Velja v L,ub!jani in po pošti: £210 Ido . K 360* — P01 „ ISO-— ttitl Uta . . „ SO — ^ acsec . . „ 30— inozemstvo: (i'° !‘!o . K 1S0- - r°i itu. . , ietrt le(g . is incsec . 40 „ 240--120- I m Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolarja "■otnikl naj pošiljajo A nakaznici. >/a' -- rajo po n m --icet 55 mm šilu... enkrat 2 K za ve v.*. popnst Uredništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6,1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. i ~~ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — ZZZZZZZZZZZZ2 Rokopisi se ne vračajo. ■-------------------------------------------- Položaj v Beogradu. Debata o drugem oddelku ustavnega načrta. Spor glede rekonstrukcije kabineta. Beograd, 20. maja. (Izv.) Predsednik otvori sejo narodne skupščin no ob 4. uri popoldne. Ministri odgovarjajo na razne interpelacije. Na Interpelacijo poslanca Deržlča, o neznosnih razmerah na opernem gledališču v Ljubljani minister za pro-sveto Pribičevič ni mogel odgovoriti, kor je še poslanec Deržič na dopustu. V specielni debati razpravlja se o drugem oddelku ustave — o pra-vicah in dolžnostih državljanov. Kot prvi govornik dobi besedo poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Gosar. Skoro ves njegov obširen govor, se ie sukal okoli kancel paragrafa. Različne medklice poslanca Drofenika, je poslanec Gosar krepko zavračal. Ko je dr. Gosar govoril o smrtni kazni spravi ga v zadrego poslanec Etbin Kristan z medklicem pete bož-jte zapovedi — ne ubijai. — Za dr. Gosarjem dobi besedo poslanec Samostojne Kmečke stranke Drofenik. Govornik je za ustavo, pač Da se postavlja proti ravnopraviiosti žensk' z moškimi. Govornik strastno napa-, da klerikalce ter govori o neobhodni Potrebnosti kancclparasrrafa. Zaradi njegovih nekvalificiranih izrazov ga je predsednik moral poklicati k redu. Prišlo jc do burnih medklicov in kon-troverz med govornikom in poslanci Jugoslovanskega kluba. Republi- kanec Gjonovič govori proti drugemu oddelku ustave ter se specielno bavi s členom 9. ki govori o smrtni kazni. V imenu socialnih demokratov bi moral govorili poslanec Etbin Krista«. Ta pa ni hotel nastopiti, ker je zbornica bila skoraj prazna in ker mora po poslovniku za protigovorni-kotn, slediti govornik za. Govornika ra pa se ni našlo. Zato se je zaključila seja ob 8. uri zvečer. Prihodnja seja jutri. Nadaljuje se debata o drugem oddelku ustave, ki bo gotovo trajala še tudi prihodnji teden. Zagreb, 20. maja. Dopisnik »Jutarnjega lista« dozirava, da bo med demokrati in radikalci težko prišlo do sporazuma glede rekonstrukcijo vlade. Največja težave dela mesto notranjega ministra, na katero bi Imol priti Svetozar Pribičevič. Ako radikale! njegove kandidature ne bi sprejel!, bi postal notranji minister Hrvat. Beograd. 20. maja. (Izv.) Za danes napovedana seja ustavnega odbora se ni vršila nego je preložena na jutri ob 17. uri. Beograd. 20. maja. Poslanec Ja-neček pod ključem. Ker je verifikacijski odbor spoznal, da Jan Jane-ček ni naš državljan ter radi tega nc more biti izbran za narodnega poslanca, je bil po poročilu beograjske »Pravde« areUran in predan sodniji. Volitve v italijanski parlament. Nasilstva pri glavnem skrutiniju v Gorici. Gorica, 20. maja. (Izv.) Pri glav-. Hcm skrutiniju napenjajo zastopniki italijanskih nacionalističnih strank vse sile, da bi razveljavili kolikor mogoče veliko glasov. Za vsako slovensko glasovnico, ki izkazuje najmanjši forrnelni nedostatek. razvija jc debata. Ker fašisti pri volitvali niso mogli z najhujšim terorjem udu-šiti volje slovenskega naroda, poskušajo sedaj pri glavnem skrutiniju zmanjšati sijajni uspeli Jugoslovanov. Po mestu se razširjalo govorice, da bodo Italijani razveljavili volitve na Goriškem in razpisali nove. V tem slučaju bi potem fašisti vse svoje podivjane tolpe s Primorja poslali na Goriško in bi pri novih volitvah s požigi, umori in bombami prisilili slovensko ljudstvo, da ostane doma. Že danes je pa gotovo, da se bodo vse nakane fašistov razbile ob disciplini, požrtvovalnosti in odločnosti goriških Jugoslovanov. Trst. 20, maja. (Izv.) Kolikor so dosedaj podatki znani, ie izvoljenih 125 socialističnih in 15 komunističnih poslancev. Rim, 20. maja. »Giornale d’Italla« obravnava jezikovno vprašanje v parlamentu In Izjavlja: Ustava dovoljuje sicer francos-ščino, vendar pa jc »pati, da Slovani In Nemci ne bodo vztrajali pri tem. Rim, 20. maja. Na lužnem Tirolskem sta izvoljena v italijanski parlament Nemca Reut Nlkoluss, predsednik »Nemške zveze« In vitez Marije Terezijlnega reda ter grof Toggenburg, bivši avstrijski notranji minister v StUrkovl vladi. Kakor se vidi, so se tirolsk] Nemci odločili za izrazite Habs-bnrgovce. Milan, 20. maja. »Corrlere della Sera« piše, da je stališče Glollttijevega ministrstva omajano. Nova zbornica bo ministrskemu predsedniku manj naklonjena kot prej&ija. Giolittl |e napravil to napako, da je zbornico preiiKro razpustil. Socialisti bodo v zbornici bolj močno zastopani, kakor če bi so volitve vršile leto kasneje. Na drugi strani ima katoliška ljudska stranka veš mandatov. Kar se tiče fašlslovske skupine, bo na vsak način štela med nasprotnike Giollttlja. , Rim, 20. maja. (izv.) Demlsija Storže }e gotova stvar. Giornale d’ltalla« pravi, njegova politika v vprašanju G orni o Sleilje Je škodovala mednarodnemu ugledu Jtalllc. Nemčija in Poljska. Nemške čete v Gor. Šleziji. Francija zasede ruhrsko ozemlje. Upor francoskega vojaškega oddelka. Pariz, 20. maja. »Temps« potrjuje vest, ki jo je priobčil žc »Journal«, da je angleška vlada vprašala francosko, »ko b! Francija zasedla ruhrsko ozemlje, i;ko vkora- stov pri Dijonu v sredo ponoči. Tam so vojaki zapeli pesem »Vojno voj- kajo nemške čete v Gornjo Šlezljo. O tsm vprašanju so razpravljali najprej v Londtf-nu francoski poslanik I11 lord Curzon, včeraj pa angleški opravnik in francoski zu-nanj) minister v Parizu. Angleška vlada ima pomisleke proti zasedbi rukrslc2ga ozemlja. Francoska vlada se ne moro kar v naprej vezali in izjaviti, da ne more nastopiti dogodka, ki bi izzval zasedbo ruhr-skega ozemlja. Pariz, 20. maja. »Petit Parisien« javlja iz Dijana: Ko so sc odpravljale infaterijske in lovske čete peš proti Porenju, jc prišlo do izgredov. Moralo ie priti drugo vojaštvo, da ie izgrede zatrlo. Končno so vojake lir,lužili na vlak in odpeljali. Častnikom se je z dobrohotnim nastopom ?osreči!o, vojake pomiriti. »Humant- nilne vloge in vloge na tekoči račuiir obrestuje pp 4 in pol odstotka ter jitv izplačuje brez odpovedi. Vloge 2. odpovednim rokom obrestuje po do-i govoril. . BanaasusDaDaonaaoBasBaaaaaaBia IX. redno glavno zborovanje ceiio-siovafeice narodno - socialistične stranke. Praga 18. maja. Včerai se ic pričelo clavno zborovanje čeških nar. socialistov v krasno dekorirani veliki dvorani narodnega doma na Kr. Vynohradih. Ko je otvoril zborovartie senator br. .Vaclav Klofač je bilo iz navdušenega ploskanja vseh navzočih jasno videti, da je češkoslovaška nar. soc. stranka trdna in edina na znotraj in stalno močnejša na zunai in da Je ostala enotna v svoji smeri v Času. ko se ni ubranila razkola nobena druga stranka. Vsa dvorana tone v belordeči barvi in pranorji posameznih kraj. organizacij pozdravljajo s svojimi jasnimi barvami vse. ki so se zbrali v ogromnem prostoru, da izgrade v enotni volji veliko stavbo socializma. ki je vzrastel in korenini na domačni tleh. v slovanski zemlji. Pozdravljajo vse. ki so se sešli v trdni volji dobojevnti zmagoviti boj za osvobojenje izkoriščanih in braniti svobodo naroda, ki je bila pridobljena 7 tolikimi žrtvami. Vse debate se vedejo izborno in dokazujejo globoko poznavanje nar. soc. programa tudi s strani pokrajinskih delegatov. Vsaka beseda, vsak predlog, vsaka pripomba ie na svojem mestu — nobena beseda ne pade zaman. Po otvoritvenem govoru sen. br. Klofača. ki opozarja na historični pomen zborovanja, ki je prvo redno zborovanje stranke v svobodni češki državi in iskreno pozdravlja vse navzoče goste. Delegatov je nad 800 — vsi zastopniki domačih kraj. organizacije. Tuji gosti ne prisostvujejo zborovanju. Prezidentu češkoslovaške republike Masaryku se odpošlje sledeči pozdrav: Gospod prezident! IX. redno zborovanje češkoslovaške nar. socialistične stranke nam je prepojeno z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo do osvoboditelja svojega naroda ob velikim navdušenjem naložilo, da izrazimo naj-večjo radost nad tem. da ste se vrnil zopet zdrav in čil k svojemu odgovornemu in težkemu delu. ki ga bosta naša republika in naš narod še dolgo potrebovala. Prosimo Vas. da sprejmete vKlanostno izjavo cele naše 'stranke, ki si šteje v največjo svojo Čast razumeti Vaša stremljenja in delovali v smislu Vaših plemenitih in /velikih principov. Nadalje ?e bil odposlan pozdrav Iz. yrŠevalnemu odboru narodno socialistične stranke v Ljubljani (pozdrav smo priobčili že včeraj na prvi strani) in nekolikim drugim korporacijam, med njimi Vselegionarskemu udruženju in vodji ruskih socialnih revolucionarjev Cernovu v Parizu. O notranji in zunanji politiki je referiral bivši minister železnic tn predsednik parlamentarnega kluba češkoslovaških socialistov br. dr. Franke. Čegar politična resolucija je bila po kratki stvarni debati soglasno sprejeta. Ravnotako le bila soglasno sprejeta resolucija predložena od prof. br. Mondryja. ki je referiral v imenu programske komisije In resolucija organizacijske komisije, ki je v njenem imenu referiral centr. tajnik br. Šole. Nato je bil izvoljen nov izvrševalci cdbor in so zbrani delegati pozdra- Kdor je kdaj vsaj par besed Cul o muslimanih ali mohamedancih. je nedvomno slišal tudi kal o ramazanu. najimenitenjšein prazniku verskega muslimanskega življenja. Ramazan je postni mesec muslimanov. ki se je letos pričel ravno te dni. namreč dne 9. maja. Ker bomo prihajali sedaj vedno pogosteje v stike z muslimanskimi sodržavljani, naj navedemo ob tej priliki nekaj po-t datkov o ramazanu. Ramazan je kakor rečeno mesec posta, kesanja, pokore in molitve, ki ga je zapovedal sam prerok Mohamed v pokoro za človeške grehe. JRazen ramazana musliman nima postov in more sicer vedno iestl vse jedi in piti vse pijače, ki mu jih drugače vera ne prepoveduje (vino, 'svinjsko meso). Ramazan ne pade ,vedno na isti dan in v isti letni čas; .vsaki sledeči ramazan prične marveč za deset dni preje, nego prejšnji. Traja vedno trideset dni, od mlaja do mlaja, kajti muslimani imajo mesečno leto z 300 dnevi. Kec §e vili soglasno izvolitev sen. brata Klofača za predsednika in br. Stri-bmyja za podpredsednika z burnim, zopet in zopet se ponavljajočim se odobravanjem. Tudi ostala kandidatna lista se je soglasno sprejela, kar jasno kaže da so tudi tukai v Pragi vse intrige in natolcevanja nasprotnikov nar. soc. ideje imele samo ravno nasproten uspeh, kot so ga hoteli povzročiti. Ni čuda, da je br. Klofač, ko je zakliučil prvi dan zborovanja in se pri tem spominjal prvih začetkov nar. soc. gibanja ginjen zaplakal. V 1. 1897 se je sešlo 27 oseb. ki so začeli z vstrajno propagando, da bi zrevolucionirali mišljenje češkega naroda in ga vzgajali za boj za narodno svobodo. Že takrat so se vsi ti ustanovitelji bili svesti. da brez gospodarskega osvobojenja proletariata ne bo nikdar resničnega narodnega osvobojenja. Danes oa se vrši po padcu habsburške monarhije, do katerega je v veliki meri privedlo ravno delovanje nar. soc. stranke, zborovanje stranke, že velikega in odločilnega pomena v narodnem življenju. velike stranke češkoslovaškega proletariata, ki ima svoj program globoko utemeljen v svojih duševnih in materielnih potrebah. In celo dobo svojega naglega razvoja ni stranka zgubila svoie notranje trdnosti in že drugič se ie dogodilo, da ie bila kandidatna Usta izvrSe-valnega odbora sprejeta popolnoma enoiniselno. To je velika naša zmaga. zmaga ki mora zavezati jezik vsakemu poštenemu nasprotniku. In danes že je jasno, da se stranka raz-vija. da stranka raste in postaja od dne do dne silnejša in da bo šla, osnovana na zdravih osnovah od zmage do zmage. (Dalle prih.) K volitvam v Italiji. Kolikor so doslej znani rezultati volitev v Italiji, je gotovo, da soci-jalisti In komunisti nikakor niso izgubili toliko kakor se je splošno pričakovalo. Zveza fašlstovsko - nacionalističnih strank si kljub vsemu ; 1 priborila toliko mandatov, kakor so obetali uspehi fašistov po ulicah ... Javno mnenje je na tem. da pod vtisom teh volilnih rezultatov podcenjuje pomen iašlstovslce akcije, češ, nasilje pa vendarle ni moglo zmagati ideje socijalističnega gibanja. Volitve so to nedvomno pokazale. toda paziti nam ie. da pri tem ne pozabimo polpreteklih dogodkov, zlasti kako vse drugačna ie bila situacija v Italiji pred nastopom fašistov. Predvsem ne pozabimo, da govorimo In pišemo danes o moči socl-jalistične ideje na podlagi rezultatov volitev, torej demokratično - parlamentarnega akta. Se pred mesec!, gotovo pa pred letom, smo govorili o moči italijanskega sociializma kot močne revolucionarne organizacije, ki se je pripravljala, da v Italiji izbojuje odločilni boj z buržoazijo. z državo, po načelih ruskega boljševizma, po načelih diktature oroleta-rijata. ki zametuje parlamentarizem. Saj je veljal italijanski socijalizem za najbolj revolncijonarnega v iz-venruski Evropi in splošno se je smatralo, da bo Italija prva. kjer se bo v najkrajšem času izvršil boljše-viški prevrat. Pri nas na pr. jih ni bilo malo. ki so na ta pričakovani preobrat gradili svoje nade na osvoboditev zasedenega Primorja... Kako vse drugačna situacija je danes! Pri tem pa ni glavna zasluga tedaj mesec ramazan začeaia vsako leto za deset dni preje nego v preteklem. se pomakne na vsakih Šestintrideset let zopet na isti letni čas in dan. ko pred 36. leti; pade tedaj po vrsti na vse letne čase. pomlad, poletje, jesen in zimo. Ves mesec ramazan ne smejo pravoverni muslimani od rane zore, od solnčnega vzhoda pa do kasnega večera ničesar jesti ne piti. ne pu-šiti. Post se sme prekršili samo v težki bolezni, na potovanju ali v vojni. Kdor hote le enkrat prekrši post. naj se nadalje nič več no posti, ker mu ni več v zasluženic. Za ramazan naj daje musliman tudi miloščino, osobito talcoimenova-ni zečat, to je štirideseti del tega, kar ie v prošlem letu k svojemu premoženju oziroma pridelku uridobil, in naj opravlja druga dobra dela. Postiti se mora vsak moški musliman od petnajstega leta dalje, a ženska od devetega ali desetega leta. pa dokler živi. Ko solnce zaide, preneha post; ko opravijo moški zapovedane molitve „v. džamiji ženske pri musli- morda notranjega razčiščenja in sortiranja v socialističnih vrstah samih. marveč glavno delo so opravili — fašisti. Z vladno pomočjo in ob tihi vladni asistenci so učinkovito organizirali bojno protisocllalistlčno organizacijo, ki je. opremljena z orožjem in vsem potrebnim, obvladala organizirano delavstvo. Kljub vsem antipatijam do fašizma moramo priznati, da so bili revolucljo-narni socijalisti premagani z istim orožjem, ki so ga po ruskem vzoru hoteli vpotrebiti v svrho zmage. Objektivno vzeto se je stvar razrešila zelo prirodno. Tako so socijalisti tudi v Italiji zavrnjeni na isto pot. do kateri hodijo sorodne stranke malone po vsej izvenruski Evropi, po poti parlamentarne borbe in nekrvave propagande. Zopet se je izkazalo, da proletarska revolucija ni — kakor ni tako lahko delo tam. kjer se ii ne posreči presenetiti buržoazijo nepripravljeno. neorganizirano. Upanje na soci-jalno revolucijo je v Italiji toliko ko uničeno. Tudi ta knostatacija je tedaj nauk iz italijanskih volitev. S tem je število revolucionarno razpoloženih držav v Evropi reducirano na minimum in — to bo uplivalo tudi na Rusijo. Država in vlada. Do osamosvoje jugoslovanskega naroda nismo mogli govoriti o državi naši državi. Bili smo destruktiven element. Naše stremljenje ie bilo razbiti obstoječe in zgraditi novo. Prvo se nam je posrečilo. Razbili smo avstrijski despotizem. Prišla je doba. ko stopa na mesto zanlkavanja. pozitivno delo. Lastno državo Imamo. Uresničilo se nam je tisto, o čemer smo mogli včasih komaj sanjati. V ogromni večini se je jugoslovansko ljudstvo izreklo za edinstveno državo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ali za monarhijo, ali za republiko, je bilo za enkrat podrejenega pomena. Svojo lastno državo smo hoteli: forma je stvar notranje ureditve. Hotenje po lastni državi je vse naše nacijonalno ljudstvo podkrepilo s težkimi boji, s tveganjem življenja in smrti, z internacijami, ječami in vešali. Nikdar ne ostanejo pozabljeni herojski čini jugoslovanskega naroda za državno svobodo in prav jih bomo cenili šele čez dobo. ko bo razgled prost dnevnih člnjenlc. ki tako rade kvarijo objektivnost, pravično presojanje dogodkov. Jugoslovansko državo je otvoril nacijonalni pokret, ki je bil tako silen, da je potegnil za seboi tudi one. ki so bili nacijonalno indiferentni. Idejna stran narodnostnega pokreta v politično življenje jugoslovanskega ljudstva, da so bila na mah odpravljena vsa nesporazutnljenja. ki so se svojčas pojavljala med posameznimi plemeni in pokrajinami naroda. Vse se je zavedalo, da je bil izvor nespo-razumljenj v nameri germanizma, ki je hotel s pomočjo razdvojenega jugoslovanskega naroda eksploatlratl Balkan. Državna misel je zmagala. Vsakdo je pričakoval, da se bo po zmagi državne misli, nemoteno razvijala država. Teinu ni bilo tako. Od prvih mesecev naše državne samostojnosti in do danes so se nad državno mislijo zgodili zločini, ki so vrgli našo državo v kaos neurejenih razmer, ki so v škodo ljudstvu In v posmeh zunanjemu svetu. V Beogradu so si prisvojili vod-slvo državne politične skupine, ki vladajo ob asistenci dvomljivih večin manih ne smejo v hram božii — se hite zabavat; vse je razsvetljeno, kavarne odprte, vse polno muslimanskega sveta, ki pije kavo. puši in se naposled naje do sitega, da nadomesti, kar je zamudil čez dan ter se pripravi za naslednji dan. Vmes hodijo muzikanti od kraja do kraja, od hiše do hiše: leratkomalo: noč se je spremenila v dan praznovanja. To se ponavlja trideset dni; ko se pokaže naposled na nebu prvi rahli srp mladega meseca, je ramazan pri kraju. Splošno veselje zavlada, ves muslimanski svet si medsebojno javlja radostno vest, da je post nehal in da je nastopil veliki ali ramazanski bajram, največii muslimanski praznik, ki sc praznuje tri dni. O tem drugič. Ta ramazanski post. ki velja tudi za praznik, se je tedaj letos pričel v pondeljek. dne 9. maja. po muslimanskem štetju je to dne 1. ramazana 1. 1339 (po hedžri, t. j. Mohamedovem begu). Mubareki olsun! Drilikt^^^1 s terorjem in nazadnjaškimi metodami. Usiliti hočejo narodu ustavo, proti kateri je pravzaprav večina naroda. Z ekstremnim centralizmom izzivajo pletnnske boje in nihče noče slišati o sporazumu, ki bi bil edin na mestu. Korupcijo »ubijajo« še z večjo korupcijo in neodložljiva socljal-no-gospodarska vprašanja rešujejo z obznanami. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi odpravil neznosne nedostatke državne uprave. Nasprotno, protekcljonizem strankarske pripadnosti namešča nezmožne in nekvalificirane moči. ki ob vsaki priliki diskreditirajo državno upravo. Ljudstvo je z vsakim dnem bolj nezadovoljno. Razumljiv je odpor proti vladajočemu sistemu, ki je naperjen proti koristim ljudstva in je le v dobrobit koritarstvu posameznikov ter ban-kokratstvu kapitalističnih skupin. Ljudstvo zato Najodločneje nastopa proti vladajočim. Vladajoči se bodo morali umakniti volji naroda, ki je pravica. Prav nič jim ne bo pomagalo in naj pri tein tudi vsako kritiziranje vlade razglase za veleizdajstvo. Vlada ni država I če nastopamo proti vladajoči kliki, smo ravno za državo, ker hočemo preprečiti, da bi država, ki je ljudstvo, trpelo škodo na korist posameznih skupin. Zločin je istovetiti pojma: vlada In država! Toliko bolj. ker bi ljud- SVETOVNA PRODUKCIJA PREMOGA. Po poročilih lista Zedinjenih držav »Geological Survey« je znašala svetovna produkcija premoga leta 1920. približno 1300 milijonov ton. Akoravno znatno višja, nego produkcija leta 1919., ki je znašala 1158 milijonov ton, je vseeno nižja za 42 milijonov ter v primeru k produkciji leta 1913., zadnjega leta pred vojno. Ako se jemlje v obzir produkcijo zadnjih deset let In dotični delež Zedinjenih držav, se ugotavlja. da se je ta delež povišal od 39.2% leta 1910. na 45.1% 1. 1920. Leta 1913., pred vojno, je bila Evropa na čelu vseh delov sveta kakor proizvajalka premoga s 54% svetovne produkcije; leta 1920. je odstopila prvo mesto Severni Ameriki in njen delež je pal na 46%. Produkcija po delih sveta od leta 1913. do leta 1920. je bila v tonah sledeča: Severna Amerika je napredovala od 531,600.000 na 601.300.000. Južna Amerika od 1,600.000 na 1.700.000, Evropa je nazadovala od 730 milijonov na 597,500.000, Azija Je napredovala od 8,300.000 na 11.800.000. Avstralija je nazadovala od 15 milijonov na 11,900.000. Evropa in Avstralija sta torej znatno nazadovali, 'z gornjih številk izhaja, da se primanjkljaj produkcije premoga, povzročenega v Evropi vsled vojne, dopolnile Zedinjene države ter je zvišanje produkcije te države omogočilo isti, da zviša svoj izvoz premoga preko morja. Leta 1920. so Zedinjene države izvozile 22.500.000 ton premoga, t. j. petkrat več. nego leta 1913. Ti podatki so zelo zanimivi ter dokazujejo, da so se Zedinjene države okoristile, kar se tiče eksploatacije premogokopov ob Izgubah evropske premogovne industrije. povzročene vsled vojne. Danes trpi Anglija, ena največiih proizvajalk premoga v Evropi, na dolgotrajnem štrajku rudarjev; ti štraj-ki omogočajo Zedinjenim državam, da vedno bolj množe svojo prodajo premoga v Eviopo ter da morejo izkoriščati svojo trgovinsko mornarico, katere ogromna porast med vojno, bi bila sicer v miru nezadostno zaposlena. Ko se bodo angleški rudarji zopet poprijeli dela. bodo stali Fred dejstvom, da je mogel svet mirno motriti njih širajk. ozirom na dobavljenje amerikanskega pjemo-ga (er da so namesto zase. delali za druge, t. j. za Ameriko, ki s svojim premogom konkurira že celo na Angleškem. Če se pomisli, da francoski premogokopi, razdejani od Nemcev, še niso v polnem tiru. kakor tudi ne nemški ter da ima Jugoslavija še mnogo ne popolnoma izkoriščenih in sploh ne še načetih premogokopov, se sme pričakovati z vso gotovostjo, da bodo cene premogu v kratkem pale po vsem svetu, torej tudi pri nas ter da vsaj ne bo moglo biti več govora o pomanjkanju istega. ★ .+ Zamenjava pokvarjenih bankovcev. Na podla«! odloka finančnega ministrstva io bila pri generalnem nadzornlštv finančnega ministrstva sestavljena emisilska seic-. stvo po usiljenem mnenju, da je obo--je eno in isto. pričelo nastopati v zmoti proti državi, ker bi mislilo, da nastopa proti vladi! S tem bi se ubilo državno misel, ki živi med narodom. In to navzlic vladam demokratsko-* radikalnega kova. lcl jo hočejo na vsak način ubiti v svoji strankarski zaslepljenosti. Gotovo ie. da bi naša država že davnaj razpadla, če bi tvorili državotvorni element samo slučajno vladajoči! Beležke. Res ie. »Naprej« je zapisal v četrtek sledeče: »Socijalisti so pokazali, da znajo sicer prav dobro kričati proti kapitalizmu, če je pa treba z dejanji pokazati socijalnost. pa za skledo leče prodajo svoj program. Najhujši ie boj z ljudmi, ki se skrivajo po tu-jih hišah — zakrinkani.« Ker so razbili snujoči se socijali-stični blok sodjalni demokrati Kri-stanovci, ki so bili v Beogradu in v Ljubljani združeni v skupni vladi z liberalci-bankokrati ter so še sedaj odvisni od »Jadranske banke«, h kateri so prikljenjeni s 24 milijoni K, jih ni mogel bolje karaktreizlratl nikdo kakor jih je »Naprej«. On jih že pozna. eija, ki bo zamenjavala pokvarjene baukov* oe in nadzorovala cirkulacijo bankovcev v kraljevini. + Ponarejen 1000 dinarski bankovec jc dobila neka ljubljanska banka. Falsifl-kat je dobro ponarejen, le barve j e nekoliko svetlejše. + Dunav zavarovalna delniška družba v Zagrebu je na podlagi odredbe št. 2055 ministrstva za industrijo to obrt začela ob-ratovati tudi v Sloveniji. Družba sprejema zavarovanja za življenje, proti požaru, Vlo-mu, tatvini, toči, Škodam in jamstvu. Za Slovenijo se je ustanovila podružnica v Ljubljani in je vodstvo poverjeno gospodu J. WeHtj-jH, dosedanjemu upravitelju družbe Donave. + Prodaja svile. Državne svilarne v Novem Sadu in Pan Sevu razpolagaj.) 3 13.000 k* fiiste predelane svile, kj se bo "začela v najkrajšem časn razprodajati. Vzorce razpošiljajo na prošnjo reflektantov svilame. Domače trgovcev opozarjamo na kupnjo te svile, ki je po priznanju strokovnjakov jako dobre kvalitete. + Prodaja bukovih pragov. Gozdna uprava v Han-Kumpaniji naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 23. ma*a t. 1. ob desetih dopoldne vršila javna ustmena ln pismena dražba približno 12.000 bukovih pragov (Svelarjcv) za ozkotirno železnico. Pragi se nahajajo V skladišču v Kruščicl. Izklicna cena ie 30 K za komad franko vason Kruščica. Ponudnik mora pred družbo položiti kavcijo, in sicer naš državljan 36.000 K, inozemec 72.000 K v gotovini ali v državnih bonih. Ponudbe je treba poslati zapečatene goradnl upravi v llan-Kumpatiiil, kamor morajo dospeti najkasneje do 23. maja, desete ure dopoldne. Reflektanti prage lahko oglodalo pred dražbo. Pogoji so pri navedeni upravi na vpogled. + Železniška ležnina. S 1. junijem t. la se ukine brezplačno ležanje onega bJasai na postajah, ki se predaha v prevoz do mo« go5e odprave in ki Je Mo do sedaj oproščeno ležniae. + UpeUava novih vlakov. OU 1. junila naprej se bo vpeljal direktni brzovlak Beograd-Trst in obratno, ki bo odhajal iz Beograda ob 18. url in prihajal v Beograd ob' 8.15. Ta brzovlak bo Imel v Trstu takojšnjo zvezo z Italijo, Švico in Francijo. Obenem se vpelje direktni vlak Beograd —» Zofija — Carigrad. + Izročitev živine, ki nam lo dolguje Bolgarska. Sofijski list »Novo Vreme« Je 13. t m. objavil intervju z bolgarskim ministrom Atanasovom, v katerem izjavljat >. Od živine, kj jo Srbija zahteva od nas, čaka več kakor 15.000 ovac v Slivnici, Srbi pa Jih nočejo prevzeti. Živina bo poginila, ko bo nastala vročjna. To je nova provokacija z njihove strani.« Presbiro je pooblaščen izjaviti nastopno: Izročitev živine, ki jo Je po neuiUyjski mirovni pogodbi člen 127 Bolgarska izročiti naši kraljevini v šestih mesecih od dne, ko stopi v veljavo, t. j. do 6. februarja t. 1., je bila določena za 14. maja t. 1. Ta dan bi morala Bolgarska po obvestilu bolgarskega ministra za zunanje stvari od 5. maja izročiti svojo vole, bike, krave, mezge in ovce v. Zaječairu, Caribrodu in Krivi Palanki. Potem pa, namreč 6. niača, nas )e obvestil tnVtHstot za ztmauje stvari, da bodo dne. 14. maja oddali samo ovce v navedenih treh krajih. Za prevzem teh ovc Je kraljevska vlada takoj odredila komisije ln jih poslala na lice mesta, da sprejmejo živino dne 14. maiia. Oddati se nam ima v teh krajih 12.000 ovac. Potemtakem so trditve g. Manasova netočne, bodisi glede števila ovac, ki nam jih morajo oddati v Caribrodu hndlsio teou da. illi nočorna arcvzefcL' Ramazan. ic- Gospodarstvo. Dnevne vesti. p — Delegacija Narodno - socijall-Mične stranke, ki se ie udeležila llavnega letnega zborovanja češke harodno - socijalistične stranke. Je včeraj došla iz Prage v Ljubljano. —- V regentovi odsotnosti preide kraljeva oblast na vlado. Pripravlja Se ukaz, na podlagi katerega se bo o Priliki odpotovanja regenta Aleksandra prenesla kraljeva oblast na vlado. — Otvoritev italijanskega konzulata v Splitu. 17. t. m. je bil v Splitij svečano otvorjcn italijanski konzulat. Svečanosti so sc udeležili tudi zastopniki naših oblasti. Pred konzu .tom je bila postavljena četa Italijan skih mornarjev ladje »Puglia«. Trdino, da bo »Puglia« zapustila Split. — Prepovedan komunistični časopis. Notranje ministrstvo je za našo državo prepovedalo list »Oslo-bodjenjes. ki izhaja na Dunaju v srbskem jeziku in piše s komunističnimi tendencami. — Volitev županov. V Šoštanju je bit izvoljen za župana notar Matija Marinček, v Slov. Bistrici pa trgovec Dane Omerzu, oba pristaša JDS. — V Ljutomeru je izvoljen za župana soc. demokrat Viktor Kukovec. — Nova stanovanjska narodba? V ministrstvu za socialna politiko pripravljajo tiovo stanovanjsko naredbo, ki naj bi izenačila stanarine po celi državi. Istočasno bi se naj povišala stanarina iz leta 1914 za trikratno vsoto, le za slabše plačane uradnike, pen-zijaniste, vdove in invalide bi se določila stanarina pod trikratnim zvišanjem, nasprotno p« bi se smela strankami, ki imajo 120.000 do 200.000 K letnih dohodkov zvišati stanarina štiri do šestkratno. Pri nameravanem povišanju ima vlada Jrcd očmi Ic zvišanje hišnega davka. Prva pogajanja so se sicer razbila, toda vlada be misli odnehat L — Imenovanja pri pošti. Imenovani *o ra poštne oiicijale poštni asistenti Antoa Gcrčko in Vladimir Jazbec pri pošt. in br-soj. ravnateljstvu v Ljubljani, Franjo Dr- Jernej Hočevar in Alojzij Jurgele pri toč. oddelku pošt. ravnateljstva v Ljubija- Stanko Oabcrščlk pri strok, računskem Uradu I v Ljubljani, Adolf Sadar pri vzdrž. odseku za brzojav in telefon v Ljubi ja.n’, Zorko Kambič, Franjo Kčnig, Anton Pečnik, Jožef Schager, Štefan Šalca pri pošt. uradu Ljubljana I, Miioš Ambrožič, Vladimir Bajuk, Peter Cerar, Ludovik Primosch, Ivan Stlblt, Anton Mak, Franjo Novak pri pošt. uradu Ljubljana 2 in Julij Kuštrin pri pošt. uradu Maribor 1; za poštne oficijalke pošt. asistentke Danica Kobal, Kristina Kokalj, Amalija Gliha, Mara Podboj Pri pošt. radu Ljubljana 1. —Gasilno društvo v Borovnici bo praznovalo dne 19. junija t. 1. svojo petintride-setietuico z veselico, ki se vrši ob vsakem ivremenu na vrtu g. F. Petrovčiča. Spored se še objavi pozneje. — Za državno cesto Št. lij — Velka r— Gor. Centre* je postavljena v drž. proračun vsota 7 In pol milijonov kron. Komisija je žc na delu. — Kopališče Rimske Topilce je od 15. t. m. zopet odprto. Dosedanji posestnici Jeleni Rački Je uprava kopališča odvzeta ter poverjena izkušenemu zdravniku btl-neologu. Kopališče je povsem preurejeno ter je nastavljen kot restavrator gostilničar g. Colaudi. Kopališče ima železniško postajo Rimske Toplice (prva od Zidanega mosta proti Mariboru). Od kolodvora do kopališča je pet minut hoda, a gostom so tudi vozovi vedno na razpolago. Prospekti In vse potrebne poizvedbe se dobe pri ravnateljstvu Rimskih Toplic. Do 15. junija Je ?0 odstotkov popusta pri cenah sob, ko-peljl in zdraviliških pristojbinah. Od 15. iurija s vira tudi godba. — Iz naše države izgnani. 431etui arhitekt Fr. Bušart Petelin iz Trsta, nazaduje jv Celju bivajoč, je kot nadležen inozemec rra vedno izgnan iz Jugoslavije. Petelin je zelo maščevalnega značaja. Za 10 let je Azgnan z razsodbo polic. komisarJjata v Mariboru 22!etni Fr. Staržcr false Schrel-ner kot tujemu imetju nevaren postopač. Za isto dobo je izgnan 271etnl zlatarski pomočnik Salamou Fingerhut, pristojen v Dunajsko Novo mesto, ker je vtihotapljal ne-žigosane avstr, bankovce. — Iz ljubljanskega policijskega okoliša je izgnan za dobo treh let 511etni zidar Ant. Plevel iz Vodic kot tat, berač in pijanec. Beračil je tiajvoč po gostilnah. — Okraden Italijan. Na vlaku med Lo-ihitokt Fr. Dušan Petelin iz Trsta, nazaduje ki pa govori slabo italijanščino, okradel •Adorno Giorgia iz Sirakuza. Vzel mu ie okrog 300 lir, legitimacijo s sliko in vozni listek. — Utonil Je pri Zid. mostu splavar F. Stopar pd, Matjaž iz Savinjske doline. Ljubljana. — Shod Nar. soc. stranke se ne vrši, kakor Je bilo Javijeno, v sobsto 21. t. m., •toni več v ponedeljek 23. t. m. ob 8. url v Mestnem domu. Na dnevnem redu Je poročilo dejva atov NSS o narodno-socialisUJč- nem kongresu v Pragi. Poživljajo se vsi tovariši, da se shoda polnoštevilno udele-že! = Državni praznik sv. Cirila in Metoda. V torek, dne 24. t. m. se bo obhajal praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda kot državni praznik po običajnem načinu državnih praznikov. Ob 10. uri se daruje v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo in z državno himno. Tudi v svetiščih drugih veroizpovedanj se vrši služba božja z običajnimi obredi. Na šolah se ne vrši pouk, v državnih in drugih javnih uradih in obratih počiva delo. Po cerkveni slavnosti se viši vojaška parada, po paradi pa v slavnostnih orostorih predsedništva deželne vlade svečana poklonitev, kakor je to običajno ob državnih praznikih. Vsi državni uradi in javna oblastva razobesijo na svojih posiopjih državne zastave. Vsled poziva predsedništva deželne vlade za Slovenijo vabi mestno županstvo vse hišne posestnike ljubljanske, da naj okrase ta dan tudi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. — Pozdrav jugoslovenskim inženirjem in arhitektom. Pozdravljamo vas vse. ki ste prišli med nas Slovence, da utrdite svoio strokovno organizacijo. Proučite naše razmere. sklenite vzajemnost pri delu. ker v slogi nam je uspeh zajamčen. Pozdravljeni! — Ceshoslorenska obec r Ljubljani upozorunje člcny že Športni klub v Ljubljani porada na počest S. K. Slavi]« v Pra-hy dne 22. t. m. o 8 hod. večerni v Hotelu Tivoli pFatdskč večfrok. Zfičasluete se hojuč, — Posvetovanje pri Jugoslovanski Matici v bivšem deželnem dvorcu Je bfio v četrtek zvečer prav dobro obiskano ter so se storili važai sklepi o razširjenju organizacije, o občnem zboru itd. LJubijma s piedmestji se ie razdelila ua voč podružnic ter $3 se določili delegatje. — Zakaj se no odpre Cigaletova ulica. Obetalo se je, da se Cigaletova ulica podaljša na Cesto na glavni kolodvor, kakor brž bo zidovje okrog bivše predilnice odstranjeno. To se ja zgodilo že lani, tudi obe stanovanjski hiši Jadranske banke so že davno pod streho. Potemtakem ni ovire, da se ta važna cesta odpre prometu. Menda vendar ne bo treba čakati, da dozori krompir, ki je nasajen aa projektirani črti. Sedaj morajo vsi vozovi voziti po ovinkih skozi ozko Kolodvorsko, oziroma Pražakovo ulico na glavni kolodvor. •— Kužni smradcvj v Pražukovl utici še vedno prihajajo 3z skladišč za kosti in cunje. Zakaj sanitarna oblast ne ukaže lastnici, da preseli nesnago kam v samotno barako za kolodvorom?" — Samostojni obrtniki !iubUans«e okolice se vabijo na obrtniški shod ln prsi ob&u zbor, ki se vrši v nedeljo 22. t. m, ob 3 popoldne v gostilni pni Kavčiču v Kosezah. — 1000 K mesečne stanarine zahteva Južna železnica za uradniška stanovanja v svoji novi Idši na Resljevi cesti. Železniški uslužbence se seve branijo iti v tako draga stanovanja, vsled česar Lahko hiša ostane kljub pomanjkanju stanovanj prazna. — Pogreša se poštni uradnik Iv. Simončič iz Most, ki je spremljal brzovlak v Beograd ter bi se bH moral pretečeno soboto vrniti, a od tedaj ni sledu o njem. — Opomin. Na podlagi sklepa občnega zbora poteče rok 30. 6. t. 1. za vse člane društva »Imisbrucker Sterbeverein« m »Pogrebno društvo v Ljubljani« ki so s članarino zaostali. Odbor podpisanega društva ponovno opozarja vse zamudnike, da članarino do zgoraj navedenega dno sigurno plačajo, ker drugače prenehajo biti člani ta izgube vse pravice. — Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani. — Nagrada. Kdor preskrbi nazaj ukradeno kolo, znamka Es-Ka št. 98517 dobi 1000 K nagrade. Kolo je bilo lahko, športno, popolnoma novo ln črno pleskano. Tozadevna poročila naj se javijo upravništvu »Jugoslavije«. — Tatvine ko^g. Gostilničarju tu mesarju Pavlu Dolinšku na Karlovški cesti je bilo binkoštno nedeljo fz dvorišča odpeljano 2000 K vredno kolo. Drug; dan je bda jj dvorišča VVoifove ulice ukradenoFr. Jakopinu kolo znamke »Eska«, verdno 4500 kron. — Narobe tepena. Na Glinicah pri Ljubljani je krojaški pomočnik Viktor Burnik z žtiovko pretepel 55 letno zasebnico Marijo Narobe tako silno, da so jo smrtno ranjeno pripeljali v bolnico. — Smreka je padla v gliuškein gozdu pni Podutiku na 60 letnega hlapca Jos. Šu-bolja, katerega so nevarno ranjenega pripeljali v bolnico. — Koncert v hotelu Tivoli bo danes popoldne od 4 do pol 9 zvečer in v nedeljo dopoldne od 10—1 ter popoldne od 4—9. Vstopnina prosta. Maribor. Škandalozna razsvetljava v Maribor«. Razsvetljava v mariborskih ulicah, posebno stranskih, je zelo pomanjkljiva. Vsled tesra trpi tudi Javna varnost, ker je raznim temnim elementom tema po ulicah najboljša pomočnica. Zadnje čase se tudi opaža. da se tudi v Klavnih ulicah po 1 uri ugasijo luči, tako da ie celo mesto v temi. IJpamo, tla bo novi občinski svet temu odpomogel. Tatvina konj, V noči 13. L m. so bili Iz hleva Marka Laha v Mariboru ukradeni 3 konji, ki so bHj na razpolago glavni carinarnici ter bi se bili drugi dan prodali na javni dražbi. Konji so W!l vredni 30 tisoč kron. Celje. Mestno gledališče v Celju. V četrtek zvečer je naša mladina v mestnem gledališču predstavljala otroško Igro v 5 slikah »Janko ln Metka«. Igra le pod režijo ge Vere Založnikove izvrstno uspela. Naši malčki so se zelo potrudili ter so svoje ulo-ge častno rešili. Igra se najbrže še ponovi. — Danes v soboto se uprizori ob 8. url zvečer noviteta »Miss Hobbs«. Znova opozarjamo občinstvo na to Izvrstno angleško veseloigro, ki se je na vseh odrih igrala z najboljšim uspehom. Režijo vodi g. Doife Pfeifer. Dolžnost našega občinstva je, da v obilnem številu pGseti predstavo, da se tako pokaže, da ve ceniti nesebično delovanje naših igralcev. Za mestno gledališče v Celju le podarila Dramatičnemu društvu gospa Marica Šancerjeva, soproga lesnega trgovca v Celju 1000 K. Za velikodušen dar se društvo Iskreno zahvaljuje. V mestnem vrtu v Celju se Je minuli četrtek dopoldne sprehajal podpolkovnik v pokoju Herman Kruscliltz. Postalo mu le naenkrat slabo, je padel ln umrl. Zadela ga Je najbrže srčna kap. Star je bdi 60 let. Slovensko društvo »Napoleon« se je ustanovilo v Celju za šolj odraslo mladino in za obrtniški naraščaj. Društvo »Treznost« se je ustnovilo v četrtek zvečer v Celju. __ S kopanjem v Savhtll so pričeti že nekateri bolj vročekrvni ljudje v Celju. Dve stalni učni mesti ste raaplsarti na realni gimnaziji v Celju. Iz davčne službe. Davčnim asistentom sta imenovana v Celju Anton Ribič in Fr. Sek. — Davčnim praktikantom pa Viktor Ztmič, Engelbert Gorišek ln Viljem Vouk, vsi v Celju. Umrl Je na Polulah v celjski okolici upokojen orožnik Aloflatj Skušek v starosti 64 let. Koroško. Takih mož itam ie treba. Pred kratkim je bila v Guštanju in na Prevaljah komisija socijalneKa skrbstva iz Ljubljane, da zasnuje šolo za domačo obrt v Mižiški dolini. Bil Je referent K. dr. Šlibar, k. nadzornik osrednjega urada za domačo obrt Ivan Vogelnik in strokovni učitelj iz Ljubljane, ki so se oglasili med drugim tudi pri našem županu g. Lahovniku. Županstvo je gospodom rade-volje dalo vse podatke in pridobilo se bo nekaj deklic, ki dobe štipendijo in pridejo v Ljubljano na zavod za domačo obrt. kjer se bodo izučile v primerni tehniki. Ko bodo izšolane. pridejo kot učiteljice v naSo dolino, kjer bodo poučevale v domači obrti. To idejo je sprožil naš davkar g. J. Zazula kot nadomestilo za svoječasne vojne podpore. Imenovanega gospoda ne poznamo samo iz izvrstnih člankov v »Našem Glasu«, spoznali smo ga sedaj tudi kot organizatorja ljudskega dela. On le namreč vložil na prevaljsko županstvo pismen predlog z vsemi pojasnili In posledica tega preciloga ie bila imenovana komisija, s katero ic ustano-v.:tev šol v Guštanju. na Prevaljah in v Mežici zagotovljena. — Takih mož nam je treba! Primorje. Volitve v italijanski parlament. Sedaj je definitivno, da je izvoljenih 5 Jugoslovanov, in sicer v goriškera volilnem okrožju dr. Wilfan. Virgilij Šček, dr. K. Podgornik in Jos. Lavrenčič, v istrskem volilnem okrožju pa dr. Ulikse Stanger. Spopad s fašisti v Tolminu. Vsled nedeljskega spopada s fašisti so karabinjerji polovili okrog 60 Slovencev ter jih prignali uklenjene v zapore. Pet težko ranjenih Slovencev so pripeljali v goriško bolnico. Dvojni samomor ali nesreča. Na nekem parniku v tržaškem zalivu so našli v nedeljo zjutraj mrtva komisarja Afriča in njegovo ljubico Frančiško Baričevič. Ni še dognano, ali sta se nalašč zastrupila ali le po nesreči, ker so bili prejšnji dan vsi parniki razkuženi s strupeno patoso. Zloraba Jugoslovenske Matice. Po Goriškem so trosili tik pred volitvami Italijani slovenske letake, na katerih je bila podpisana Jugoslo- venska Malica v Ljubljani, s pozivom. naj nihče ne gre volit, ker jih hočejo Italijani z volitvami prodati Rimu, Nespametnim manevrom se ie vse smejalo. Utcnil je v Povirju pri Divači 271etni Ig. Stok. Sel se ie kopat v potok, pri tem pa se zaril z nogami v blato, da se ni mogel več rešiti. POZIV K NABORU, Konzulat češkoslovaško republike v Ljubljani naznanja: Na podlagi narodbe ministrstva nar. brambe v Praši št. 81762 z dne 3. februarja t. 1. se vrši pravilu! nabor letnikov 1899, 1900, 1901 kakor tudi naknadni nabor za letnik 1898 v prostorih konzulata Č. S. R. v Ljubljani Breg št 8 I. nadstr. dne 28. t. m. ob 8. zjutraj. Vsi češkoslovaški državljan!, rojeni v letih 1901, 1900, 1899, ki prebivajo v Sl o ventil, so obvezani dostaviti se h konzulatu v Ljubljani. Tudi vsi oni, ki so bili spoznani za 'sposobne k nadomestnemu službovanju, ali katerih nabor je b?l vsled njih začasne nesposobnosti odgoden, se morajo priglasiti. Razen lega se Imajo zglasiti vsi oni češkoslovaški držvljanl letnika 1898, k! se dose-daj niso predstavili najsibode glavnemu ali naknadnemu naboru. Vsi nabora obvezni se moralo legitimirati ali s potnim listom izstavljenim od kakega češkoslovaškega urada, ali pa z domovinskim listom ln potrdilom Identitete od občinskega urada, opremljenim s fotografijo. Zoper vsakega, ki ne izpolni avole dolžnost!, »e bode vpeljalo kazensko postopanje v smislu § 43 brambnega zakona. Generalni konzul dr. O. Benež, Sokolstvo. II. pokrajinski Sokolski zlet v Osjeku. Priprave so v polnem teku. Vežbališče je že splanirano. kmalu se začne staviti arena. Zanimanje za razne razstave je zelo veliko ter prihajajo vsaki dan nove prijave. Posebno živo je zanimanje za razstavo hišne obrti, kjer se razstavijo razne tkanine, vezenine, pletiva, odeje, preproge, rezbarije itd. Vse prijave za razstave sprejema in daje navodila Trgovska in obrtna kamora v Osjeku. Razstavljeni predmeti se bodo prodajali ter se bodo priznale tudi nagrade. Vse dni zleta. t. j. od 26. do 30. junija se bodo dajale v gledališču izključno le narodne predstave. Zdravstveni in prehranjevalni odbor se trudita, da popolnoma zadovoljita Sokole, Sokolice ln goste. Sokol v Medvodah priredi v nedeljo 22. t. m. ob 20 orf J. Dolinarjevo šalolgro »Cigani«. Z* povratek prot! Ljubljani ugodna žel, zveza. Šport In turistika. Slavla, Praga: Ilirija. Nogometne tekme med praško Slavijo in Ilirijo v soboto in nedeljo na prostora Ilirije pred drž. kolodvorom se prifino ob pol 18. url. Dijaške ln članske vstopnioe se pri dnevni blagajni ne bodo Izdajale, tenrveč se dobe le v predprodaji pri Kancu oz. Pe val eku v Židovski ulici. Predprodaja se vrši tadl v nedeljo dopoldne na igrišču. — V nedeljo ob pol 21. uri priredi Ilirija gostom v hotelu Tivoli pozdravni večer, na katerem so dobrodošli vsi prijatelji športa In Cehov. — Sodeluje godba. Kolesarska dirka na Ptanlno v nedeljo 22. t. m. se vrši ob vsakem vremenu. Start ob 10. na križišču Ble«iweisove in Tržaške ceste. Ob 8. zjutraj Izlet ostalih kolesarjev tz dvorišča pri Novem svetu. Vabljeni val prijatelji kolesarjev. V nedeljo 29. t, m. parna vožnja Ljubljana — Kranj — Kamnik — Ljubljana. Start Celovška cesta ob 1.30 kilometru 2 — cilj Dunajska cesta približno ob 3.30 km 1. Prijave samo v parih po dva dirkača skupaj sprejema g. Ogrin, tvrdka Goreč, Gosposvetska c. do petka 27. t. m. do 8. zvečer. V soboto 21. t. m. zvečer ob 7. sestanek vseh dirkačev, motociklistov in funkcionarjev na vrtu Novi svet. Obvezna udeležba! — Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija«, Ljubljana. Gledališče in glasba. Za koncert, katerega priredi naša Glasbena Matica danes, 21. t. m. na čast Udru-ženja jugoslovcnskih Inženjera I arhitekta vlada v Ljubljani vseobče zanimanje. Ponavlja se z naj večjim uspehom uspela Sat-nerjeva »V pepelnični noči«. Poleg tega se pojo tudi najlepše narodne pismi. Za koi-cert je na razpolago še nekaj sedežev, p> sebno na galeriji hi balkonu ter vabimo naše občinstvo, da se toga koncerta v naj-večjem številu udeleži. Začetek točno ob 9. zvečer. glasovnice in so tako pripomogli k izvo-litvj komunističnega župana. Za občinska svetovalco je bilo Izvoljenih 8 komunistov, v ožji volltvi. JDSarjl In Cobalovd se na« tihem veselijo, ker vedo v naprej, da vla« da komunističnega župana ne bode potrdila in da pride potem vladni gerent (seveda mislijo pristaša najmanjše stranke JDSarja), ki bo dobro plačan po svoje vladal. Ml pa pravimo, naj ostane komunistično starešinstvo in naj pokaže svojo zmožnost, k e« po njih delu jih bodemo spoznali, če spa« dajo na to mesto. Stična. Javna tombola podružnice Jugoslovanske Matice v Stični je 16. t. m. sijajno uspela. Cisti dobiček znaša 7376 K. Za tombulo se Je zanimalo občinstvo tee je radevolje prispevalo. Sodelovali so tudi pevci Iz Krke, pevci Sokola in Orla v Viš-njlgorl ln godbcn.1 klub v Višnjigorl. Mali oglasi. Pretžs se: DAMSKO KOLO staro, tudi brez gumi, kupim. Ponudbe n* upravo Jugoslavije pod »kolo«. 877 DAMASTN1 PRTI IN SERVIETE IN PLATNENE RJUHE (garniture), najboljše predvojno blago, popolnoma novo, še nopreprano s« ugodno proda. Domobranska cesta 7 I. nadstropji levo. 879 LEPO KMETIŠKO POSESTVO v ravnini, 10 rninut od železniške postaj«, Več pove g. ŽUk, Koroška cesta 74, Maribor. 881! FIAT tovorni avto, 4 t popolnoma nov in še n« rabljen s« proda. — Pojasnila daje »Konzervna tovarna na Vrhniki«, kjer se avta tudi lahko ogleda. SOKOLSKI KROJ se proda. GUnce št 90. 884 KNJIŽEVNI V1JESNIK. Na ljetnu sesonu naručlte sl odtnah novo« te&šlu nam knjlgu nirasek: Filozoficka h!« štorija K 30 koja le izašla kao prvo hrvat« sko jubilejno Izdanje. Pcrazečem uz K 30, Salje J. Herojk središnjica Cefico-Jugosio« venske knjižarel Zagreb, Hatzova ulica 15, Najbolj! bistoričkl roman češkoslovačkosa naroda. 81$ DAMSKE, MOŠKE Jo otročje slamnike, ftae bele in druge pa zelo nizkih cenah. Sprejema popravila. Jela Stemberger, Dunajska cest« 9 drugo dvorišče. 870 RUSKA KNJIŽEVNOSTI Češko jugostovenska naklada J. Herejk, Zagreb, preuzela Je generalno zastopstvo za državu SHS oslm Srbije Slavenskoga nakladstva, 1 Ima na zalihl bogati lzbofi ruske literature. Traiite ejenike. Naručbe se brzo I odma odpremaju. 834 VSAKOVRSTNA POSESTVA so naprodaj: od 4—42 oralov. Pojasnila daje I. Drofenik, Poljčane. 843 SREDIŠNJICA CEŠKOJUGOSLO VENSKE KNJIŽARE NAKLADA TER ZAVOD ZA OGLAŠEVANJE T. IIEREJK, ZAGREB. Novo. Jlrasek: Filozoflčaa Jstorija, Jubilejno hrvatsko Izdanje K 30. — Bogati izbir domač© in inozemske literature. Ge, neralno zastopstvo za državo SHS, čeho« slovenskih in ruskih založnikov. — Na zalogi bogata Izbira čchoslovaške in rusko književnosti. — Umetniški oddelek. POSESTVA veleposestva, grajščine od 4 do 400 oralov. Krasne stanovanjske hiše, 2 krasni 3 nadstropni hiši, hotel, vile, gostilne, mlin proti* 1 pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska nil, ca 3. Dopisi le prot! znamki. 80? VEC RABLJENIH DVOKOLES, šivalnih strojev ln otroških vozičkov V. dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12—2 pop. 780 VEl.IKA ZALOGA In po ceni: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji, pneumatika ta vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 23. Sprejemajo se: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji ln razni stroji v popravo, Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4, 73.S K upi se: ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, 11 Prešernova ulica 1. 878 : ZANESLJIVE HLAPCE h konjem se sprejme takoj na »Mestni pristavi« Cesta na Kodeljevo št. 8. Hrana in stanovanje v hiši. 87fii ŠOFER Z VEČLETNO PRAKSO samostojen, dober reparater, želi premenl-tl službo. Cenjene ponudbe z navedbo pL- pod 383. Pokrajina. Zagorje ob Savi. V Zagorju se je vršila 12. t. m. občinska seja, na kateri se je izvolilo občinsko starešinstvo. Izvoljen Je za župana komunist Kopriva z 10g lasovl proti NSS kandidata, ki je dobi! 8 glasov. JDSarja (2) in J SOS (3) so oddali prazne če se prosi poslati na upravo lista »trezen in vesten«. NE RACAJTE NOVAC! Kupujemo za dobru cijenu svaku večd količlnu ponišlenlh maraka srpskih, hrvat-skifa slvcnskih, bosanskih, črnogorskih I drugih balkanskih zemaija. Najobičntje vrsti Po 10 dinara 1000 komada, bolje vrsti više cljenc. Trgovina maraka »Balkan«, Beograd. 885 MALA KAVARNA ALI gostilna v večjem trgu ali manjšem mestu se vzame v najem ali narr.- •ente. — Cenj. ponudbe pod V. K. ua upravo a IB*a. Stran 4. „JUGOSLAVIJA* dne 21. maja 1921. 119. štev. . .....■■im A. K. Oreen: ;kriv K® sf. (Dalje.) Večina udeležencev .ie spoznala nrav kmalu, da so se somstili v blazno podjetje. Ne le. da so se jedva upirali besni sili viharja, marveč v Kostem nietežu so izgubili nazadnje tudi smer. Mož, ki naj bi jih bil vodil, je prvi potreboval pomoči svojih tovarišev; napol zmrzlega so morali vleči s seboj. Po obupni, polurni borbi je večini upadel pogum, in gotovo bi bili krenili nazaj, če bi se bili mogli nadejati, da ne zablodijo. Toda temna noč in vrveči sneg jim nista dala videti ničesar razen kakega debla, pro-‘i kateremu jih je zagnal vihar. Doktor Kameron, ki mu ie bil taksen boj z naravo povsem nova stvar, je napel vso svojo voljo, da ne bi omagal. Najprej se je bil pridružil dvema izmed najmočnejših mož, o katerih je bil prepričan, da bosta vzdržala do zadnjega; toda v temi ju je izgubil. Ko je taval dalje, je do-Sel nekega drugega tovariša, in ko jc enkrat ves upehan obstal, mu je s;gel tujec pod pazduho ter ga potegnil s seboj. Ta dokaz človeškega sočutja in dotik neznanega moža sta oživila doktorjevo moč; dasi ni mo-Kcl izreči pomočniku svoje hvaležnosti z besedami, mu je vendar toplo sfisnil komolec ter pogumneje vzdignil glavo. Pogumna dvojica, ki je korakala na čelu oddelka, dočim so zaostajali drugi čedalje bolj, se je borila ne- ustrašno dalje. Samo enkrat ie hotel doktor sesti na kup snega, da bi se odpočil, toda neznani tovariš mu ni dovolil; njegova krepka roka ga je pograbila in ga postavila na noge. O Bog. mu je šinilo po glavi, de bi me Genovefa zdajle videla v.snu! Navdalo ga je krotko in nežno čuvstvo. kakršnega ni pomnilo njegovo srce že dolgo; korak mu je poslal negotov, kolena so mu sklecni-la. in zgrudil bi se bil na tla, da ga ni podpiral spremljevalec, krt; ali je gorela v liiši, ali jo je nosil Za hip sc je pokazala pred njima sredi črn? noči oddaljena, bleda luč-kak potnik v rokah, se ni dalo reči. Toda prešinila ju jc z novo nado, "111 čilcjc sta upirala noge ter stremela dalje, dasi jima jc segal sneg ponekod do prsi. Zdajci pa je ugasnila rešilna luč. Klicala sta na pomoč, toda odgovora ni bilo, in kratkemu upu ie sledilo tem strašnejše razočaranje. Tudi ako naju moči ne zapuste, preden pribredeva po tej snežni puščavi do vasi, je mislil Kameron sam pri sebi, nazaj gotovo ne moreva več. Udje so mu dreveneli v strašnem mrazu; čutil je, da se mora šiloma držati na nogah, drugače bo vse izgubljeno. Mahoma mu je prešinila glavo misel, da je Molesworth nemara že spet v Novem Jorku, v istem mestu kakor njegova žena; to ga je izpodbOdlo in razpalllo. Zdaj jc bil on tisti, ki je prodiral najodločneje in vlekel tovariša s seboj. Oči so ga skelele od ostrega snega, In tako je korakal meže več minut, ko ga jc zdajci nekaj ustavilo na mestu. Ozrl se je ter videl, da stojita na bregu deroče reke. v katero bi bil zabredel, da ga ni držal previdnejši sprcmljcvalec. Z grozo je spoznal obupnost položaja. Tak to jc bil konec njune poti! Vse muke so bile zaman, ni je bilo rešitve. Doktorju je upadel pogum; čutil je, da nima niti več toliko moči. da bi mogel naročiti tujcu ob svoji strani poslednji pozdrav za soprogo. Njene čiste črte so se zarisale živo pred njegovim duhom, in zdelo sc mu je. kakor bi ji gledal naravnost v angelski obraz. Tedaj pa je tovariš mahoma zavil na desno ter ga potegnil s seboj. Sledil mu je mehanično; saj jc bilo itak vse zaman in vsaka pomoč nemogoča. Hotelo se mu je le še miru; da je bil sam, gotovo bi se bil zgrudil na tla in ne bi bil vstal nikoli več. Toda neznanec se ni gcnil od njega. In zdajci je začul zraven sebe votel ropot, ki se je ponavljal vedno iz-nova ter 11111 donel na uho kakor tromba sodnjega dne. Bilo je butanje obupanca ob zaprta vrata. Nehote je združil svoj napor s tovariševim. Njiju poslednje moči so vzdignile vrata iz tečajev, da so se grme podrla v vežo. Pred njima je zijala črna tema; toda bila sta vsaj pod streho in zrak okrog njiju je bil toplejši. Vroča hvaležnost je napolnila Ka-meronovo srce. Pomagal je tovarišu zasloniti odprtino z vrati; nato sta tavala v temni prostor, in doktor je segel z otrplimi prsti v žcd ter izvlekel vžigalice. Videti hočem svojega angela varuha! je vzkliknil ter podržal gorečo šfbico proti možu. čigar neverjetna odločnost in vztrajnost ga je bila privedla v rešilni pristan. Obema hkrati se jc izvil vzklik brezmejnega strmenja. Doktor Kameron in Juli i Moles-worth sta si gledala v oči! Trideseto poglavje. Kameronu v njegovi upehanosti je bilo to razburjenje prehudo; kakor kamen je padel na tla. Ko se je spet osvestil, se mu jc zdelo vse kakor sen; le skozi nekakšen pajčolan jc vidci dvoje oči, ki so zrle nanj in se odvrnile takoj, kakor hitro so se srečale ž njegovimi. Počasi se je jel ozirati po tuji mu okolici. Kako da je dospel v ta čudni kraj, se ni mogel domisliti; po plapolajočem ognju na ognjišču se mu jc zdelo, da leži v koči kakega severnjaka; četvero sirovih stebrov je držalo strop iz tesanih brun, In stene so bile pokrite z vsakovrstnimi živalskimi kožami. Vlažna tla niso bila tlakovana; klop in miza sredi prostora sta se zdeli napravljeni Še v tistih časih, ko si je sleherni tesal pohištvo iz lesa, kakršen je pač ra-stcl okrog njegove kolibe. Prvi znani predmet, ki ga je zagledal, je bil plašč, s katerim so bili odeti niegovi premrli udje. To ga je spomnilo prebitega trpljenja in nepričakovane rešitve; še hip. in ves toložaj mu je stal z grozotno ne-dvoibenostjo pred očmi. Iz drugega konca je slišal pritajen šum; vzdignil se je na komolcih in se kradoma ozrl po tovarišu, v katerem je bil spoznal svojega smrtnega sovražnika. Molcsworth je ždel pri ognjišči! ter sc sklanjal nad ognjem, prikla-. daje mu skrbno drva in dračja, ki jc ležalo nakopičeno zraven njega na tleh. Plašč, ki je prej zagrinjal njegovo postavo, je bi odložil; sneg na njegovih laseh in obrazu se je bil stajal in plamen je obseval nepo-< kojni izraz njegovih ostrih črt z zloveščo svetlobo. Ali je angel ali hudič? ie pomi-. siil Kameron, skušaje iztegniti otrple ude, da bi vstal. Toda napor je presegal njegove moči; več minut je moral ležati nepremično, poslušaje tuljenje viharja in čakaje z upom in strahom, kdaj mu udari na uho kliea^ nje na pomoč, v znak. da se bližajo ostali nesrečneži, ki so bili zašli v snežni pustinji. Nazadnje pa vendar ni mogel dclj krotiti strasti, ki je divjala v njegovih prsih; pobral se je z ležišča in stopil k ognju. Videč ga prihajati, je Molesvvorth vstal. Sam Bog mi je naklonil to srečanje. ie rekel Kameron. Mislil sem, doktor Moles\vorth. da ste se odpeljali z nočnim vlakom in ste že zdavnaj v Novem Jorku. Tako je tudi bilo, sc je glasil kratki odgovor, toda obadva vlaka sta obtičala v istem zametu. Odtod to nesrečno svidenje. Jaz pa hvalim nebo. ki se me je usmililo: tu mi vsaj ne uidete več. 0&¥€StSEQ. Obveščava ccnj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turislovski čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer- Kapele Ljubljena, Turjaški trg (Breg) 5t. 1. Ugodna prilika xa nakyp Mleli Dobi so pri Franc Lautlžarlu, 1 Sv. Petra cesta 83, ali na! 'stojnici v Šolskem drevoredu. Razpošilja se od 10 kg naprej. Prima angleški Ki ista! ,Boraks‘ /saka množina se dobi po K 31'— franco skladišče. — Naročila na PROMET telni. induslr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/!. Industrijsko sol za usnjarje v vrečah in belo iedilno sol oddaja vsako množino franko Maribor tvrdka lil TIK IH BlOfi MARIBOR. Telefon 68. Telefon 68. Zahtevajte cene! Klluč&vničarle Razglas išče za takolšnii nastop Kranjska tvornica Auto 2 eleganlna aulomobila osebna se prodasta po ugodni ceni. — Čopova ul. 10 na dvorišču v garaži med 11 — 1‘2 in 5 — 6 pop. željezne i bravarske robe, v Kamniku. Kupi se vsako množino bukovih pragov Ponudbe z natančno označbo števila, cene in postaje naj se vpoSljejo najkasneje do 25. t. m. na naslov: „Bukovi pragi” Ljubljana, poste restante. Izvesna druitsa „Impefcs5s v Lf uhlje n! je ustano« vila svoje podružnice in sicer: 1. Novi-Sad za nakup žita in prašičev. 2. Dunaj, Obere Dona&s Grasse 117 za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji. 3. Ekspozitura v Beriinu, Trstu En Bosnu za pro-dajo živine in mesa. Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisijonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestnejšo in najsolidnejše. ——b—Bga—j .Triglav’ siadno kavo kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini Eiišia Ma JSIiUf tovarna hranil v Smsrci p. Kamniku Kupuje tudi tozadevne surovine. Tapetniška in dekoracijska delavnica Miroslav Zor, Ljubljana, Kolodvorska ul. C9. priporoča se v napravo novega 111 predelavo starega tapetniškega pohištva. vsako množino kupi lesna indeslrilska Celnitta Ma Maribor, Aleksandrova c. 51. hrastovih in bukovih pragov normalne velikosti kupi se od dobre firme. Potrebna ]e bančna garancija. Ponudbe se prosijo pod „Hice“ na anon-čiio ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. (ilanio tulojtslvo za: 1’rvoTrstni čevljarski klej po K 24'— za kg v pločevinastih skatljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju L Keber is f£«&e(Kc>v. 'i prs igubSBani, (SSovtnija) Pri večjem odvzemu popust 1 oblastveno poverjeni stavbni in2eucr LJUBLJANA, HilSerjova ulica štev. 7. Specljel. stavbeno podjetje za betonske, Zelezobetonske In vodne zgradbe. izraba vodnih sil. ©ralbeni ©klic. Na predlog Ivane Ko\vald roj. Svetic, Barbare Svetle in Marije Kacin roj. Svetic bo dne 23, maja ob debetih na licu mesta v veži hiše St. 53, Sv. Petra nasip prostovoljna draiba hiS Stev. 54 na Sv. Petra cesti in štev. 53 na Sv. Petra nasipu, vpisanih pod vlož. štev. 130 k. o. Št. Pelersko predmestje I. de. vsled dovolitve okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. aprila 1921 P I 246/3/201. Pritiklin ni. fckliena cena znaša 150.000 K in ee pod isto ne proda. Vadija je poloiiti 15.000 K v gotovini ali pup lamih vrednotnicah. ... . Prodajalci si pridrže pravico potrditi ali zavrniti najvišjo ponudbo v roku 10 dni po dražbi. , , ’ _ Izkupilo je plača i v 14. dneh po odobrenju dražbe pri sodišču. Vkujiženim upnikom so pridržujejo njihove pravice brez ozira na višino Izkupila. . . . . ___,_, Natančnejši dražbeni pogoji pri sodnem Komisarju er. Andreju Kuhar-ju v Ljubljani, Kolodvorska uilea Stev. 3. OGLAS. za nesi Mii. avsast in sil pisalni stroj razuMii aparat Itnn trnlt.ii THE HEX C©., Ljubljana ScIciilun-g«T« ul. 7/1. In Gradiž^e JO. Mm mm ppviiia la vse parale slioie. Prah zoper mrčes (proti muham En bolham) 100 škatljic za pršenje (Spritzkarton) K 350. — Sprejmejo se zastopniki. „HERBA“ z. z ©. i., ZAGREB. I 1.1. Gadje gnezdo je najbolj čvrsto slovensko leposlovno dc’o izza zadnjih let. Naročite ga lahko 1 malenkostno svoto 14 liron pri i! t Za nabavo i za potrebe Dravske divizijske oblasti vrše SC direktne pogotfJse in sicer: Za ljubljanski garnizion pri mtencanturi Drav. div. oblasti dne 27. maja t. 1. „ .. Za mariborski garnizion prt Komandi mesta Maribor dne 28. maja 1.1. Za celjski garnizion pri Komandi ruk. okr. komande Celje dne 30. maja 1.1. Za Ptuj in Slov. Bistrico pri Komandi mesta na dan 31. maja 1.1. vsakikrat ob 11. uri dopoldne. Potrebe mesa za Ljubljano dnevno od 1000 do 1500 kg, Maribor od 800 do 1000 kg, Celje 500 do 800 leg, Ptuj 200 do SCO ko- in za Slov. Bish-ico 50 do 100 kg. Uslove se može videli vsaki dan za cas uradnih ur pri označenih komandah. ... Potrebno kavcijo polažejo na dan pogodbe v roke komisije in sicer naši podoniki 10 7« 'n {ui[ podaniki 20 > od zaključene ceno in sicer v gotovem novcu ali bančnem garantnem pismu, katero pa 11010 biti od finančno cblasti polteno. it nesoče teke Miške oblasti E. broj 6774 od 18. maja 1921. Koloture za štednfake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: liraiiiia ielieia Ji El", Ivom siliva u lieioiara. !! Pozor kolesarji!! Vljudno naznanjam, da lakiram z najboljšim uspehom vozna kolesa. Šivalne stroje itd. v peči. Izvršim v dveh dneh. Priporočam se tudi za lakiranje automobilov. H. H&LGAJ Sp. Slika Knezova 121. | BBHBBBIHGIilsaiiiaBaaflBia Koristilo Vam bo, Jc se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v „JUGOSI,AVlJI“! Odcovorni urednik Anton Pesek, Tiska »Učiteljska tiskam* y