilo domov. Veselo jo bilo in rakijo so pili kar po litrih. Najveselejši v družbi pa je bil Husuf Begonja, silen in krasen junak v gostilni, a slab delavec v hambaru. Pa kaj zato, saj ima še stari denar, in kadar ga stari noče več dati, je še ujec Hasan Čurič, občinski činovnik, tukaj, ki rad posodi par bank, če se človek pokloni njegovem dostojanstvu. — Rakija je vedno bol vrela Husufu po glavi. Tu pa tam so nastajali mali prepirčki, a Husuf jih je znal hitro udušiti: »Hej momci, pijte, pijte, kaj bi se sva-dili. Le po njej, po rakiji, dokler jo imate! Danes plačuje Huso! Bujrum*), bujrum ? ') steklena posoda odgovarjajoč približno naši šestnajstinki. ^) trg ali pa široka ulica, kjer se nahajajo vse trgovine in delavnice enega kr;ija. ') prodajalna. *) konak pomeni prvotno palačo v prenesenem smislu vsako poslopje, kjer so javni uradi, izvolite, ponujeno je. Z laške fronte: Trenska kolona z živili in streljivom na maršu k našim četam v Dolomitih. Kakšno je bilo črnogorsko bojišče: Kraško hribovje okoli Beran. Mate kar nosi na mizo, da bo mir!« In res, mir je vsakokrat takoj nastal na te besede. Ej Husuf je dobro poznal svoje ljudi. Naenkrat pa je vrag posejal svoje seme sredi družbe. Brez vsakega povoda je nastal kreg, in Husuf je bil v sredi med pretepači. Toda to pot ni miril, marveč so padale njegove železne pesti kot bati po glavah njegovih nasprotnikov. Krik in hrup, ki je spremljal to junaško borbo, se je vzlic raz-sajanju viharja razlegal daleč tja po čaršiji. Mate je zbegano letal od enega k drugemu, da pomiri svoje goste, a vse zaman, kvečjemu da je tudi dobil par gorkih. Zdajci pa je butnila burja v sobo, snežinke so v celem oblaku zaplesale krog svetilke na stropu. »V imenu zakona^— mir«, je zagrmel močen glas in Hasan Čurič, občinski činovnik, se je pojavil sredi med pretepači. Ugled moža postave je bil res velik, dvignjene pesti so takoj omahnile, pretepači so se plaho stisnili k zidu. Hasan se je zadovoljno nasmehnil, še bolj možko se je razkoračil ter zagrmel: »Domov sedaj! Pozna ura je, gostilna se mora zapreti! Kdor se ustavi, pojde v ječo !< Hasan se je z vso pravico zavedal svoje moči in svojega ugleda, a to pot se je uštel. Husuf, ves potan od pretepa, ni bil nič kaj pri volji, da bi se mu že zdaj razšla družba. Otrl si je potno čelo z razcapanim rokavom, divje je zasukal oči ter zahreščal s hripavim glasom: »Hoho, Haso, iz tega pa nebo nič, tukaj zapovedujem jaz! Kaj misliš, da se te kaj bojim?« in v potrditev svojih besed je zgrabil Hasana za suknjo na prsih ter je grozeče dvignil desnico. »Oho! Hasanu je zavrela kri, ko je videl užaljeno svoje dostojanstvo. »V imenu zakona si uhapšen!« »Kdo? Jaz? je zatulil Husuf, ki se je bliskoma zasukal ter pograbil polu liter rakije, predno mu je mogel kdo zabraniti, se je že posoda razletela ob Hasanovi glavi. Hasan je zarjul kot ranjen medved. Bliskovito je izdrl sabljo iz nožnice in tre-notek pozneje se je valjal Husuf s preklano glavo na umazanih tleh ter grebel s petami po deskah. Parkrat se je še stresel, potem pa se je telo izleknilo in — mrtev je bil. Vse je stalo kot okamenelo, tudi Hasan je prebledel in spodnja ustnica se mu je tresla. Počasi se je sklonil k truplu ter tipal pod srajco, dali srce še bije. — Končano je bilo. Par trenutkov je trajala grobna tišina. Zdajci pa tretrese Hasana po vsem životu, zavest: »Sinko — činovnik si!» Zravnal se je, strogo namršil obrvi ter pogledal resno na okolu. »V imenu zakona, ljudje!« je začel s tihim a odločnim glasom. »Štirje odneso tega le mrtveca takoj v našo občinsko bolnico ter ga polože v prvi sobi, kjer posluje navadno zdravnik, na mizo. Ti, Mitre, pa teči takoj po zdravnika, morda se da vendar še kaj pomagati. Drugi ostanete tukaj, da si napišem vaše imena, — priče boste!* . . . Ko je Hasan izvršil to svojo uradno dolžnost, se je njegova postava še bolj zrav-nalala, strožje so postale poteze njegovega obraza. Visoko je stegnil svojo desnico ter jo pustil pasti z vso silo na svojo levo ramo. prijel je suknjo na levi rami, jo malo stresel potem pa zagolčal z grozečim glasom: »Hasane Čurič! ja te uhapsim v imenu zakona radi umora!« Zasukal se je na peti in možko odkorakal, še vedno se držeč za levo ramo skozi neme poslušalce, ki^jim je njegova »uradna« vestnost mogočno inponirala . . . Četrt ure pozneje je trkal Hasan v ko-naku na vrata ječarja: »Hej Osmane! dvigni se, da odpreš zapor! Pripeljal sem ubojnika!« Osman je. prikrevljal polagoma s svetilko v roki iz svoje sobice. Začudeno se je ozrl na okoli, potem pa vprašujoče uprl oči na Hasana: »Ej, brate, kje ga pa imaš? »Kaj te briga!« je nejevoljno odgovoril Hasan. »Jaz že vem, kaj delam in kaj je prav. Odpri mi ječo in postavi svetilko notri, da morem sestaviti uradno poročilo. Potem pa trdno zapri vrata za menoj. Jutri javi sodniku, da imaš v ječi novega jetnika — Hasana Čuriča.« Osman ga je debelo zijal in ni mogel pojmiti, ko pa je videl Hasanovo nestrpnost, je hitro spolnil njegovo željo. Ko so se vrata za Hasanom zaprla in so ključi zaškripali v ključavnicah, je Osman stresel svojo sivo glavo, potrkal se je na zgubančeno čelo ter mrmral: »Budala, Bismillah, budala!« potem pa je še vedno zmajajoč z glavo odkrevljal v svojo sobico . . . Laški vojni ujetniki na ljubljanskem kolodvoru čakajo po obedu, da jih odpelje vlak dalje. Laški vojni ujetniki na dvorišču ljubljanskega gradu pri jutranjem raportu. Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje.) Opazoval jih je posebno pazljivo. Brez dvoma so bili odtiski desne ženske roke. Za moža je bil odtisk premajhen, za otroka prevelik. Skozi steklo je bilo mogoče cel odtisk prav dobro razločiti. Dr. Martinič je napravil podobo odtiska s stearinskim prahom. Med tem je prišel ključavničar. Zvrat, ki so vodila v stanovanje, je vzel ključavnico, kakor je želel komisar, in jo odprl. Bila je zaprašena in zamazana s starim lepljivim oljem. Tu in tam so se Stran 68 TEDENSKE SLIKE. 5. štev. poznale sveže praske. To je kazalo, da je niso odpirali samo s ključem. Ključavničar je to takoj potrdil. Martinič je ukazal detektivu, naj zavije ključavnico, da jo odnesejo s seboj. Stopi! je zopet k oknu. Morilec je gotovo odpri okno in skozi odprto okno streljal, Pa tako sigurno ni čakal na ugodni trenotek, Na stežaj odprto okno v najhušem mrazu bi zbudilo temu ali onemu, ki je šel mimo, sum, posebno pa stražniku. Storilec je zato najbrž čakal ob zaprtem oknu na pravi trenotek, Martinič je preiskal zamazane šipe in in jih pregledal s povečalom. Na doljnjem robu gorenje notranje šipe je zapazil pet točk, odtiske petih prstov. Pravilni polkrogi nad odtiski so bili sledovi skrbno gojenih noktov, To so bili najbrž odtiski iste roke, ki se je opirala tudi na desko ob oknu. Primerjal je te in one odtiske. Bili so popolnoma enaki. Torej gotovo sledovi ene in iste roke. Fotografičnim potem bo tako mogoče vse natančno dognati, i Torej ženska . . ? Stvar se je sukala na romantično plat. Z goriške fronte: Naš opazovalni zrakoplov, skrit za goriško vasico, predno se dvigne opazovat laške naklepe. Ženska rdeče plavih las, ki nosi v njih drage zaponke in ima majhne roke . . . Šipo je ukazal komisar vzeti iz okvira in previdno zaviti. Zadovoljen s tem, kar je zasledil, je dal stanovanje zapečatiti in se je peljal takoj k profesorju doktorju Trtniku, ki je slovel kot zdravniški mikroskopik. Trtnik se je mudil v svojem laboratoriju. Martinič mu je izročil predmete, ki jih je našel, in prosil za skorajšnje pojasnilo, — Ker zaponko posebno potrebujem za nadaljnje preiskovanje, vas prosim, da bi pregledali najprej lase. Koliko časa bi to trajalo? — Če se jako mudi, lahko naglo napravim. Recimo v eni uri. — Če dovolite, počakam. Dr. Trtnik je preiskoval lase z mikroskopom kake pol ure. Preizkušal jih je tudi v kislinah. Nato je smehljale vstal in odšel v sosednjo sobo. Vrnil se je z glavnikom v roki in preiskoval dalje. Nato se je okrenil proti komisarju. — Srečen slučaj je nanese! tako da Slovenska Podgora ob Soči, ki je med 3. in 4. laško ofenzivo zelo trpela in od koder so bili Lahi odbiti. se vam lahko glede teh las prav natančno izjavim. To so jako pazno gojeni lasje ženske, stare od trideset do petindrideset let. Lasje so prvotno črni, barvani so pa z mazilom, ki se mu pravi „Fleur d' or", Stekleničica stane 40 kron. Dr. Martinič je nad točno izjavo ostrmel in vprašal, kakor bi ne mogeL verjeti: Oprostite, gospod profesor, kako ste prišli do tako določnih zaključkov? — Prav enostavno, gospod komisar. V tvarini, ki tvori mozeg las, opažam več črnih točk, ravnotako so korenine črne. Iz tega sklepam, da dama Še ni stara in da so bili njeni lasje prej črni. Mazilo ^Fleur d' or" mi je pa dobro znano. Torej ni moje sklepanje nič posebno umetnega. Dr. Martinič je še vprašal: — Ali bi mi mogli povedati, kje se izdeluje „Fleur d' or?" — Seveda, izdeluje ga družba Feritsch & Komp. Ni še dolgo tega, kar mi je poslala tvrdka mazilo v pregled. Izjavil sem, da je neškodljivo. Starinska vojaška cerkev v Hallu (Tirolsko) z grobnico nadvojvodinje .Magdalene. štev. 5. TEDENSKE SLIKE. Stran 69. Iz osvojene Srbije: (Zgoraj) Mesto Smederevo — pred njim srbski strelski jarki. — (Spodaj) Slika z ulice osvojenega srbskega mesta Palanka. Dr. Martinič je šel vparfumerijo Feritsch & Komp. Mazilo se je do tedaj še malo prodajalo. Nekaj dam so navedli prodajalci po imenu. Komisar je imena zabeležil. Martinič je premišljal to-le: Če je prišla tuja dama v stanovanje, si je vendar morala poprej vse ogledati. Bila je najbrž večkrat v tisti hiši. Gotovo jo je kdo videl. Ni dolgo vkrepal. Peljal se je zopet nazaj na E>orotejtno cesto. Najprej je povpraševal pri strankah, ki se stanovale v visokem parterju. Izvedel ni ničesar. Le neka služkinja je rekla, da je pričel nekega večera psiček, ki spi v kuhinji. nenadoma lajati. Slišala je šum na hodniku in mislila, da je zunaj berač. Odprla je vrata in videla damo, ki je stekla po stopnicah. Kako je bila oblečena, ne ve več. Spominja pa se, da je imela rdečeplave lase. Po dolgem izpraševanju je dognal komisar, da se je to godilo 9. januarja, torej tri dni pred umorom. Martinič je povprašal dalje v tobakarni in pri vseh strankah. Izvedel ni ničesar. Potem je šel peš k postreščkem na Nikolajevo cesto. Eden izmed njih je rekel, da je vozil 9. januarja damo z rdeče plavimi lasmi. Kar je pravil, je bilo sumljivo. Peljal jo je do hiše na Jakopovom nabrežju štev. 64 Tam ga je bogato plačala. — Mislil sem, je pravil izvožček, da stanuje tam, pa ko sem zavil mimo ogla v drugo ulico, sem videl, da je sedla v Francljevo kočijo. Dr. Martinič si je zapisal številko iz-voščka in šel na Jakopovo nabrežje. Pod hišo štev. 64 je bil prehod na Leopoldovo ulico. Izvoščka Francelja je kmalu našel. Izvedel je, da je rekla neznana dama, naj jo pelje v Prečno ulico. Med potjo pa je ukazala ustaviti. Pred Elizabetinim mostom je izstopila. Od tu dalje ni bilo o neznani dami ne duha ne sluha. Dr. Martinič je ves teden neprestano delal. Vse tiste, s katerimi je govoril na Dorotejini cesti in v okolici, je pozval' na policijo in izjave protokoliral. Strokovnjaki so preiskali najdene stvari. Njihove izjave so komisarjeve slutnje potrjevale. Odtisk prstov in roke so fotografirali in povečali. Sklepali so na žensko desno roko, ki je imela nohte prirezane ob straneh v špico. Morala je biti majhna in skrbno gojena roka. Z izjavami strokovnjakov si torej dr. Martinič ni posebno pomagal. Dognalo se je le, da so opazili v kraju, kjer se je izvršil umor, fino damo rdečeplavih las, ki je bila najbrž bogata. Da bi bila ta dama umorila neznanca, zato je govorila samo ena stvar. Bila je v kabinetu, odkoder je bii sprožen strel. Ali je to dovolj, da jo je mogoče obdolžiti umora? Da bi bilo vsaj mogoče kaj poizvedeti o možu v kožuhu in z monokljem! Toda natakarica bezniške kavarne na oglu Srebrne ulice ni vedela drugega, kakor da je prišel elegantni gost trikrat v lokal in vse trikrat čakal na rumeni avtomobil. Dr. Martinič je tudi poizvedoval po skrivnostnem dominu. Dr. Žolna, njegov kolega, mu je dal na razpolago anonimna pisma. V pisavi niso našli strokovnjaki nič takega, kar bi dajalo jasnost na to ali ono stran. Komisar je še nekaj ukrenil. Tri pisma, ki jih je imel, so nosila enak poštni pečat. Dognal je lahko, da so bila oddana na oglu Maksimilijanove ceste. Poizkusil je, če bi slučajno poznal ta ali oni pismonoša pisavo. Toda brezuspešno. Med tem so obducirali Adolfa Strebin-gerja. Sodni zdravniki so določili, da je nastopila smrt vsied strela. Krogla je priletela skozi levo sence v glavo, ranila možgane in zletela skozi desno sence ven. Sprevod se je vršil popolnoma mirno. Kaj posebnega se ni dogodilo. Malo zapuščino je oblast preiskala. Našli so nekaj perila in obleke, ki je bila zaznamovana z začetnicami „A, S.". Na dnu kovčega je ležala v zaprti kuverti nekakšna oporoka. Glasila se je: Ce bi se mi v bližnjih dneh kaj pripetilo, kar bi povzročilo mojo smrt, potem naj se proda moje perilo in obleka. Izkupiček naj prejme stanodajalec Mlinar, da pjokrije ma e stroške, ki jih je imel z menoj. Ce bi kaj ostalo, naj se izroči tisto mestnim revežem, ker nimam sorodnikov. Ta list je bil pisan 6. januarja, torej dan kasneje, nego je Strebinger prišel stanovat na Dorotejino cesto. Pisanje je kazalo, da je Strebinger slutil kaj mu preti. Malo več je povedalo pismo, ki so ga tudi našli, ki pa ni bilo končano. Glasilo se je: Ljubi prijatelj! Prišlo je, česar ni bilo mogoče odvrniti. Kar me je tako dolgo strašilo, se je zgodilo. Pred tremi dnevi sem jo srečal. Slučajno, na cesti. Spoznala me je takoj in mi sledila. In od takrat nimam miru. Trikrat je bila že tukaj, enkrat mi je pisala. Kaj, si lahko misliš: Zahtevala je pisma. Moja prva skrb je bila, da bi ji ušel. Stanovanje sem takoj izpremenil. Bog ve, če bo to kaj pomagalo. Ne morem se iz-nebiti slutnje, ki me neprenehoma sprele- Mornarji v strelskih jarkih pri Solunu. Izkrcavaiije cet pri Solunu. tava :^ da bo to pot namreč vse zaman. Ce bi le ne bil moj položaj tako nenavaden! Saj ti veš, da se ne morem obrniti ria oblasti, in da sploh ne smem vzbujati pozornosti. Sicer pa upam, da bom mogel v treh ali štirih dneh odpotovati. Vse se je izteklo gladkejše, kakor sem pričakoval. Kupčija je že toliko kot gotova. Nadjam se, da me varajo plašna . . . Stem se je pismo končalo. Bilo je datirano s 6. januarjem in torej pisano v istem razpoloženju kakor oporoka. Kakor je bilo vse v pismu temno, nekaj je bilo le nedvomno res: neka ženska je bila Strebingerjevemu življenju nevarna. — Ali ne verjemete, gospod svetnik, da bo vsa stvar prešla v navadno ljubezensko dramo? Ravno narobe, ljubi doktor. Strebin-gerjevo pismo mi budi misli na vse plati. Ne dajte se na noben način zmešati! Imejte vedno pred očmi, da je opozorila dama na maskaradi dr. Žolno na hišo na Dorotejini cesti in^sicer z ozirom na špijonažno zadevo. Če na to pomislite, potem se vam zdi gotovo mogoče, da misli Strebinger tam, kjer piše „vse se je izteklo gladkejše, kakor sem pričakoval", najbrž tatvino dokumentov. ^Kupčijo" pa je nemara sklepal s tistim človekom, ki ga je videl stražnik v njegovi sobi tik pred smrtjo. Iz tega sledi, da imamo posla s politično diplomatično stvarjo, kjer je služila kot pomožno sredstvo neka dama. (Dalje prihodnjič.) Vojna s Črnogoro. (Pregled). Dne 7. avg. 1914. je Črnogora kot zaveznica Srbije napovedala Avstro-Ogrski vojno in že naslednjega dne so se začele praske na meji. Črnogorci so poskušali vdreti v Hercegovino, kar se jim je na par točkah za kratko dobo tudi posrečilo. Dne 9. avg 1014. je naša bojna ladja »Szigetvar« razstrelila v črnogorski luki Bar radiotelegrafsko postajo z granatami in poškodovala Bar. Dne 26. okt. 1914. so naši topovi prvič streljali na Lovčen in 11. decembra 1914. je naše letalo prvič metalo bombe na Cetinje. V sledečih mesecih so se vršili ljuti boji s Črnogorci na Drini in hercegovski meji. Zopet so posamezni črnogorski oddelki vdrli na nekaterih točkah na naša tla. Dne 11. jan. 1915. so bili hudi boji pri Trebinju. Sredi februarja so naše torpedovke zopet bombardirale luko Bar in nekaj dni nato še druge črnogorske točke. Dne 6. in 7. julija se je vršila večja bitka pri Trebinju s celo brigado Črnogorcev. A naši so jih zavrnili. Naša ofenziva proti Črnigori se je začela prve dni meseca decembra 1915., dne 6. decembra je Kovessova armada jugozahodno Novega pazarja v Ipek vdrla na črnogorska tla. Naskok se je izvršil s treh strani; tudi naše brodovje je blokiralo vso^ črnogorsko obal in streljalo s topovi na Črnogoro. A Črnogorci so se branili še vedno hrabro, dasi je bilo njih število mnogo premajhno proti sili Kovessove velike armade. Dne 17. decembra je padlo Bjelopolje, dne 9. t. m. so padle Berane, že dne 10. jan. Lovčen in 13. jan. Cetinje. Zato je istega dne 13. jan. ponudil kralj Nikola mir. Dovolj mu je bilo žrtev, preveč je že storil kot zaveznik; mislil je na svoj narod in se rajši udal kakor da bi uničil sebe, svojo dinastijo in svoje zveste rojake. Nikola se ni dal rajši posekati in izročiti smrti zadnjega moža, kakor sta storila to špartanski kralj Leonida ali Teja, kralj Vzh. Gotov. Moderna zgodovina takega junaštva ne priznava več, kajti nad vse stoji narod! Nikola je tast laškega kralja, ker laška kraljica Jelena je črnogorska princesa. Ker^pa zet ni mogel ali hotel pomagati tastu, je Črnagora odložila orožje v zavesti, da ravna edino pametno in pošteno. V zasedeni črnogorski prestolici. Dunajski listi pišejo: Cetinje s svojimi nizkimi hišami v krasni legi z razgledom na Lovčen, ki je videti odtod še veličastnejši kot iz Kotorskega zaliva, je čisto mesto in kake večje bede ni opaziti. Ljudstvo se vede izredno mirno in prijazno, pripravljeno za vsakršno uslugo ter je izročilo orožje brez ukaza. Ljudstvo tekmuje med sabo, kdo bo ljubeznivejši, in po cestah vabijo naše častnike, naj stanujejo pri njih. Našli smo mnogo modernih strojnih pušk s kupi krogel, vse Z Rusko Poljskega: Nemški tren v Jagodini. Naša monitorja (rečna parnika),, Litava in «Maros" pred Šabcem na Drini. nepoškodovano in lepo ohranjeno, in tudi druzega orožja se je našlo celo skladišče. Za arzenalom stoji mnogo topov, pokritih s snegom, mnogo med njimi moderne konstrukcije, italijanskega in francoskega izvora. V kraljevski dvonastropni palači je ostalo vse nedotaknjeno. V kraljevi pisarni stoji velika moderna pisalna miza, na mizah leže slike našega cesarja i. dr. V prestolni dvorani vise po stenah portreti našega cesarja in pokojne cesarice iz njene mladosti, portreti Napoleona III., carja Aleksandra II. in carice Dagmar ter več slik laške kraljevske dvojice. V palači kralja-pesnika je tudi skromna knjižnica! Solun - rojstno mesto sv. Cirila in Metoda. Grki tožijo : »Danes se nad nami maščuje kletev Sv. Pavla, ki je otresel prah s svojih čevljev in preklel mesto, ko ga je zapustil«. Grki se namreč boje, da bodo Bolgari, Avstrijci in Nemci Solun oblegali ter pri tem razrušili. Francozi in Angleži so Solun zasedli ter utrdili vse višine okoli mesta. Usoda Soluna je torej zelo negotova in bodočnost prav črna. Med prvo balkansko vojno je ostal Solun nepoškodovan, ker so se Turki brez boja umaknili Grkom. Zdaj pa hočejo Francozi in Angleži Solun branili ter ga vzlic ugovorom grške vlade izpostaviti grozoti oblegovalnih lopov. Leta 904. so oblegali Solun, ki se je zval takrat še Thessaloniki, divji Arabci in sicer z morske strani. Mesto je bilo utrjeno le na severni strani, ker se je balo le naskoka balkanskih Slovanov. Dne 29. julija 904. je priplulo arabsko brodovje pred mesto ter ga v par urah zavzelo. Arabci so odvedli 22.000 ujetnikov na Kreto, v Tripolis in v Sirijo. Leta 1185. so osvojili Solun Normanci s svojim brodovjem in leta 1430. je vzel mesto, ki so ga imele v posesti mogočne Benetke, turški sultan Murad. Pred štirimi leti je postal Solun grški in v njem je bil ustreljen njega osvojitelj, grški kralj Juri. Solun je krasno in bogato trgovsko mesto s starimi umetninami in zgradbami. Tudi kultura v njem je že zelo stara. Na dan sv. Demetrija so bili vedno veliki sejmi. Kar je Benetkam sv. Marka, je Solunu sv. Demetrij, bojevit svetnik, ki brani mesto pred kužnimi boleznimi in pred sovražniki. Legenda pripoveduje, da pride v hipih največje nevarnosti sam med branitelje Soluna in jih vodi do zmage. Ko se je Krist razjezil nad Solunom in ga hotel uničiti, ga je rešil sv. Demetrij. Ta svetnik ima svoj grob v Solunu ; nad njim se razpenja prekrasna cerkev s stebrovjem, mozaiki in starimi napisi. Turki so jo izpremenili v mošejo, ne da bi jo preveč pokvarili. Slučajno so zavzeli Grki Solun baš na dan sv. Demetrija leta 1912. in leto nato so cerkev iznova izročili krščanskim obredom! Za Slovane je Solun znamenit, ker je rojstno mesto sv. Cirila In Metoda. Kralj macedonski Kassander je povečal to mesto, ga napravil za svojo prestolico in mu dal ime po svoji ženi, ki se je zvala Thessalo-nike. Zarani svoje izvrstne lege tik morja in zaradi svoje krasne luke je bilo mesto vedno važno za trgovino ter najznamenitejše mesto na Balkanu. Leta 1890. je prišlo v luko 4800 parnikov s 670.000 tonami; vrednost trgovskega prometa je znašala letno do 80 milijonov kron. Odkar se je leta 1888. otvo-rila železniška proga Solun-Beligrad ter so začeli voziti brzovlaki od Soluna do Hamburga, je Solun vidno rasel in cvetel. Saj spaja Solun Evropo z Afriko in Azijo preko sueškega kanala. Prebivalstvo je zelo mešano; večino tvorijo Grki in španjolski judje trgovci, manjšino pa Turki, Bolgari in Srbi. Solun šteje danes že nad 200.000 prebivalcev. Sv. Ciril in Metod sta bila sinova plemenitih staršev in rojena v prvi polovici IX. veka v Solunu. Starejši, Metod, je bil določen za vojaka, mlajši, Ciril (Konstantin), je postal učitelj modroslovja. A oba sta se odpovedala posvetnim službam ter postala duhovnika. Leta 863. sta prišla med Slovence, jim prinesla krščansko vero in gla-golico ter širila kulturo. Dala sta Slovencem slovenske knjige in sv. mašo v slovenskem jeziku. V glagolici so cerkvene knjige ter se vrše cerkvena opravila še danes v Dalmaciji, v Istri in ponekje na Hrvaškem. Bila sta slovenska škofa ter sta za Slovence postala tudi mučenika. Iz Soluna je vzšla Slovencem luč kul-tore, zato je Solun tudi nam simpatično in važno mesto. Kakšna je še njegova usoda? Samojedi. (Nadaljevanje). V starih časih je bila pri teh narodih gostoljubna dolžnost, da je Samojed počastil svojega gosta s tem, da mu je ponudil svojo ženo ali hčer da, kakor trdi Middendorf, je ta običaj pri Samojedih ohranjen še dandanes. Žena je seveda manje vredno bitje, ki ima le dolžnost, za moža delati in "ga zabavati, mu roditi otroke in jih vzgajati. Žena je nečista in se svetišču ne sme niti približati. Ce n. pr. žena prekorači pot karavane, je to znak bodoče nesreče. K najnovejši ofenzivi Rusov na Vzh. Galiciji in Bukovino: Zasneženo močvirno bojišče ob reki Strypi, kjer se vrše hudi boji. Iz Vzh. Galicije: Zapuščena kmetija blizu bojišča v Vzh. Galiciji, kjer izkušajo prodreti Rusi. 5. štev. TEDENSKE SLIKE. stran 73. Z goriške fronte : Ogromni dim po strelu iz našega 30-5 cm topa. Te najboljše topove na svetu je dal napraviti in uliti naš šef generalnega štaba pl. Hotzendorf. Možje oskrbujejo sami severne jelene, se vozijo po kupčijah, ribarijo in zahajajo na lov. Doma ne delajo ničesar, kvečjemu popravljajo svoje orodje, orožje in mreže. Žene spravljajo skupiček in plen, obdelujejo kožu-bovino in kože, šivajo obleke, kuhajo, postavljajo šotore, jih vzdržujejo v redu, jih prestavljajo, če treba na nov prostor in imajo vso skrb za otroke. Vzlic vsemu pa ravna Samojed vobče z ženo dobro in je ne zatira; zelo redko jo kara ali psuje. V gospodarstvu igra žena važno ulogo. Mož se v vseh večjih zadevah posvetuje s svojo ženo in je ž njo prijazen in ljubezniv. Tudi pri Samojedih se dobe žene, ki v hiši (v šotoru) »nosijo hlače«. Seveda, če sta oba pijana, se včasih tudi stepeta, a vobče so Samojedi miroljubno ljudstvo. Rodovitnost pri ženskah menda ni velika. Nansen piše: »Nikjer nisem videl mnogo otrok, večkrat po 2 do 3, a več le tam, kjer je imel mož več žen«. Po šotorih imajo majhne ruske svetniške podobe, a tudi malike, ki jih jemljejo na potovanjih vedno s seboj. Baje so ti ljudje kristjani, vsaj po imenu. A obenem so tudi pogani, ker stari bogovi imajo pri sev. jelenih pač več izkušenj. Tudi svoje šamane ali medicinarje (coprnike) imajo, ker so ti v prijateljskem razmerju z nadnaravnimi silami ter znajo v sili tudi hudobne duhove zaro-tevati. Možje so lepo vzrasli in močni zlasti Samojedi -na Jamalu. Navadno so brez brk ali pa imajo le par dlačic na zgornji ustnici; le redki nosijo na bradi in na licih brade. Ženske so navadno precej manjše kot možje in so videti tipično bolj azijatske. Vsak rod ali vsaka »družina« Samojedov ima svojega »kneza« S\i glavarja, kije sodnik in obenem izterjevalec davka, da ga odnaša ruskim davkarijam. Ta čast je brezplačna in le hudo breme. Strasti skoraj ne poznajo, dobri so in pošteni, toda žganju se ne znajo upirati. Dotik z evropsko civilizacijo jim bo v pogubo in smrt. Za žganje žrtvujejo vse in zapadajo v silno bedo. Če nastopajo še slabe letine in kužne bolezni za črede in za ljudi, postane njihov položaj strašen. Ako sta ribolov in lov na zveri slaba, nastane lakota. Zgodilo se je že, daje lakota pomorila polovico rodu in da so počepale cele črede jelenov. Včasih divjajo med njimi kužne bolezni, ki pobirajo trumoma svoje žrtve. V južnih krajih davita ljudi žganje, sifilis i dr. V nekaterih krajih pomre do 507o novorojencev. Samojedi bodo torej kmalu izumrli, ker je — kakor za Indijance — alkohol tudi zanje strup. Toda poštenjaki so. Čeprav živinsko pohlepni po žganju, se ne pritaknejo celega soda žganja, ki bi ležal na cesti, če ie last tujca. Ob morski obali je ležal čoln, toda niso mu izpulili niti žeblja, ker čoln je bil last »Belega carja«. In vendar jim je žebelj več vreden kot cekin. Herman Rozkošny poroča v svoji knjigi — »Russland. Land und Leute. Leipzig.« — da imajo Samojedi tudi svoio poezijo. »Skoro neverjetno se zdi, in vendar ima tudi ta propali narod svoje junaške pesmi, ostanke iz minolih boljših dni, monotonske recitacije, ki so primerne topemu miru severne legende. Samojedi imajo posebne pevce, ki so v predavanju teh pesnitev izurjeni; njihovo petje poslušajo Samojedi večkrat ure in ure. Vzlic globoki propa-losti naroda nastajajo še sedaj vedno nove narodne pesmi. Igre, s katerimi se Samojedi zabavajo, so zelo priproste. Mečejo sulice v železne obroče, in kogar sulica obtiči v obroču, tisti je zmagalec. Tudi neka vrsta kegljanja je običajna: v tla zapičijo dve palici, na nju polože tretjo ter mečejo kre-pelca, da jo zbijajo«. Samojedi so duševno dobro razviti in po svoji inteligenci ne stoje nižje kot navaden ruski kmet. Večjidel so 160—165 cm visoki, njihova lobanja je srednja, t. j. ne izrecno kratka, niti podolgasta. Polti so rjavkaste in imajo dolge, črne lase; po obrazu so za naš okus celo dosti lepi. Nekateri imajo velike, ravne, a tudi orlovske nosove, večinoma pa so azijatskega tipa. Odkod so Samojedi prišli v Sibirijo, ni znano. Nekateri znanstveniki trdijo, da so finsko-ugriški pra-narod, ki je živel v davnini daleč na zahodu in se je naselil v Sibiriji šele kasneje. Samojed je skupno ime za vse v samo-jedskem jeziku govoreče rodove. A noben rod se sam ne zove tako. Samojed je slovanska beseda, ki morda pomenja človeka, ki je samega sebe ali vsaj človeško meso. Mogoče je, da so jih nekdaj Rusi smatrali za ljudožrce ali da so Samojedi kdaj v dobi hude lakote res jedli svoje mrtvece, kakor so delali razni narodi na zemlji. Drugi pa mislijo, da je nastala beseda »Samojed« iz »Suomi«, ki je finskega izvora. Morda je nastala beseda Samojed tudi po Ijudskoetimo-loškem načinu iz napačno slišane in slabo razumljene tujke. Samojedi se dele zdaj navadno v pet glavnih rodov, ki so Tavgi ali Tajmiri, Je-nisejski Samojedi, Jenisejski Ostjaki, Juraki in Kamatinci. Govore vsak v svojem narečju, ki se zopet deli v več narečii. Vsi goje severne jelene ter so obenem ribiči in lovci. Jenisejskih Ostjakov je še 3000, a govore nad 20 različnih dialektov. (Ostjaki so na-rodič zase ter so finskega rodu!) Žive med Obom in Jenisejem po gozdih in vozijo s psi. Jenisejski Ostjaki ali Ostjaški Samojedi žive na obeh bregovih reke Jenisej ter so zadnji ostanek nekdaj velikega, mogočnega naroda. Vsi ti rodovi imajo najrazličnejše tipe, ker se križajo s Tunguzi, Tatarji, Rusi i dr. Na zahodu Jeniseja žive Dolgani, ki so menda Glavno mesto Egipta, Kajira, ki ga hočejo Turki osvoboditi iz angleške oblasti. v sorodu z Jakuti. Tudi ti so nomadi, ki potujuje s čredami sev. jelenov. Dolgani so aristokrati tundre, ničemernejši kot Samojedi in Juraki ter ljubijo nakit in lepo vezeno obleko. To pleme je zdravo, krepko in dobro rejeno. Sani in čolne jim vozijo močni dolgonogi psi. Ob Obu in Janiseju je torej za jezikoslovce in antropologe še ogromen in zanimiv delokrog. Starcev ni več! Vojna dela čudeže. Se pred tremi leti bi se nam zdelo nemogoče, kar je danes že resnica. Včasih se je reklo možu, ki je imel 50 let, da je že star. A danes so vojaki s puško in tornistro ter se bore na fronti tudi možje, ki imajo že nad 50 let. A čudež gre še dalje. Vojna uprava pozove na vojaška dela za fronto, torej za bojiščem, tudi moške do 55 leta. Starcev ni več, bi skoraj dejali, zakaj tudi po delavnicah, tovarnah, trgovinah in najrazličnejših pisarnah delajo danes sveže in krepko možje, ki bi bili sicer že davno med starim železom. Mladeniči pod 17. in možje nad 55. letom so danes po delavnicah in pisarnah v veliki večini, in vsi posli gredo lepo v redu svojo pot. Po mnogih podjetjih so vodje, ki imajo nad 60 let, med njimi uradniki, ki so bili že mnogo let pred vojno upokojeni. Prej pri trgo\skih in tovarniških podjetih niso nastavljali moških, ki so imeli nad 50 let, a danes jih iščejo in se ž njimi prav dobro okoriščajo. V Ameriki pa moškega že s 40. letom odklanjajo, češ da niso več popolnoma uporabni. Gotovo je, da je mlad mož močnejši, urnejši, sposobnejši za to, da se hitro priuči vedno drugačnemu poslu, tudi se rad žene za večjo plačo in višjo stopnjo; tajiti ni, da so v trgovini mladi ljudje zgovornejši, laskavejši in živahnejši, ali stari možje so mirnejši, preudarnejši in zanesljivejši. Treba jc le, da pride človek na pravo mesto, pa more v vsaki starosti še mnogo koristiti. To je dokazala sedajna vojna. Vsakdo ni za vse, — nihče ne zmore vsega, — nadarjenosti in sposobnosti so pač sila različne. In tako nastavljajo železnice iznova že vpokojene izprevodnike, cestne železnice sprejemajo bivše svoje voznike zopet v aktivno službo, po skladiščih delajo stari možje, po tovarnah, elektrarnah, bankah in drugih javnih pisarnah sede za delom starci, ki so danes zopet — mladeniči, pomožni uradniki, prakti-kantje. Vse to je storila vojna. Živci in mišice so se moštvu pojeklile, starčevskega marazna skoraj ni videti več. Tudi na vojni fronti starejši možje uspešno tekmujejo z mladeniči. Crnovojniki so se že marsikje in marsikrat izkazali vztrajne in junaške. Včasih so se celo domobrancem rogali, češ da so »krompirjevci<, ki so sposobni straziti le domača polja, a preko meje niso porabni. A glej, danes so domobranci povsod med prvimi! Videti je, daje napredujoča kultura duha in telesa naklonila ljudstvu daljšo odpornost, večjo vztrajnost in dolgotrajnejšo mladost. Danes' 50-letni mož ni več star, nego je še \ edno čvrst korenjak ! Tako je mogoče, da je tudi stara garda danes še zelo koristna državi in domovini. Na umstvenem in umetniškem polju so bili že odnekdaj starejši možje večji in močnejši, tudi na polju politike, diplomacije in držav-ništva so bili starci daleč pred mladeniči ; ministri in generali, voditelji največjih podjetij in najbolj odgovornih mest v upravi države in cerkve so bili resni stari možje Tudi Grki in Rimljani so poslušali pred\sem nasvete starcev. Toda danes so stari možje tudi na bojišču, za bojiščem ter doma v raznih važnih pridobitnih poklicih postavili >celega moža«. Kakor se je izkazalo ženstvo kot velikanska opora vsega javnega življenja tekom vojne, tako tudi penzijonistov ne smemo več prezirati, ker imajo resnične zasluge za rod med sedanjo težko dobo. Stroj, kij je tekel 40 let, propade med staro železo, če ga ne rabiš več; vpokojenci navadno hitro izumirajo, če po dolgih letih prenehajo delati, misliti in gibati se. Treba bo torej še po vojni misliti na to, da se vse moči pametno izkoristijo v blagor domovine. Vsak zdrav človek more koristiti skoraj do poslednjega diha, če ga delo veseli; a delo mu je tudi užitek in tista čudovita sila, ki ga vzdržuje svežega in agilnega. To nam je dokazala vojna, ki je pomladila ves svet! Bratje Dalmatinci. Naša Gorica je dpbila v hudih stiskah junaka v najlepšem pomenu besede. Ta junak je sin obmorske Dalmacije. Najvišji vojni poveljnik nadvojvoda Evgen je dal razglasiti po vsej Dalmaciji, da se morajo med jimaki obsoške bitke v prvi vrsti pohvalno imenovati Dalmatinci. S svojo zgledno hrabrostjo so dokazali, da spadajo med najboljše vojake. S to pohvalo, ki jo izraža Hrvatom Dalma-tincem vse avstrijsko časopisje, nikdo ne ne more kratiti slave in zaslug drugih naših brambo\cev, zlasti Slovence\-, ki so vsak po svoje pripomogli, da se je skrhal meč italijanskih verolomnežev. Za hrabrost odlikovani slovenski mladostrelci. s francoskega bojišča: Razvaline velike krasne in priljubljene romarske cerkve v Lorettu, kjer so francoski in nemški topovi razrušili svetišče iu mesto. Bramba naše lepe Gorice je t«rej izročena vrlim vojakom, ki imajo v svoji sredi neustrašenega Dalmatinca. Dalmatinec ne zapusti za nobeno ceno odk-azanega prostora. Naj se zarije granata kraj njega v zemljo, naj se razpoči šrapnel nad njegovo glavo, to njemu nič ni. On se ne plaši in prisotnosti duha ne izgubi. Ako se jim da povelje, naj še med ognjem sovražnih strelov razvrste v rojno črto in naj potem vsak ostane na svojem mestu, takoj gredo brez najmanjšega obotavljanja in popolnoma hladnokrvno tja, kamor jih kliče volja predstojnikov ter ostanejo tam do zadnjega. Umikanja sploh ne poznajo ne pred mino, ne pred šrapnelom, ne pred dežjem sovražnih krogel. Zanesljivi so na vsakem mestu, ob vsakem času in ob vsakem povelju. Vztrajajo brez godrnjanja v dežju in mrazu — ob vsakem vremenu tudi gladni in žejni. »Hvala Bogu!« — je njegov edini vzklik tudi v naj-resnejšem in v najrevnejšem tre-notku. Za vsako dobro in prijateljsko besedo so hvaležni iz srca. Svojim predstojnikom so udani kakor otroci. Na vse rane pozabi Dalmatinec, ako se k njemu sočutno skloni predstojnik in ga pohvali, da se je izborno držal. To hvalo pa tudi zasluži. Ce bi se kdaj čitalo, da so se »naši« preveliki premoči umaknili, tedaj lahko sklepamo, da so padli vsi Dalmatinci ter obležali mrtvi ali ranjeni. Med ranjenci v deželnem dvorcu v Ljubljani je bilo tudi nekaj Dalmatincev. Gospod, ki jih je obiskal, jih je pohvalil ter pristavil, da se splošno in pohvalno priznava hrabrost dalmatinskih vojakov. Eden izmed njih je odgovoril: E, gospod, bili smo, bili hrabri; a iz našega oddelka smo ostali samo štirje.« Toda Dalmatinec da tudi drugim, kar jim gre. Takoj je jel hvaliti tudi Bošnjake: »To so vam vrli momci, da boljših ni najti!« Ta mož, ki je živo opisoval vojne dogodke in svoje doživljaje, je bil najprej ranjen v roko. Krogla mu jo je prestrelila, toda za to se ni dosti zmenil; obvezal jo je in dalje streljal. Se-le ko so mu bila prevrtana prsa, je onemogel in moral delo prepustiti drugim. Dalmatinec je tudi trezen in odkrito pobožen. Pije le malo, dasi se pijače toliko pridela v njego\i domovini. Vidi se jasno, kako je treznost tesno zvezana z junaškim duhom. Dne 4. januarja je prišel general Boroevič osebno obiskat Dalmatince na fronti. Najprej je pozdravil častnike, rekoč: Prišel sem, da čestitam, da se divim junaškim, nečuvenim delom, ki jih je izvršil polk tu ob Soči, vrhu onih na Balkanu. Hvala vam, gospoda moja, v prvi vrsti vam junakom polka. Kadarkoli je sovražnik napadel dalmatinske polke ali vobče moje Dalmatince, sern mogel vselej pokojno spati; bil sem prepričan, da bodete z znanim junaštvom sovražnika popolnoma potolkli. Jaz sem vsako in poedino vaše junaško delo javil Njegovemu Veličanstvu. Naj se zgodi karkoli, gotov sem, da se boste tudi v naprej junaško borili kakor doslej.« Nato je v maternem jeziku nagovoril moštvo, naše sokole: »Dragi vojaki,^ sokoli moji! Prišel sem, da vas pozdravim, \as slavno deco junaškega polka. Kjerkoli stoji Dalmatinec, sem gotov, da tam sovražnik ne bo prodrl črte. Preko Dalmatinca niti sam vrag ne pride. Vi ste v \sakem času veličastno vršili svojo dolžnost, prelivajoč svojo plemenito kri za cesarja in domovino. Pokazali ste Italijanom, kaj so Dalmatinci. Vaša junaška dela niso znana samo po celi monarhiji, marveč ves svet pozna junake ob Soči, med katerimi ste vi v prvi vrsti. Hvala vsem. ker je vsak izmed vas junak! Gotov sem, da boste sovražniku zopet pokazali, kako Dalmatinec junaško preliva kri za svojega cesarja in domovino. Vi ste Hrvati, pa tudi mene je rodila hrvatska mati. Hvala vam še enkrat! Živeli, moji sokoli!« Nato so bratska hrvatska grla urnebesno zaorila Zivio! Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju ter nesmrtnemu vodju. Potem pa stopi predNj. prevzvišenost prosljavljeni inajor Turudija ter ga pokorno prosi za nadaljnja povelja. Nj. prevzvišenost general Boroevič mu zakliče hrvatsko: »Zivio'Turudija!« Tisti, ki mu bije v srcih hrvatsko srce, kakor našim junakom, je mogel občutiti čar, milino, pomen in moč tega pozdrava. Se vedno se govori, da je za nakup varnih in pri-)oročljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do630.000 iron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. Kronika vojnih dogodkov. 16. januarja. Ruski oddelki pri Karpilowki v Voliniji zavrnjeni. Lahi zopet silno bombardirajo naše postajanke ob Soči, a naše čete so pri Tolminu osvojile nekaj laških jarkov. Tudi na Tirolskem boji. Angleži obstreljujejo Westende in Lille. 17. januarja. Naše čete osvojile pri Raranči ruske jarke. — Pri Gorici metali naši letalci bombe na laške tabore. — Naše čete vrgle Lahe od Oslavja. — Antanta izkrcala nekaj čet v Fa-leronu, Pireju in Korintu na Grškem. — Turki so se pri Kut-el-Amaro ter med Arasom in Idem umaknili pred rusko premočjo. 18. januarja. Laški naskoki pri Tolminu in na hrib •Sv. Mihela odbiti. — Naše ^čete zasedle Virpazar in Rijeko v Črni-gori. — Naša letala mečejo bombe na Jakin (Ancono). — Tri japonske križarke priplule k Sueškem prekopu. — Ruski veliki knez Mihajlovič odpotoval v Tokio proist japonske pomoči. — Na Krfu (grški otok Korfu) se je izkrcalo .okoli 15.000 srbskih \ojakov s kraljem, prestolonaslednikom in vlado. — Antanta izkrcala v Kavali nove čete in 4 oklopne vlake. — Črnogorska vlada zavlačuje mirovna pogajanja. 19. januarja. Novi ruski naskoki na besarabijski in vzhod, gališki fronti odbiti. Nemška letala bombardirala Tarnopol v vzh. Galiciji. — Boji ob Lillu in na Sommi. Francoska letala metala bombe na Metz. — Nemški cesar in bolgarski kralj se snideta v Nišu. — Anglija hoče blokirati holandske in švedske luke, da zapre vsakršen izvoz.— Francoski aeroplan metal bombe na Sofijo. 20. januarja. Zopetni boji na besarabijski fronti. — Hudi boji na francosko-an-gleški fronti, zlasti pri Lensu in Freilinghienu. Antantino brodovlje streljalo na bolgarsko luko Dedeagač. — Bolgarski kralj imenovan nemškim in avstro-ogrskim^ maršalom. — Prve vesti o neslogi med Črnogorci zaradi miru. — Boji ob Soči in na tirolski meji. 21. januarja. Laški naskoki na Col di Lana. Ministrska kriza v Italiji. Laški na-cijonalci napadajo laško kraljico Jeleno, ker je svetovala očetu Nikolaju, črnogorskemu kralju, naj sklene mir. — Ruski vpadi med Pinskom in Čartorijskom odbiti. — Turška vojska začne s Sinaja marš proti Suesu. — V Londonu posvetovanje zastopnikov antante, a brez Lahov. — Vzhodno Črnovic pri To-porovcu in Bojanu zopet bitka z Rusi. 22. januarja. Naše čete zasedle črnogorski luki Bar in Ulčinj. Razoroževanje črnogorskih čet se nadaljuje Črnogorski kralj in vlada izjavita, da sta avstrijske mirovne pogoje odklonila in da bo Črnagora vojno nadaljevala do skrajnosti. — Ob Tolminu, ob koroški in tirolski meji novi boji. Pri Bovcu je bil odbit laški naskok na Rombon. — V Dolomitih živahni topovski boji. Lahi obstreljevali lepo mesto Riga. — V Voliniji, ob Besarabiji in v Vzh. Galiciji hudi boji z Rusi. 23. januarja. Naše čete vzele trdnjavo Skader ter vkorakale v Nikšič, Danilovgrad in Podgorico. Avstro-Ogrske čete in Bolgari osvojile Berat. Bolgari korakajo na Valonó, Plavajoč most pri Solunu. Za hitrejšo prevažanje in izkrcavanje vojaštva so sestavili francoski pionirji iz čolnov most, na katerega nakladajo moštvo in blago na visokem morju in katerega potem posebni parniki zavlečejo do obali. Solunska luka je namreč tako prenapolnjena raznih ladij in parnikov, da morajo velike ladje ostajati zunaj na odprtem morju. avstro-ogrske čete na Drač ! — Francoska letala ometavala Bitolj z bombaini. — Črnogorski kralj z rodbino in vlado pribežal preko Rima v Lyon na Francosko. — Nemški letalci ometavali Dover in Hougham na angleški obali. — Velik del črnogorskih čet je pod generalom Vukotjčem in generalom Martino-vičem ušel iz Črnegore v Albanijo, da se združijo s srbskimi in albanskimi četami ter nadaljujejo vojno. 24. in 25. j a n u a r j a. Razorožanje Črnogorcev se mirno nadaljuje. Kdo je danes, dejanski gospodar Črnegore, se še ne da ugotoviti, kar pa je za vojaški uspeh brezpomembno. — Ob tirolski fronti in ob goriškem mostišču živahno laško streljanje topov. — Na gališko-bukovinski fronti hud ruski topovski ogenj. — Na Flandrskem in na francoskem bojišču novi ljuti boji. —¦ Angleška poslanska zbornica je sprejela zakon o vojaški splošni dolžnosti s 338 glasovi proti 36 glasovom. — V Kavkaziji izjemoma sneg in hud mraz. — V Mezopotamiji boji med Turki in Angleži. Novi boji v Črnigori? Dne 16. t. m., ko je kralj Nikita izjavil, da je pripravljen odložiti^ orožje, so naše zmagovite čete obdajale Črnogoro v jeklenem, le proti jugovzhodu odprtem polkrogu. Naše čete so še isti dan ustavile sovražnost in so brez vsakega nasilja zasedle še nekatere važnejše strategične točke n. pr. Vir-pazar, Rjeka. Ententa pa je začela na tihem, pa tem energičnije delovati, da bi na eni strani pregovorila kralja Nikito, na drugi strani pa naščuvala črnogorsko prebivalstvo in zlasti črnogorske čete k uporu proti mirovni volji kralja in vlade. Kmalu se je pojavila v en-tentnih listih vest, da so se mirovna pogajanja razbila — predno so se pričela. Kralj Nikita je ostal v Podgorici. Ali so ga grožnje in obljube ententine diplomacije res že spreobrnile, tega ne vemo. Agitacija en-tentnih agentov med črnogorskim narodom in vojaštvom je intenzivna in vodstvo naše armade nikakor ne namerava čakati, da bi postala tudi uspešna. Zato se je odločilo k nadaljnemu koraku, ki bo definitivno razrešitev črnogorske zadeve gotovo znatno pospešil. Naše čete so pričele zopet prodirati, da izvršijo potrebno popolno okupacijo cele dežele, črnogorske čete, na katere naletijo naši oddelki, se poživljajo, da odložijo svoje orožje, nakar se smejo vojaki vrniti v svoje domače vasi. S silo se nastopa le Pomislite, da .se je sukneno in drugo blago za gospode in dame nenevadno podražilo. Ker bo cena gotovo še poskočila, je dobro za vsakogar, če si potrebno blago kmalu nakupi. Dobroznana razpoši-Ijalnica Franc Šmidt, Jagendorf 38 pošlje vsakomur vzorce na ogled brezplačno. Če se prehladimo, nastanejo v udih strupi pre-hlajenja, ki povzročajo bolečine. Ce preveč delamo, nastajajo strupi utrujenja, ki ovirajo delovanje mišic. Tako strupi prehlajenja kakor tudi utrujenja se hitro odpravijo in napravijo neškodljive, če si drgnemo roke in noge s Fellerjevim bolečine lajšujočim, mišice in kite krepčujočim rastlinskim-esenc - fluidom z znamko »Els.vFluid«. 12 steklenic pošlje franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 280 (Hrvatska). Priporočano od mnogih zdravnikov in v nad stotisoč zahvalnih pismih. (u) Poslano. g G- pi. Trnhoczy, lehapnap v Ljubljani, g Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „sladni čaj" zredila. Fant je )oldrugo leto star, čvrst in močan in ni )il še sploh nič bolan. Pri prejšnjih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjeg-a uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem. Spoštovanjem Makse Kovač, c. kr. voj. uradnik. v Pulju, 23. marca 1914. cinnnnnnnnnnnnrannnBB Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu. Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. n. Rlxovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno ne.škodljiva. Za vsako .starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'—, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8 —. Kosm. Dr. A. Rix laboral, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna pri ..Zlatem Jelenu", parfumerija A Kane in drogerija ..Adrija". VSA AVSTRIJA pozna Jagerndorf kot eno največjih mest s tvornicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi Šlezijskega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam do-pošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodam po izredno nizkih cenah. Razpošiljalnica FRAN ŠMID, Jagerndorf 38. Avstrijska Šlezija, Fo najuišjBm naročilu Njeg. CBS. in hr. flpost. geličanstita V3. CBS. hp. drzovna loterija za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice. Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša WF 200.000 kron Žrebanje se vrši javno na Dunaju (Ine10.febr.1916. - Ena srečka stane 4 krone. - Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije aa Dunaju, m.. A'ordere ZoUamtsstralie o, pri kr. ogr. loterij, dohod, ravnateljstvu v Budapešti. IX., glavni colninski urad. v loterijskih kolekturah, tobačnih tratikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od C. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). XXXXIII. državna dobrodelna loterija. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju priredi XXXXIIL državno loterijo za civilno dobrodelne namene, katere žrebanje bo 10. februarja 1916. Kakor se razvidi iz igralnega vsporeda, je ta državna dobrodelna loterija zelo bogato opremljena in nudi s svojimi dobitki nenavadno ugodnost, da srečke zadenejo. Vse izžrebane srečke se izplačajo v gotovini in znašajo glavni dobitki po 200.000 K, 50.000 K, 30.000 K. 20.000 K itd. Srečke po 4 K se dobivajo po trafikah, bankah, pri davčnih, poštnih in železniških uradih itd. proti onim, ki se nočejo prostovoljno vdati. Take oddelke se mora seveda šiloma razorožiti in njim tudi ne pritiče koncesija slo-bodnega povratka, temveč čaka jih vojno vjetništvo. Iz Sarajeva poročajo: Kralj Nikita je zapustil Cetinie 12. t. m. Pred odhodom je odredil, da naj prebivalstvo zmagovalce radostno pozdravi. In res je vladalo v Cetinju tisti dan, ko so vkorakale naše čete, tako razpoloženje, kakor da bi se vršila ljudska veselica. Tudi župani drugih krajev so pozdravili naše čete. »Frankfurter Zeitung« poroča 22. januarja: Črnogorski generalni konzulat v Parizu sporoča listom : Lazar Mijuškovič, črnogorski ministrski predsednik in zunanji minister, je prispel snoči v spremstvu kraljice Milene in princezinj na potu v Francijo v Brindisi. Od tam je brzojavil diplomatičnemu poslovodji v Pariz, da sta kralj in vlada vse avstrijske pogoje energično odklonila in da bo Črnagora nadaljevala svoj boj do skrajnosti. Kralj Nikolaj je ostal s svojima sinoma sredi svojih čet, da organizira zadnji odpor in olajša eventualno umikanje svoje hrabre armade. Kralj upa, da mu bodo zavezniki učinkovito pomagali pri evakuačnih operacijah, kakor so to storili tudi za srbsko armado. Zlobna podtikanja (!), katerih žrtev je postala Črnagora, ker se je verjelo tendenčnim, od sovražnika razširjenim vestem, so kraljevo vlado prav mučno dirnula. Ministrski predsednik se poda iz Brindisija z diplomatičnim zborom v Lyon. Londonski črnogorski generalni konzulat priobčuje v listih enako izjavo črnogorskega ministrskega predsednika, kakor pariški generalni konzul. Nemški listi se živahno bavijo z izjavami črnogorskega ministrskega predsednika ter konštatirajo, da so kapitulacijo Črnegore podpisali vsi črnogorski ministri z ministrskim predsednikom L. Mijuškovičem na čelu. Ako Črnogorci res nameravajo nadaljevati boj in prelomiti svojo izrečeno besedo, potem je pač dovoljeno sumiti, da od vsakega začetka niso postopali pošteno in iskreno, temveč, da so, privolivši v kapitulacijo, le hoteli pridobiti na času, da organizirajo umikanje svoje armade. Izdajstvo kralja Nikite in njegove vlade seveda^ ne more prav nič spremeniti dejstva, da je Črnagora definitivno poražena, pač pa bo avstrijsko armadno vodstvo postopalo z največjo previdnostjo ter skrbelo za varne in trajne garancije proti vsakemu presenečenju. Londonski listi javljajo: Dejstvo, da hoče kralj Nikita skleniti poseben mir, je vzbudilo v črnogorski armadi veliko nezadovoljnost. Na čelo nezadovoljnežev se je postavil general Martinovič, ki hoče boj nadaljevati. Iz Aten poročajo: Ententna diplomacija upa, da bodo hčerke kralja Nikolaja svojega očeta pregovorile, da naj ne sklene separatnega miru, temveč da naj sledi vzgledu belgijskega in srbskega kralja. Kakor znano, ste dve Nikolajevi hčerki ruski veliki kne-ginji, tretja pa je italijanska kraljica. Razne vesti. Ruska topovska livarna. Kakor ima Avstrija topovsko tovarno svojega Škodo, Nemčija svojega Kruppa, Angleška svojega Armstronga in Francoska svojega Schneiderja, ima Rusija svojega Putilowega. Ime Putilovv je za Rusijo prav tolikega pomena, kakor navedena imena za dotične države. Livarna Putilow namreč preskrblja rusko armado s topovi in tudi z bojnimi ladjami. Livarna, ki zavzema s svojimi stavbami velikanski prostor, leži deset kilometrov od Petrograda ob reki Nevi in je ena najstarejših livaren v vsej Evropi. Ustanovila je podjetje leta 1801. ruska vlada sama in je že tedaj livarna dajala Rusiji večino topovskega materijala in municije. Izpočetka je bilo v podjetju zaposlenih kakih 700 do 800 delavcev, kar je bilo za tiste čase že veliko število. Pozneje so začeli v tovarni izdelovati razne druge predmete, tako da se je skoraj popolnoma opustilo izdelovanje vojnega materijala. Podjetje je skoraj izgubilo že ves svoj pomen, dokler ga ni končno leta 1868. kupil N. S. Putilow, ki se je povspel od preprostega delavca do lastnika največjega livarniškega podjetja. Putilovv je uvedel valjanje železniških tračnic. Odtedaj se je obrat znatno povečal. Leta 1873. se je podjetje izpremenilo v delniško družbo. Izdelki Putilovih tovaren so zelo različni. Višina v Luzni porušena z granatami. Mestno hranilnica Ijuiiljanslia Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . „ 48,500.000 — Rezervnega zaklada.......„ 1,330.000 — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5',/',„ izven Kranjslte pa proti 5V/„ obrestim in proti najmanj 'V'o odplačevanju na dolg. Ako naročite to storite nenudoma, 1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 37o zemlj. srečk iz leta 1880 1 dobitni list 4°/o ogrsk. hip srečk iz leta 1884 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek - 630.000 kron - ^pwKi-j-p igralno pravico do bobitkov V..HJU1LC g„g turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Naročite in razširjajte „Teden-ske Slike!" Pridobivajte novih na-naročnikov! Čim več bo naročnikov tem bolji bo list. Zrno do do zrna... kamen do kamna... Poleg parnih turbin, vlivalnih strojev in žerjavov se izdelujejo ponajveč tračnice in jelFNj Prešernova ulica št. 1 Ljubljana delničar švicarskih tovarn „(Jnion" ur. ::::KOLEDilR:::: za leto 1916, edini slovenski koledar te vrste služi obenem kot beležni koledar. Z ozirom na praktičnost je ta edini slovenski koledar neizogibno potreben vsem občinskim in župnijskim uradom, odvetnikom, notarjem, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Cena K 2*40, po pošti K 2-60. Naročila naj se izvolijo pošiljati založniku: Knjigarna in papirnica ]. Štoho, Trst. ulico Molino piccolo 19. 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI E Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000-000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: '/i srečka K 40-—, '/2 srečke K 20*—, V4 srečke K lO*—, Vs srečke K 5'—. — Cena za novovstopivše igralce: /, srečka 120--, 'I, srečke K 60--, V4 srečke K 30--,'^ srečke K 15--. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje po 4%7o 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. TI5K0\?INE \?SEH \?RST KAKOR: ČASOPISE, KNJIGE, BROŠURE, CENIKE, LEPAKE, LETAKE, VABILA, VSPOREDE, TABELE, RAČUNE, KUVERTE IN PISEMSKI PAPIR S FIRMO, VIZITKE, ITD. = NATISNE LIČNO IN CENO — ZADRUŽNA TISKARNA, KRSKO NAROČILA SPREJEMA TUDI UPRAVNIŠTVO „TEDENSKIH SLIK" V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA UL. 10. I. čistih. a. 8 E. Shoberne Ljubljana, Mestni trg 10 špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Si-ški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa vtrafiki pri farni cerkvi, v3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. \ SANATORIUM -EMONaI ^4za¦notranje•in¦kirurgic^e-bolezni •porodnišnica. ^ w LJUBLJANA • komenskega- ulica ^ f/ sef-zdr/wk:primarij¦ D^- FR. DERGANC Svetovna tvrdha Suttner ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu liiše čast delajo. St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf- ura....... K 4i0 „ 705. Roskopf-ura, kolesje v kamnih...... „ 5'90 „ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7'80 „ 600. Žepna ura z radijem, se po noči sveti . . . . „ 840 „ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7'20 „ 518. Ploščnata nikelnasta kava- lirska ura..... „ 7'50 „ 803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „ 7-90 „ 804. Srebrna damska ura . . „ 9'50 „ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10'50 St. 712. Nikelnasta IKO - ura, 15 kamnov...... „14" — „ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2-80 „ 865. Bela kovinasta verižica, priprosta . . . . . „ L— „ 916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 „ 422. Nikelnasta športna verižica ....... „ 1"75 „ 979. Srebrni obesek „cesarjeva podoba"...... „ 2-— „ 213. Srebrni prstan z kamnom „ L40 „ 211. Srebrni prstan z kamnom „—'90 „ 1063. Prstan, zlato na srebro . „ 270 Vsaka ura je najnatančneje preizkušena. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče se zamenja! Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura. H. Suttner ^T" Ljubljani št. 5. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. Nobene podružnice. Varujte naše vojake z KaisBPjeuimi prsnimi lioramelomi, s „3 smrekami". ki\so;;se že nad 25 let najbolje obnesle. it*',«.i>':?-;Milijoni jih rabijo zoper ^= kaseli kripavost, zasliženje, katare, bolni vrat, dušljivi kašelj, kakor tudi da se obvarujejo prehlajenja, torej so zelo dobrodošle vsakemu vojaku. 6100 notarsko poverjenih izpričeval zdravnikov in privatnikov jamči gotov uspeh. — Tek vzbujajoči fino okusni bonboni. Zavoj 20 in 40 v, škat-Ija 00 v se dobiva po vseh lekarnah in drožerijah. DOMAČA TVRDKA! ^xport Žepnih električnih svetiljh in baterij K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21/23. :: Trgovci velik popust. :: \-4 w