J?O*sct0»i\
j*	•- ? 'C'
//<* ^tanc« f /NN
f/S/ xS’	*,>
glasilo ravenskih železarjev
informativni
Pnofa
v. *' 4 ffror.?}
Leto XL
Ravne na Koroškem, april 2003
št. 4
Še 36 valukov za Slovensko vojsko
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in predsednik uprave Slovenskih železarn Tibor Šimonka sta 11. marca letos na Ravnah podpisala protokol pogodbe za izdelavo 36 lahkih kolesnih oklepnih vozil valuk,
ki jih izdeluje podjetje
Sistemska tehnika.
"To je najvcčji posel, ki ga je po osamosvojitvi Slovenije sklenila katerakoli družba iz sistema Slovenskih železarn," je
povedal predsednik uprave Slovenskih železarn. Poudaril je, da z njim ministrstvo podjetju izkazuje priznanje in zaupanje, ki ju bodo na Ravnah tudi upravičili. "Ta pogodba pa je tudi dodaten prispevek k dokončni sanaciji Slovenskih železarn," je prepričan Tibor Šimonka. Opozoril je tudi na pomen novih možnih integracij, EU in zvezo
NATO, za slovensko gospodarstvo, saj se kažejo možnosti za zapolnitev proizvodnih zmogljivosti, za osvajanje novih tehnologij in dostop do novih trgov. Priložnost, ki se s tem v zvezi odpira ravenskemu in mariborskemu območju, je razvoj sodobnega logistično-vzdrževalnega središča za JV Evropo.
"Podpis pogodbe o naročilu 36 novih lahkih oklepnih vozil za Slovensko vojsko je realen dokaz, da v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije podpiramo sodelovanje s
rt'
Zvonko Krcmljak, ki je na Ministrstvu za obrambo RS odgovoren za logistiko,in direktor družbe Sistemska tehnika Jože Studenčnik pa sta podpisala pogodbo, ki je po Studenčnikovcm mnenju za podjetje izjemnega pomena.
slovenskim gospodarstvom," je dejal dr. Anton Grizold. Tovrstno podporo je obljubil tudi v prihodnje. Naročila namreč pomenijo nova delovna mesta - ne le v obrambni industriji, temveč v celotnem gospodarstvu. Po ministrovem mnenju odločitev Slovenije za vključitev v NATO prinaša
nove priložnosti in samo upati je, da jih bo slovensko gospodarstvo znalo izkoristiti, saj bo imelo možnost vključiti se v proizvodnjo in kapitalske odnose razvitih industrijskih držav.
Minister dr. Anton Grizold je spregovoril tudi o sodelovanju obrambnega ministrstva in gospodarskih družb v koroški regiji. V lanskem letu je vrednost poslov znašala okoli 170 milijonov tolaijev. Če pa k temu prištejemo še vsa naročila v nekdanjem STO, pa je bilo teh poslov za približno 1,7 milijarde tolarjev. Tudi za obdobje do leta 2005 je napovedal povečano sodelovanje.
"Danes podpisana pogodba je 'vredna' okoli 8 milijard tolarjev, kar je, za primerjavo, enaka višina kot letna realizacija nekdanjega podjetja STO, ki je imel 760 zaposlenih," je poudaril minister in izrazil prepričanje, da bo ta pogodba prinesla nova delovna mesta. "Računam na 80 do 100 novih zaposlitev v tej regiji." Zagotovil je še, da bodo v politiki naredili vse, da 'odprejo vsa vrata in vsa okna' za slovensko obrambno industrijo in ji tako pomagajo.
A. Č.
Oskrba z energijo v februarju
(komentar obsega porabe)
Oskrba z energenti je v februarju potekala normalno. Uspeli smo zadovoljiti vse potrebe naših odjemalcev po energetskih medijih - kljub nekaterim odstopanjem od planiranih količin. Skupna poraba in distribucija energije v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je bila večja za 36 %. Največje k temu prispevalo povečanje obsega prodaje in distribucije električne energije ter zemeljskega plina.
V februarju je znašal obseg prodaje električne energije 24.475 MWh. Od tega je bil delež proizvodnje v kogeneraciji (KPTE) 22 % in delež prodaje za Štore 25 %. Zaradi povečanega obsega prodaje električne energije novim pogodbenim odjemalcem je bil obseg prodaje količinsko večji za 208 % glede na februar 2002.
Distribucija zemeljskega plina je bila v februarju (5.994.342 ms3) za 4 % nižja od planiranih količin za ta mesec. Količinska primerjava distribucije glede na februar lanskega leta pa kaže na 32- %-no povečanje količin.
Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje je bila v februarju 12.051 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in distribucijo v lanskem enakem obdobju je bila letos za 37 % večja. Vzrok večje porabe toplotne energije je v za 6 °C nižji povprečni mesečni temperaturi v letošnjem februarju.
Proizvodnja pare (723 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 8 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem februarju je bila nižja za 3 %.
Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v februarju 5.619 m ’ in je bila po količinskem obsegu za 22 % večja kot v lanskem februarju in za 6 % nižja kot v letošnjem januarju.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (320.385 m3) je v primerjavi z januarjem nižja za 8 %, glede na februar 2002 pa prav tako nižja, in to za 6 %.
Distribucija pitne vode je bila v februarju (46.462 m3) nižja za 17 % v primerjavi s porabo v prejšnjem mesecu. Glede na porabo v februarju 2002 pa je bila poraba prav tako nižja, in to za 18 %.
Proizvodnja in distribucija kompri mi ranega zraka je v februarju znašala 3.797.951 mN . Glede na prejšnji mesec je nižja za 0,5 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta s februarjem 2002 kaže na 12-%-no znižanje proizvodnje.
Distribucija kisika je bila februarja (231.870 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 12 %. V primerjavi s februarjem 2002 pa je bila za 3 % višja.
Distribucija dušika (53.241 kg) je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 24 %. V primerjavi s februarjem 2002 pa je bila prav tako večja, in to za 63 %.
Distribucija argona je v februarju znašala 13.170 kg. Glede na prejšnji mesec je bila nižja za 12 %. Tudi primerjava distribucije tega energenta s februarjem 2002 kaže znižanje, in to za 6 %.
Tehnični vodja v Petrol Energetiki: Nikolaj Sonjak
Novinarska konferenca v družbi SŽ STO
HČERINSKA PODJETJA USPEŠNO POSLUJEJO
Potek sanacije družbe SŽ STO in poslovanje (novonastalih) hčerinskih družb sta bili glavni temi novinarske konference, ki jo je 17. marca sklical glavni direktor matične družbe SŽ STO dr. Dušan Mežnar. Udeležili so se je tudi predsednik skupščin vseh družb Igor Umek, univ. dipl. ekon., in direktorji hčerinskih podjetij Sistemska tehnika, Stroji, Kovani valji Ravne ter Oprema Ravne Jože Studenčnik, univ. dipl. inž., Adi Peter, univ. dipl. inž., Janez Gnamuš, univ. dipl. inž., in Darko Jevšnikar, univ. dipl. inž.
Prisilna poravnava kot edina možnost
Igor Umek, ki je maja lani postal predsednik skupščine družbe SŽ STO in se takoj lotil sanacijskega programa, je povedal, da so analize pokazale, da "podjetje drvi proti stečaju". Samo lanska izguba je v poslovnem delu znašala več kot 800 milijonov SIT. Prisilna poravnava se je pokazala kot edina možnost, je poudaril Umek.
Kot je znano, je vodstvo podjetja že junija lani javnost podrobno seznanilo z ekonomsko-finančnim stanjem v podjetju in z ukrepi za temeljito sanacijo poslovanja oziroma za postavitev temeljev, ki naj bi omogočili ohranitev zdravih programskih jeder, delovnih mest in tudi razvoj podjetja. Pojasnjeni so bili razlogi za takratno poslovno stanje družbe. Pripravljen je bil tudi podroben pregled aktivnosti v zvezi s postopkom prisilne poravnave družbe. Ta postopek je postal pravnomočen 14. novembra 2002 in takrat se je lahko začela finančna reorganizacija družbe.
Poslovanje posameznih programov je bilo preneseno na novoustanovljene hčerinske družbe, ki poslujejo kot samostojni poslovni subjekti. Podjetje SŽ STO se je tako reorganiziralo v tri nove družbe Sistemska tehnika, Stroji in Kovani valji Ravne, tako da ima zdaj štiri hčerinska podjetja, saj Oprema Ravne posluje že od leta 1998. Terjatve upnikov bodo poplačane v enem letu, in sicer 20-odstotno.
"V prvih treh mesecih obstoja nova podjetja poslujejo pozitivno, naročil imajo za več kot za šest mesecev dela. Izpostavil bi zaupanje obrambnega ministrstva, ki je v Sistemski tehniki naročilo valuke. Po začetku prisilne poravnave so v podjetjih intenzivno nadaljevali s pridobivanjem naročil in pospešeno izboljšujejo svoje performance s programom obvladovanja stroškov z raznimi ukrepi in projekti, z izdelavo razvojne vizije podjetja, izboljševanjem organizacije poslovanja in s poudarkom na izobraževanju zaposlenih na vseh nivojih. Za letos vsa podjetja načrtujejo dobiček in ni razlogov, da ga ne bi dosegla," je dejal Igor Umek.
Pred hčerinskimi družbami pa je nova odločilna faza. Igor Umek: "S statusnim preoblikovanjem družbe SŽ STO smo naredili tudi pomemben korak v postopku prodaje odvisnih družb SŽ. S programskim zaokroževanjem in postavitvijo finančno očiščenih pravnih subjektov smo bistveno povečali možnost prodaje družb, s tem pa tudi predvideno poplačilo upnikov, kajti v Načrtu finančne reorganizacije je predvideno poplačilo upnikov tudi iz prodaje deležev novoustanovljenih družb."
Napovedal je tudi, da bo razpis za prodajo 80-odstotnega poslovnega deleža Opreme Ravne objavljen nekoliko kasneje kot razpisi za prodajo prav takšnega deleža v ostalih treh hčerinskih družbah (objavljeni so bili 21. 3. 2003, op. A. Č.). Med pripravo prisilne poravnave podjetja SŽ STO je bilo namreč opravljenih veliko del, ki so bila podlaga za razpis, medtem ko natančni pregledi družbe Oprema Ravne še potekajo. Postopki privatizacije pa bodo enofazni.
Delno poplačilo upnikov še letos
Glavni direktor matične družbe dr. Dušan Mežnar je opisal razmere v družbi SŽ STO pred prisilno poravnavo. Te so bile zelo slabe, saj je bilo podjetje s 723 zaposlenimi zelo zadolženo. Imelo je 4,25 milijarde SIT akumuliranih izgub. Obveznosti so znašale okrog 4,66 milijarde SIT, in sicer do ločitvenih upnikov (1,92 milijarde SIT), za prejete avanse (70 milijonov SIT), za junijske plače (99 milijonov SIT), za odpravnine in ostale prednostne obveznosti do delavcev (373 milijonov SIT), za regres (74 milijonov SIT), do dobaviteljev (343 milijonov SIT), do državnih inštitucij (202 milijona SIT) in obveznosti, ki prenehajo zaradi konverzije terjatev upnikov (1,58 milijarde SIT).
Koncem SŽ je v postopku prisilne poravnave kapitaliziral 1,58 milijarde SIT. Vse obveznosti po prisilni poravnavi zdaj znašajo 2,48 milijarde SIT. Dušan Mežnar je poudaril, da bodo vse neprednostne terjatve iz prisilne poravnave poplačane v letu dni po pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi, in sicer 20-odstotno. Poudaril je, da obveznosti redno poravnavajo.
"Kot pri vsaki sanaciji, žal, tudi tu ni šlo brez odpuščanja delavcev," je nadaljeval glavni direktor SŽ STO in povedal, da je v postopku prisilne poravnave prenehalo delovno razmerje 140 delavcem, ki jim je bilo izplačanih 186 milijonov SIT odpravnin. V matični družbi SŽ STO je zdaj zaposlenih še deset oseb.
Sistemska tehnika -kombinacija civilne in vojaške proizvodnje
Sistemska tehnika, podjetje za proizvodnjo namenskih proizvodov in tehnološke strojne opreme, je največja hčerinska družba SŽ STO. S 300 zaposlenimi sodi tudi med večja podjetja v slovenski kovinskopredelovalni industriji in je največje podjetje z vojaškim programom v Sloveniji. Predstavil gaje direktor Jože Studenčnik.
Med osnovne dejavnosti družbe spadajo proizvodnja tehnološke in procesne opreme ter opreme za obrambne namene in storitve.
Vojaška proizvodnja, ki naj bi tudi dolgoročno obsegala okoli 60 odstotkov celotnega proizvodnega programa podjetja, je razdeljena v tri oddelke. Največji je program
oklepnih vozil Valuk, v drugem izdelujejo dele za artilerijsko orožje in oklepna vozila, v tretjem pa torzijske vzmeti, ki so, po Studenčnikovih besedah, za trg predvsem zanimive zaradi know howa, največ pajih prodajo v Izrael.
Zaradi zadnjega naročila, slovenskega obrambnega ministrstva, to je 36 valukov za Slovensko vojsko, bodo v podjetju morali podvojiti proizvodnjo in izvesti investicijska vlaganja, ki pa bodo povrnjena že prvo leto. "Če smo prvo leto izdelali šest valukov na leto, lani pa po enega na mesec, predvidevamo zdaj izdelavo dveh vozil mesečno," je povedal Jože Studenčnik in opozoril, da "podvojena proizvodnja ne pomeni tudi podvojitve kadrovske zasedbe". Prilagodili se ji bodo z notranjim prerazporejanjem zaposlenih, ki jih bodo tudi došolali za opravljanje specifičnih delovnih operacij. Sicer pa bo ta proizvodnja stekla šele v jesenskih mesecih, kar je povezano z dobavami iz Steyerja. Nova pogodba tako zagotavlja ohranitev okoli sto delovnih mest v srednjeročnem obdobju. "S podpisom te pogodbe se odpirajo možnosti tudi za dodatna naročila, še posebej za posamezne tipe specialnih vozil. Z njo pridobivamo tudi resne reference za možnost prodora na tuji trg, kar je še posebej pomembno, da si po izpolnitvah dobav za MORS pridobimo dodaten trg za nadaljevanje proizvodnje na liniji lahkih oklepnih vozil. Do tega naročila je prišlo tudi zaradi jasne strategije MORS glede vključitve v NATO. Zato so obstoječa in potencialna naročila za naše podjetje v tesni povezavi s prilagajanjem in postopki vključevanja v NATO. Naša strategija je z razvojem slediti standardom in normam, ki veljajo na zahodnih trgih, da bomo s svojim gospodarstvom, še posebej pa z vojaško industrijo, lahko prisotni na teh trgih."
V civilni proizvodnji prevladujejo sklopi za metalurško opremo, energetiko in za ostalo tehnološko opremo, kot so kontilivne naprave, deli za valjarne, za kovačnice. Izdelujejo proizvodne, transportne, montažne in kontrolne linije, strojne dele (montažne priprave, gredi, navijalce in odvijalce, velike hidravlične cilindre, velike ležaje, obdelane zvarjence), monoblok kolesa in dele za železnico, dele in naprave za naftno industrijo, stroje za preoblikovanje ter mehansko in toplotno obdelane odkovke in ulitke.
S storitvami omogočajo delo osnovnim programom, odvečne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim. Storitve obsegajo toplotno obdelavo jekel, izdelavo in vzdrževanje
rezilnih orodij, neporušitvene preiskave materialov, kalibracijo dolžinskih in mehanskih meril, vzdrževanje merilne opreme, usposabljanje osebja za koordinatno
merilno tehniko in neporušitvene preiskave, razvoj izdelkov in tehnologij, svetovanje kupcem, izdelavo računalniških programov in projektiranje. Kot je poudaril direktor, ne gre le za proizvodno, temveč tudi za razvojno funkcijo - od ideje, konstrukcije in končne izvedbe. V širšem spektru civilnega programa bodo morali najti strateški jedmi program in temu primemo opremiti strojni park, ki je v zadnjih desetih letih že zaostal za konkurenco.
V Sistemski tehniki letos načrtujejo 4,64 milijarde SIT realizacije, od tega 68 odstotkov na domačem trgu. Najpomembnejši kupec je MORS, ki dosega 52-odstotni delež v celotni prodaji. Izvažajo pa v Izrael (12 odstotkov celotne prodaje), Nemčijo (6 %), Avstrijo (4 %) itd. Letošnji dobiček naj bi znašal 27 milijonov SIT. V prvih treh mesecih poslovanja je podjetje pridelalo 9,3 milijona SIT dobička.
Naročila zadoščajo za devetmesečno proizvodnjo, če pa upoštevamo še najnovejše naročilo za valuke, pa so proizvodne zmogljivosti tistega dela namenske proizvodnje zasedene do sredine leta 2005. "Razmere so za nas trenutno zelo ugodne, zato jih moramo v čim večji meri izkoristiti," je prepričan direktor Sistemske tehnike.
V Sistemski tehniki bodo tudi v prihodnje sledili naslednjim ciljem:
- razvoj bodo usmerili v višji nivo tehnološke intenzivnosti proizvodov za potrebe metalurške, energetske in procesne opreme s ciljem povečevanja dodane vrednosti,
- izkoristili bodo globalni proces prestrukturiranja strojne in kovinskopredelovalne industrije v Evropi, ki predvideva selitev določenega dela proizvodnje iz držav EU v okolja, ki imajo tradicijo, znanje in so sposobna slediti njihovim zahtevam na področju kvalitete, ekoloških norm in so konkurenčna,
- navezovali bodo dolgoročne strateške povezave s poslovnimi partnerji.
Jedmi program bodo razvijali na civilnem in vojaškem področju, in sicer z razvojem izdelkov, kompleksnih linij za metalurške obrate, energetiko in temu sorodne procesne tehnike ter s proizvodnjo osnovnih in specialnih lahkih oklepnih transportnih kolesnikov za opremljanje domače vojske in tujih vojsk.
Stroji - kupcem želijo ponuditi celotne linije
O Strojih, podjetju za proizvodnjo stiskalnic, strojnih delov in naprav, ki ima 111 zaposlenih, je spregovoril njegov direktor Adi Peter.
V podjetju izdelujejo, tržijo in servisirajo stiskalnice. Izdelava stiskalnic za preoblikovanje pločevine, skupaj z inženiringom na področju podajnih linij, transfernih sistemov, sistemov za menjavo orodja in dodatne opreme, dosega 75 odstotkov celotne realizacije podjetja. Desetino prihodkov pridobijo tudi s proizvodnjo stiskalnic za kovanje. Kupcem nudijo tudi servisno dejavnost, pri čemer prednjačijo dolgoletni domači kupci, kot so Revoz, Gorenje, TPV, Lama, in storitve mehanske obdelave. Opravljajo tudi remonte in predelave starih stiskalnic. Spadajo med manjše proizvajalce mehanskih in hidravličnih stiskalnic in tudi strežnih naprav v svetu.
Kot je povedal direktor Adi Peter, so potrebe slovenskega trga po njihovih izdelkih skromne, zato okoli 80 odstotkov proizvodnje izvozijo. Največ v ZDA (34 odstotkov celotnega izvoza), Kanado (22 %), Francijo (17
%), Nemčijo (13 %), države Celte (11 %) itd. Prodirajo tudi na Bližnji in Daljni vzhod. Njihovi glavni kupci so podjetja iz avtomobilske industrije, industrije bele tehnike in elektroindustrije. Prodajajo preko zastopnikov, razvijajo pa tudi lastno marketinško mrežo.
"Proizvodi so plod našega lastnega znanja. V sklopu podjetja sta tako tudi strojna in elektro projektiva. Zahtevam kupcev se, če je le mogoče, prilagodimo, tako glede tehničnih zahtev kot dobavnih rokov," je prednosti podjetja opisal njegov direktor.
Trg pa podjetju Stroji priznava še solidno in robustno konstrukcijo izdelkov, fleksibilnost v ponudbi, kratke dobavne roke, ponudbo na ključ, solidne cene in dolgoletno tradicijo.
V podjetju so predvideli, da bo realizacija v letu 2003 znašala 1,86 milijarde SIT, kar naj bi zadoščalo za rentabilno poslovanje. V prvih treh mesecih poslovanja so v Strojih zabeležili milijon SIT dobička. Naročil je zdaj dovolj za pol leta, kar glede na pretočni čas izdelkov ustreza zmogljivostim.
Med temeljne cilje podjetja so v Strojih zapisali naslednje:
- zagotoviti tak obseg proizvodnje, ki bo omogočal rentabilno poslovanje, razvoj in stabilno poslovanje na dolgi rok,
izvesti optimizacijo in standardizacijo elementov stiskalnic z vidika pocenitve posameznih sklopov,
pridobiti status dobavitelja vsaj enemu proizvajalcu avtomobilov v Evropi in ZDA,
izpeljati nujne investicije v posodobitev strojne
opreme,
program zaokrožiti prostorsko in tehnološko, pridobiti program, ki bo dopolnjeval program stiskalnic vsaj v 10-odstotnem deležu letne realizacije.
Kot je poudaril direktor Adi Peter, si bodo prizadevali, da bodo kupcem lahko ponudili inženiring celotne proizvodne linije, ne samo proizvodnjo stiskalnic.
Sicer pa zdaj v Strojih teče proizvodnja velike stiskalnice za ameriškega kupca Steel Tehnology, ki jo bodo odpremili v juniju; francoski kupec iz Kanade je naročil štiri stiskalnice in predelavo štirih stiskalnic, ki bodo tvorile linijo za izdelavo vodil za avtomobilske sedeže; v Iranu so dobili naročilo za obnovitev petih stiskalnic, možnosti pa so še za nove posle; obetajo se tudi naročila za tovarne v ZDA, za linijo stiskalnic za domačega kupca ...
Kovani valji Ravne - med vodilnimi svetovnimi proizvajalci
V Kovanih valjih Ravne poteka proizvodnja valjev za hladno valjanje, ki se je začela razvijati pred 30 leti v Železarni Ravne, predvsem zaradi potreb domačih proizvajalcev hladno valjanih trakov, je povedal direktor podjetja Janez Gnamuš. Celotna tehnologija je izjemno kompleksna in zahteva veliko znanja, tako v kovačnici, toplotni obdelavi kot pri končnem brušenju. Pri izdelavi valjev za hladno valjanje pločevine, s katerimi je mogoče plastično deformirati kovine, je zdaj zaposlenih 74 delavcev.
letne tradicije izdelovanja orodij in priprav. Sprva sta programa delovala v organizacijsko in lokacijsko ločenih obratih. Do leta 1991 sta programa prodajala predvsem na jugoslovanskem trgu, po njegovem razpadu pa sta zašla v krizo. Leta 1996 je sledila racionalizacija, imenovana Lahka obdelava, ko so združili proizvodne zmogljivosti Orodjarne in Pnevmatike v proizvodnih prostorih slednje. Po dveh letih je SŽ STO izločil to proizvodnjo in ustanovil hčerinsko družbo SŽ-Oprema Ravne, ki ima v najemu večinski del strojnega parka in tudi proizvodne prostore bivšega obrata Pnevmatika in manjši del strojev nekdanje Orodjarne.
Kot je povedal direktor Darko Jevšnikar, sta najpomembnejša programa podjetja pnevmatska kladiva in oprema ter tehnološka oprema za vzmetame in karoserijske delavnice. Razbijalna kladiva kupujejo gradbena podjetja in jih uporabljajo za razbijanje betona in kamna, vitalna kladiva pa potrebujejo v rudnikih. Medtem ko prvih največ prodajo v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, v Franciji in na območju nekdanje Jugoslavije, pa največ vrtalnih kladiv odpremijo v Avstralijo in Indonezijo. Izdelujejo še hidravlična kladiva in orodja ter pribor za vse vrste kladiv ter pnevmatske brusilke.
"Na področju tehnološke opreme za avtomobilsko industrijo so naši glavni kupci prvi dobavitelji avtomobilske industrije, njihovi končni kupci pa so podjetja Volkswagen, Mercedes in Volvo," je poudaril direktor. V
Proizvodni program podjetja obsega proizvodnjo valjev za večvaljčno ogrodje ter proizvodnjo površinsko kaljenih valjev. Medtem ko so bili prvi odjemalci teh izdelkov domače valjarne, pa se je širitev prodaje na zahodnih trgih začela po 90. letu, je dejal direktor. Zdaj podjetje izvaža okrog 90 odstotkov izdelkov. Najpomembnejša tržišča so Nemčija (34 odstotkov celotne prodaje), ZDA (26 %) in Francija (14 %). V Sloveniji sta naj večja kupca Acroni in Impol.
"V okviru SŽ STO smo v Valjih od leta 1996 pozitivno poslovali," je poudaril Janez Gnamuš in za letos napovedal 31,5 milijona SIT dobička ob 1,36 milijarde SIT prihodkih. Prvi trije meseci poslovanja so bili uspešni, saj je dobiček znašal 10,8 milijona SIT.
Tudi naročil je dovolj, zadoščajo za šest mesecev.
V opredelitvi glavnega cilja podjetja je bil direktor jasen:	"Ohraniti želimo položaj enega od vodilnih
proizvajalcev sendzimir valjev v svetovnem merilu." Tržni delež nameravajo še povečevati, zato bodo posodobili tudi opremo za mehansko in toplotno obdelavo. Med njihove nove projekte pa sodijo izgradnja informacijskega sistema, oplaščeni delovni valji za večvaljčna ogrodja in posodobitev peči za popuščanje indukcijsko kaljenih valjev.
Oprema - tradicija jamstvo za prihodnost
Oprema Ravne, pnevmatika, hidravlika, orodja in tehnološke linije, d. o. o. posluje že od leta 1998. Izhaja iz 50-letne tradicije izdelovanja pnevmatskih kladiv in več kot 40-
podjetju izdelujejo tudi tehnološko opremo za preoblikovanje barvnih kovin ter nudijo razne storitve, kot so mehanska obdelava, CAE-računalniško podprt inženiring ter servisiranje lastnih izdelkov.
Podjetje je lani znižalo stroške dela (število zaposlenih seje zmanjšalo za 35, zdaj jih je 126) in druge izdatke, tako da zdaj že posluje pozitivno. Poleg intenzivnih tržnih aktivnosti si tudi prizadevajo za obvladovanje stroškov, izdelavo razvojne vizije, za izboljševanje organizacije poslovanja in za izobraževanje zaposlenih.
Letošnji prihodki naj bi znašali 1,1 milijarde SIT, od tega naj bi več kot 70 odstotkov realizacije dosegli na tujih trgih. Načrtovani dobiček pa je 19 milijonov SIT. Naročil imajo zdaj za pol leta.
Med novimi projekti so: izdelava robotskih varilnih celic za avtomobilsko industrijo, izdelava podsklopov za valjamo aluminija v Slovenski Bistrici in prodor na francosko in kanadsko tržišče. Sicer pa v podjetju sledijo ciljem: v strukturi prodaje povečati delež doma razvitih izdelkov, pridobiti dodatne trge za področje pnevmatskih kladiv in navezava dolgoročnih strateških povezav.
Andreja Čibron-Kodrin
Nov CNC-vrtalno-rezkalni stroj za Nože
V podjetju Noži je v začetku letošnjega marca stekla proizvodnja na novem CNC-vrtalno-rezkalnem stroju MCFV1260NT-P.
Kot je povedal vodja oddelka Kratek program Rado Polenik, so se v Nožih za nakup tega stroja češkega proizvajalca ZPS iz Zlina odločili zaradi
povečanega obsega naročil za nože za plastiko in sekirostroje, ki mu z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi ne bi bili kos.
Se nekaj podatkov o novem stroju, ki bo pomembno prispeval k večji produktivnosti: Miza je velika 1.250 x 590 mm. Največja višina obdelovanca je 365 mm. Stroj ima 6.000 obratov. Omogoča delo s kvalitetnimi orodji. Hlajenje je intenzivnejše kot pri drugih, podobnih strojih. Vgrajen je merilni sistem za merjenje orodja, stroj pa ima tudi merilni sistem za merjenje
obdelovanja in centriranje obdelovancev.
S strojem ni bilo nikakršnih začetnih težav, je poudaril Rado Polenik. Tudi zaposleni, ki delajo z njim, so ustrezno usposobljeni.
Z najnovejšo naložbo v družbi Noži uspešno nadaljujejo posodabljanje in razširjanje strojnega parka.
A. Č.
INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MARCU
•	5. marca se je ob 16.18 v družbi SŽ Noži vnel kalilni bazen,
•	18. in 20. marca so po klicih občanov poklicni gasilci intervenirali na odlagališču industrijskih odpadkov, kjer so zažigali odpadne elektro kable,
•	18. marca je ob 10.07 prišlo do vžiga kovinskega prahu v odpraševalni napravi v družbi Styria vzmeti. Gasilci so posredovali še 8. marca ob požaru v cvetličarni na Šancah in 21. marca, ko so gasili ogenj, ki je
izbruhnil v pomožnem objektu v Gledališki ulici na Ravnah.
Direktor Roman Lupuh, dipl. org. - men.
TRADICIONALNO LETNO SREČANJE KEMIKOV
Pred šestimi leti so se upokojeni sodelavci in sodelavke kemijskega oddelka Kontrole kakovosti v bivši Železarni Ravne po dolgem času srečali in obudili spomine na nekdanje delovne dni. Druženje jim je bilo tako všeč, da so ga od takrat pripravili vsako leto.
Letos so se srečali 28. marca v Gostišču Delalut.
"Srečanja nekdanjih sodelavcev povezuje poznanstvo in prijateljstvo. Današnje srečanje naj bo v znamenju utrjevanja dobrih vezi in spomin na naša skupna leta v laboratoriju pod streho matere železarne," je v nagovoru dejal Franci Kamnik in nadaljeval: "Veselimo se vsakega srečanja, saj
nam Ic-ta vlivajo optimizem in dodatno motivacijo za premagovanje težav, ki se nam postavljajo na pot. Žal se naše vrste tudi redčijo, saj sta nas pred kratkim zapustila Alfonz Pavšer in Milan Paradiž."
Kot vsa dosedanja srečanja je bilo tudi tokratno prisrčno. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo Franci Kamnik, Anica Šctina in Lenka Pušnik, je bil z udeležbo zadovoljen, saj se je vabilu odzvalo sedemintrideset delovnih kolegov, med njimi nekaj tudi še zaposlenih.
A. Č.
Fotografija za spomin na lep popoldan Od leve, prva vrsta: Franci Kamnik, Anica Šetina, Alenka Ajd, Viktor Levovnik, Jože Žlof, Ivica Rigel, za njo Cenka Funtek, Eva Perman, Janez Korošin, Lenka Pušnik;
druga vrsta: Berta Polajner, Zinka Ikovic, Mira Krajger, Olga Aplinc, Jožica Škof, Lojzka Kovačič, Jožica Herzog, Nevenka Rus, Jože Kordež, Milena Sevčnikar;
tretja vrsta: Marija Gostenčnik, Anica Bukovec, Lojzka Bricman, Marta Iglar, Zora Velunšek, Joško Kert, Anka Vogrinec;
zadnja vrsta: Marija Trstenjak, Majda Voler, Maks Kašnik, Majda Oblak, Erika Lesnik, Marija Jonke, Vlado Šauperl, Blanka Kaker, Marjana Lopatni in Ljuba Mlakar.
(Foto: Fotostudio Ocepek)
PUSTNE SEME V ŽELEZARNI
Tudi letos so se nekateri sodelavci in (predvsem) sodelavke opogumili ter se našemili, potem pa vedro razpoloženje stopnjevali na številnih zabavah v bližnjih gostilnah.
A. Č.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
Po dveh neodigranih tekmah je Združenje klubov 1. lige izključilo Korotan iz prvoligaškega tekmovanja. Prevaljčani bodo odslej lahko nastopali v najnižji, peti ligi. Nogometaši Dravograda so bili po dveh tretjinah prvenstva 1. lige uvrščeni na 7. mesto. Po prvi polfinalni pokalni tekmi s Publikumom (1 : 2) se je uprava dravograjskega kluba konec marca razšla z dosedanjim trenerjem Tonijem Tomažičem. Novi trenerje Mihajlo Petrovič.
Nogometaši Fužinarja so bili v treh uvodnih tekmah spomladanskega dela prvenstva 3. lige sever poraženi in so bili uvrščeni na predzadnje, 13. mesto. Izgubili so v gosteh proti ekipi Vranskega in Bistrice z 2 : 0 ter doma proti Šmarju pri Jelšah z 2 :3.
ODBOJKA
V polfinalu državnega prvenstva so ravenske odbojkarje izločili državni prvaki odbojkarji Calcita Kamnika.
29. marca se je končalo prvenstvo v nižjih ligah. Odbojkarice Prevalj so pod vodstvom trenerja Franja Ježa dosegle zgodovinski uspeh kluba z osvojitvijo 1. mesta v drugi ligi in uvrstitvijo v najvišjo državno ligo. Mislinjčanke so bile tretje, Mežičanke osme, Dravograjčanke pa zadnje in so iz lige izpadle. V moški drugi ligi so bili odbojkarji Vez Odra iz Mislinje šesti, Mežičani pa sedmi.
V tretji ligi je ženska ekipa Polaka Prevalje uvrščena na 5. mesto, medtem ko sta sedmi mesti osvojili druga ekipa odbojkarjev Fužinarja Metala in odbojkarice Partizana Črne.
KEGLJANJE
Končano je prvenstvo v vseh slovenskih ligah. V I. A ligi so kegljačice slovenjgraške ekipe Gradnje IGEM osvojile 5. mesto, kegljači Elektrarne Dravograd so bili sedmi. VLB ligi je moška ekipa Korotana pristala na 6. mestu, ženska ekipa je bila zadnja, deseta, in izpadla. V 2. ligi je naslov prvaka pripadel kegljačem Slovenj Gradca, ki bodo v naslednji sezoni tekmovali v višji I. B ligi, medtem ko so bile kegljačice Fužinarja zadnje. Moška ekipa ravenskega kluba je prvenstvo v 3. ligi končala na 2. mestu.
Odigran je bil prvi krog državnega prvenstva za moške in ženske posamično. Od štirih kegljačev in petih kegljačic koroških klubov so se v drugi krog, med 24 najboljših, uvrstili: 10. Majda Verbole (Korotan), 16. Darinka Verhovnik (Gradnje IGEM), 19. Franc Žagar (Korotan) in 23. Silvo Belaj (El. Dravograd).
Konec marca se je končalo tekmovanje v medobčinski kegljaški ligi. Zmagali so Obrtniki Prevalje pred ekipo Hrabri Ravne. Sledijo: ŠTG Ravne, DU Ravne, Petrol Energetika in TRO - Prevent. Med registriranimi kegljači je bil najboljši Ivo Mlakar (Hrabri) pred Vinkom Sonjakom in Francem Žagarjem (oba Obrtniki). Med neregistriranimi je zmagal Horst Parotat (DU Ravne), drugi je bil Jure Čapelnik (TRO), tretji pa Erih Grebenc (Obrtniki).
NAMIZNI TENIS
Igralke Fužinarja Inter diskonta so prvenstvo v 2. ligi sklenile na drugem mestu in se bodo v kvalifikacijah pomerile z ekipo Ptuja ali Rakeka za uvrstitev v 1. ligo. Na letošnjem 3. odprtem turnirju za mladinke v Novi Gorici, ki je bil 8. marca, je Zala Šetina osvojila 3. do 4. mesto. Manca Fajmut seje uvrstila od 5. do 8. mesta. Ivana Zera in Jure Dretnik, ki je sočasno nastopil na podobnem tumiiju v Murski Soboti, sta izpadla v osmini finala. Na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu 15. marca v Novi Gorici so igralke Fužinarja osvojile odlično 3. mesto. Skupaj z mladinko Zalo Šetina so nastopile še kadetinje Fajmut, Zera in Župane. Zmagala je ekipa Semedele iz Kopra pred Mengšem, četrte so bile igralke Mute.
Na Ptuju je bilo mladinsko državno prvenstvo, kjer so se igralci in igralke ravenskega kluba v igri posamezno uvrstili na boljša mesta: od 9. do 16. mesta: Jure Dretnik, Zala Šetina, Manca Fajmut in Ivana Zera, mladinke dvojice: 5. do 8. mesto: Šetina-Tomažič (Radlje) ter Fajmut-Zera in 9. do 16. mesto: Županc-Rupnik (Radlje), mešane dvojice: 5. do 8. mesto: Ropoša (Murska Sobota)-Šetina, 9. do 16. mesto: Dretnik-Fajmut.
Na 3. odprtem turnirju za kadetinje na Ravnah, bilo je 29. marca, je zmagala Petra Kukovec iz kluba Arrigoni iz Izole. Na 2. mesto seje uvrstila Ivana Zera in na 3. do 4. mesto Manca Fajmut. Na turnirju Alpe-Jadran, ki je bil naslednji dan v Ljubljani, je Ivana Zera osvojila 2. mesto v konkurenci kadetinj. PLAVANJE
Na ekipnem in posamičnem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v Celju, 15. in 16. marca, so si mladi Fužinarjevi upi priplavali naslov ekipnih prvakov v konkurenci 21 klubov. Drugo mesto so osvojili Kranjčani, tretji so bili Mariborčani. Najboljši na prvenstvu je bil Fužinarjev plavalec Rok Sagmeister s štirimi naslovi državnega prvaka ter z dvema drugima in enim tretjim mestom. Dve medalji je osvojil tudi v štafetah. Tako kot Rok sta si po štiri naslove priplavali Mojca Škratek in Tamara Miler, slednja je med mlajšimi letniki kar osemkrat zmagala. Poleg omenjenih so medalje osvajali še: Aron Horvath, Luka Topler, Sašo Herga, Alan Godec ter v štafeti deklic Tjaša Korbar in Teja Lekše.
Na mitingu v Munchnu so 29. in 30. marca nastopili plavalci in plavalke iz 13 držav. Med njimi so plavalci slovenskih klubov osvojili skupno deset prvih mest v članski konkurenci. Ravenska plavalka Tanja Kumprej je bila med članicami enkrat druga in trikrat tretja, Vita Sonjak pa je osvojila dve tretji mesti. Izpostaviti velja tudi nov državni rekord za kadete, ki gaje s časom 30,70 na 50 m prsno dosegel Fužinarjev plavalec Damir Dugonjič. Med najboljše tri so se uvrščali še: med deklicami: Kaja Sonjak, Tjaša Erjavec, Petra Studenčnik in Gabrijela Golob, med kadeti in kadetinjami: Iztok Martinčič, Adja Pečnik, Alina Šešelj, Vita Sonjak in Žana Prislan ter med dečki: David Kačič, Martin Paradiž in Toni Pori.
Ivo Mlakar
KULTURA V MARCU
• V Gostilni Brančurnik je bil 7. 3. spominski večer, posvečen Toniju Apohalu. Sodelovala sta Tomaž Apohal s prijatelji in igralec Vladimir Lešnjak-Gojc.
• V okviru 36. pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka so bili marca še trije koncerti: 7. 3. v Kulturnem domu v Pliberku in 8. 3. Pri Kovaču na Obirskem ter 29.3. zaključni koncert v OŠ Dravograd.
• Predzadnji koncert letošnjega glasbenega abonmaja, ki je bil 15. 3. v ravenskem Glasbenem domu, je bil namenjen komorni glasbi v izvedbi koroških glasbenikov.
• Gosta 74. Hemingwayskega večera 20. 3. v Glasbenem klubu pri Logerju v Slovenj Gradcu sta bila akademski slikar Karel Pečko in pisateljica ter prevajalka dr. Barbara Simoniti. Z njima se je pogovarjal dr. Artur Štern.
• V Koroški osrednji knjižnici je bil 20. 3. literarni večer s pisateljem Dušanom Mercem. Pogovor o romanih Sarkofag in Slepi potnik je vodil Dušan Šarotar.
• Slovenska prosvetna zveza Celovec je pripravila gledališka abonmaja za odrasle in otroke Pogled dlje 2003 ter Abonbonček. Predstave (vsak abonma jih obsega šest) bodo v Podjuni, izvedla pa jih bodo različna slovenska gledališča. Abonma je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS, nanj pa so Korošci onstran meje povabili tudi rojake iz matične domovine. Organizacijo je prevzela Območna izpostava JSRSKD z Raven.
• KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem je 20. 3. v gostilni Delalut v okviru Prežihovih dnevov 2003 (letos slavimo 110. obletnico pisateljevega rojstva) pripravilo predstavitev zgoščenke Milana Kamnika Prežih in jaz. Pogovor in note je usmerjal društveni predsednik Mirko Osojnik.
To je Kamnikova četrta zgoščenka. Vsebuje šest pesmi, ki jih je avtor priredil po Prežihovih delih, dodane pa so še Prežihu in Uršlji gori posvečena pesem ter tri najbolj značilne pesmi v koroškem narečju. Nova je pesem Šleka pac (prirejena po črtici Potolčeni Kramoh).
Zbrala: A. Č.
KADROVSKA
GIBANJA V FEBRUARJU
Konec februarja 2003 je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 1.898 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 28. 2. 2003 zaposlenih 541 oseb.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.015
SISTEMSKA TEHNIKA	305
STROJI	119
KOVANI VALJI	75
STO	8
NOŽI	182
OPREMA	126
ZIP CENTER_____________________68
PETROL-ENERGETIKA	97
STYRIA VZMETI	126
TRANSKOR	46
T. K. RAVNE	7
VOGARD	79
ŠERPA	127
GASILSKI ZAVOD	14
EU REST	45
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Februarja je bilo v železarskih družbah sklenjenih 16 delovnih razmerij, vsa za določen čas: 7 v ZIP centru, 4 v Strojih, 2 v Metalu in po 1 v Sistemski tehniki, Kovanih valjih in Nožih.
V drugih družbah za železarniško ograjo so delovno razmerje na novo sklenili le v Šerpi (imajo pripravnika).
Prekinitve delovnega razmerja
Februarja je bilo v železarskih družbah prekinjenih 8 delovnih razmerij: 3 zaradi starostne upokojitve, 3 zaradi poteka zaposlitve za določen čas, in dve zaradi samozaposlitve trajnih presežkov. Največ prekinjenih delovnih rzmerij so zabeležili v ZIP centru (4), sledita Metal (3) in Noži (1).
Spremembe v drugih družbah:	Iz Vogarda je
odšel 1 sodelavec sporazumno, zaradi upokojitve pa iz podjetja Styria Vzmeti prav tako 1 sodelavec.
Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije sta prispevala uredništvo in Fotostudio Ocepek.
Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.940 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 89
Nagradna križanka št 88 - rešitev vodoravno:
KAKAV, ANANAS, OLANO, RAKETA, NJOKI, TRTNIK, DOS, NO, OE, EŠ, AERODROM, NAKLADA, SIN, ZGIB, ESEJ, NA, AR, INN, NAMIG, CO, NE, TERASA, ISA, ČIRI, STO, JAK, AMID, KEK,ARI, KOMA, ARA.
Žreb jc knjige Marijana Lačna Izziv iskanja ... iz mojih potovanj namenil: Eminu Robinu, Čečovjc 9A,
Ravne na Koroškem; Milenku Kobalu iz Petrol-Energetike Ravne; Mitju Vavčetu iz Metala Ravne.
Nagradna križanka št. 89: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 4. 2003 na naslov: FUZINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
IZLIV POTOKA V REKO
IZLOČENA VLAGA IZ TOPLEGA ZRAKA
IME
FILM.
IGRALKE
GARDNER
SLOV.
PEVKA
KOVAČ
SLABA
UČNA
OCENA
ZAJEDAL-
KA
ŽELEZA
AVT. OZN. KARLOVCA
TETA
NOŽNI
SKLEP
KORALNI
OTOK
K
O
STANE
ARNOLD
TELESNO
ŠIBAK
ČLOVEK
TELOVA-
DEC
LOVSKA
PAST
MLEČNI
IZDELKI
R
TONE
ROP
VELIKA
ČRNO-BEI.A
PTICA
ZDRUŽENJE
DRŽAV
TEORETIČNE RAZPRAVE
REPUBLI-
KA
SLOVE-
NIJA
ALPE
ADRIA
IIR. PEVEC DEDIČ
REKA V AVSTRIJI
E
16. IN 21. ČRKA
ČASOPISNO
PODJETJE
KIT. POLITIK BIAO
MATEMA-
TIČNI
POJEM
N
ODPRTINA V ZIDU
L IN 3. VOKAL
PTIČ S KOŠATIM REPOM
FARMA V
SEVERNI
AMERIKI
NOGOMETNI KLUB
K
TONE
ANDER-
LIČ
Tokratne nagrade so še posebej primerne za april, ki je najbolj deževen mesec. Trem reševalcem križanke, ki bodo poslali pravilno rešitev in imeli srečo pri žrebu, bomo izročili dežnike, darilo podjetja Oprema Ravne.
IME IN PRIIMEK:
ZABAVIŠČE PRI DUNAJU
MESTO V IIR. ISTRI
ČEŠKI
GOSPOD
ZAPRT DEDNI STAN V INDIJI
BRISAČA
SANITETNI
MATERIAL
ODPRT ŽELEZ. VOZ
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: