TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upramištvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V\ leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.
Telefon št. 552.
LJUBU ANA, dne 26. junija 1926.
Telefon št. 552.
m m iiMiri riiiM——i him
ŠTEV. 73.
Ivan Jelačin ml.:
Ljubljanski velesejmi in slovensko trgovstvo.
Po završetku prvih petih ljubljanskih velesejmov so se čuli v naši javnosti glasovi, da bo prirejanje velesejmov polagoma postalo nepotrebno, češ, da so prvi naši velesejmi v Ljubljani že izpolnili svoj glavni namen s tem, <la so dovedli slovenske gospodarske kroge v bližji stik z mnogoštevilnimi odjemalci v ostalih pokrajinah naše države, s katerimi dotlej še niso bili v kupcijski zvezi.
Res je, da je prišlo na prve ljubljanske velesejme mnogo interesentov iz južnih pokrajin, predvsem iz radovednosti, da si ogledajo, kaj nudi naša Slovenija, pri tem pa so navezali mnogi izmed njih praktične kupčijske zveze z našimi tvrdkami, ki jih sedaj trajno vzdržujejo. Ko pa je bilo treba upravi velesejma odločiti se za nadalj-no prirejanje ljubljanskega velesejma, tedaj je prevladalo naziranje, da so podani tehtni razlogi, da to institucijo slovenskega gospodarstva, ki nam je po prevratu tako sijajno in obenem praktično odprla pot v poslovno tekmo v naši širni Jugoslaviji, stalno vzdržujemo tudi v bodoče.
Ljubljana je s 6vojimi velesejmi pokazala, da hoče obdržati sloves zibelke slovenske kulture in gospodarske iniciativnosti in moralni kakor tudi praktični dosedanji uspehi naših velesejmov nas vzpodbujajo, dla ji 1a sloves ohranimo tudi za naprej. V naši trgovini zaznamujemo vsako leto nov polet k napredku. In preko vseh kriz, ■stagnacije in raznih drugih težkoč vendarle stremi naša, v jedru zdrava ■slovenska trgovina k udejstvovanju na širokem poprišču trgovske konkurence. Po prestanih kritičnih dobah zadnjih let bodo ravno naši velesejmi zopet pokazali, da slovenska trgovina neomahljivo vzdržuje finančno krizo, davčna bremena, valutne in carinske težave in vsak dan ostrejšo konkurenco ter da hoče s svojo vztrajnostjo, solidnim delom in skromnostjo v svojih zahtevkih glede zaslužka ostati resen tekmec ostali domači in inozemski konkurenci.
Mnogo naših trgovskih tvrdk zaznamuje ravno v času ljubljanskega velesejma najživahnejši promet, četudi marsikatera tvrdka ni udeležena na sejmišču kot razstavljalka, vendarle dohajajo k njej baš radi velesejma odjemalci iz najoddaljenejših krajev, oklepajoč pri tem kupčije za znatne vsote. In takih trgovskih tvrdk, ki beležijo svoje kupčijske uspehe ob času velesejma, dasi jih ne najdemo med razstavljale^ je lepo število! Koristi sejmske prireditve segajo torej praktično daleč preko velesejmskih ograj.
Pa tudi vzporedno prirejanje lovskih, športnih, higijenskih, kulturnih in sličnih razstav donaša naši trgovini praktične koristi, vsaj dajejo take prireditve dotičnim trgovskim strokam nove pobude za živahnejšo trgovsko delavnost. Velesejem nam je prinesel sejem za kožuhovino in mnogi znaki kažejo, da bo Ljubljana v tej važni trgovski panogi v najbližjem času pokazala svojo posebno iniciativnost.
Pozabiti pač ne smemo, da so institucije velesejmov tudi v mnogih inozemskih svetovnih tržiščih ostale trajne in da črpajo dotična mesta iz teh Prireditev znatne koristi. Zemljepisna ,ega Ljubljane nam bo tudi v bodoče ^mogo koristila in v trgovskem razvoju ostalih pokrajin naše države Slove-
nija ne sme zaostajati, če že ne bi mogla vzdržati za sebe prvenstva.
Ljubljanski velesejem naj ostane vsako leto sezona našega javnega trgovskega nastopa in reprezentance ter živ dokaz slovenske trgovske delavnosti in budnosti.
Dr. Fran Windischer:
Naš ljubljanski velesejm.
Šestič vabi Ljubljana, naše slovensko gospodarsko središče, na svoj velesejm. V pisani reviji razgrne pred domačim in tujim svetom izdelke in-dustrialne, obrtne in agrarne marljivosti. V zdravi samozavesti lahko rečemo, da letošnji velesejm prekosi svoje prednike po številnosti razstav-ljalcev in pestrosti udeležbe. Moralnemu uspehu naj druguje gmotna zadovoljnost. Velesejm v Ljubljani si je hitro utrdil svoj dobri sloves. Leto za letom pridobiva novih posetnikov, kakor si vsepovsod dobre prometne naprave ustvarjajo nove pritoke. Naš velesejm je uspela stavba. Kraljev obisk mu je nadel zasluženo krono.
Ljubljana, Slovenija, cela naša država so lahko ponosne na ljubljanski velesejm. Na sebi nosi nekaj pristno našega. Ljubljanski velesejm ima svojo svojstveno marko. Ideja velesejma je vznikla sredi med nami. Niso je tujci zanesli med nas. Prvi v naši lepi domovini smo z uspehom pozvali tuj in domač svet na velesejm. Ljubljanski velesejm ima za vedno časovno prvenstvo v Jugoslaviji. To stoji! Stoji pa tudi, da ima po svoji legi in gospodarski uredbi Ljubljana legitimacijo za velesejm v Jugoslaviji. Gospodarska osnova velesejma je zamišljena izvirno pri nas. Nismo prepisovali. Naš velesejm ni pridobitna družba. Brez velikega ustroja nekako v domačem prijateljskem krogu smo osnovali in oži-votvorili prvotno združbo. Ljubezen do stvari je odločala. Tudi danes po šestih letih ne sloni velesejm na pridobitnosti. Lansko leto smo začetno rahlo združbo prelili v zadružno obliko. Z redko vztrajnostjo se zbira odbor od priredbe do priredbe na seje in posvete. Vse premišlja, vse prevdarja. Pridnost mravelj in vzgled-na potrpežljivost leži v tem delu odbora in urada, p redno se odpro vrata obiskovalcem v vsakoletno razstavo! Stari in novi uspehi so res zasluženi s trdim, vsakdanjim delom.
In načrti, arhitektonika, izvedba zgradbe, vse to je naše. Cela priredba sredi jedinstvenih tivolskih livad je naša, domača, svojstvena, zahtevna ne, pač pa prisrčna, prikupna in vabljiva. Dobiš velesejmov drugod večjih, mogočnejših, sijajnejših, ali ljubljanski velesejm imamo radi vsi prav zategadelj, ker ne more zatajiti, da je naš in da spada samo v slovensko središče.
*z skromnih začetkov smo se dvignili. V začetku brez izkustev, brez strokovnjakov in brez izvežbanega osobja smo vendar zmogli vse težave. Dobro opravili smo že prvo leto, petem pa je šlo ponosno naprej, tako da je naš sejmski urad danes v vsakem pogledu kos zelo naraslim nalogam.
Za Ljubljano je velesejm odlične gospodarske pomembnosti. Celo mesto poživi in zanese novo gibanje v vse kroge prebivalstva. Za Ljubljano je dragocena atrakcija. Za gospodarske kroge v Ljubljani pa pomenja čvrst aktivum, ki ga treba držati in Čuvati.
Ko pregledamo lepe izložbe na našem velesejmu v beli Ljubljani, ki po-
staja velika in velikomestno ponosna, porečemo s trdno odločnostjo: Z neutrudno pridnostjo, s smotreno varčnostjo in pravo slovensko potrpežljivostjo zmoremo tudi sedanje zločeste čase gospodarske reve. Prebijemo se preko zadušnih sotesk neugodnega kupčijskega obdobja do svitlejših časov, ko bosta trud in delo zopet dona-šala pošten zaslužek!
Slovenija brez trgovske pridnosti in obrtne marljivosti ne more živeti. V procvitu naše trgovine in obrtnosti, ki nepegrešno dopolnjujeta trdo prizadevanje slovenskega oratarja, leži poroštvo za našo gospodarsko blaginjo. V tej zavesti smo odločeni odbijati dosledno sleherno prizadevanje, ki meri na to, da se utesni ali celo zatira naš obrtni in industrialni napredek. Kdor bi tudi samo želel dušiti gospodarski razvoj v Sloveniji, bi sejal ljuliko in snoval nesrečo. Takemu kvarljivcu stopimo z neodjenljivo odločnostjo nasproti in mu rečemo: »Tvoja želja je smrtni greh!«
Borzni tajnik dr. M. Dobrila:
Mednarodni pomen velesejmov in borz.
Sanacija gospodarskih prilik napreduje v Evropi v počasnem tempu. Pretežna večina evropskih držav se z veliko vnemo trudi izboljšati finančno in gospodarsko stanje v lastni državi, vsled česar se gospodarsko življenje v posamezni državi razvija povsem različno.
Posamezne akcije za gospodarsko ozdravljenje se povsod navdušeno pozdravljajo toda žalibog se navdušenja v gospodarskih krogih kmalu razblinijo, kajti v kratkem se pokažejo veliki nedostatki in ugodno razpoloženje se spremeni v pesimizem.
Če si danes le površno ogledamo posamezne države, vidimo, da traja v Angliji še vedno velika borba premogovne stavke. Podjetniki in delavci, oba pomembna faktorja v gospodarskem življenju, si stojita še vedno nasproti oborožena, in kakor kažejo znaki, se bo mogel ta boj rešiti konečno le zakonitim potom.
Drugi velepomembni gospodarski dogodek je finančni sanacijski boj v Franciji, ki navzlic velikemu vnaiije-političnemu uspehu, vojaški zmagi v Maroku v pretečenem mesecu, vendarle ni prinesel notranjepolitičnega m.^r.u’ katerega so pričakovali državniki in velik del francoskega naroda.
Istotako stoje na Poljskem in Čeho-slovaškem v ospredju notranje politični boji, ki tiskajo gospodarska vprašanja v ozadje, ker se morajo rešiti v prvi vrsti politična, da za tem lahko s potrebnim mirom in paizljivostjo pre-motrijo gospodarske prilike.
Kratko rečeno, navzlic vsem diplo-matičnim prizadevanjem in vsemu trudu, opažamo na svetovnem horizontu neprestane politične trzavice, tako, da je celo svetovna gospodarska konferenca društva narodov, ki se je zaključila meseca maja, prešla skoro neopaženo.
Vkljub vsem navedenim različnim težkočam in oviram se pa gospodarska misel vedno bolj širi ter se ista izraža v okviru nacijonalnih gospodarskih priredb, koje pospešujejo neprestano nacijonalne gospodarske korporacije v stremljenju, da 'dovedejo v posameznih deželah gospodarske prilike ponovno v normalno stanje.
S postankom nacijonalnih držav je svetovna vojna vstvarila ne samo no-
vo politično in družabno delitev, temveč je ista spremenila tudi gospodarske prilike, gospodarske organizacije in gospodarske korporacije, pri čemur so skoro vsi gospodarski faktorji — ravno tako kakor politični — zgubili prejšnje ravnotežje in je ta okol-nost izzvala v posameznih deželah jako ostro gospodarsko krizo. Gospodarska kriza se je do danes razširila že skoro na celo Evropo in čim pogosteje se pojavljajo klici, ki zahtevajo novo ureditev in novo razredbo.
Gospodarska razrušenost v posameznih državah, ki jo je — kakor rečeno — izzvala svetovna vojna, je v skoro vseh industrijskih panogah povzročila tehnično pretvarjanje, bodisi v svrho izdelovanja potrebščin, ki so se morale nabavljati v inozemstvu, torej tedanji sovražni deželi, bodisi za izdelovanje vojnega materijala, da se na ta način doseže neodvisnost od inozemstva.
Naravna posledica tega pretvarjanja bila je ta, da je industri jska kapaciteta v pretežni večini držav dosegla kmalu do tedaj nedosežen razmah, kateri je pa logično povzročil konkurenco. V tem konkurenčnem boju noče danes nikdo podleči, vsled česar pa zaznamujejo vse kontinentalne industrijske panoge občutne izgube in sicer iz razloga, ker je produkcijski krog in produkcijska moč neprimerno večja nego je krog in moč konsuma, pri čemer ne smemo prezreti okolno sti, da je velika konjunktura prve povojne dobe danes skbro docela prenehala.
Čeravno izhajajo v posameznih državah na kulturnem in gospodarskem polju marsikateri ukrepi v zaščito nacijonalnih gospodarskih prilik, ki se v zunanjem svetu smatrajo za zagrado napram tretjim državam, opažamo vendarle, da se v poedinih državah posamezne gospodarske korporacije trudijo najti medsebojne gospodarske stike ter poglobiti že obstoječe in si na ta način pri obstoječih težkih gospodarskih prilikah olajšati stališče, omiliti stopnjevaje svetovno gospodarsko krizo ter pospešiti gospodarsko obnovo.
Kot najuspešnejša sredstva jim služijo v to svrho predvsem velesejmi in borze.
Medtem ko nam prvi — rekel bi — predočujejo fuzije nacijonalnih gospodarskih panog, predstavljajo borze vezne člene k gospodarskemu sporazumu, ki segajo daleč preko nacijo-nalnih mejnikov, se polagoma raztezajo na poedine dežele, pospešujejo skupnost gospodarskih interesov in pripomorejo konečno do uravnanja in urejevanja svetovnega trga.
Velesejmi kot mednarodni gospodarski faktorji ne pospešujejo samo spečavanje lastnih nacijonalnih proizvodov, temveč, kar je dalekosežnej-šega pomena, oni pospešujejo tudi neprestano čim ožje vezi med posameznimi gospodarskimi pokrajinami, ki tvorijo na ta način latentno (prikrito) rezervo za svetovni gospodarski mir, ki bode v primernem trenotku pokazala njen blagodejni vpliv.
Nešteta množina gospodarskih cvir in zaprek na kontinentu se bode, če tudi le stopnjevaje, toda vendarle stalno odstranila ravno potom takih gospodarskih približevanj, z osebnimi stiki in razpravami.
Še le tedaj, ko bode na ta način prodrlo prepričanje skupnosti gospodarskih interesov v najširše sloje poedinih narodov in držav, bodo gospodarski prvoboritelji lahko s popolnim
Konferenca gospodarskih zbornic v Ljubljani
uspehom rešili nalogo svetovne gospodarske krize in ustvarili pravi svetovni mir.
O mednarodnem pomenu borz tu razpravljati bilo bi preobširno. Vplivanje teh gospodarskih institucij na svetovne gospodarske prilike tekom dolgih stoletij je povsem znano in poudarjeno od največjih gospodarskih politikov vsake dobe.
Razen glavnih funkcij, osredotočenja ponudb in povpraševanj, izjedna-čenja in izoblikovanja cen za lastne nacijonalne proizvode, kratko, urejevanja domačih gospodarskih prilik vadijo 'borze tudi blago in kapital v ono smer, v kateri morejo doseči največjo in najplodonosnejšo uporabo, to se pravi da morejo doseči najvišjo ceno in najugodnejše obrestovanje. Ona dežela, katera more nuditi blagu in kapitalu obe ugodnosti, postane ne samo privlačna točka za naložbe tujih kapitalov, temveč postane tudi po-speševateljica domače produkcije ter uresniči z vedno množečim se dotokom denarne ponudbe Ikonečno nive-liranje cen v lastni nacijonalni deželi.
Toda ne samo našteti materijelni gospodarski momenti pridejo tu v poštev, nego poudariti moramo še en in sicer najvažnejši in najdalekosežnejši in ta je, da se kredit take dežele stalno višje ceni in s tem vzbuja gospodarsko zaupanje, kar pogrešamo danes v veliki meri žal skoro v vseh državah.
Borza kot neumorni gospodarski motor stremi vedno k generalnem iz-jednačenju cenovnega nivo-ja, k dvigu izvoza odnosno uvoza blaga, k blagovnemu prometu, k mednarodnemu cenovnemu izjednačenju.
V nacijonalnih državah, ki so nastale po svetovni vojni, so prišle posebne, nacijonalne gospodarske posebnosti osobito do izraza. Specifična produkcijska stremljenja v poedinih državah so se — z ozirom na posameznosti poedine dežele — ostro orisala, vsled česar so se v vsaki posamezni državi razvila lastna obrezovanja cen.
Docim so v predvojni dobi korakale
cene v posameznih državah vspored-no s svetovnimi cenami, ugotavljamo danes v poedinih državah jako kolebajoče cenovne razlike. Tozadevno nam diagrami ne prikazujejo paralelnih krivulj in medtem ko se pojavljajo v eni deželi v specijelni producijski panogi tendence dviga, opažamo v drugi deželi v isti producijski panogi tendence padanja. Relacije cen so povsem divergentne in stremljenja najrazličnejših gospodarskih omejitev povrečajo padce cen, katere ustvarjajo velike razlike med tuzemsko in inozemsko kupno moč.
Ta razlika med tuzemsko in inozemsko kupno močjo se more izenačiti edino potom stabilizacije posameznih valut in še-le s tem se bode doseglo zravnavanje cenovnega nivoja.
K izvedbi stabilizacije valut so pa v prvi vrsti poklicane borze, kojim pripada pri vseh gospodarskih panogah velika naloga urejevanja in prilagoditve na svetovne tržne prilike. Borze niso tu le za to, da beležijo cene različnih produkcijskih panog, nego one morajo najti sredstva za ozdravljenje gospodarskih prilik in za pora!igo produkcije in blagostanja posamezne dežele.
Borze predstavljajo ono veliko delavnico, v kateri se snujejo načrti za razvoj gospodarstva. Bolj nego kdaj prej, so danes borze poklicane k ustvarjanju novih gospodarskih idej, k organizaciji bodočega svetovnega gospodarstva.
Kar se tiče specijelno naših gospodarskih prilik v Jugoslaviji moramo predvsem poudariti, da potrebujemo istotako, kakor marsikatera druga država, predvsem politično sanacijo, ki naj vpliva na gospodarske prilike ter jih izleči. Ravno tako kakor drugod se mora tudi pri nas — kakor poudarja bivši francoski finančni minister Cail-leaux — država in narod uravnotežiti na finančnem in gospodarskem polju.
V tem stremljenju so tudi gospodarske'korporacije Slovenije stalno na delu, da pripomorejo gospodarskim krogom do ekstenzivnega udejstvovanja in vspodbujajo trgovske kroge k
intenzivnemu poslovanju. Tem potom upajo slovenski gospodarski krogi omiliti gospodarsko krizo in dvigniti nacijonalno gospodarsko moč k normalnemu in uspešnemu razvoju.
(Njihovim stremljenjem naj sledijo vspehi in Ljubljana naj postane gospodarska posredovateljica med vzhodom in zapadom, severom in jugom!
Velesejem in reklama.
Nikakor ne bo neumestno, ako ob otvoritvi našega velesejma izpregovo-rimo tudi nekaj besed o reklami na velesejmu.
Akoravno je vodstvo velesejma zbralo in združilo sorodne stroke v skupine, vendar preostaja posamezniku še dovolj dela. Vsaki posameznik mora skrbeti za to, da bo njegova koja prijetna, vabljiva in zbirna točka za oko. Na sejmu se nudi najlepša prilika in tudi je glavni namen sejma, da skrbi za oko. Mnogo obiskovalcev pride le pogledat in še le po prejetem vtisu postane marsikateri tudi kupec.
Reklama mora biti neobičajno živahna, nikakor pa ne vsiljiva. Mejo med obema kaže dober okus.
Predvsem pa mora biti reklama na sejmu stvarna. Ne smemo zamenjati sejma z čisto razstavo. Med ogromnim številom obiskovalcev je tudi mnogo strokovnjakov, ki poznajo blago. Posebno tuja konkurenca ima zelo kritično oko in prepričani bodimo, da bi porabila vsako napako v našo škodo. Kakovost blaga in reklamp sta — dvojčka; eden brez drugega ne moreta živeti!
Zato pa se morajo pokazati predmeti takšni, kakoršni so v resnici oziroma kakoršni se dobavijo. Vsako olepševanje lahko več škoduje, kot pa koristi. Kar je za izložbeno okno morda celo potrebno, najbrže ne bo služilo za kojo.
Vsaka kupčija mora temeljiti na poštenosti. S solidnostjo se ustvarjajo trajne kupčijske in poslovne zveze in prijateljstvo.
Naš dober sloves ne sme dobiti niti najmanjše pegice.
Fr. Zelenik.
ZNAMENJE SLABEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA.
Cuje se, da se finančni krogi v Zagrebu bavijo z mislijo, da ustanove sindikat za intervencije na borzi. Na zagrebški borzi ponudbe naraščajo, povpraševanje po blagu pa ne napreduje, vsled česar kurzi precej nazadujejo. Da se prepreči nadaljno padanje kurzov, se poveri nalogo za intervencijo posebnemu sindikatu, kateri se po vsej priliki ustanovi že v doglednem času.
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE.
Avstrijska Narodna banka bo s 1. julijem znižala obrestno mero najbrž za %% in bo znašala odslej naprej 1%-Zadnje znižanje bančne obrestne mere se je izvršilo letos 31. marca. Splošno si od tega znižanja ničesar ne obetajo, »o velikem olajšanju za skupno gospodarstvo se z znižanjem bančne obrestne mere spričo hude gospodarske krize pač ne more govoriti.'
AMERIKA IN NEMŠKO ŽELEZO.
V Kovinskem trgu smo že pisali, da so Američani prepovedali uvoznemških železnih in jeklenih izdelkov. Sedaj je ameriški zakladni urad to prepoved začasno umaknil. Datum prepovedi in zopetne dovolitve je isti, tako da se lahko odpravi v notranjost Amerike tudi blago, ki je prispelo medtem v ameriška pristanišča. Dovoljenje uvoza še ni končno-veljavno. Ameriški zakladni urad čaka uradnega poročila nemške vlade o dogovoru med producenti surovega jekla in konsumenti železa, potem se bo šele končno odločil. Na vsak način ostane zaenkrat v veljavi normalna carina. Vidimo, da je tudi uradna Amerika voljna za potrebni mednarodni sporazum v gospodarskih vprašanjih.
FRANCOSKI IZVOZ IN UVOZ.
Francoski izvoz znaša v prvih petih mesecih 22 milijard frankov, od katerih odpadeta 2 milijardi frankov na kolonije.
V četrtek se je pričela v sejni dvorani mestnega magistrata konferenca gospodarskih zbornic naše kraljevine. Dnevni red je obsegal v smislu sklepa lanskoletnega kongresa v Beogradu samo eno točko dnevnega reda, in sicer vprašanje našega pomorstva, ki je spričo skupščinskih razprav o nettunskih konvencijah, ki regulirajo med drugim tudi razna vprašanja v naših odnošajih v pomorstvu z Italijo, izredno aktualna in je zbudila splošno pozornost cele države. Ob mnogobrojni prisotnosti zborničnih delegatov je otvoril konferenco predsednik Zbornice za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani g. Ivan Jelačin ml. z iskreno dobrodošlico na prisotne goste. Poleg zborničnih delegatov iz vseh pokrajin države je pozdravil zastopnika vlade, velikega župana ljubljanske oblasti dr. V. Bal-tiča, generala Zivkoviča kot zastopnika komandanta dravske divizijske oblasti, dr. Goršiča, oblastnega referenta za socijalno politiko in zastopnika ministra socijalne politike g. Simonoviča, delegata ministra financ g. dr. Karla Savnika kot zastopnika finančnega ministra dr. Periča, dalje prof. dr. Milana Škrlja, za rektorat ljubljanske univerze, zastopnika direkcije državnih železnic, načelnika g. Vargazona, oblastnega referenta za trgovino in industrijo v ljubljanski oblasti načelnika g. dr. Rudolfa Marna, vladnega komisarja dr. Pfeiferja kot zastopnika mariborskega velikega župana in glavnega tajnika zveze in-dustrijcev g. ing. Milana Šukljeja.
Nato je predsedujoči prečital dopis našega ministra rojaka Ivana Puclja, ki obžaluje, da se ne more odzvati vabilu na konferenco in ki jo tem potom pozdravlja ter ji želi polnega uspeha, z željo, da se ga obvesti o sklepih konference, da bo težnje gospodarskih krogov vedno rad podpiral. Nadalje prečita pozdravne brzo-jave predsednika solunske zbornice, zbornice v Novem Sadu g. Koste Mi-rosavljevica, kakor tudi predsednika zbornice v Sarajevu g. Nikole Berko-viča, ki so bili zadržani, da se osebno nišo mogli udeležiti konference.
V pozdravnem oovoru je omenil predsednik g. Jelačin ml. težkoče preteklih osmih let trdega dela po ujedinjenju, da se posamezne pokrajine z različno zakonodajo upravno in gospodarsko organizacijo zbližamo in izenačimo. Ugotavlja, da so bili bas gospodarski krogi, ki so že v prvih letih pokrenili zahtevo in željo sodelovanja, da se obstoječe neenakosti čimpreje odstranijo ter da pridemo do konsolidiranih razmer, ki so predpogoj solidnega podjetništva in gospodarskega dela. Poudarja, da se je na vseh sestankih gospodarskih krogov dosedaj izražala v tem oziru popolna soljdarnost in izraža zato željo, da nas naše započeto delo vodi do končnega cilja, do normalizacije gospodarskega življenja. Poudarja, da gre črta naših prizadevanj navzgor kljub temu, da nas mnoge ckolnošti še vedno zadržujejo in ovirajo hitrejši napredek. Napori naših komor so imeli moralne in materijalne uspehe. Gospodarsko življenje gre svojo pot preko političnih sporov in komplikacij, borba za obstanek se poostruje in pušča vse ostalo na strani. Gospodarska kriza, ki vlada danes pri nas, in ki se manifestira v naraščajoči brezposelnosti in padanju industrijske produkcije, prizadeva posebno močno baš Slovenijo. Naš gospodarski položaj bi zahteval, da stavimo pred vsem to vprašanje na dnevni red, toda po sklepu zadnje konference posvečamo se izključno problemu našega pomorstva, ki prav-tako živo interesi ra nas Slovence, kakor ostale pokrajine ob morju. Slovenci so imeli ob severnem Jadranu cvetoča podjetja, tam je živel najpod-jetnejši in najžilavnejši del našega naroda, zato občutimo usodo, ki nas je doletela z izgubo slovenskih primorskih krajev, še bolj kot naši brati Srbi in Hrvatje. Naše gospodarstvo krvavi na tem, da je Slovenija odrezana od morja, zato tem prisrčneje
pospešitvi pomorstva. Cel naš narod se mora zavedati važnosti morja iu ako posvetimo pravilni rešitvi vprašanj našega pomorstva zadostno paž-
njo, se nam ni treba bati za bodočnost. Pri tem delu pa želimo Slovenci kar najizdatneje sodelovati.
Nato je nadaljeval svoj govor v srbo-hrvaščini. Popisal je v njem pomen in važnost vsakoletnih konferenc zbornic za naše gospodarstvo ter očrtal kratko predzgodovino ljubljanske konference zbornic.
Po predsednikovem govoru se je zahvalil Veliki župan dr. B a 11 i č konferenci za pozdrav in ji je želel obilo uspeha. Podpredsednik beograjske trgovske zbornice M i 1 j u t i n Stanojevič se v toplih besedah spominja inicijatorja ljubljanske konference blagopokojnega zborničnega predsednika Ivana Kneza, kot vzor moža neumorne delavnosti in organizacijskega talenta na gospodarskem polju. Spomin umrlega počastijo gostje stoje z vsklikom Slava . V na-daljnem govoru poudarja, da bi imelo biti izhodišče vsega našega dela de-viza, delavnost in varčnost. Opozarja, da nam statistika zunanje trgovine dokazuje našo neekonomičnost, ko nad milijardo dinarjev izdajamo za stvari, ki so nam popolnoma nepotrebne in brez katerih bi lahko pri vsem razkošju izhajali. Opisuje težave prvih let v naši državi in uspeh dosedanjih naporov ter podčrtava važnost, da na podlagi teh načel usmerimo delo za napredek našega pomorstva.
• V imenu zagrebških gospodarskih krogov pozdravlja konferenco častni predsednik zagrebške zbornice gosp. Sand or Aleksander.
Finančni delegat dr. Šavnik pozdravlja konferenco v imenu ministra dr. Periča, ki je radi nujnih skupščinskih razprav in resortnega dela zadržan od udeležbe.
Na predlog g. I. Jelačina so bili v predsedstvo imenovani podpredsednik beograjske trgovuke zbomicn
M i 1 j u t i n Stanojevič, predsednik beograjske zbornice Milan Stojanovič, častni predsednik zagrebške zbornice Šandor Aleksander, predsednik bečkereške zbornice Dragotin E i s n e r in podpredsednik sarajevske zbornice E t h e m D j u 1 i z a r e v i č.
V tajništvo so bili imenovani generalni tajniki: dr. S t e v o Popovič od industrijske zbornice in Sveti-slav M a r o d i č od trgovske zbornice v Beogradu, dr. Čuvaj od trgovske zbornice v Zagrebu, V j e k o -slav Jelavicod sarajevske in dr. B e 1 j a m od osiješke zbornice.
Nato je konferenca sprejela z živahnim odobravanjem in živijoklici sledečo udanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Njegovo Veličanstvo kralju Aleksandru I. Beograd.
Delegati komora za industriju, trgov inu i zanatstvo sakupljeni na ze-maljskoj konferenci u Ljubljani u cilju proučevanja pitanja unapredjenja na-šeg pomorstva mole Vaše Veličanstvo, da izvolite primiti izraze naše duboke odanosti.
Ministrskemu predsedniku N. Uzu-uoviču ter ministru zunanjih zadev dr. Ninčiju, ministru trgovine in industrije dr. Krajači, železniškemu ministru Vasa Jovanoviču in poljedelskemu ministru Ivanu Puclju so bili poslani brzojavni pozdravi s konference s prošnjo, da poklonijo sklepom o napredku našega pomorstva polno pažnjo.
Nato so sledili strokovni referati. Namesto odsotnega dr. Milana Todoroviča, univerzitetnega profesorja v Beogradu, je podal uvodni referat tajnik beograjske trgovske zbornice Svetislav Marodič. Referat, h kateremu so še povrnemo v prihodnjih številkah, nam nudi interesantno sliko in pregled historičnega razvoja odnošajev našega bro-darstva z gospodarstvom in gospodarsko politiko. Poročilo je sestavljeno z
pozdravljamo zbornično konferenco ^ nado, da bo prispevala k ureditvi m
globokim strokovnim znanjem in nam
Arh. prof. Kregar Rado:
Umetna obrt in industrija Slovenije.
(Konec.)
vilo to društvo industrijski odsek z zdru-
obeležava vse činjenice, ki so igrale v zgodovini posameznih narodov ulo-go o razvoju brodarstva in pomorstva. Obenem je Todorovič v svojem referatu kot dolgoletni šef oddelka za zunanjo trgovino in trgovsko politiko v ministrstvu trgovine in kot stalni delegat naše vlade pri pogajanjih z raznimi inozemskimi državami posebno z Italijo, karakteriziral i sedanjo situacijo, ki nastaja spričo konvencij, ki ležijo sedaj med našo državo in Italijo. Referat zaključuje z ugotovitvijo dveh dejstev in sicer:
1. Da dosedaj pri nas glede pomorske politike nismo imeli nikakega načrta, po katerem bi se ravnali v korist gospodarstva in
2. da je treba, da imamo, ako hočemo uspešno voditi pomorsko politiko, popolnoma svobodne roke, to je da nismo po mednarodnih konvencijah vezani, marveč lahko usmerimo svojo politiko tjiko, kakor je zahtevajo konkretne potrebe, ki jih je treba marlji- j vo proučevati. Ker pa so po njegovem mišljenju v tem oziru že narejene neke pogreške v konvencijah, ki so sklenjene med našo državo in Italijo, je treba, da se take obveznosti čim-preje ukinejo. Ta nadvse aktualen zaključek je bil sprejet z najživahnejšim odobravanjem.
Po uvodnem referatu je podal delegat splitske zbornice g. Sava B o -škovič obširen referat o pomorski upravi, h kateremu se tudi še o priliki povrnemo. V referatu je poročevalec statistično ugotovil, kako nezadostna pažnja se je sedaj poklanjala naši pomorski upravi.
Tajnik urada trgovske in obrtniške zbornice na Sušaku g. dr. P e r o IV1 i -t r o v i č je podal referat o subvenci-joniranju pomorstva. Navajal je primere kako podpirajo pomorstvo druge države. Ob koncu referata je predlagal, naj se določi uradno komisijo sestavljeno iz delegatov vlade, pomorskih interesentov in pomorskih strokovnjakov, katera naj zbere in uredi vse potrebne podatke* po katerih naj se sestavi zakonski predlog o subvencioniranju naše trgovinske mornarice.
0 referatu se je razvila živahna debata, po kateri se je sklenilo, da se naj resolucija preda redakcijskemu odboru, (la jo izpopolni.
0 ladjedelništvu je poročal mesto odsotnega referenta g. B e 1 e n a iz Sušaka, generalni tajnik zagrebške trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Čuvaj. V referatu se navaja med drugim, da imamo v državi samo eno ladjedlnico, medtem ko so druge samo popravljalnice. Položaj ladjedelništva je slab, ker ga država ne podpira in radi visokih carin, kakor tudi visokih režijskih stroškov v obče. Večina naročil gre v inozemstvo, ker so naše ladjedelnice premajhe. Italija nam, kar se tiče subvencij more služiti za vzgled. Tudi o tem referatu se je razvila debata. Resolucija se predloži redakcijskemu odboru. Na to je sledil referat dopisnega člana Zagrebške trgovske in obrtniške zbornice in univerzitetnega profesorja dr. Julija M o -g a n a in sicer o pomorskem sodstvu.
Z odpadom Trsta in Reke smo izgubili tudi pomorsko sodišče. Za vse posle pomorskega sodišča so danes pristojna navadna sodišča. Predlagane resolucije so bile sprejete.
0 zgradbi pristanišč je referiral tajnik sjušaškega urada g. dr. Pero Mitrovič, ki je navajal, da se naše luke dele v tri kategorije, in sicer luke brez železniškega spoja z zaledjem, luke s spojem normalnega tira, ter luke s spojem ozkega tira. Sušak naj se razširi za izvozno in uvozno trgovino. Split pa mora dobiti več železniških tirov, šibeniška luka se še deloma gradi, kakor tudi pristanišči y Gružu in Zeleniki. Dela v pristaniščih naj se pospešijo.
K referatu sta se oglasila g. dr. Medini in B o š k o v i č. Resolucijo bo redakcijski odbor izpopolnil.
S tem referatom se je četrtkova seja zaključila. Popoldne so udeleženci konference napravili izlet v Vevče, kjer so si ogledali najprej hidro-centralo na Fužinah, potem pa papirnico v Vevčah. Uprava papirnic je pogostila goste z zakusko, tekom katere je
v imenu uprave pozdravil veleindu-stri jalec g. F r a n Bonač.
V četrtek zvečer je zbornica priredila udeležencem na čast rout, katerega so se udeležili tudi načelniki lokalnih oblasti in gospodarskih organizacij in ki je uspel nad vse sijajno. Goste je pozdravil z iskrenimi besedami kot domačin g. I v a n Jelačin ml. Njegovem pozdravu so sledile štiri koncertne točke, ki sta jih z umetniško dovršenostjo podala operni pevec g. Betetto in gčna. Vera Majdi-čeva. Pri večeru sta sodelovala tudi pevski zbor in orkester trgovskega društva Merkur.
V petek je konferenca nadaljevala. Že ob otvoritvi je predsednik g. Jelačin ml. predlagal, da bi konferenca zavzela s v oj e stališče n a p r a m konvencijam, ki so se nedavno sklenile z Italijo in ki se imajo te tl ni razpravljati v parlamentu. Po živahni debati se je sklenilo, da sestavi poseben odbor resolucijo, v kateri bo apeliral na Narodno skupščino, naj ne sklene in odobri ničesar, kar bi moglo škodovati interesom našega pomorstva. Zatem se je prešlo na dnevni red.
G. dr. Bo g d a n Durbeš i č s Sušaka je referiral o kabotaži. Po izčrpnem referatu se je predložila re- j solucija, ki se je pa po sklepu konference predala redakcijskemu odboru v izpopolnitev.
Nato je referiral g. M a r j a n M a -ž u r a n i č iz Zagreba o veliki in d o 1 g i p 1 o v b i. Tudi ta referat priobčimo kasneje, kakor vse druge, ako nam bo le mogoče dobesedno. Predlagal je, da konferenca ppzove merodajne faktorje, naj posvetijo vso paž-njo veliki obalni in dolgi plovbi.
Ravnatelj pomorske akademije v Bakru g. dr. C v j e t ik o v i 6 , je poročal o strokovnem pouku in pomorstvu. Po tem referatu se je razvila daljša debata, katere se je ydeležil zlasti g. dr. Medini in g. dr. Mazuranič.
Sledil je nato referat g. dr. Medini ja, tajnika trgovske in obrtniške zbornice iz Dubrovnika, o naši zunanji ( trgovini. Poudarjal je, da se bodo mogle naše luke uspešno razvijati šele tedaj, če jih bo podpirala država s tem, da bo znižala tako železniško, kakor tudi pomorsko tarifo.
Ob odsotnosti tajnika solunske zbornice je prečital njegov referat o prometu preko solunske luke g. dr. Popovič, tajnik industrijske komore iz Beograda. V referatu je poudarjena zlasti velika važnost Soluna za naše narodno gospodarstvo.
Po izčrpanem dnevnem redu se je na predlog predsedujočega takoj re-digirala brzojavka na Narodno skupščino, ki se glasi:
■Konferenca gospodarskih zbornic iz vse države na sestanku v Ljubljani je vzela v pretres vsa aktualna vprašanja našega pomorstva in bo predložila kraljevski vladi strokovnjaško izdelane predloge v pogledu pospeševanja te važne gospodarske panoge. Ker se sedaj v Narodni skupščini rešujejo pogodbe in konvencije s kraljevino Italijo, katere, kakor se zdi, težko tangirajo našo pomorsko politiko, a gospodarske organizacije niso imele prilike biti zaslišane, ko so se vršila pogajanja, mora konferenca gospodarskih zbornic opozoriti Narodno skupščino na največjo opreznost, da ne bi se z izglasovanjem teh konvencij in pogodb povzročila škoda gospodarskemu razvoju celokupne države.«
S tem je bila konferenca zaključena. Delegati so si popoldne ogledali tovarni Glanzmann & Gassner in Peter Kozina & Ko.
Zvečer je bila udeležencem na^čast slavnostna predstava v operi.
Danes bodo vsi gg. delegati prisostvovali čitanju resolucij, nakar se udeležijo otvoritve velesejma.
Ako pije! „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj!
i ■ i —— i	i	i
TRflOE MARK i _	   —	-J
Tradicionelen, skozi več generacij podedovan obrt je vlivanje zvonov. Širom Jugoslavije so zmane livarne Sa-massa, sedaj last Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Večino zvonov slo- ! venskih cerkva je vlila ta tvrdka. Zvonovi so okrašeni z dekorativnim okrasjem, ki je odgovarjalo takratnemu slogu. Po vojni pa je delal osnutke /.a okras arh. Vurnik v svoji originalni ornamentiki. Zvonovi iz te livarne so znani po svojih čistih in ubranih glasovih.
Med narodom zelo priljubljen lov na divjačino je zahteval puškarski obrt, ki se zadnjih 50 let goji sistematično. V ta namen je že avstrijska vlada ustanovita puškarsko šolo v Kranju z moderno urejenima delavnicami. Izdelki te šok* so bili v Pariuz odlikovani z /Jato kolajno. Puške so bogato ornanientirane, tako njihovi leseni kakor tudi kovinski deli. Ali ta ornamentika je povsem tradicionalnega baročnega in rokoko značaja.
Poleg navedenih obrti preprostega kmetskega ljudstva so. razviti številni drugi obrti, kakor kamnoseštvo, podo-barstvo in rezbarstvo, žganje keramike, obdelava stekla, umetno mizarstvo, ključavničarstvo itd. Nadalje čevljarstvo, izdelovanje obleke, perila, pokrival itd. Izmed navedenih je tudi rezbarski obrt eden starejših. Znamenja kapelic, cerkve so bile okrašene s kipi svetnikov, Marije in Kristusa. Večina teh plastik je bila narejena iz lesa. Kezali so jih za deželo vaški rezbarji in podobarji. Nekateri teh kipov dosegajo gotovo umetniško vrednoto. Pretežna večina pa spada v skupino narodne umetnosti in imajo povsem obrtniški značaj. Tudi ta obrt prehaja od očeta na sina ter se j je podedoval od roda do roda s svojo | tradicijo oblikovanja in tehnike. Tako moremo zasledovati pri nekaterih podobarjih in rezbarjih njihov obrt v družini stoletja nazaj. Danes živeči rezbar in podobar Gotzl v Ljubljani je iz rodbine, ki se je bavila že za časa baroka s tem olntom ter imela nekaj prav pomembnih mojstrov. Ti so izdelali številne kipe in oltarje za cerkve trgov, vasi in mest slovenskih krajev.
Vsi narodni obrti ter oni daljšega ob to ja so tradicionelnega značaja ter se opirajo na narodno umetnost; dočim se oni novejšega datuma ,poslužujejo moderne dekorativne umetnosti, njenega dekora in form. Izredno močno se razvija grafični dekorativni obrt. Ilustracije, moderni tisk, moderna reklama, fotografija itd. V nobenem drugem ohrtu, izvzemši arhitekturo, se ne udejstvuje toliko slovenskih umetnikov kot ravno v grafiki. Vavpotič, Šantel, Gaspari, Jakac, Gojmir Kos, brata Kralj, Šubic, Škodlek, Žagar i. dr. delajo osnutke za reklame, plakate, ilustracije, vinjete itd. Močno razvit je mizarski obrt in to stavbni kot umetni. Ni ga večjega kraja Slovenije, kjer- se ne bi nahajala večja ali manjša mizarska delavnica. Posebno pa se koncentrira ta obrt v večjih krajih in njih okolici, kakor Ljubljana, Maribor, Celje itd. V tej stroki se udejstvujejo zadnja leta. naši arhitekti in umetniki. Arh.Vumik, prot. Grebenc, arh. Kregar, Gojmir Kos, arh. Šmidinger, airh. Šubic dtd.
Umetno mizarstvo se v svojih delih močno naslanja na tuje predloge, posebno novejšega izvora, ki se uvažajo v velikih množinah na naš trg ter konkurirajo v fino občutenih elegantnih formah našim še često močno na secesijo oprtim proizvodom. Šele aktivno sodelovanje arhitektov in umetnikov dviga ta obrt na višji umetniški nivo. Boljše tvrdke kakor: Naglas, Mathian in drugi, v zadnjem času razvijajoča se firma Združene delavnice Probuda« so izdelale v narodnem slogu »slovensko sobo« za mednarodno dekorativno razstavo v Parizu. Karakteristično je, da ravno starejše firme z moderno opremljenimi delavnicami zaposlujejo predvšem tuje strokovnjake, Nemce ali Nemce-Čehe, ki projektirajo povsem v tujem duhu.
Za povdigo umetnega ob rta in industrije dela v veliki meri društvo umetnikov, trgovcev in industrijcev "Probuda« v Ljubljani. Med ostalim je ustano-
ženimi delavnicami in atelijejein. Temu odseku načeluje g. Tratnik, pasar v Ljubljani Načelnik združenih delavnic je Fr. Božič, uinetno-obrtni ter sobni slikar v Ljubljani. Navedeni odsek vsebuje vse obrtne panoge in sicer: Ahačič in Senica mizarja Weibl ključavničar, Vahtar usnjerez, Jager tapetnik, Božič in Kemžgar dekorativni sobni slikar, pleskar ter Lzdelovatelj slikarskih patron, Tratnik in Kregar pasarja, Roji-na, Hiupec strugarja, Neškudla izdelo-vatelj posamentnijskega blaga ter umetnih vezenin, Pengov rezbar in kipar, Kunaver kipar in kamnosek, Hibšer fotograf i. dr. Vsi navedeni obrtniki imajo moderno urejene delavnice ter izvršujejo delo po načrtih g. Grebenca in ostalih umetnikov, ki so člani >Probude«.
Poleg navedenega je društvo ustanovilo še gradbeni odsek, ki deluje pod imenom Gradbeno podjetje d. z o. z. v Ljubljani. Načelnik tega odseka je univerzitetni profesor ing. Hrovat. Ta odsek je izvršil v kratki dobi svojega razvoja večje število stavb, kakor: novo cerkev v šiški, bolnico v Kamniku, župnišče v Žužemberku itd.
Izredno razvit je stavbni obrt. V predvojni dobi je bil slovenski stavbenik zelo redita prikazen. Po vojni pa so si osvojili skoro vse delo. Sicer še ne razumevajo popolnoma pravilno svojega poklica ter izvršujejo v veliki meri dela, ki ne odgovarjajo njihovi naobrazibi, to je pirojek-tujejo načrte za arhitektonske zgradbe, namesto da bi prepustili ta posel arhitektom. Tudi tu je v prvi vrsti vzrok ta, da do prevrata ni imela Slovenija skoro nobenega arhitekta Slovenca in so ves njihov posel vršili deloma redki domači stavbeniki in zidarski mojstri, deloma tuji arhitekti: Nemci in Čehi. Prvi slovenski arhitekt, ki je projektiral pomembnejše stavbe v Ljubljani, je bil arh. prof. Fabiani iz Trsta. (Licej, Klein-mayer - Banvbergova hiša). Po vojni pa se je vrinil v domovino arh. Plečnik iz Prage in prevzel vodstvo na oddelku za arh. na ljubljanski univerzi. Prišel je tudi arh. Vurnik z Dunaja, prišli so mlajši arhitekti, kakor arh. Kregar, arh. Šubic, Šmidinger, Černivec, Mušič, Pfeifer, Špinčič. Na domači univerzi so absol-virali arh. Fatur in Tomažič. Ali pravo razumevanje za arhitekturo ljudje še ne kažejo. Iz dolgoletne navade imajo večje zaupanje v stavbenika, ki tudi še danes v veliki meri vrši posle arhitekta.
Kot se je nekdaj razvijal in gojil obrt v prvi vrsti od tujih kolonistov pod tujim vplivom s tujim duhom, tako se razvija danes naša industrija močno s tujim kapitalom ter tujimi strokovnimi močmi. Vsa večja podjetja so v tujih rokah, od-vLna v prvi vrsti od nemškega, francoskega, švicarskega, angleškega in ameriškega kapitala. Železno, strojno, elektrotehniško, tekstilno industrijo, vse vodijo tujci. Slovenci se uporabljajo za navadna dela.
Le polagoma si vzgajamo špecijaliste domačine. V celi produkciji vlada tuj duh, se izraža tuja kultura. Slovenski umetniki si se niso pridobili mesta v tej veliki industriji. Kot nekdaj obrt tako se poslužuje danes vsa naša velika in srednja industrija še močno tujih vzorcev, tujih motivov, tuje dekorativne umetno. ti. Nikjer se bolj ne čuti pomanjkanja strokovnih in umetno obrtnih šol, kot ravno v umetno industrijskih strokah.
POČASTITEV SPOMINA POKOJNEGA ZBORNIČNEGA PREDSEDNIKA IVANA KNEZA.
V četrtek v jutro so se podali vsi beograjski delegati, ki so prišli na konferenco zbornic v Ljubljano, še pred začetkom konference čim so dospeli, na pokopališče, kjer so položili na grob pok. predsednika zbornice Ivana Kneza dva venca. Na trakih v slovenskih barvah prvega venca je bil napis: Ti položio venac priznanja Srbiji na grobovima njenih heroja v Solunu , na drugem vencu s traki v državnih barvah je pa bil napis: »Tebi polažu u Ljubljani venac priznanja heogradske komore.«
SuSha??
Zaključek šolskega leta na Gremijalni trgovski šoli v Ljubljani.
V sredo dne 23. junija 1926 se je vršil v okrašeni telovadnici na Ledini sklep šolskega leta Gremijalne trgovske šole. Slavnost je otvoril vodja šole gosp. Rado Grum s pozdravom navzo-čim elanom gremija, oziroma šolskega odbora gg. podnač.elnika J. K a v č i č a , H i e liga, Št er k a ter grem. tajnika gosp. Šmuca. Zatem nadaljuje:
Z današnjim dnem zaključujemo letošnje šolsko leto v popolni zavesti, da ste po veliki večini storili svojo dolžnost ter s tem ustregli prepisanemu našemu smotru. Vsak izmed vas, ki je tekom leta uvideval potrebo izobrazbe, ki se je zavedal, da je teorija brez prakse in nasprotno praksa brez’teorije nekaj nepopolnega, se je oprijel učenja z vso ambicioznostjo in intenzivnostjo ter ? tem dvignil intelektualno v prvi vrsti sebe, v drugi vrsti pa tudi ugled šole in učiteljstva. Zavedati se morate, da postanete člani stanu, ki je jako vazen faktor v državi, ki mora stati na nekem gotovem inteligenčnem nivoju in to v interesu samega sebe ter celega trgovskega stanu. Kajti čim izobraženejši in v svoji stroki popolnejši bodo posamezniki trgovskega stanu, tem večji razmah imate pričakovati v naši trgovini in tem lepšo bodočnost imate pred seboj. Le v izobrazbi tiči ona velika gonilna sila, ki vas dviga vsestransko, bodisi gospodarsko, socijalno, kulturno ali politično. In baš to nalogo ima šola. Šola je za vas v sedanji dobi velikega pomena in velike važnosti. Ona ima namen vas izobraziti teoretično, pa tudi praktično, itn vas usposobiti, da postanete pravi in vredni člani trgovskega stanu, ki mu boste po svojih sposobnostih iu po svoji inteligenci v čast in ponos. V dosego tega pa zahteva šola od vas, da storite svojo dolžnost v polni meri in se ravnate točno po predpisih, ki so določeni. Glavno vaše delo in vaša naloga naj bo predvsem izobrazba in strokovna izpopolnitev. Vse to dobite deloma v praksi sami, deloma pa v šoli, ki jo posečate. Moralno podporo pa najdete v predsedstvu gremija trgovcev, oziroma v šolskem odboru, ki skrbi za svoj naraščaj prav po materinsko. Zato porabim danes to ugodno priliko in se gremiju trgovcev kar najiskreneje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost im razumevanje, ki ga ima do šolstva, ter za denarne žrtve, ki jih doprinaša gremij za razvoj naše šole. Še enkrat, iskrena hvala.
Nato povzame besedo g. podnačelnik J. Kavčič, ki izvaja:
Zaključku šolskega leta na naši Gremijalni trgovski šoli v Ljubljani prisostvujemo danes tudi člani šolskega odbora Gremija trgovcev, ki nam je na srcu prospfcli naše šole in vas. Naša sola naj .pripomore vzgojiti iz vas dobre trgovce, zveste državljane in poštene ljudi.
Naslovil bi rad par besed ua Vas iz tretjega letnika, ki odhajate iz sole v življenje. Danes dobite šolska izpričevala in v prihodnjih dneh učna izpričevala. Končano bo predpisano teoretično ter praktično šolanje in postanete trgovski sotrudniki. Zadovoljni boste n mislili si boste, tako, zdaj pa znamo iu vemo vse in smo dovršeni ljudje. Jaz pa vam pravim, da ne veste in ne znate še skoro ničesar, kajti sedaj preidete šele v najhujšo šolo, v šolo življenja, in tu se bo pokazalo, kaj kdo ve in zna Izobražujte se radi tega še dalje pridno in vztrajno, bodite marljivi in vestni ter živite nravno, da dosežete čim več.
■TVeliko je poklicanih, a malo izvoljenih« pravi svetopisemski pregovor in tudi vi vsi mnogobrojni ne morete doseči poslednjega cilja svojega stremljenja ter pasati samostojni trgovci. Vsakdo pa bo lahko napredoval po svoji sposobnosti, če bo marljiv in štedljiv in če se bo držal dobrih naukov in nasvetov, ki mu jih je dala naša šola.
Vsi pa delajte v življenju čast naši šoli in trgovskemu stanu in glejte, da boste vsikdar stremeli povzdigniti čast našega trgovskega stanu, pa bodisi kot sotrudniki ali samostojni trgovskega, sta-sotrudniki ali samostojni trgovci. Bodite ponosni na svoj stan in svoj poklic
Omenil pa bi še nekaj. Veliko vas je.
Naša lepa, a mala ožja domovina Slovenija gotovo ne bo mogla dati dobrega kruha vsem vam in onim, ki pridejo za vami. Treba bo zategadelj poguimnejšim in podjetnejšim izmed vas ven v svet, če hočete dobiti dobre službe. Učite se torej pridno tujih jezikov. Naša širša domovina Jugoslavija ima v svojih južnejših krajih še dosti kruha za bistre in podjetne glave ter pridne roke. Ne silite torej vsi v službe le doma, ne držite se le materinega krila, nego pojdite „ svežimi silami in podjetno ter pogumno v svet. Na naši šoli ste se učili srbohrvaščine in vsakdo, ki pojde izven ozkih mej naše Slovenije, jo bo neobhod-no potreboval v prostrani naši državi in ne morem vam radi tega dovolj toplo priporočati učenja srbohrvaščine in cirilice.
Oni, ki pojdete v svet, pa ponesite s-seboj domovinsko ljubezen. Glejte, da boste vedno v čast svojemu narodu, ostanite vedno pošteni in zvesti Slovenci in zavedni Jugoslovani!
H koncu še par besed. Bodite v življenju vedno gentleniani in dame. Vi mislite, da je gentleman oni ali dama ona, ki je lepo oblečena in po medi napravljena. Pa ni temu tako. Današnji odlikovanci dobe za spomin v,sak tudi po en izvod »Bon tona«, knjige o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenju. Hočem vam iz te knjige prebrati par besed, kaj je gentleman:
»Človek je lahko sin plemenitih roditeljev, a je vzlic svojemu slavnemu imenu in grbu, vzlic zgodovinskemu gradu, vzlic konjem, ki jih jezdari, vkljub avtu, s katerim se vozari, vzlic monoklu in
laku vendarle neotesanec. Gentleman-stvo ne tiči namreč niti v plemstvu, niti v denarju, niti v vplivu, niti v obleki.
(Konec prihodnjič)
Med naša domača podjetja v Ljubljani spada Kolinska tovarna, ki izdeluje vse vrste prvorazrednih kavinih primesi. Na velesejmu ima svoj lasten paviljon pri glamem vhodu, kjer oddaja črno kavo pod : ežijslto ceno ter se vsakdo more prepričati o kakovosti njenega izdelka. Kolinska cikorija je pridatek za kavo. ki se odlikuje po lepi barvi, izdatnosti, okusnosti in aromi. Vsakdo, ki hoče .meti dobro in zdravo kavo za sebe in svoje otroke, naj izrecno zahteva »Kolinsko cikorijo«, katero vsi trgovci lahko kar najbolj priporočajo.
Trgovina.
Ogri ponujajo žito in moko. V ogrskih gospodarskih krogih računajo s tem, da bližnji bodočnosti ne bo mogoče izvoziti večjih množin žita v Čehoslovaško, in iščejo novih odjemalcev za svoje poljedelske pridelke. Pravijo, da je v tem oziru položaj Ogrske prav ugoden in da je italijanski trg Ogrom popolna kompenzacija za izgubo češkoslovaškega trga. Izvoz žita v Italijo narašča in žito lahko konkurira z amerikanskim. Efcspor-terji zahtevajo tarifne olajšave in pravijo, da bodo potem italijanski trg lahko popolnoma osvojili. Pri vsem tem pa trpi ogrska mlinska industrija m se to marsikomu še najbolj čudno zdi. Italijani kupujejo namreč izključno le žito in nobene moke, ki imajo lastno mlinsko industrijo in ji hočejo dati dela. In Ogrska mora v interesu prodaje žita dovoliti, da trpi njena mlinska industrija.
Podraženje kruha v Franciji. V poslednjih šestih mesecih se je kruh v Parizu podražil od 1.70 do 2.30 fr. iza kg. Med prebivalstvom je spričo tega veliko nezadovoljstvo, zlasti zaradi tega, ker so se žitne cene znižale. V Bordeauxu se je kruh podražil na 2.40 fr. Obeta se, da bodo cene kruhu še poskočile.
Francoski indeks za veletrgovino se
je tekom meseca maja zvišal od 664 na 702, indeks za nadrobno prodajo v Parizu pa od 503 na 522 točk.
Ureditev naše solunske cone. Predvčerajšnjem sta odpotovala v Solun naša delegata Ranislav Avramovič in Sava Božič v svrho pogajanja z grškimi delegati zaradi vprašanja naše solunske co ne. Pred odhodom delegatov se je v Beogradu vršila 'konferenca, katere so se udeležili minister dr. Ninčič, Jovan Markovič, Panta Gavrilovič in oba delegata
Industrija.
Svitanje v lesni industriji. Gospod K. Tiefengruber iz Maribora nam piše: Neki nemški koncern tovarn za moderne lesobdelovalne stroje stoji z skupino lesnih industrij v Sloveniji v pogajanjih, da se z soudeležbo tujega kapitala ustanovi na primernem kraju Slovenije z. ugodnimi prometnimi razmerami podjetje, ki se naj bi kot velikopotezna akcija bavila z izkoriščanjem lesa v izgotovlje no blago in polizdelke. Gre pred vsem za gospodarsko izrabo takega lesa, ki po svoji kakovosti v surovem stanu ne prenaša transporta ter vsled tega ne pride do veljave. Obratni načrt predvideva: gradnjo lesenih stanovanjskih hiš po nas črtih tozadevne jako razvite nemške industrije, ki izdeluje danes družinska stanovanja nepresegljive popolnosti, t-rr je v glavnem pripomogla do odprave stanovanjske krize, katere Nemčija sedaj ne pozna več. Leseni stavbeni elementi bi se izdelali v serijah; potrebue okove in pritikline pa bi d obira la nemška tovarna. Udomačila se bo tudi izdelava lesenih zabojev in sicer ne žebljanih ampak cinkanih, kakor so potrebni pri gotovih vrstah živil in drugega blaga,- Izumil se je namreč stroj, ki vreže ciinke hkrati na dve deske s tako natančnostjo, da drže cinke brez drugih pripomočkov bolj čvrsto kot 'žeblji ali'vijaki; defO-pa gre z neverjetno naglico naprej brez postrežbe strokovnih močij. Taki zaboji so se pred kratkim uvedli v Nemčiji po vseh industrijah in trgovskih podjetjih ter so običajne, dokaj nerodne žebljane zaboje do malega izpodrinili. Seveda pridejo zaboji, po novem načinu izdelani, tudi mnogo cenejši, ter imajo še drugih prednostij napram z žeblji zbitimi za-, boji. Z najmodernejšimi stružnimi avtomati se bodo iz lesne odpada dne izde lovali čepi za sode, ročaji za orodje, to-porišča, vretena, in, raznovrstni množm-ski predmeti kot- polizdelki za našo industrijo. Celo žagavina se namerava tehnično izkoriščati. Keposredea povod/ za to velikopotezno akcijo je dal letošnji Lipski velesejem,, kjer so našli naš e lesni industrijci najftovejše umotvore strojne obrti rastavljene. Razmeroma ugodne iponud.be nemških interesentov, da postavijo svoje izdelke za našo lesno industrijo v obrat, so našle odmev v spodbudi za udejstvitev ideje. Nameravano središče za to podjetje leži v jako ugodnem kraju z bogatimi lesnimi posest d, izvrstno vodno silo in dobrimi prometnimi zvezami v območju mariborske oblasti. Ko se konstituira pripravljalni odboi; se bodo tudi poslala pohabila k soudeležbi; ker pa ostane v smislu načrta Število udeležencev jako omejeno, bi bilo priporočljivo, da se interesenlje za podrob nosti projekta že sada j pobrigajo.«
Vodite naprave na Koroškem. Družite Karntner Wassei'kraftwerke A. G.« izkazuje 2,243.100 šilingov premoženja* in 243.100 šilingov obveznosti; lastno pre moženje znaša torej dva milijona šilingov.. Polovico, razdeljeno v 100.000 akcij po 10 šilingov., naložijo kot akcijsko glavnico, drugo 'polovico kot glavnično rezervo. Dividenda je 6 odstotna. Vodna naprava družbe, »Forstsee«, je bila lani 2020 ur v obratu in je imela 1,018.200 KW ur.
Elektrika. Leta 1923 so proizvedli v različnih državah sveta sledeče množine električne moči, izražene v milijonih KW ur: Zedinjene države 49.802 (na osebo 472 kilovatnih ur), Nemčija 8600 (141), Japonska 6925 (88), Anglija 6400 (139), Francija 5410 (147), Kanada 5000 (612), Italija 3400 (83), Švica 2700 (700). Vidimo, kako zelo izrabljena je vodna moč v Švici.
V govoru s 30. ju-zaključilo
Denarstvo.
Bogastvo Zedinjenih držav.
je povedal CooLidge, da bo ni je m končano finančno leto s prebitkom 185 milijonov dolarjev, prihodnje pa samo s 120 milijoni. Predsednik je poudarjal, da na znižanje davkov zaenkrat ni mogoče misliti. Mislimo, da je tudi 120 milijonov lep prebitek.
Finančna politika poljske vlade. Poljski finančni minister Klarner je predložil sejmu državni proračun in je ob tej priliki podal daljši ekspozč o finančnem položaju. Zagotavljal je, da bo vlada uredila vprašanje plač državnih nameščencev, kar bo zvišalo izdatke sedanje po-
slovne dobe za 18 milijonov. Klarner je. ugotovil, da se je davčno breme znatno ublažilo;, številke so sicer ostale iste, a„' vrednost zlota se je zmanjšala. Ravnovesje državnega proračuna bo vlada do-.* segla s lem, da bo predvsem zvišala do- -hodke i/? državnih, podjetij irt monopolov ter bo na drugi strani vlada -skrčila*}, upravne stroške in .omejila obenem tudi občinske.proračun«. — Ko bo proračun uravnovešen, bo vlada skušala urediti 1 tudi vprašanje zlota in. dati pobudo pro- «•* izvodnji. Po izjavah načelnikov rosamez- -V nih parlamentarnih skupiti, je sejem pre- . dal začasni proračun., sejmskemi uodboru, t da ga. prouči.	|
Poljska bilanca — aktivna . Bilanca poljske zunanje trgovine v mes«u maju 4 je po pro vizoričnih računih glavnega sta- j* tističnega urada aktivna, in Svrer za. 71 j* inilijcnovsv zlotov; ekspert je znašal 181 milijonov zlotov', itnport pa 11«. A.ktiv-«; nost gre rta rovaš'zvišanega i.-poza slad-** korja, jajc in cinka.	j
Ameriški proračunski prebitek. ZVcz-* ni predsednik Združenih drže*1 je te dni'«; v nekem govoriv,izjavil, da iddaizuje lin^. nančno lete, ki je končalo dfu ■ 1; julija t. 1., 185 milijonov dolarjev pnrabitka. Za prihodnje finančno leto se c on i prebitek, samo na 20 milijonov dolarja. Iz tega je predsednik izvajal,, da za efci Krat še ne more biti govora o znižanju 1V lavkov.
11 reditev romunskih do-fnv v Italiji. Italija je v: povojni dob . | >osodilh Ru-rouniji 90 milijonov tir. Za <M iplačilo tega dolga sta obe državi pred. k ratkim sklenili odgovor,; da se dolg Odplača tfekom 12—26 let po vsakokratnem stanju ru-nvumske valute.	(
Carina^
Češkoslovaške- zaščito-v < carine in Jugoslavija. L-šti omenjajo, 4 a sta povodom konference Mirte antanhe na Bledu dr. Beneš im dr. Ninčič r .©f navijala tudi o zaščitnih carinah, ki jih Je Češkoslovaška uvedla na uvoz poljede/iških produktov, s.katerimi je zelo prizadet jugoslovenski izvoz žita. Zhnanji mlnlister dr. Beneš je dr. Ninčiču obljubil, d«t se- zaščitne carine ne vp o rabijo na juigoslovenske polje-, dolske izdelke.
Dohodki, pri oentrakuk tmraudtib bi*, gajnah so znašali v tretji dekadi maja t. L skupno 45,61>6.933 Din in sicer: v Beogradu 11,2673426, v Zagrebu 9 milj. 447:573, v Novem Sad* 8,809.618, v Mariboru: 3,192.706* v Ljubljani 4,024:197,. v, Splitu 2,068.982, v Skopijo 2,668.030,. a a Sušafeu 1,014:205, v Dubrovniku 3: miljene 170.09S Din . Skupno od 4. aprila do 30,. maja t; 1. so dosegli ti dohodki vsoto 314,134925 Din.
Promet
Reorganizacija tarifne služb*. Na zadnji seji Centrale industrijskih korporacij je dsJ zastopnik prometnega ministrstva zelo važno izjavo o reorganizaciji tarifne službe. Priznal je, da nam primanjkuje tarifnih strokovnjakov in da jih je v celi državi komaj, 30. Ker se ta, panoga prometne službe na železnicah in pomorstvu vedno bolj razvija, se prometno ministrstvo že davno peča s tem problemom. Ker je potreba strokovnjakov vedno večja, hoče prometno ministrstvo in generalna direkcija železnic za vsako ceno do konca leta reorganizirati tarifno službo.
Bnkareški tramvaj. Ker je naš tramvaj postal aktualen, poglejmo, kako si pomagajo v Bukarešti. Cestna železnica se pogaja z angleškim bančnim konsor-cijem za posojilo 400.000 fuaitov na 20 let. Vse premično in nepremično premoženje se s tem posojilom hipotekarično obremeni. Drugi pogoj posojila je ta, da se morajo tarifi cestne železnice prilagoditi kolebanju valute, da ne trpi amortizacija. Mestni magistrat v Bukarešti kot najvišja nadzorstvena inštanca je s temi pogoji zadovoljen in jamči tudi za plačevanje obresti in amortizacije.
Davki In takse.
Za davkoplačevalce v kamniškem okraju. — Davčno okrajno oblastvo v Kamniku je dovršilo odmero dohodnine za leto 1926 in pavšaliranega davka na poslovni promet za leto 1926. Predpisni izkazi bodo razgrnjeni od 1. do 15. julija t 1. za davek na poslovni promet pri županstvih, odnosno za občini Lukovica in Kamnik pri davčnih uradih na Brdu in v Kamniku, za dohodnino pa pri
davčnem okrajnem oblastvu v Kamniku in pri navedenih davčnih uradih. O odmeri dohodnine dobe davkoplačevalci še posebna obvestita. Prizivni rok teče za oba davka od 16. do 30. julija 1926. Proti davku na poslovni promet imajo pravico pritožbe samo oni davkoplačevalci, ki so pravočasno vložili prijave.
RAZNO.
Označba izvora za inozemsko blago i Italiji. — Minister za narodno gospodarstvo izda v kratkem odredbo, da mora vse iz inozemstva uvoženo blago biti označeno z izvorom države, iz katere prihaja in z označbo blagovne vrste in čiste teže.
Protest Splita proti konvencijam z Italijo. Občinski svet se je dne 24. t. mi. sestal k nujni seji. Po otvoritvi seje je predlagal župan dr. Tartaglia resolucijo, ki jo je oibčinski svet takoj sprejel in odposlal narodni skupščini. V tej resoluciji se naproša narodna skupščina, naj odkloni ogromno škodo, ki grozi Splitu in vsemu Primorju in ki izhaja iz nekaterih obveznosti, ki jih hoče prevzeti vlada s konvencijami z Italijo. Parlament iiaj z odklonitvijo teli konvencij reši Split in Primorje grozečega propadanja.
Nov spor med Rusijo in Poljsko. Ruska vlada je poslala v pomoč gladujočim v poljski Ukrajini 30 vagonov žita. To pošiljatev je poljska vlada 'zaplenila, češ da gre za boljševiško propagando. Ruska javnost je ogorčena in vlada bo začela z represalijami, če ne dob/ zadoščenja. V tem slučaju bo ustavili vsakršen izvoz živeža in živine na Poljsko.
Nemčija in razorožitvena konferenca. V seji zunanjega odbora je podal grof Bernstorff poročilo o razorožitveni konferenci v Ženevi. .Konferenca ni sklenila ničesar, kar bi Nemčijo vezalo. Odbor za zunanje zadeve je odobril udeležbo Nemčije na pribodnjiili razorožitvenih konferencah.
Osemurni delavnik v Angliji sprejet.
Angleška vlada je predložila 22. t. m. spodnji zbornici načrt v reorganizaciji premogovne industrije in o osemurnem delavniku. Načrt o osemurnem delavniku omogoča podaljšanje sedemurnega delavnika za pet let. Drugi zakonski predlog bi imel biti predložen zbornici že včeraj, vendar je vlada upoštevala željo delavske stranke in odgodila razpravo o njem, dokler ne sprejme parlament zakona o reorganizaciji premogovne industrije. Zakonski načrt o reorganizaciji premogovne industrije je precej obširen in zelo podrobnosten. Med drugim omogoča delno ali tudi popolno združitev posameznih rudnikov. Lastniki,' ki thočejo združiti svoja podjetja v svrho boljšega izrabljenja z drugimi, č.ijib vodstvo nasprotuje fuziji, lahko predlože svoj načrt trgovinskemu svetu. Ta ima nalogo, da prouči načrte in jih potem ipredloži železniški in prometni komisiji, ki odloča o morebitnih ugovorih in odobri le načrt, ako odgovarja interesom države in ako so njegove odločbe pravične in nepristranske. Komisija ima tudi pooblastilo, da odpravi vse težave pri iskanju novega premoga. Minister je poskrbel, da bodo zopet nameščeni v prvi vrsti oni rudarji, ki so delali do 13. aprila. Končno so premogovne družbe pooblaščene, da kljub morebitnim nasprotujočim določbam svojih družbenil pravil priznavajo rudarjem primeren delež na dobičku podjetja. Spodnja zbornica je v prvem čitanju sprejela zakonski načrt o uvedbi osemurnega delavnika v premogovni industriji.
Novi stanovanjski zakon. Skupščinski odbor <za proučavanje zakonskega načrta o izpremembi dosedanjega stanovanjskega zakona, je imel 24. t. m. popoldne svojo prvo sejo. Minister za socijalno po-litiko Simonovič je izjavil, da pristaja na skrajšanje novega zakona. Veljavnost zakona naj se zniža od enega leta kakor vetja to po načrtu za 6 mesecev.
Poljska ne omeji deviznega prometa.
Poljska vlada dementira poročila, ki so krožila po časopisju, da namerava izr datno omejiti devizni promet, Vlada z ozirom na valutni položaj v doglednem l'-asu nikakor ne namerava omejevati deviznega prometa.
Reklama ameriškega časopisja. Zveza Ameriških časnikarjev je izdala statistiko, ki kaže te-le številke o reklami nekaterih družb v letih 1923 in 1924: Druž-a za luč in moč je izdala leta 1923 tri
milijone dolarjev za časnikarsko reklamo, leta 1924 pa dolarjev, torej za 50% več. Družba za električno železnico je iadala leta 1923 za reklamo 2 milijona, leta 1924 pa 2.5, torej za 25% več. Družba za plin 2 in 2.5, spet za 25% več. Družba za telefon 1 milijon in 1.5 mil. dolarjev, več 50%. V vsem torej so označene štiri družbe dvignile izdatke za reklamo od 8 milijonov dolarjev v letu 1923 na 11 milijonov v letu 1924, so izdale za oglase leta 1924 37.5% več kot leta 1923. Brutopromet je bil s temi izdatki obremenjen za 1 do 3%. Zanimivo je, da so izdale družbe ta denar samo v svrho razširjenja prometa; po načinu njih ustroja se jim namreč ni bati nobene konkurence.
Ljubljanska borza.
Petek, 25. junija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 72.50, ibl. 73; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 302.50; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska [posojilnica d. d., Celje den. 193; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175, bi. 195; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 103; Prva hrvatska štedi-onica, Zagreb den. 863, (bi. 867; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 80, bi. 86; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; »Stavlbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, hi. 105, zaklj. 105.
Blago: Lipa, hlodi od 35 cm napr., od 2.50 dolžine naprej, brez velikih grč, fco Podbrdo trans, za 100 kg 1 vag., den. 66, bi. 68, zaklj. 66; hrastova drva, suha, meterska, fco vag. meja den. 18; bukova drva, suha, fco nakl. post. bi. 18; bukovi plohi, 60 mm do 120 mm, od 2 m naprej, fco vag. meja bi. 500; bukovi hlodi od 2 m naprej, od 30 cin premera naprej I., fco vag. nakl. post den. 200; hmelovke zadnje zimske sečnje, od 7 do 8 m, fco nakl. post. den. 5; pšenica bačka, 76, 2%, fco vag. nakl. post. bi. 332.50; pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. nakl. post. bi. 262; koruza, fco vag. nakl. post. bi. 155; koruza, fco vag. Ljubljana bi. 190; ječmen, letni, fco vag. nakl. post. bi. 170; oves rešetani, fco vag. nakl. post. bi. 195; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. bi. 110; otrobi srednji, fco vag. Domžale bi. 150; ajda donmča, fco vag. slov. postaja bi. 255; proso rumeno, fco vag. slov. post. bi. 217.50; fižol beli banat., fco vag. nakl. post. blago 160; fižol mandalon, fco vag. Postojna bi. 280.
KJE SE KUPI? a
L« pri tvrdki
Jnip PefelOK
'6 'M6jwtS25 Ljubljana
Uta PreStrnoNgi spomnita ob »odL
MraM »troj n rodbinsko «11 ra®°» •▼•lorno znanih znamk A Orltmer - Adler - PhOnbc. Uotua poumcae dele ia »troje ta kote*«. Igle, olje. Jermena, pnevmatika. Pouk o Teženja na »troj brezplačen! -Večletna garancij«! Na Tellkol N« nulo!
TRŽNA POROČILA.
Položaj na tržišču jajee. Produkcija je v zadnjem času precejšnja, dočim povpraševanje ni nič kaj posebno. Izvoz naših jajec je razmeroma slab. Švica malo kupuje, ker je tamošnji komuni manjši radi slabega poseta letoviščarjev spričo neprestanega slabega vremena. Tudi London konzumira manj jajc zaradi rudarske stavke. Švica plača 130 do 132 svicarskih frankov za zaboj, Dunaj povprečno 11—13 grošev za komad, London 8 šilingov za 120 komadov. V Nemčiji so cene prilično nespremenjene že dalje časa. V naši državi je nakupna cena povprečno 0.70—0.75 Din komad. V Ljubljani in Mariboru se gibljejo cene med 0.75 1.25 Din za komad na drobno.
Mariborsko sejmsko poročilo (dne 22. t. m.). Prignalo se je 21 konj, 12 bikov, 183 volov, 358 krav in 22 telet, skupaj 596 komadov. Povprečne cene za različ-
ne živalske vrste na sejmu dne 22. zu-nija so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do 8 Din, poledebeli 7, plemenski voli 6 do 6.50, biki za klanje 5 do 8 Din, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave 4.50 do 5.50, krave za klobasarje 2 do 4, 'molzne krave 4.50 do 6, breje krave 4.50 do 6, mlada živina 7 do 8, teleta 10 Din za kg. Prodalo se je 321 komadov, od teh se izvozi 33 komadov v Avstrijo, 28 komadov v Italijo. — Mesne cene: Volovsko meso 8 do 19 Din, telečje meso 12.50 do 20, sv injsko meso sveže 10.50 do 27 Din za 1 lig.
KOVINSKI TRG V SREDI JUNIJA.
Ameriška industrija je v stadiju poletnega popuščanja, zaposlenost je šla spet nazaj, a naročil je še zmeraj toliko kot prej. V zadnjih dneh je prišla v Ameriko prva pošiljatev evropskih tračnic, naročenih na Nemškem, ker so ameriške cene previsoke. Trg surovega železa je slab in so šli ponekod za nadalj-nih 25 centov v ceni dol.
V Evropi nič posebnega. Na trgu se
sedaj francoska konkurenca zaenkrat ne poz/na posebno, ker so tovarne z eks-portnimi naročili zadosti preskrbljene in morejo prodajati le z dolgimi dobavnimi roki. Belgijska in nemška konkurenca imata zato prosto roko; opaža se pa, da se Nemci prilagodijo cenejšim belgijskim ponudbam. Cene: železo v palicah 4/15, valjana žica 5/19, surova pločevina 5/4, srednja 6/12, fina 8—9. V vprašanju Kartelizacije železne industrije v Evropi so nastali spet spori, zlasti glede preskrbe angleških kolonij, za katere se pulijo Angleži in Nemci. Boljše je glede kaitelizacije industrije cevi, o čemer poročamo tudi na drugem mestu. Nova pogajanja o železnem kartelu so se začela v Švici.
Na Angleškem je položaj nespremenjen, izgotovljenega blaga primanjkuje, cene rastejo neprestano. Zadnje notacije clevelandskih producentov so bile te-le: št. 1 šilingov 78, št. 3 75, št. 4 74. Pri teh cenah je konkurenca na svetovnem trgu seveda izključena. Angleška železna industrija je vsled razvoja položaja v Srednji Evropi izgubila v zadnjem času veliko starih odjemalcev; sedaj ji grozijo nove izguibe in jih ne bo mogoče tako hitro popraviti. — Razvoj francoske valute je slejkoprej merodajen za francoski kovinski trg. Doma se dobro pozna opreznost, tako konsumentov kot producentov. Položaj francoskega gospodarstva je zelo napet, mnenje o bodočnosti je kaj različno. Vlada je hotela vpeljati enajstumi delaivnik in so sprejeli kovinski delavci to namero z veliko nevoljo. A tudi producenti dvomijo, da bi bila nova uvedba na mestu. Bojijo se na primer, da bodo ušli delavci na deželo delat itd. Domači trg je postal vsled zvišanja cene za surovo železo malo bolj tih. Produkcija je še naprej na visoki bazi. Tudi cene polfabrikatov so se dvignile, a so zelo neenake, kar se javlja tudi v dobavnih rokih. Producenti so se začeli pogajati o maksimalnih cenah. — Belgijski trg kaže veliko odporne sile. Tovarne se na vse kriplje trudijo za odjemalce, ker so šla naročila v zadnjih tednih nazaj. Zlasti dobro je povpraševanje po surovem železu. Domače cene: železo v palicah 750 belgijskih frankov, surova pločevina 750, srednja 800, fina 1100. Luksemburške tovarne so prav dobro zaposlene, naročil je dosti. — Na Nemškem so domače cene velika ovira večjega razvoja v povpraševanju. Splošno računijo s tem, da bodo šle cene v kratkem nazaj. Zato je domače povpraševanje označeno po veliki opreznosti m se prav malo nakupuje. Zaposlenost v tovarnah ni taka kot si jo želijo, pomanjkanje domačih naročil se tudi z zvišanimi eksportnimi naročili ne da popolnoma izenačiti. Domače cene nespremenjene: železo v palicah 140 do 148 mark, surova pločevina 152.70, valjana žica 139 itd. — Na češkoslovaškem niso prinesli zadnji dnevi nobene spremembe. Gospodarske razmere se niso spremenile v dobro; nasprotno, so še slabše kot so bile prej. Tudi glede eksporta ni nič novega. — Poljski domači trg je v zadnjem času popolnoma zibegan, cene so zelo poskočile in krijejo konsumenti samo najnujnejšo potrebo. Zadnje cene: surovo železo 200 zlatov, lito 200, železo v palicah 325.
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. junija t. I. ponudbe za dobavo 9000 kg bukovega cglja; do 30. junija 1 1. pa za dobavo napisnih tablic za kretnice. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe za dobavo kuhinjskih potrebščin. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo 1 osi. — Direkcija državnega rudlltka v Maslo-varu sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg jamskih tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. junija t. 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (bela moka, riž, fižol, ješprenjček, makaroni, sladkor, kava Ia, olivno olje) dne 25. junija t. I. pa glede dobave telečjega mesa, žemljic in mleka za čas od 1. julija do 30. septembra t. 1. — Dne
3.	julija t. 1. pri Kosovski divizijski oblasti v Prištini glede dobave 220.000 kg; pri Komandi mesta v Uroševacu glede dobave 40.000 kg dn pri Vojnem okrugu v Kos. Mitroviči glede dobave 576.000 kg premoga. — Dne lO. julija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave raznega materijala (žveiplo, katran, hlodi, etikete, envelope in pečatenice, papirnate vrečice); pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 20 pletenih košar za odpravo inozemskih paketov; dne 13. julija t 1. pri isti direkciji glede dobave 8 omar za usmerjanje pisem. — Dne 15. julija t. 1. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 100.000 kg sena in 30.000 kg slame, dne 17. julija t. 1. pa glede dobave 70.000 kg ovsa. — Dne 16. julija t. 1. pri direkciji pošte in telegrafa v Ljub-ljani glede dobave 30 ms smrekovih desk. Dne 17. julija t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave sider, verig in spon za verige. Dne 19. julija t. L pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 420.000 kg ovsa; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede do-bave pisarniških potrebščin in drugega materijala (papir* kuverte, črnilo, štampiljke in barva za iste, pepelniki, traki za pis. stroje, pečatni vosek, sveče, platno, vrvi, milo, košare za papir, pljuvalniki itd.), pri direikciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 400 ton kovaškega koksa ter glede dobave raz-ličnega pisarniškega materijala (papir, svinčniki, kuverte, vrv, peresa itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dveh stružnic, glede dobave sanitetnega materijala, glede dobave smirkovih plošč iz karborunduma, glede dobave ležajev s kroglicama (Kugel-lager) ter glede dobave bandaž za lokomotive in vagone; pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 56.000 m lanenega plaltna in 21.000 m 'bombaževega platna. Dne 19., 22., 27., 30. julija in 3. avgusta t. 1. pri glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave lekarniškega materijala in pribora. Dne 20. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave železnih delov za štedilnike, glede dobave gla-dilnega materijala (karborundum-plat-no, papir, prašek, steklen papir); pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave barv za nadvodno in podvodno ličenje in čopičev. — Dne 20. julija t 1. pri Komandi celjskega vojnega okruga v Celju glede dobave 50.000 kg sena in 20.000 kg slame, dne 21. julija t. 1. pri Komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru glede dobave 200.000 kg sena in 50.000 kg slame, dne 22. julija t. 1. pa pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 250.000 kilogramov sena in 80.000 kg slame. Dne 22. julija t. 1. pri Komandi Varaždink ga vojnega okroga v Varaždinu glede dobave 200.000 kg sena in 140.000 kg slame, dne 24. julija t. 1. pa glede dobave 140.000 kg ovsa.
itinrcssšTia
v Ljubljani
Ustanovljena 1902. Telefon štev. 538. Poit. hran. račun 11.228
Lastna pražarna za kavo In mlin za dl> Save as električnim
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. - Proračuni brezplačno in poštnine prosto. - Popravila točno in po najnižji ceni. - Pločevinasta ambalaža, kakor kante za firnež, olje, benzin, doze za barve, kandite, konzerve ter litografiranje istih.
tovarna
finskega kis«, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Hstrna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, Sl. nadstropje.
^ NAROČAJTE -»c »TGROVSKI LIST !«
Manufakturna in modna trgovina
J. Kostevc, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 4
itni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev. 40, 457, 548, 805, 806
V	1	Peterson International Banking Code
0 b r estovanje vIog> naknp in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, prednjmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ^ nakazila v tu- in inozemstvo, saie-depositi itd. itd.
11 n. l, Liiliia. Miileva cesta I.	if llO POSrBdDiŠtVB JllSt PiliBE, Ljubila, Hitra testa 1
izvršuje vse spedicijske posle, reekspedicije, vskladiščenja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon št. 723.	izvršuje	ocarinjenje,	carinske	reklamacije,	rekurze	in	vsa	v	carinsko	stroko	spadajoča	dela.	—	Telefon	Št.	723.
TISKARNA MERKUR
Priporoča vse v io stroko spadajoče blago najbolje kvalitete, posebno pa priproča iz-vanredno veliko zalogo raznih preprog domače industrije v Pirotu, ter drugih domačih tovarn ročnega in tovarniškega izdelka
Cene solidne! - - — Postrežba ločna!
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. junija t. L ponudbe za dobavo 3 železnih oken za postajno blagajno; do 2. julija t. 1. pa za dobavo 1000 kg barvaste čistilne volne. Predmetni ^pogoji so na vpogled pr,i ekonomskem odelenju te direkcije. — Dir. drž. rudnika v Kakanju sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg karlbida ter za dobavo 2000 kg bencina. Vršile fee bodo naslednje ofertalne licitacije f Dne 16. julija t. 1. pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu glede dobave 2000 m platna za nosilnice, šir. 140 cm. Dne 21. julija t. 1. pri Intendan-turi Vrbaske div. oblasti v Banji Luki glede dobave 224500 kg ovsa za garnizije v Banji Luki, Sisku, Petrinji, Biha-eu, Otoeacu in Gospiču.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani interesentom aia vpogled.
Trgovci, obrtniki, industrijci
inserirajte y
opel-automobi;li
so našim cestam najbolj odgovarjajoči, skrajno trpežni 2-, 3- in 4-sedežni, poltovorni in lahki tovorni vozovi, 4/16 KS porabijo le 5 litrov bencina na 100 km. B a 11 o n - pnevmatika. — Osebni in tovorni auiomoblli, autobusi 10/45 KS.
Velesejmski paviljon F.
Zastopstvo za Slovenijo:
R. LUCKMANN, Ljubljana
Ahacljeva cesta štev. »O.
Brsojnv: H. Lurkmann.	Telefon	Inlerurb.	Slev.	39.
govti inserirajte v Trgovskem listu!
štedilnikov v priznani vestni In solidni izvršitvi! Avtogeno varenje in rezanje.
Veletrgovina
GREGORC & VERLIČ
Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo sveže praženih kav iz lastne prežame, razno žganje in špiritus, kolonijatoo in špecerijsko blago ter rudninske vode.
Zahtevajte cenik! Točr.a postiežba. Telefon ši. 246.
Avgust
Martinčič
Ljubljana
Rimska cesta štev. 14
Ustanovljeno 1. 1879	PrVO	ill edillO
podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji.
Priporoča..........................
napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno v skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priprosle do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije ‘•aznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, [ ' okrogla železna stopnišča predpeč-Telefon štev. 553	ntke iz železa in bakra.
DuhmmmI avtomobil od 5 -90
peugeot hp, motocikli, b>-
cikli svetovna znamka „L e v“.
Rimali! športni avtomobili, DUgaill zmagovalci najtežjih svetovnih dirk.
Harley-Davidson
svetovnega renomeja za vporabo z ali brez priklopnega voza 7-9 HP, 10-12 HP in najnovejši model 3 in pol HP 350 ccm.
Senzacija za motocikliste je 31/, HP HARLES DAVIDS0N
Glavno zastopstvo in zaloga *	za	Jugoslavijo:
0. ŽUŽEK, Ljubljana
.Tavčarjeva ul. 11 Tel. inter. 461
Auto-garage
Kolodvorska ulica štev 31.
Trgovsko-industrijska d. d.	Se priporoča za
Ljubljana	vsa v tiskarsko
	stroko spadajoča dela. Tiska vse .
Simon Gregori-	tiskovine za trgovino, industrijo in
čeva ulica št. 13	urade; časopise, k ***" ***”■*
■ vi fr*'.• ■ ' 1,1 ‘ r ; i -V. K ■	knjige, koledarje,
Telefon št. 552	letake, posetnice
Raiun pri pošt. ček. zav. št. 13.108	i. t. d. i. t. d.
	Lastna knjigoveznica.
Oglejte si na ljubljanskem velesejmu najnovejše modele paviljon G, št. 284—290.
a
d Brodarsko akclonarsko druSlvo 1
S.det:
Beograd ff'
O Glavno odpravnlšivo -v Trstu, l
.OCEANIA" -ssar’
Redna mesečna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Ouhod	iz	Splita	vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
n	n	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen' cijo, Oran, Molilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffo in Las Palinas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah.
Petnajstdnevna trgovska proga za
Egejsko morje
Iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena ^ zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
ar
Iv. Perdan
Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic
nudi po najnižji dnevni ceni:
kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
Se vedno
PUCH-kolesa !
Solidne cene I Plačljivo na obroke ! ION. VOK, Ljubljana-Novo mesto.
H 11.................    I	II Kn II II	=j=
1 Na debelo J{l|1|f UN Na debelo 1
E= miniiiiininiiiii'iri'1'in.i » ■ ■ ■* “ % ■■1 * asissa E
izvozna in uvozna družba z o. z.
IV LJUBLJANI, Dunajska cesta 9. |
s Veletrgovina s špecerijskim, koknijalnim m s blagom in de?elnimi pridelki
E= Brzojavi: ,JADRAN", Ljubljana — Telefon interurban St. 113 s
 	Zahtevajte cenik!
illllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll
V««	•
Paviljon
JE"
Colombo Ceylon Tea ,Adria' prašek za pecivo Vanilin sladkor
F. Šibenik, Ljubljana, Telefon št. 523
(majski sir)
mehak, prvovrsten v 5 kg - posodah po Din 100' — franko vsaka poštna postaja proti nakazjiu zneske vnaprej.
Sirarna
ARNOLD WEISZ
VELKE ŠARLUHY (Slovaško) Zastopniki se iščejo !
!88888888KS5<SiK
1OOOOOOOGOOOOOOOO
OOCVOO^OOOOOOOO _	_	_
DOOOOOOOOOOOOOOO OO
M. AMBROŽIČ IN DRUG
VELETRGOVINA Z MANUFAKTURO
Doooooooo*
ooooooooot
DUNAJSKA CESTA št. 28
ooooooooooooo
»Čajanka”
čajne mešanice in dišave vseh vrst priporoča
Fr. Kovač, Ljubljana
Hrenova ulica 19
Uvoz čaja in dišav na debelo.
Trgovci! 'Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LjUBLJANA
blizu rešernovega spomenika, ob vodi
dobite rse potrebščine za šivilje« krojače, če rij a rje in sedlarje n« veliko in tnalo
po najnižji dnevni ceni.
san mn
Ali potrebujete malinovec?
Mi potrebujete BT Ali potrebujete S",Sli' Ali potrebujete
Z vsem Vaš želi postreči solidno In po ceni, tvrdka
SREČKO POTNIK IN DRUG
LJUBLJANA, METELKOVA ULICA
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
, Zaloga sv§že pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna lit solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki •
Krasno izbiro raznovrstnega pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapet- ■ niških izdelkov, žime in morske trave, tvrdka
Peter Kobal (Kranj)
podružnica LJUBLJANA, Kolizej
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
prodaja
PREMOG
lm slovenskih premogovnikov
vadi kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premo- & ■ovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
Inozemski premog In koks
make vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks zn livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr.
B. S. A. Motocikli
in prikolice najnovejših modelov leta 1926 po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušajo pr1
d. z o. sk.
Ceniki na zahtevo brezplaCno.
Dunajska cesta 36. — Tel. 263.
ki prodaja čevlje, obrne naj se v prvi vrsti na domačo tovarno
KO., TRŽIČ.
PETER KOZINA
.mL<„
Ta izdeluje vrsakovrstne štrapacne, kakor tudi najfinejše čevlje v vseh velikostih. Cene brez konkurence. Cenik na zahtevo zastonj.
Vojvodinjski čevljarji so na svojem občnem zboru, ki se je vršil dne 23. maja t. 1. v Novem Sadu, protestirali proti organiziranju delavnic za popravilo naše obutvi.
Odgovorni urednik dr.
. IVA* PLESS, MuUi«u. - Za T*o™k«-M™trii*o d. * >M0RKUR< 1« »d.Jrfeli. 1» ttokari«: A SEVER, Ljub!)««.
Ne smatramo, da smo izpolnili svojo dolžnost služiti javnosti s tem, da prodajamo obutev.
Moralna dolžnost vsakega trgovca in proizvajalca je, da skuša in se trudi doseči možnost, da se njegovi proizvodi izrabijo do skrajnosti.
Naši odjemalci se pritožujejo, da nočete popravljati naših čevljev.
Vsled Vašega postopanja smo primorani organizirati delavnice za popravilo čevljev.
Nočemo nikomur odvzeti kruha.
Zaposlujemo samo domače ljudi, izučene v čevljarski stroki.
Organiziramo delavnice tako, da zaposleni čevljarji kar največ popravijo ter čim več zaslužijo in da strankam čim najceneje postrežejo.
Tovarna „BATA“ nima od delavnic za popravila čevljev v kraljevini SHS nikakih koristi. Koristi,.imajo samo odjemalci in čevljarski delavci. 'MfiŠBtk KS
Radi tega Vaš protest proti našim delavnicam za
Dopravila čevljev ni upravičen.
■	Sw
■■ 'Sita