Ptuj, petek, 2. septembra 2005
letnik LVIII • št. 62 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
pSSnuem podra
__WiBgay dom^j, k
dB^vnostJ nai Ptujsl du s člstJnlJ ynnkJ knt^
ivju spomnile tudi' so skrbijo za preventJ-lem so jJm podarile
lalčkJ z destrnJ-

Kmetijstvo	Gospodarstvo	PolJtJka	Po naših občinah	Šport
Ptuj • "Imamo več	Kidričevo • Se	Ptuj • "Vloge nisem	Dornava • Začrtana	Nogomet • Vzpo-
svinj kot prostora pri	Toplekov direktorski	poslal iz čistega pro-	trasa ne pride v poš-	stavljena zveza med
koritu"	stolček res maje	stesta"	tev	Ptujem in Kidričevim Stran 4 Stran 4 Stran 5 Stran 1 Stran 11
»Zdravje, svoboda, dobra volia in iaz - mi kolesarimo skuDai!<
maràfon
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. sentpmher 2005
naivečii slovenski rekreativni kolesarski doaodek www.Derutnina.com
9770040197060
Gornja Radgona • Na 43. mednarodnem kmetiJsko-živUskem sejmu
Pestro, zanimivo in množično
Na 43. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki bo svoja vrata zaprl danes ob 18. uri, potekajo številni posveti, srečanja in tekmovanja.
Pogovori med vlado in sindikatom kmetov
Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni so za medsebojno srečanje in pogovor o aktualnih tematikah izkoristili predstavniki vlade in sindikata kmetov Slovenije. O pogovorih, ki so potekali za zaprtimi vrati, sta pozneje novinarje seznanila kmetijska ministrica Marija Lukačič in predsednik sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc. "Največ časa smo posvetili davčni problematiki, posebno zakonu o dohodnini, ki po novem močno obremenjuje slovenske kmete in ogroža prevzeme slovenskih kmetij ter vlaganja vanje. Dogovorili smo se, da bo naše ministrstvo pripravilo ustrezen uravnotežen predlog, ga posredovalo ministrstvu za finance, ki ga bo potem v največji možni meri upoštevalo pri nadaljnjem oblikovanju davčne zakonodaje. Veliko je bilo govora tudi o zemljiški politiki. Na ministrstvu se pripravljajo trije zemljiški zakoni: zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in zakon o kmetijstvu, ki
Uvodnik
Foto: Miha Soštarič
bodo začrtali novo zemljiško politiko zlasti v smislu povečevanja in zaokrožanja obdelovalne posesti. Govorili smo tudi o problematiki delovanja agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Tu se pripravlja zakon o kmetijstvu - v njem bomo dorekli postopke, ki bodo olajšali delo agencije in s tem zmanjšali
Kaj imajo od tega učenci?
Včeraj so se ponovno odprla vrata slovenskih šol, skozi njih pa je vstopilo manj učencev kot v prejšnjih letih. Vzrok za to je demografski upad, zgrešena socialna in družinska politika, saj starši tarnajo o astronomskih cenah učbenikov. Nekateri si neupravičeno pomagajo s potrdili o socialni ogroženosti, saj jim je samoumevno, da otroku pripada socialna malica, otroški dodatek za dva otroka pa ravno znese za odplačilo kredita za avto. Kaj se potem dogaja z otrokom, ne zanima niti socialne službe.
SVIZ in šolski minister se v teh dneh ukvarjata s postopki o imenovanju ravnateljev, saj so v SVIZ prepričani, da ravnatelj brez zaupanja kolektiva ne more uspešno voditi šole, v isti sapi pa zatrjujejo, da so učitelji visoko strokovno usposobljeni, da zavestno kvalitetno delajo. Minister pa meni, da če je ravnatelj pri ime-novanjupreveč odvisen od mnenja kolektiva, ne more delovati neodvisno, kar je tudi res, če predpostavimo, da je tudi v slovenskih šolah konec samoupravljanja.
Največji problem, po prepričanju mnogih, je nadzor dela ravnateljev. S takšnimi primeri se srečujemo tudi na Ptujskem. Ravnateljica s podporo kolektiva, s soglasjem ministra in pravo politično barvo počne čudne stvari. Čez poletje se je tako dolgo ukvarjala s sistematizacijo zaposlenih, da je našla prosto delovno mesto, čisto slučajno tudi za sorodnico, seveda z nerazumljivimi prerazporeditvami zaposlenih učiteljev. Učitelji te šole so se na novo šolsko leto pripravljali, na stroške davkoplačevalcev, kar v Portorožu, ampak žal so bile te priprave vse kaj drugega kot strokovni posvet. Uspelo ji je narediti razdor v kolektivu in še bi lahko našteval. Obupani učitelji, ki jim ni vseeno za kvaliteto šole v prihodnje, pa zaman trkajo na vrata ministrstva, šolske inšpekcije itd. In v tem primeru res velja očitek sindikata ministru: ni važno, kaj počne, važno je, »da je naš«. In kaj imajo od tega učenci?
Zmago Šalamun
težave, ki so doslej nastajale na tem področju. Precej časa je bilo posvečenega tudi delovanju Kmetijsko-gozdarske zbornice, zlasti na projektu subvencij, pa tudi o problematiki zborničnega prispevka in obveznega članstva," je po pogovorih dejala kmetijska ministrica Lukačičeva, predsednik sindikata Marjan Gorenc pa je povedal: "Srečanje s predsednikom vlade in ministrico za kmetijstvo je vsekakor pomemben prispevek za slovenske kmete. Janez Janša je bil prvi predsednik vlade, ki se je bil pripravljen srečati s predstavniki kmetov na sejmu v Gornji Radgoni. Z obema smo se pogovarjali o zakonu o dohodnini. Sedaj naj bi sindikat začel intenzivno sodelovati pri izdelavi novega, popravljenega zakona, ki naj bi bil do leta 2007 popolnoma spremenjen in v katerem naj bi bile upoštevane naše pripombe. Glede strokovnih služb v kmetijstvu smo povedali, da smo kmetje že nekaj časa v tržni ekonomiji in smo predlagali, da naj bodo na trgu tudi strokovne službe. Strokovnjaki v kmetijstvu naj bi torej prodajali svoje znanje tako kot kmetje svoje pridelke - na prostem trgu. Izpostavljen je bil tudi proračun za 2006 in 2007 - zadovoljni smo, da ga bomo črpali po načrtih, sprejetih že pred vstopom v Evropsko unijo. Upamo pa, da bo vlada uresničevala in objavljala razpise v takšnih rokih, da bomo kmetje uspeli pripraviti projekte in se prijavljati."
Na 5. Trstenjakovem forumu o ekološkem kmetijstvu
Ustanova dr. Antona Trstenjaka je pripravila že peti Tr-stenjakov forum, na katerem
je tokrat beseda tekla o ekološkem kmetijstvu, med številnimi udeleženci pa sta bila tudi bivša kmetijska ministra Jože Osterc in Milan Pogačnik. "Ekološko kmetijstvo je predvsem možnost ekonomskega preživetja in ohranitve poseljenosti odmaknjenih območij, kjer je intenzivno kmetovanje oteženo. Tu se ekološko kmetovanje pokaže v trojni funkciji: kot gospodarska dejavnost, kot zagotovilo ohranjenosti in poseljenosti obdelanega prostora in kot dejavnik ohranjanja kulturne dediščine," je na začetku foruma dejala Marija Markeš, ki skrbi za tovrstni razvoj v Triglavskem narodnem parku. V Sloveniji je bilo konec minulega leta 1581 ekoloških kmetij, od teh jih ima status "eko" že 910, kar pomeni, da lahko pridelke prodajajo za nadaljnjo uporabo. "Slabosti, s katerimi se ekološko kmetijstvo v Sloveniji srečuje, je razdrobljenost in nepovezanost pridelovalcev, pomanjkanje tržne organiziranosti, nezadostna ponudba po količini in po raznolikosti pridelkov, finančna šibkost pridelovalcev in s tem nezmožnost za naložbe. V Sloveniji je mogoče neposredno ekološke pridelke prodajati samo na šestih ekoloških tržnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Naklem pri Kranju, Domžalah in v Novem mestu, sicer pa vse več kmetov svoje pridelke prodaja kar doma na kmetiji ali tudi preko turizma," je v svojem referatu predstavila Alenka Bratuša z Inštituta za trajnostni razvoj. Inštitut predlaga tudi strateške cilje na področju ekološkega kmetovanja do leta 2013, ko naj bi pri nas že 15 odstotkov kmetij postalo ekoloških, takšni pridelki pa naj bi zapolnili desetino slovenskega trga. Še prej bi seveda bilo
potrebno uvesti bolj vzpodbudna neposredna plačila, sprejeti ustreznejšo razvojno usmeritev v državi in prepričati kmetijski lobi, ki sedaj v ekološkem kmetovanju ne vidi prave priložnosti.
Prleška tunka postala zaščiten proizvod
Frančka Lebarič in Sašo Sever iz Društva za zaščito in promocijo prleških dobrot sta v Gornji Radgoni predstavila prleško tunko kot tradicionalno živilo, ki je geografsko in etnološko vezano na področje Prlekije ter proizvedeno po specifični tehnologiji, značilni za to področje. Geografska označba pomeni, da se izdelek izdeluje na v elaboratu določenem geografskem območju, izvor surovine pa ni striktno vezan na to območje. Poleg prleške tunke si predstavniki omenjenega društva prizadevajo v prihodnosti geografsko zaščititi še ajdov krapec in prle-ško gibanico.
Tekmovanje v plesanju polke
V drugem tekmovanje mladih v plesanju polke se je pomerilo šest parov, starih od 18 do 40 let. Prvo mesto sta si priplesala Simona Bračko in Matjaž Glavan, druga sta bila lanskoletna zmagovalca Duša Komprej in Igor Vider-gar, tretja pa Janja Karner in Branko Jager.
7. državno sekaško tekmovanje
Na prireditvenem prostoru Pomurskega sejma je potekalo 7. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, katerega se je udeležilo 14 moških in letos prvič tudi tri ženske ekipe. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno. Vsak tekmovalec je moral biti po pravilniku neprofesionalni gozdni delavec, polnoleten in lastnik gozda
oziroma družinski član, v razpisu pa je bilo priporočeno, da se je udeležil tudi tečajev, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije. Ekipo so sestavljali trije tekmovalci oz. tekmovalke. Ekipno je največ točk zbrala ekipa območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje, druga je bila ekipa iz območne enote Postojna, tretja pa ekipa iz območne enote Kranj. Med ženskimi ekipami so bile najboljše tekmovalke iz Nazarij, drugo mesto je zasedla ekipa območne enote Maribor in tretje ekipa območne enote Murska Sobota. V kategoriji moški posamezno je zmagal Janko Mazej, območna enota Nazarje, drugi je bil Vojko Grahor, območna enota Sežana, tretji pa Stanko Goričnik, območna enota Nazarje. Med ženskami se je najbolje odrezala Kristina Štajnberger, območna enota Maribor, druga je bila Nataša Zamernik, iz območne enote Nazarje, tretja pa Berta Voler, območna enota Nazarje.
Prvo tekmovanje dvovpreg
Na tokratnem sejmu je prvič potekalo tekmovanje dvo-vpreg. Na odlično obiskani prireditvi se je pomerilo devet parov tekmovalcev in devet parov konjev. Najboljši so bili Boštjan Brinjovc in Vida Vrhovnik iz Žalca, drugo mesto sta zasedla Mitja Mahorčič in Vili Škamperle iz Lipice, tretja pa sta bila Andrej Pišek in Sandi Glažar iz Celja.
Tekmovanje oračev
V sklopu prireditev pod okriljem 43. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma je v Tešanovcih potekalo tekmovanje oračev. Najboljši trije s plugi krajniki so bili Jože Zver iz Brezovice, ki se je uvrstil na prvo mesto, Štefan Cigut iz Noršincev, ki je zasedel drugo mesto, in Dejan Norčič iz Sebeborcev, ki je dosegel tretje mesto. Najboljši z obračalnimi plugi so bili prvouvrščeni Jože Novak iz Križevcev v Prekmurju, dru-gouvrščeni Štefan Bakan iz Gradišča in tretji Tadej Heric s Cvena, z navadnimi plugi pa so bili najboljši Alojz Vo-uri iz Nuskove, ki je zasedel prvo mesto, Jože Vogrinčič iz Puconcev, ki se je uvrstil na drugo, ter Anton Holsedl iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki je bil tretji.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
iPoiLiiojts naí na íjjzkoutiím ífiUJ.
RADIOPTUJ
fM <i^iíetcc
www. ra d io-ptu í^sT"^
Ptuj • Pričelo se je novo šolsko leto
Ormož • Sole so spet odprle svoja vrata
Skrb za varnost učencev Obveznosti so spet tu!
Za nami je prvi šolski dan, na vseh osnovnih ter srednjih šolah pa se je novo šolsko leto začelo tudi s povečanimi aktivnostmi vseh, ki so dolžni skrbeti za varnost šolarjev.
Kot je povedal Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, so zadnji konec tedna v avgustu še zadnjič pregledali cestno in obcestno signalizacijo v neposredni bližini vseh petih ptujskih osnovnih šol ter vrtcev. Ob posnetku stanja so ugotovili, da so vzdrževalci cest in drugi, ki so za to odgovorni, v glavnem odpravili vse pomanjkljivosti, na katere so opozorili ob prejšnjem ogledu.
Razen dveh so vsi prehodi za pešce na novo označeni in dobro vidni, ponekod so manjkali še prometni znaki, ki opozarjajo na prehode za pešce. Na Potrčevi cesti, v Volk-merjevi, Raičevi, Župančičevi in Maistrovi ulici pa še vedno niso bile vrisane vse potrebne
talne označbe na cestiščih - sredinske črte ter razvrstitve-ni pasovi.
Na posvetu z ravnatelji vseh ptujskih osnovnih in srednjih šol ter vrtca, ki je bil v ponedeljek, 29. avgusta, so skupaj z županom dr. Štefanom Čelanom ugotovili, da so po vseh ustanovah na pričetek novega šolskega leta dobro pripravljeni.
Tudi letos pa so za varnost šolarjev posebej poskrbeli na prvi šolski dan, saj so 1. septembra skupaj s policisti in člani ZŠAM bdeli nad učenci na vseh prometnejših križiščih in cestnih prehodih. Posebej so se osredotočili na cestne prehode ob semaforju na Mariborski cesti, pri minorit-skem samostanu, pri gostilni Lužnik na Ormoški cesti, pred trgovino Borovo na Osojniko-
vi ter pri semaforjih na Potrčevi cesti, kjer je moteče to, da je še vedno razkopan pločnik tik ob prehodu za pešce.
Sicer pa je po besedah Franca Kozela prvi šolski dan na ptujskem minil mirno, brez kakršnihkoli težav; morda je moteče le dejstvo, da je večina staršev svoje otroke pripeljala v šolo kar z avtomobili, čeprav so jih opozarjali, naj jih vsaj prvih nekaj dni peljejo do šole in domov peš ter naj jih sproti opozarjajo na vse prometne nevarnosti in morebitne pasti. Sicer pa bodo člani sveta skupaj s člani združenja in policisti nad varnostjo šolarjev pozornejši vsaj prvih 14 dni. Starše in skrbnike ter vse udeležence v prometu pa pozivajo, naj bodo v prometu posebej pozorni na šolarje!
M. Ozmec
Od včeraj se je spet vrnilo življenje v šole in vse mesto se zaradi živahnega dogajanja zdi kot ponovno oživelo. Ob začetku šolskega leta smo se sprehodili po šolah v občini Ormož, ki jih bo letos obiskovalo skupno 1606 otrok, med njimi je tudi 181 prvošolčkov.
Foto: Martin Ozmec
Za varnost šolarjev, poleg policistov skrbijo tudi člani ZŠAM In drugI.
V največji šoli v občini, OŠ Ormož, so se na novo šolsko leto pripravili s prenovo naravoslovne učilnice, zamenjali pa so tudi okna v knjižnici. Od včeraj je na šoli 436 učencev v 22 oddelkih. Zanimivo je, da imajo letos izjemoma na šoli kar tri oddelke prvošol-čkov, ki jih je skupno 58. Za potrebe prvošolčkov so tako morali dodatno prilagoditi še eno učilnico. Na šoli je skupno okrog 180 vozačev. Učitelji so se na pričetek šolskega leta pripravili s petdnevnimi pripravami na šoli, bili so pa tudi na strokovni ekskurziji. V Središču ob Dravi se ob začetku novega šolskega leta veselijo dolgo načrtovane zamenjave dotrajanih oken na najbolj kritičnih mestih na šoli. Dozidali bodo tudi vetrobran in tako bo novo šolsko leto bolj toplo, ogrevanje pa bolj varčno za 166 učencev v 9 oddelkih. Sre-diščani imajo letos 16 prvošol-čkov, ki jim tako pripada tudi vzgojiteljica. Na enorazredni šoli je okrog 60 % vozačev.
Na velikonedeljski šoli so v počitnicah prekrili del strehe nad jedilnico, učiteljski zbor pa se je na napore novega šolskega leta pripravil v Čatežu na večdnevnem seminarju o učencih s posebnimi potrebami. 323 učencev bo obiskovalo matično šolo pri Veliki Nedelji v 16 oddelkih. Šestlet-nikov je letos na šoli 30 v dveh oddelkih. Druga največja šola v občini ima čez sto vozačev. V okviru šole pa deluje tudi podružnična šola v Podgorcih, ki jo obiskuje 72 učencev v 5 oddelkih. Prvošolčkov je v Podgorcih letos 13. OŠ Tomaž pri
Ormožu je edina šola v občini, v okviru katere deluje tudi vrtec. Letos ga bo obiskovalo 51 otrok v 3 oddelkih. Med še nerealizirane želje ob začetku novega šolskega pri Sv. Tomažu štejejo ograditev igrišča za predšolske otroke. Osnovno šolo Tomaž pri Ormožu obiskuje vedno manj otrok. Letos jih je v 11 oddelkih 221. Šola se počasi preobraža v enood-delčno šolo.
V OŠ Ivanjkovci bodo učenci letos uporabljali no-voopremljeno naravoslovno učilnico z laboratorijskim blokom, v kraju pa bo tudi za potrebe šole urejeno zunanje športno igrišče. Šola je bila od ustanovitve enooddelčna in jo bo letos v 9 oddelkih obiskovalo 162 učencev. 15 prvo-šolčkom bodo posvetili še posebno pozornost. Približno 60 % učencev je vozačev. OŠ Miklavž bo imela v tem šolskem letu 174 učence v 12 oddelkih. V prvi razred je vpisanih 19 prvošolčkov. Šola se počasi preoblikuje v enooddelčno, saj so paralelke le še v tretji triadi. Učitelje si izposojajo iz drugih šol predvsem zaradi nivojskega pouka. Tri četrtine učencev je vozačev. Letos so v šoli zamenjali vsa svetila in opremili učilnico devetletke, v teh dneh pa se opremlja tudi večnamenski prostor, ki bo služil kot telovadnica, na podružnični šoli Kog. Na Kogu je letos 52 učencev v 4 oddelkih, 10 pa je tudi prvošolčkov. Miklavževski učitelji so se na napore novega šolskega leta pripravili na strokovnih pripravah na Pohorju.
Gimnazija je polna
S 1. septembrom se ponavadi končajo počitnice tudi za najmlajše. Skupno obiskuje sedem enot ormoškega vrtca 412 otrok. V Ormožu jih je 137 v 10 skupinah, pri Veliki Nedelji 62, v Podgorcih 60 v po 4 skupinicah, v Središču 43, v Ivanjkovcih 50 v po 3 skupinah in po 2 skupini v Miklavžu s 35 in na Kogu s 25 otroci.
Glasbeno šolo Ormož obiskuje 210 učencev. 40 otrok je novincev, ki se bodo prvič učili igrati inštrument, in 20 od prvošolcev se je odločilo za igranje klavirja. Zato ni čudno, da so se na šoli odločili za nabavo še enega pianina za nastope, v minulem šolskem letu pa so nabavili tudi koncertni klavir. Med težave glasbene šole sodi gotovo prostorska stiska, saj je najbrž ena redkih glasbenih šol v Sloveniji, ki nima zbornice. Ob predstavitvi novega načrta za ureditev središča mesta je bila omenjena tudi možnost, da bi glasbeno šolo preselili v obnovljeno zgradbo kmetijske zadruge.
V Gimnaziji Ormož je letos 255 dijakov v 8 oddelkih. Med dijaki je 66 zelencev, v šolo se jih vozi okrog 200. Ker je gimnazija nova, velikih vlaganj ni bilo, bolj vlagajo v izobraževanje kolektiva, ki je priprave na novo šolsko leto opravil kar v Ormožu, saj vzporedno spet poteka matura. Med težavami so omenili polnost oddelkov, saj se vedno gibljejo na zgornjem robu normativov, zato imajo nemajhne težave z načrtovanjem.
vki
Foto: Martin Ozmec
(Kmetijska) politika • Stališče ptujskega KGZ do spora med kmetijsko zbornico in kmeti
»
Imamo več svinj, kot je prostora pri koritu!
«
Vroča tema, ki zadnje čase razvnema polemike, zlasti med kmeti, so velike težave z letošnjimi subvencijami. Kot je znano, je bilo treba veliko večino vlog dopolnjevati, mnenja o tem, kdo naj bi bil kriv za nastalo situacijo, pa so se v tem času krepko razdelila.
Slišati je kritike tako na račun agencije kot ministrstva, pošteno pa so jo skupile tudi svetovalne službe, čeprav je težko verjeti, da bi bili krivi prav svetovalci, saj so delali po navodilih. Sindikat kmetov pod vodstvom Marjana Gorenca je nazadnje za težave javno obtožil Kmetijsko-gozdar-sko zbornico Slovenije in zahteval odstop Petra Vriska.
»Na KGZ Ptuj spremljamo izjave v javnosti v zvezi s Kmetijsko svetovalno službo in vlogo naše službe v primeru izpolnjevanja letošnjih subvencij skih vlog. Svetovalci smo v letošnjo kampanjo za pripravo zbirnih vlog za neposredna plačila vložili maksimalne napore. Na vseh vnosnih mestih, teh je 31, smo vnesli 7447 vlog, ročno pa je bilo izpolnjenih 459 vlog. Skupaj torej 7906 vlog, poleg tega, da smo izpolnjevali tudi vloge za EU standarde in informirali vse, ki so prihajali po informacije,« pravi vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič.
Po podatkih je več kot 90 odstotkov dopolnitev potrebnih zgolj zaradi obrazložitve odstopanj dejansko obdelanih površin od površin, izračunanih iz grafičnih podlag (NUP). »Na območjih, kjer kmetje obdelujejo površine sklada
kmetijskih zemljišč, je precej dopolnitev povezanih tudi s potrebno uskladitvijo površin najemnikov iste parcele. Seveda je bistveno več potrebnih dopolnitev pri vlogah, ki so si jih kmetje izpolnili sami. To potrjujejo tudi podatki, pridobljeni na ARSKTRP, ki kažejo, da večina dopolnitev (36.124 od skupno 44.848) ni posledica nestrokovnega dela kmetijskih svetovalcev, temveč posledica zastarelega katastra, ki ne odraža stanja v naravi. Kmetija tako v dopolnitvi že podpisan zahtevek dopolni z obrazložitvijo za površine, ki jih dejansko obdeluje.«
To pa ni nič drugega, povedano direktno in brez olep-
šav, kot metanje peska v oči in zavlačevanje subvencijskih izplačil, saj tovrstna dopolnitev pomeni samo to, da mora vlagatelj napisati, da res obdeluje večjo površino, kot je zapisana v NUP-u, čeprav je bilo to razvidno že iz same vloge. Seveda pa se s takšnimi postopki med kmeti ustvarja tudi negativna psihoza, saj ni malo takih, ki v strahu, da jim ne bi bila vloga ponovno (za)vrnjena, raje zmanjšajo velikost dejansko obdelanega zemljišča na takšno velikost, kot mu jo predpisuje NUP. Elektronsko vnašanje vlog pa z vsemi temi dopolnitvami nima prav nobene povezave, še dodaja Pribožič.
Vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič: »Očitki na račun svetovalne službe so povsem brez osnove in neupravičeni!«
Direktor KGZ Ptuj Slavko Janžekovič: »Predstavniki kmetov z zahtevo po tržnem nastopu svetovalne službe predlagajo, da bo v bodoče potrebno večino informacij, tako strokovne kot čisto tehnične narave, ki so zdaj brezplačne, plačevati!«
Svetovalna služba - žrtveno jagnje različnih interesov?!
Nemalo presenečeni pa so v vodstvu ptujskega KGZ tudi nad izjavami sindikata kmetov, češ da se mora Kmetijska svetovalna služba znajti na trgu in naj se ukine sedanje financiranje te službe iz državnega proračuna. »To pomeni, da predstavniki kmetov predlagajo, da bo v bodoče potrebno večino informacij tako strokovne kot čisto tehnične narave, ki so zdaj brezplačne, plačevati. Naša svetovalna služba samo v Podravju poskrbi letno za skoraj 4 milijarde tolarjev, ki jih kmetje pridobijo iz naslova izravnalnih plačil. Posebej uspešni smo pri
pripravi poslovnih načrtov za investicije na kmetijah, saj je bilo lani od skupno 68 odobrenih programov kar 20 iz našega območja. Letos smo doslej že pripravili 42 poslovnih načrtov in upamo, da bo večina odobrenih. Pri tem se ne sme pozabiti na celoten sklop izobraževanja, pomoči pri delovanju društev, organizacije prireditev, priprave projektov na področju razvoja podeželja in pridobivanje dodatnih evropskih sredstev za razvojne programe. Kot javni delavci so svetovalci na voljo vsakomur za informacije, ki jih kmetje potrebujejo, zato se nam zdijo izjave posameznikov o ukinjanju sedanje oblike financiranja svetovalne službe strel v prazno,« poudarja direktor ptujskega
KGZ Slavko Janžekovič.
Morebitni tržni koncept dela svetovalne službe pa bi, konec koncev, prinesel s seboj tudi drugačno plačevanje izpolnjevanja subvencijskih vlog. Slednje zdaj stane nekaj tisočakov, za vse enako, z izključno tržnim poslovanjem pa bi se vrednost pomoči pri izpolnjevanju vlog gotovo že v osnovi povišala, prastla pa bi se še glede na višino zahtevanih subvencijskih sredstev.
»V konkretni negativni medijski akciji gre predvsem za nesoglasja med posameznimi osebami, ki se proglašajo kot zastopniki interesov kmetov, kot žrtveno jagnje pa se izpostavlja Kmetijsko svetovalno službo! V Sloveniji imamo veliko organizacij, ki se proglašajo za zastopnike interesov kmetov, vendar nastopajo vsak po svoji politični liniji, nepovezano, neenotno, kampanjsko in brez strategije. Na ta način pa načenjajo že tako krhko zaupanje in razumevanje družbe do kmetijstva in podeželja. Tak način zastopanja pa lahko povzroči veliko več škode kot koristi, še najbolj nazorno pa ga je mogoče opisati z aforizmom: zastopanje interesov kmetijstva je neproduktivno, ker imamo več svinj kot je prostora pri koritu!« še pravijo v vodstvu ptujskega KGZ.
SM
Politična zakulisja • Igre, igrice, šepetanja in govorice
Se Toplekov direktorski stolček res maje?
Vsake toliko časa izza strogo varovanih političnih kuloarjev prileti med narod kakšna interesantna kost. Potem se gloda in obrača, meče na vse strani, liže in pljuva, predvsem pa na veliko ugotavlja, koliko je sploh prebavljiva. Bolj redki so tisti, ki se ob tem vprašajo, ali je bila vržena v žrelo javnosti namerno ali pa je resnično šlo za nehote in nežele zasejano informacijo.
Ena takšnih kosti, s katero se zadnje čase na veliko mastijo po ožji in širši ptujski okolici, marsikomu se je celo krepko zataknila v grlu, je ta, da naj bi se stolček direktorja Talu-ma spremenil v hudo zibajoč gugalnik in nekateri menijo, da se zna resnično prevrniti s sedečim prvim možem vred. Seveda ne za to, da bi ostal prazen, ampak da bi nanj sedel nekdo drug.
Zanimivo je, da o tem nihče noče nič povedati za javno objavo, saj uradno ni znanega nič, mediji pa naj bi pisali le o uradnih dogajanjih in tistem, kar je že davno odločeno. Dokler pa se nekaj spleta in napleta, dokler še niti glavni akterji ne najdejo kompromisa in sprejmejo odločitve, pa (lahko) vse ostaja le na ravni govoric, četudi te že dobivajo dimenzije požara. Bognedaj, da bi se kaj takega uradno objavilo, pa čeprav že skoraj vsi vse vedo ^
No, kar se tiče zamenjave na direktorskem stolčku Taluma, so mnenja še vedno deljena; ali bo vedno hujše nihanje sedanjemu direktorju Topleku
(kot že velikokrat doslej) uspelo umiriti ali pa ga bo tokrat, v času nove vladavine, res »vrglo iz sedla«. Kakšnega hudo trdega pristanka mu nikakor ne napoveduje nihče; o tem, da bo njegov morebitni pristanek, kjerkoli že, gotovo mehak, ni dvoma. Zato pa je toliko več ugibanj, da ne rečemo stav, okoli novega direktorskega imena. Med dokaj pogosto omenjenimi se pojavlja ime znanega slovenskogoriškega politika. In smo o vsem skupaj povprašali kar njega.
»Nikoli ne reci nikoli!«
Seveda ni potrebno nobeno posebno ugibanje, za koga gre. Franc Pukšič, »odstopljeni« državni sekretar za Slovence v tujini in zamejstvu, je povedal naslednje: »Ko bo vlada naredila svoje, me razrešila z mesta državnega sekretarja, naj bi se vrnil v poslanske klopi. Ker me je vlada imenovala, me mora tudi razrešiti in potem se vračam v državni zbor. Če me sprašujete, kdaj me bo vlada razrešila, vam ne morem povedati. Pred kratkim sem o tem
Franc Pukšič: »Do konca tega mandata gotovo ostajam v politiki, sicer pa, kar se tiče prehoda v gospodarske vode: nikoli ne reci nikoli!«
govoril s predsednikom Janezom Janšo in mislim, da bo do tega prišlo v kratkem času, mesecu ali dveh. V moji odstopni izjavi sem kot rok predlagal prvi september, vendar o tem ne odločam sam. Dokler ne bo znana odločitev, bom še opravljal funkcijo državnega sekretarja.«
Na vprašanje, ali sta se pogovarjala tudi o kakšnih drugih opcijah, je Pukšič povedal, da je beseda tekla o problematiki
in vsebini ter da o tem ne more povedati ničesar.
Na direktno vprašanje, ali je res, da je njegovo ime med kandidati za direktorja Talu-ma, pa je (začudeno) odgovoril: »Kandidat za mesto direktorja Taluma? V tem mandatu pa zdaj prvič slišim kaj takega. Nikoli nisem bil na nobeni listi za direktorja Taluma!«
Na listi morda res ne, vendar pa se je v času polletne Baju-kove vlade kar veliko in resno
govorilo popolnoma o isti zadevi, kar Pukšič ni direktno zanikal: »Res je, da smo se v času Bajukove vlade pogovarjali o različnih kombinacijah.«
Sicer pa možnosti prehoda iz politike v gospodarstvo (posebno težko, v obeh smereh, to v naši državi res ni) Franc Puk-šič ni ovrgel kot nesprejemljivega: »Gospodarstvo je navsezadnje področje, iz katerega sem prišel. Seveda zato velja: nikoli ne reci nikoli. V tem trenutku sicer tudi ob morebitni ponudbi v to smer, ne vem, ne morem reči nič drugega kot nikoli ne reci nikoli! Vendar pa s tem mislim na gospodarstvo nasploh in ne na določen gospodarski subjekt. Vendar pa bi se v tem primeru moral najprej odločiti za odhod iz politike. Zaenkrat mi je bilo izkazano zelo veliko zaupanje volivk in volivcev in v tem mandatu bom prvenstveno spoštoval to! Ta mandat torej želim zaključiti, kot sem ga dobil. Pred koncem tega mandata pa bom seveda razmislil o tem, ali želim ostati v politiki ali ne.«
Na ponovno vprašanje, ali bi
v tem trenutku sprejel morebiti »ponujeno« kandidaturo za direktorja Taluma, pa je Puk-šič dejal: »To je prejudicirano vprašanje,« ob tem pa še potrdil, da je privatizacijo Taluma gotovo pričakovati oziroma, da je to pravzaprav dejstvo. Praviloma, sicer ne nujno, pa to za seboj potegne tudi kadrovske spremembe. Toda o menjavi direktorja, se ve, odloča nadzorni svet ^
Sicer pa se menda direktorski stolček trese še enemu gigantu iz naše bližje okolice: DEM.
No, iz krogov nekoliko bližje vladi so, sicer prav tako neuradno, dali vedeti, da so tokratna natolcevanja okoli menjave direktorja Taluma hudo zgrešene, če že to ne, pa vsaj hudo, hudo preuranjene. Edino, kar je menda gotovo, je to, da Franc Pukšič, kot je tudi sam dejal, ostaja v politiki do konca mandata. Kje in v kakšni funkciji, pa je drugo vprašanje. Čisto možno je, da ga (ponovno) v poslanskih klopeh ne bo videti.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Zakaj nekateri politični funkcionarji niso poslali vlog
«
»Vloge nisem poslal iz čistega protesta!
Kot smo že zapisali, so bili na seznamu tistih političnih funkcionarjev, ki protikorupcijski komisiji niso (v roku ali sploh ne) poslali vloge z zahtevanimi podatki o premoženjskem stanju, tudi nekateri svetniki iz občin Spodnjega Podravja.
Med njimi je bil Emil Mesaric (MOP), ki je svojo »neposlušnost« oz. kršenje zakona pojasnil tako:
"Vloge s podatki o premoženjskem stanju nisem poslal iz čistega protesta. Kot neprofesionalni svetnik MOP ne morem sprejeti mišljenja, da sem že s samo izvolitvijo na to funkcijo izpostavljen kot potencialni kriminalec. Razlog je tudi v tem, da sem že v začetku, ko je ta zakon postavljala takratna vladna koalicija pod vodstvom LDS, bil proti takšni vsebini, ki meče vse politike v isti koš: vse svetnike, tudi tiste, ki delajo dejansko neprofesionalno na lokalnem področju za dobro ljudi, ne pa v smislu korupcije. Neprofesionalni politiki na lokalnem nivoju nikakor ne morejo biti obravnavani na enak način kot profesionalni. Takrat je tako LDS kot vladajoča koalicija očitno padla pod velik pritisk Janeza Janše, ki je govoril samo o korupciji, kot da vsi povprek le krademo. Ta zakon je bil sprejet pod pritiskom, težava pa nastopa sedaj. Upam, da se bo zgodila sprememba zakonodaje, ne pa, kar se bojim, da bo sedanja oblast ukinila protikorupcijsko komisijo. Potrebna bi bila sprememba vsebine tega zakona na takšen način, da bi dejansko bili pod drobnogledom profesionalni politiki. Moj predlog že takrat je bil takšen, da naj se za občinske svetnike, ki se s politiko ne ukvarjajo profesionalno, ustanovi lokalna, ob-
činska komisija pri občinskih svetih, ki po potrebi oz. na zahtevo pošilja podatke državni komisiji. Na MOP to komisijo imamo in zbrala je vse podatke o premoženju mestnih svetnikov, tudi moje.
Občinski sveti pa res ne morejo biti leglo velike korupcije. To je treba iskati drugje. Več je lahko najdemo pri ljudeh, ki so redno zaposleni, pa najsi bo na občinah ali v vladi. Svetniki nimamo take moči niti ne vzvodov v rokah, da bi se pri nas do-
kazovala korupcija! Mi sicer odločamo o sklepih in sprejemamo odloke, nimamo pa izvršilne moči. Korupcija pa se lahko pojavlja v naslednji fazi, pri izvajanju sklepov oz. zakonodaje. Pri nas bi se potem moralo sankcionirati lobiranje, če že kaj, ne pa korupcija. Ampak lobiranje je, z mojega vidika, povsem legalno početje.
Predpostavljati, da so svetniki kar podkupljeni, da dvigujejo roke - to je nesmiselno. To je potem to, kar sem
rekel, da s svetniško funkcijo že vsak postane potencialni kriminalec. S takšnim zakonom, ki to predpostavlja, če se bo obdržal, ne bo veliko kandidatov ob naslednjih volitvah, kajti potemtakem kandidiraš za potencialnega kriminalca - kdo se bo javil za kaj takega?!
Protikorupcijska komisija je potrebna, vendar naj se ukvarja z ljudmi in področji, kjer se korupcija resnično dogaja, in to v velikem obsegu. Največje koruptivne zadeve
Svetnik Emil Mesarič: »Protikorupcijski zakon se je pisal pod pritiskom Janeza Janše in danes bi lahko rekel, da resnično verjamem, da zdaj, ko je gospod Janez Janša predsednik vlade RS, korupcije tako ali tako več ne bo! Kakorkoli si pač to hoče kdo razlagati ^ Sredstva za delo te komisije je nova vlada že tako krepko zmanjšala.«
se vendarle odvijajo na državnem nivoju vlade in ministrstev in ne toliko na lokalnem nivoju! Priznavam, da sem kršil zakon, ker nisem oddal podatkov komisiji v zakonskem roku, vendar ocenjujem, da sem komisiji omogočil, da je lahko na tak način opozorila na sebe, saj jo sedanja vlada že postavlja kot nepotrebno. Protikorupcijski zakon se je pisal pod pritiskom Janeza Janše in danes bi lahko rekel, da resnično verjamem, da zdaj, ko je gospod Janez Janša predsednik vlade RS, korupcije tako ali tako več ne bo! Kakorkoli si pač to hoče kdo razlagati _ Sredstva za delo te komisije je nova vlada že tako krepko zmanjšala."
Podobno je svoje stališče obrazložil tudi videmski svetnik Boris Novak, ki je dejal, da v tovrstnem početju ne vidi nobenega smisla, saj so vsi (v vlogi zahtevani) podatki komisiji na voljo tudi brez pošiljanja dokumentov: "S takšnim početjem se korupciji gotovo 'ne stopa na rep', saj ne posega tja, kjer se korupcija dejansko in v velikem obsegu res dogaja!"
Župani ne bodo nikogar razrešili!
Predsednik komisije Drago Kos je skupaj z javno objavo imen hkrati pozval župane občin, v katerih določeni svetniki niso poslali vlog, naj slednje zaradi kršenja zakona razreši s svetniške (ali podžu-
panske) funkcije. Po izjavah sodeč pa je s svojim predlogom ne samo naletel na gluha ušesa, ampak na utemeljeno zavračanje takšne zahteve.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan namreč pravi: "O tem, da bi razrešil svetnika, ki nista poslala vloge, ne razmišljam. Za takšno dejanje sploh ni jasne in enoznačne zakonske osnove. Če bo zakonodaja to jasno opredelila in zahtevala oz. če bo podana ustrezna zakonska osnova za tovrstno razrešitev, potem bi se o tem lahko pogovarjali. Sicer pa je treba vedeti, da noben zakon ne more delovati retrogradno, za nazaj. To je vse, kar se lahko pove o tej zadevi!"
Videmski župan Friderik Bračič prav tako niti približno ne načrtuje kakšne razrešitve: "Ne, nikakor ne bom razrešil občinskega svetnika zaradi tega. Svetnika lahko razrešijo le ljudje, njegovi volivci, sam pa te pristojnosti nimam. Da bodo župani razreševali svetnike, ki si jih je izvolilo ljudstvo - to je res nesmisel. Tega ne morem narediti in se mi razprava o tem zdi tudi popolnoma brezpredmetna!"
Tako odgovarjata oba vprašana župana, prav gotovo pa razrešitev zaradi neposlanih vlog ni pričakovati niti v drugih občinskih svetih. Zakon pa za "grešnike" v tem primeru tudi ne predvideva nobenih sankcij.
SM
Podlehnik • OŠ na Rodnem Vrhu še vedno čaka
Besede in obljube ze, za njimi pa nič!
V podlehniškem občinskem svetu se je na zadnji seji, ta je bila sredi julija, ponovno zaiskrilo okoli vprašanja zapuščene stavbe bivše osnovne šole na Rodnem Vrhu.
Kot smo že poročali, so svetniki na eni od sej stavbo predlagali kot lokacijo, kjer bi lahko uredili družbena stanovanja, ki jih občina nima. Zataknilo pa se je pri vprašanju upravljanja, saj naj bi še vedno veljala pogodba o najemu, ki jo je sicer že z bivšo veliko ptujsko občino podpisala ptujska LDS. Po podpisani delitveni bilanci je lastnica zgradbe občina Podlehnik, ker pa najemna pogodba za stavbo z LDS še ni prekinjena, naj občina ne bi mogla razpolagati z njo oziroma začeti s kakšnim projektom. Takšno je bilo prvo uradno pojasnilo podlehniške občinske uprave z dodatkom, da so se sicer že poskušali pogajati in dogovoriti za prekinitev pogodbe ter da so v zvezi s tem celo naslovili pošto na naslov ptujskega odbora LDS.
Emil Mesarič, sekretar ptuj-
ske LDS, pa o kakšni pošti ali poskusom pogovora s strani podlehniške občine ni imel (in še vedno nima) pojma. Kot je povedal, so se pred nekaj leti resnično pogovarjali o tej zadevi, vendar takrat še ni bila podpisana delitvena bilanca med obema občinama, zato so se dogovorili, da bodo vprašanje rešili po podpisu: »Od takrat pa do danes iz občine Podlehnik, resnično prav od nikogar, ni bilo niti glasu več!«
No, na zadnji julijski seji je svetnike zanimalo, če so zapisane informacije v našem časopisu resnične in če res ni nihče urgiral. Tajnik oz. direktor občinske uprave Miran Krajnc je ponovno zatrdil, da so se nekoč res pogovarjali o tem in da jim je bilo takrat rečeno, da ptujski LDS potrebuje odobritev iz Ljubljane ter da so se tudi pisno obrnili na ptujski odbor, od
koder je prišla povratnica z obvestilom o nesprejeti pošti. Kdaj naj bi to bilo, pa ni vedel povedati.
Na takšen odgovor s strani občinske uprave, ki ga je podprl tudi župan Vekoslav Fric, prisotni na seji niso
imeli konkretnega odgovora, pač pa so se lahko le (molče) vprašali, kdo ima prav in kdo laže oziroma se izmika. Direktor občinske uprave Krajnc je nato zagotovil, da bo še poskušal pisno obvestiti ptujski odbor LDS, da pač

LDS
LIBERALIMA DEMOKRACIJA SLOUEIUIJE
MESTNI ODBOR PTUJ
Cankarjeva 6, 2250 Ptuj www.lds.si
±
Naslov mestnega odbora ptujske LDS, kamor se lahko obrnejo podlehniški politiki, ni neznan ^
želijo zadevo v zvezi z najemno pogodbo razrešiti v prid nadaljnje koristne uporabe stavbe na Rodnem Vrhu, za vsak slučaj pa se je oglasil še svetnik Novak in se zavezal, da bo v kratkem sklical čisto neformalen sestanek z vsemi vpletenimi (svetniki, županom in občinsko upravo ter Emilom Mesaričem). Idejo o čisto prijateljskem srečanju, še najbolje ob kakšnem dobrem haloškem špricarju, je podprl tudi podžupan Žerak, ki je ob tem še dodal, da mu nikakor ni do javnega razčiščevanja situacije, še posebej ne v smislu, kdo ima prav in kdo laže.
A se do konca avgusta ni zgodilo prav nič. »Nihče iz Podlehnika se ni oglasil pri nas, ne preko pošte ali telefona, ne osebno. Kot sem že dejal, pa ni prav nobenega problema, da stavbo vrnemo v upravljanje občini in pre-
kinemo pogodbo. Le oglasiti se morajo,« je povedal Emil Mesarič.
Kaj je svetnike oziroma občino zadržalo, da se še vedno niso obrnili na ptujski odbor LDS, je težko ugibati. Mogoče so bili vzrok poletni dopusti. Čisto možno je tudi, da sploh nimajo kakšnih resnih namenov glede prevzema objekta, saj bi za njegovo ponovno naselitev bilo potrebno vanj vložiti nekaj denarja. Tega pa tako ni. Tretja in edina še logično sprejemljiva možnost pa je, da v občini nimajo točnega naslova, kamor bi lahko poslali pošto. V tem primeru jim ne gre odreči pomoči. Naslov se glasi tako: Mestni odbor LDS Ptuj, Cankarjeva 6, 2250 Ptuj. Emil Mesarič pa jim z veseljem posreduje tudi številko svojega GSM, na katero ga lahko pokličejo: 041 791 005.
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • V podjetju Kruh pecivo odpustili četrtino zaposlenih
Obrat zaenkrat ostaja
V poletnih mesecih je pet od skupno dvajsetih pekov, ki so zaposleni v ormoški pekarni Kruh pecivo, prejelo odpoved. Odpovedni rok teče, odgovorni pa trdijo, da to ni začetek zapiranja pekarne.
Do informacij, kaj se dogaja, je nemogoče priti. Vsi sogovorniki, in ni jih bilo malo, so bili pripravljeni govoriti prvenstveno o Žitovi najnovejši investiciji v Mariboru, kjer bodo septembra poskusno pognali v tek novo visoko produktivno in
visoko profitabilno pekarno, ki se bo lahko kosala z evropskimi. Pri tem bo seveda nastalo precej viškov delovne sile, ob delo bo 30 zaposlenih, ki jim nameravajo dokupiti leta oziroma izplačati odpravnine. Iztok Briclj, predsednik uprave Žita, ki ima v
81,88-odstotni lasti Kruh pecivo iz Maribora, je povedal, da bodo ob tako veliki pekarni pekarne med Mariborom in Lendavo izgubile svoj pomen. Do konca leta bo z elaboratom ocenjeno, ali obstaja potreba po pekarnah v Ormožu, Slovenski Bistrici,
Lendavi in Rušah.
Ob dinamiki zapiranja delovnih mest v Ormožu se ormoški peki, med katerimi je nekaj invalidov, seveda bojijo za svoja delovna mesta, ker imajo nekateri za seboj že bridko izkušnjo zaprtja ljutomerske pekarne.
vki
Perutnina Ptuj • Z novinarske konference
Ob stoletnici z dobičkom
Člani uprave Perutnine Ptuj (predsednik dr. Roman Glaser, Nada Krajnc, Dimče Stojčevski in Tone Čeh) so na minuli priložnostni novinarski konferenci ob visokem jubileju družbe predstavili polletne rezultate poslovanja in smernice nadaljnjega razvoja slovenskega perutninskega giganta.
V prvem polletju letos je tako delniška družba PP kot Skupina PP po besedah Glaserja poslovala odlično, kar dokazujejo številke. Dobiček je nekaj manjši od 800 milijonov tolarjev, prihodki od prodaje pa znašajo 13 milijard tolarjev na ravni družbe in 20 milijard na ravni skupine. Pozitivne rezultate je pričakovati tudi konec leta.
Sicer pa si je vodstvo PP v razvojni strategiji do leta 2010 zadalo doseči dva osnovna cilja; prvi je krepitev položaja in osvajanje novih trgov izven meja Slovenije, saj želijo postati največje podjetje svoje branže v »evropski regiji« od Munchna do Carigrada, drugi pa je povečevanje proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Razmerje med obsegom prodaje na domačem in tujem trgu, ki
je zdaj izenačeno, nameravajo spremeniti v korist slednjega, saj je cilj do leta 2010 doseči 67-odstotno prodajo na tujih
trgih in 33-odstotno na domačem. V naslednjem obdobju bodo za PP tako v smislu širitve obsega skupine kot na ravni
Predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser: »PP kljub širitvi poslovanja ostaja specializirano perutninsko podjetje.«
prodaje, po besedah Glaserja, zanimive zlasti države srednje in vzhodne Evrope, med njimi Bolgarija, Romunija, tudi Grčija in Španija, prisotni pa so že na trgih Švedske, Italije, Avstrije, Nemčije in deloma tudi Velike Britanije.
Prav tako nameravajo krepiti svojo pozicijo na trgih bivše Jugoslavije; tako bodo v Hrvaški in Bosni že naslednje leto začeli z naložbami v izgradnjo novih objektov, tovrstne naložbe pa napovedujejo tudi v zahodni Evropi.
Z doslednim in uspešnim uresničevanjem zastavljene razvojne strategije po prepričanju vodstva PP ni nobenega dvoma, da koncern, sicer gotovo nekoliko modificiran, ne bi praznoval tudi svoje 200-letnice obstoja.
SM
Desternik • Dela so v polnem teku
Cesta poslej bolj varna
Že pred časom napovedana temeljita obnova ceste do centra občine Destrnik se je letos začela. »Gre za državno cesto po zakonu o lokalni samoupravi, po katerem vsaki občini do centra pripada tovrstna kategorizacija ceste. Vsekakor pa si bomo prizadevali, da bi se prekategorizacije te ceste iz regionalne v državno še nadaljevala v drugo smer, do ponovne priključitve na regionalno cesto,« je v zvezi z začeto naložbo povedal destrniški župan Franc Pukšič.
Dela pa ne obsegajo zgolj razširitve in preplastitve sicer doslej precej ozke in za vožnjo slabo primerne ceste: »Projekt res ne zavzema le cestišča, ampak se ureja celotna infrastruktura. Kabelsko in telefonsko omrežje je bilo položeno že prej, zdaj urejamo še energetsko omrežje, javno razsvetljavo, kanalizacijsko omrežje in seveda pločnike. Ko bo investicija zaključena v celoti, mislim, da bo za naslednjih 50 let zadeva rešena.«
Samo cestišče z obema voznima pasovoma bo po obnovi široko pet metrov, ob straneh pa zaključeno s pločniki in javno razsvetljavo: »Seveda bo, zaradi naravnih omejitev, tudi nova, posodobljena cesta še imela nekaj manjših zožitev. Zelo pomembno pa se mi zdi dejstvo, da bomo v okviru na-
ložbe končno enkrat za vselej rešili perečo problematiko plazenja, saj bo cesta opremljena s protiplazovno zaščito. Zato sem
vesel, da nam je uspelo skupaj z državno pomočjo investicijo pripeljati do realizacije, še posebej pa sem vesel sodelovanja
Za celovito obnovo kilometra ceste do občine Destrnik s hkratno položitvijo kanalizacije ter ureditvijo pločnikov in razsvetljave bo potrebnih približno 300 milijonov tolarjev; 80 odstotkov bo prispeval državni proračun ^
NIJE
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni
list RS, št. 7/93) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2006 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 74/05), razpisuje Banka Slovenije
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ
za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev
V letu 2006 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih:
■	250-letnica rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta (dogodek 1)
■	150-letnica rojstva pesnika Antona Aškerca (dogodek 2).
Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za dogodek 1 in dogodek 2 je 23. september 2005. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.
Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana
oziroma informacije na e-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu 01 47 19 139.
Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, ki je označena s šifro avtorja in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 2«.
Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo opravila izbiro najustreznejših osnutkov oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 600.000 tolarjev, 2. odkup -350.000 tolarjev in 3. odkup - 250.000 tolarjev. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
občanov, saj bo marsikdo izgubil kar veliko zemlje zaradi razširitve cestišča in dograditve pločnikov.«
Skupno naj bi se posodobil en kilometer ceste, z vsemi ostalimi omenjenimi hkrati tekočimi deli pa naj bi celotna investicija zahtevala okrog 300 milijonov tolarjev. Delež države znaša 80 odstotkov naložbene vrednosti: »Če ne bi bilo državnih sredstev, v občini ne bi zmogli te investicije. K temu je sicer treba prišteti še sredstva občanov, približno 300.000 tolarjev po gospodinjstvu za priključek na kanalizacijsko omrežje.«
Dela naj bi bila v celoti zaključena naslednje leto, slovesna otvoritev pa se predvideva jeseni, ob praznovanju 500-letnice fare.
SM
PREDNAROČILO
priložnostnih kovancev 2006
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2006 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 74/2005), in sicer ob:
■	250-letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta in
■	150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca.
Ob vsakem dogodku bosta izdana zlatnik s predvideno nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev in srebrnik s predvideno nominalno vrednostjo 5.000 tolarjev. Vsi priložnostni kovanci bodo izdani v prvi polovici leta 2006. Prodajali se bodo po prodajni ceni, ki bo višja od nominalne vrednosti.
Banka Slovenije zbira predhodna naročila za navedene zlatnike in srebrnike. Pisno prednaročilo lahko posredujete do 30. septembra 2005 na naslov:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana
ali na elektronski naslov: prednarocilo-pril.kovanci@bsi.si
Obrazec za prednaročilo je objavljen na spletni strani www.bsi.si.
Po objavi sklepa Banke Slovenije o datumu izročitve priložnostnih kovancev v prodajo in obtok v Uradnem listu RS, bodo prednaročniki o tem posebej obveščeni.
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • Nezadovoljstvo nad projektom kanalizacije
»Začrtana trasa nikakor ne pride v poštev!
«
V Dornavi se te dni že začenjajo prva dela za gradnjo skupnega kanalizacijskega omrežja. Gladko pa, kot vse kaže, ne bo šlo, saj so občani Mezgovcev, predvsem spodnjega dela, hudo nezadovoljni nad potekom oziroma traso glavnega kanalizacijskega voda.
Njihovo nezadovoljstvo, pomešano z jezo in nezaupanjem, je privrelo na plan na sestanku v gasilskem domu v Mezgovcih prejšnji teden. Če je bilo s strani tistih občanov, ki stanujejo v zgornjem delu naselja in kjer se bo kanalizacija začela graditi že v prvi fazi, slišati bolj ali manj znana vprašanja o ceni priključka in kaj s tem pridobijo, so se stanovalci 21 hiš, ki še niso zajete v prvi fazi izgradnje, hudo razjezili nad samim projektom in načinom seznanjanja o izvedbi s strani občinskega vodstva.
Hudournik obtoževanja in kritik, ki so letele tako na župana kot na projektanta, se je v poznih večernih urah razlil v vse smeri. Najprej je bilo čutiti nekaj razočaranja, ker niso vključeni v prvo fazo izgradnje, kar je župan Franc Šegula pojasnil z besedami, da za ta del Mezgovcev niso bile pridobljene oziroma podpisane služnostne pogodbe za zemljišča. Ker je to pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, so naselje Mezgovci »razdelili« v dva dela in si zagotovili gradbeno dovoljenje za začetek del v prvem delu naselja, potem pa naj bi - po pridobitvi potrebnih pogodb o služnosti - dobili še gradbeno dovoljenje za ta del vasi. »Če ne bi postopali tako, bi ogrozili ves projekt, za vso občino,« je najprej pojasnil Šegula.
Brez posvetovanja z lastniki zemljišč
Očitno pa je bil to samo vrh ledene gore. Služnostnih pogodb se namreč po mnenju vseh prisotnih krajanov ne podpisuje kar tako, tja v en
dan, saj se z zahtevano vknjižbo služnostne pravice lastniki zemljišč v določeni meri pravzaprav odpovedujejo temu kosu zemlje. Pravnoformalno sicer ostajajo lastniki, vendar na odmerjenih zemljiščih, kjer poteka kanalizacijski vod, ne morejo več graditi. In prav tu je srž vsega nezadovoljstva in jeze prizadetih krajanov Mez-govcev. Projektant je namreč kanalizacijske vode pač začrtal po principu optimalnosti s stroškovnega vidika; se pravi, da bi bila izvedba kanalizacije čim cenejša, seveda ob predpostavki upoštevanja vseh tistih dejavnikov, ki morajo biti izpolnjeni, da bo kanalizacija tudi dejansko funkcionirala. Tako se je zgodilo, kot so na sestanku krajani dokazali, da glavni vod seka celo gradbene parcele, kar nikakor ne bodo dopustili, v enem primeru pa teče celo pod že stoječim gospodarskim poslopjem. Župan Šegula je bil ob dokazih videti presenečen in kot je zatrdil, o tem ni bil seznanjen, pač pa je dejal, da naj bi si projektant terene ogledal in na osnovi tega pripravil vso dokumentacijo. Kot se je pokazalo, pa čisto tako, vsaj v določenih primerih, ni bilo in da se je, kot je sicer večinska praksa, velik del projekta risal kar »iz pisarne«. »Takšne trase, kot jo je zarisal projektant, nikakor ne sprejemamo,« so bili enoglasni stanovalci iz zgornjega dela Mezgovcev.
»Če je tako, potem se dogovorite, kje bi lahko tekel vod, da bi bilo to najbolje za vas,« je predlagal župan. Po inačici, ki je imela med Mezgovčani največ pristašev, naj bi trasa voda tekla na drugi strani ceste, kjer ni hiš, za vsak priključek pa
naj bi prebili občinsko cesto. Po približnih preračunih, ki so si jih naredili občani sami, naj bi bila to celo cenejša varianta za njih, sicer pa so nekateri tudi predlagali, da raje plačajo nekoliko več, da bo le trasa drugačna. Vprašanje pa je, če bi se s tem strinjali vsi in vsa debata se je spet začela vrteti v jezljivem krogu. Padali so predlogi, da naj teče vod ob cesti na strani, kjer so hiše (čez vrtove), pa spet na drugi strani ceste in tako dalje, popolnega soglasja pa na obzorju ni bilo videti.
Tovrstnih vročih sestankov po prepričanju večine ne bi bilo, če bi vsa stvar tekla obratno; se pravi, da bi pred točnim izrisom projekta stekli pogovori s krajani, se dosegli kompromisi in potem izrisala točna trasa vodov. »Ne pa tako, da so tisti, ki so že dobili služnostne pogodbe, šele takrat iz priloge videli, kje teče vod po njihovi parceli,« je bilo slišati iz vrst prizadetih.
Na »drugi strani tira« so ostali brez
Nezadovoljni, čeprav manj glasni, pa so bili tudi tisti Mezgovčani, ki živijo na drugi strani železniške proge. Kot je tokrat priznal župan, res niso zajeti v zadnjem sprejetem, z vakuumsko tehnologijo posodobljenem projektu. Na kanalizacijo naj bi se po zatrjevanju župana Šegule lahko priključili preko gorišniškega sistema, ko se bo ta pač začel graditi, kar naj bi bilo dogovorjeno z županom Kokotom. Temu vsi niso verjeli; češ, da Kokot s tem dogovorom sploh naj ne bi bil seznanjen, po drugi stra-
ni pa jih je zanimalo, zakaj ne bi preboja pod železnico naredili že zdaj, če ga bodo tako ali tako nekoč morali.
Ugotovitev, da so občani »na drugi strani proge« dokončno izpadli iz projekta, je najbolj ujezila svetnika Černivca, ki je županu očital, da so ta preboj v svoji ponudbi predvideli eni od (zavrnjenih) ponudnikov, podjetje Asfalti, d. o. o., ki naj bi tudi posredovali celovit projekt kanalizacijskega sistema s sodobno tehnologijo vred. To je župan Šegula odločno zanikal in tovrstne izjave, ki naj bi prihajale iz znanega vira, označil za zlonamerna podtikanja.
Kakorkoli že, preden bodo v zgornjem delu Mezgovcev izkopali prve rove za polaganje vodov, bo očitno izkopana še marsikakšna bojna sekira; tudi takšna iz daljne preteklosti. To sicer ni nobena dornav-ska posebnost; da ne bo šlo čisto gladko, so predvidevali že na občinskem svetu in gotovo tudi od tod izvira odločitev župana Franca Šegule, da projekt razdeli v dve časovno zamaknjeni fazi: »Kanalizacijo navsezadnje moramo po zakonu zgraditi do leta 2017. Ko se boste zedinili, kje naj teče vod in podpisali služnostne pogodbe, bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje, pa če bo to čez en teden ali čez deset let. Nikogar v nič ne prisilju-jemo!«
To je res, res pa je tudi, da če bi obstajala prava volja in več angažiranega sodelovanja občinskega vodstva z občani in manj projektiranja iz »pisarniškega fotelja«, do takšnih izbruhov jeze ne bi prihajalo.
SM
Občani spodnjega dela Mezgovcev projektirane trase kanalizacije nikakor ne bodo sprejeli!
Od tod in tam
Ptuj • V. Veličkovič razstavlja pri Lužniku
Foto: M. Ozmec
Gostje in obiskovalci Gostilne Lužnik si lahko te dni na stenah v veliki jedilnici ogledajo razstavo intarzij Ptujčana Voja Veličkoviča, ki jo je avtor naslovil Ptuj, kako rad te imam. Amaterski likovnik Vojo Veličkovič je tokrat razstavil okoli 30 del, intarzij različnih velikosti z motivi Ptuja. Avtor pravi, da je v Ptuj resnično zaljubljen, saj mu s svojo mogočnostjo in slikovitimi zgodovinskimi znamenitostmi ponuja nešteto motivov. Na predstavitvenem panoju ob tokratni razstavi je Ve-ličkovič zapisal: "Ko rečeš Ptuj, misliš na starost, trdnost in obstojnost, na hribček s starodavnim gradom, na Po-etovio, na Mitreje in Orfejev spomenik... Biti Ptujčan je privilegij in tudi obveza. Obveza, da boš za svoje mesto nekaj storil, da mu boš dajal, da se mu boš predajal."
M. Ozmec
Markovci • Nova dvorana že raste
Foto: M. Ozmec
Na prostoru za osnovno šolo v Markovcih so te dni že vidni stebri bodoče nove večnamenske dvorane, ki bo veljala okoli 500 milijonov, končana naj bi bila februarja prihodnje leto, zgrajena pa je že tudi zgradba za novo čistilno napravo. Kot je povedal župan občine Markovci Franc Kekec, so zemeljska dela pričeli že sredi julija, saj so želeli končati še pred pričetkom šolskega leta. Po predračunih v projektni dokumentaciji naj bi gradnja dvorane, velike okoli 1000 kvadratnih metrov, s tribunami, na katerih bo okoli 200 sedežev, veljala okoli 400 milijonov tolarjev. Skupaj z dvorano pa bodo zgradili še 2 učilnici, garderobe in sanitarije, tako da bo nova investicija v celoti zajemala skupaj okoli 1800 kvadratnih metrov površin, veljala pa naj bi okoli 500 milijonov. Na prostoru med šolo in pokopališčem pa so že zgradili poslopje nove čistilne naprave za potrebe šole in vrtca, ki bo veljala okoli 15 milijonov tolarjev. Kot je povedal župan Kekec, gre le za začasno rešitev, saj bodo pozneje, ko bo zgrajen kanalizacijski sistem v občini, odpadne in fekalne vode šole in vrtca preusmerili in priključili na centralno čistilno napravo občine Markovci. Tudi za celotni sistem kanalizacije v občini Markovci, najdražji in najobsežnejši občinski projekt, ki ga bodo izvajali nekaj let, je projektna dokumentacija že izdelana. Pred dnevi so že izbrali izvajalca del.
M. Ozmec
Sv. Jurij • Srečanje lovcev in krajanov
Lovci lovske družine Sv. Jurij so v nedeljo, 21. avgusta, organizirali tradicionalno srečanje s krajani - lastniki zemljišč. Srečanje organizirajo vsako leto kot zahvalo za sodelovanje pri gojitvi divjadi in ohranjanju naravnega bogastva. Srečanja seje udeležilo več kot tristo krajanov, ki so jih lovci pogostili s srnjakovim golažem. Za dobro kapljico so poskrbeli člani vinogradniškega društva Sv. Jurij. Zbranim je spregovoril starešina LD Sv. Jurij Ivan Špindler, ki je med drugim dejal: »Vsi si želimo ohraniti naravo. Na našem področju sta najbolj ogrožena fazan in zajec. Tudi s srnjadjo moramo ravnati previdno. Vsaka narejena napaka se vedno maščuje in je žal velikokrat več ne moremo popraviti. Današnje srečanje z vami je priložnost, da se med seboj pogovorimo o našem nadaljnjem dobrem sodelovanju. Z zanimanjem bomo prisluhnili vašim izkušnjam in nasvetom. Še najprej si želimo tako dobrega sodelovanja z vami.« V nadaljevanju so lovci zbranim krajanom predstavili še novosti na področju lova in gojitve divjadi. Družabno srečanje ob glasbi se je nadaljevalo pozno v noč.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Sv. Avguštin • Romali so tudi politiki
Bo Avguštinov blagoslov pomagal politikom?
Zadnjo avgustovsko nedeljo so se trume ljudi, po že dolgoletni tradiciji, grizle v kolena, da bi prisostvovale maši na haloškem Sv. Avguštinu. Vreme romarski nedelji ni bilo ravno naklonjeno, saj se je takoj po opravljenem obredu v istoimenski cerkvici na vrhu strmega hriba začelo cediti iz nizkih sivih oblakov, potem pa se za povrhu na vse odhajajoče še ulilo.
Toda tokrat Avguštin ni poslušal le stotine različnih želja vernikov, ampak so se pod njegovim okriljem srečali še domači politiki; ne le slovenski, ampak tudi z one strani meje. Če so se mu v svojih pogovorih kaj posebej priporočali, ni znano, toda že dejstvo, da so se našli na romarski točki, lahko govori zase ^
In o čem so tekli pogovori? »S poslanskim kolegom iz hrvaškega sabora ter z županom sosednje hrvaške občine smo se prvenstveno pogovarjali, kako utrditi sodelovanje ljudi ob meji, predvsem na področju turizma, hkrati s tem pa nadaljujemo tudi aktivnosti, povezane s prekategorizacijo mejnega prehoda (MP) Zg. Leskovec-Cvetlin. Prepričan sem, da lahko jasno sliko o bodočem statusu MP pričakujemo do konca meseca septembra. Stališča občin na obeh straneh meje glede kategorizacije so enaka, torej da ta MP dobi status mednarodnega prehoda, zadnjo besedo o tem pa ima vendarle posebna stalna mešana komisija. Osebno sem že naslovil na to komisijo in na pristojno ministrstvo za zunanje zadeve tudi
poslansko vprašanje, v katerem zahtevam konkreten in jasen odgovor do konca meseca septembra,« je rdečo nit pogovora na kratko povzel poslanec Branko Marinič. »S hrvaškim kolegom sva se na prvem srečanju pred dvema tednoma že pogovorila in uskladila stališča in oba sva vse dogovori'eno tudi izvedla; jaz v državnem zboru, on pa v hrvaškem saboru. Vse te aktivnosti so seveda usmerjene v pospešitev pridobitve pojasnila s strani mešane skupine glede statusa našega mejnega prehoda.«
Modernizacija gre-benske ceste z evropskim denarjem?
Sicer pa to ni bila edina tema nedeljskega opoldanskega srečanja politikov. »Korak naprej smo naredili tudi na področju ureditve cestne infrastrukture na meji med Slovenijo in Hrvaško. Gre seveda za vprašanje modernizacije mejne grebenske ceste, ki po slovenski strani teče od Majšperka do Zavrča. Ureditev te ceste je namreč osnova za na-
daljnji razvoj tako na področju kmetijstva kot turizma, zato je toliko bolj nujna in pomembna. Manjši del te ceste je Hrvaška s privolitvijo Slovenije res pred časom že asfaltirala. Zdaj pa iščemo primeren razpis za pridobitev mednarodnih evropskih sredstev, kjer bi obe državi nastopili skupaj. Ti razpisni roki so odprti, zato je zdaj tudi čas, da se dogovorimo o skupnem nastopu. Danes je sicer šlo bolj za začetne, načelne pogovore, podrobnejši načrt skupne kandidature naj bi se izdelal v kratkem, ob srečanju pristojnih ministrstev oz. služb obeh držav, kar naj bi se zgodilo med prvim in petnajstim oktobrom letos, srečanje pa bo verjetno prav tako potekalo na lokaciji v bližini Avguština. Glede na obojestranski interes rešitve te težave sem prepričan, da bomo gotovo našli ustrezen projekt za skupni nastop,« je še povedal Marinič.
Zdaj ne kaže drugega kot držati pesti, da se bodo njegove besede uresničile, morda pa bo kaj pomagal še Avguštinov blagoslov ^
SM
Videm • Ovčji bal na nogometnem igrišču
Pred Avguštinovo cerkvico so se na romanju srečali hrvaški in slovenski (tudi lokalni) politični funkcionarji; njihovi pogovori so tekli okoli čisto posvetnih (in perečih) tem ^
Dornava • 12. lukarski praznik pod streho
O srečnem dobitniku Venec luka za spomin odločajo kakci
Čeprav je še tja do zgodnjih nedeljskih popoldanskih ur iz oblakov bolj ali manj krepko sipal dež, se je vreme, kot da bi vedelo, da je na vrsti 12. dornavski lU-karski praznik, po tretji uri popoldne vendarle osušilo.
Društva se dandanes, zato da pridobijo nujno potrebna sredstva za svoje delovanje, spomnijo najrazličnejših bolj ali manj izvirnih prireditev. Med izvirnejše gotovo velja šteti t. i. Ovčji bal, ki ga je letos že tretjič pripravilo ŠD Videm oziroma nogometni klub.
Čeprav človek pod imenom Ovčji bal pričakuje razstavo ovc z veselico ali vsaj kaj podobnega, so si športniki omislili čisto nekaj drugega. Če verjamete ali ne, vse skupaj temelji na - ovčjem kakcu.
Za uspešen videmski ovčji bal je tako (nujno) potrebna ena sama ovca in sto kupcev kvadratnega metra nogometnega igrišča. Kupec tega metra je sicer zgolj začasen, za odkup kvadratnega metra pa mora plačati tisoč tolarjev, kar dokazuje s karto. Skupna kvadratura se nato ogradi, vanjo pa spusti ena ovca. In ruleta se začne: tisti, ki so kupili karto (pa tudi vsi ostali, ki dogajanje zgolj spremljajo), napeto opazujejo ovco, ki se mirno pase na travi nogometnega igrišča, pri tem pa živčno čakajo, na katerem od označenih kvadratnih metrov bo opravila svojo potrebo; se pravi, kje bo spustila svoje kakce. Lastnik tistega polja, kjer se ovčica odloči za praznjenje črevesja, postane srečni dobitnik živali. Kaj bo nato storil z njo, je povsem njegova odločitev: ali jo bo obdržal ali pa spremenil v okusno pečenko ^
Za društvo pa takšna hudo šaljiva prireditev predstavlja pre-
Pred igro na igrišču si je glavna junakinja ovčjega bala morala teren najprej dobro ogledati; trening pa menda ni bil potreben ^
cej več. Jožef Milošič, predsednik ŠD Videm, namen tovrstnih prireditev pojasnjuje tako: »Namen te prireditve je pravzaprav v pridobitvi dodatnih sredstev, saj tista iz občinskega proračuna ne pokrivajo več kot četrtino stroškov. Denar pa nujno potrebujemo za delovanje kluba. Zato organiziramo tudi druge prireditve, kot je gala nogometni ples, ki bo spet februarja, skupaj z našimi vrhunskimi športniki, kjer licitiramo njihove drese in tako pridobimo nekaj sredstev. Prav tako prirejamo turnirje v malem nogometu. Letos še imamo v planu razsvetljavo na
Obiskovalci, ki se jih je spet nabralo za polno športno ploščad, kjer je potekala osrednja prireditev, so si tako lahko ponovno ogledali, kako so nekoč, pred mnogimi leti, dornavske lukarce in lukarji pripravili znamenito rdečo čebulo (luk) za trženje, pa slišali zgodbe o tem, od kod je sploh prišel luk v deželo dornavsko, zakaj je tako poseben in zakaj je pravih pridelovalcev luka vedno manj. Kot je bilo slišati, menda zato,
ker se z njim ne da obogateti in ker nihče od lukarjev ni postal multimilijarder. To je čisto res, da pa z lukarske dežele ni nobenega milijonarja, ne drži, le da milijonov ni zaslužil z lukom ampak z drugačnimi poljščinami in posli ^
Tako se pač dornavska luka-rija - v svoji prvobitni podobi -ohranja preko tradicionalnega avgustovskega praznika, ki ga vsako leto pripravi TED Luka-ri pod organizacijsko taktirko
predsednice Marije Belšak, obiskovalcem pa je poleg ogleda etnografskega prikaza različnih del, povezanih s pridelavo in trženjem luka, na voljo še obilo zabave v šaljivih tekmovanjih in prav toliko tipičnih, bolj ali manj znanih jedi iz luka.
Tudi letos ni bilo nič drugače, vsi pravi ljubitelji dornavske znamenitosti pa so si vence pekočega rdečega luka lahko tudi kupili na priložnostnih stojnicah.
SM
velikem igrišču, kjer bi radi pripravili nočni turnir v velikem nogometu. Vsako tako prireditev obogatimo še z bogatim sre-čelovom in tudi današnji ovčji bal ni nobena izjema.«
Karte za tretji ovčji bal videm-skega ŠD so bile tudi tokrat v celoti razprodane, kislo vreme pa se je do nedeljskega popoldneva tudi toliko uneslo, da je bila šaljiva prireditev izpeljana brez težav in z lepim številom navijačev, tokrat tistih, ki so bodrili štirinogo kosmato »nogometaši-co«, da »zabije gol« na točno določenem metru ^
SM
Foto: SM
Foto: SM
105 let KZ Ptuj • Direktor Marjan Janžekovič o prihodnosti zadružništva
Brez povezovanja ne bo prihodnosti za zadruge!
Resnično častitljiv jubilej, 105-letnico obstoja, v teh dneh praznuje tudi ptujska Kmetijska zadruga. Od maja letos jo vodi Marjan Janžekovič, ki nikakor ni novinec, saj je pred prevzemom vodstvene funkcije že dalj čas vodil komercialni sektor: »Prehod torej ni bil tako težaven, nič dramatičnega se ni zgodilo, vendar pa je tudi jasno, da je kmetijstvo in s tem zadruge v izjemno težkem obdobju, ki bo zahtevalo od vseh nas veliko več naporov in delovnega angažmaja s ciljem čim uspešnejšega poslovanja.«
Da je novo vodstvo uspešno zakoračilo v letošnje leto, dokazuje nakup Oljarne Fram: »Ta projekt je sicer bil začet že pred časom, dokončno realiziran pa v času mojega direktorovanja. Mislim, da je to v letošnjem letu največja pridobitev naše KZ. Oljarno smo prevzeli v celoti, poravnali smo kupnino, dosegli 86-odstotni lastniški delež, imenovali direktorja in stvari tečejo nemoteno dalje. Nakup oljarne ni bil slučajen; glede na to, da se nad tovarno sladkorja v Ormožu zgrinjajo temni oblaki, pridelava sladkorne pese v Sloveniji je dokaj negotova upoštevajoč sladkorno reformo, ki jo je predstavila evropska skupnost, smo si pač hoteli zagotoviti za naše člane in ostale pogodbene proizvajalce nek artikel, ki ga je možno dobro prodati. V tem primeru je to gotovo pridelava bučnic, s predelavo v bučno olje pa lahko uspešno nastopamo na trgu. Framsko olje je danes cenjeno, na slovenskem trgu ima svoj prostor in velja za eno najbolj kvalitetnih olj. Tako se ni bilo težko odločiti za to potezo.«
Ob letos prevzeti oljarni ima ptujska KZ še eno hčerinsko podjetje: Štajersko sadje in zelenjavo, preko katere na osnovi evropske zakonodaje trži vrtnine in sadje: »Tudi v tej družbi smo bili večinski lastniki s preko 50 odstotki, vendar smo zaradi zahtev zakonodaje morali določen delež odprodati, tako da imamo danes lastništvo v višini 49 odstotkov. Reči moram, da je poslovanje Štajerskega sadja in zelenjave zelo uspešno. To kaže, da okoli KZ kot matičnega podjetja formiramo skupino podjetij, ki opravljajo specifične kmetijske dejavnosti. Tako smo v obstoječi lastniški strukturi tudi največji lastniki tovarne mesnih izdelkov Košaki iz Maribora, s čimer pokrivamo področje živilsko-pre-delovalne industrije. Tudi tu imamo določen vpliv in si s tem zagotavljamo plasma oz. odkup živine v to klavnico. Skratka, glede na razmere, ki vladajo v kmetijstvu in trgu, svojo dejavnost poskušamo maksimalno razširiti, iskati nadaljnje povezave in možnosti pri nakupih, da bi v danih razmerah na slovenskem trgu po vstopu v EU, svojim članom zagotovili čim boljši plasma njihovih pridelkov in jih hkrati oskrbovali po čim ugodnejši ceni s kakovostnim repromaterialom. Manevrskega prostora je zelo malo, na cene pridelkov se bistveno ne da vplivati, na drugi strani pa je možno nekaj prihraniti pri sami proizvodnji in na tak način doseči pozitivne učinke tako na kmetijah kot v zadrugi.«
»Večina zadrug želi biti samostojna, vendar ekonomija dela svoje in bojim se, da jih veliko ne bo obstalo, morale se bodo povezovati. Seveda pa čas ne dela v korist temu omahovanju. Praviloma se lastniki že in se še bodo začeli pogovarjati šele, ko bo za to zelo pozno, ko bo premoženje zadruge skopnelo in ne bodo mogle več z ničemer razpolagati.«
Povezovanje KZ je že nujnost
Ptujska KZ velja za eno največjih ter najbolj prepoznavnih v slovenskem prostoru in vsekakor velja za pomembnega akterja slovenskega zadružništva. »Seveda se zavedamo svoje vloge in pomena za razvoj kmetijske dejavnosti na našem področju in znotraj zadružnega sistema. To pozicijo naše ptujske KZ je potrebno vzdrževati in krepiti, zato pa bo treba storiti več, kot je bilo storjenega doslej. Pogoji so vedno slabši, zato ocenjujemo, da bomo morali širiti sedanje meje KZ in vložiti več napora v nadaljnje integracijske procese, da bi dosegli racionalnejši izkoristek razpoložljivih delovnih sredstev ter vsega ostalega,« ocenjuje trenutni položaj ptujske KZ direktor Janžekovič in nadaljuje: »Zadruga ima drugačen status kot delniške družbe, zato obstajajo določene specifike pri povezovanju. Zadruga se ne more kupiti na borzi ali kako drugače, ker so lastniki po zadružnem zakonu kmetje in promet med zadrugami oz. s pravimi osebami iz zadružnega sektorja ne poteka na tak način. Obvezno mora pri integracijah obstajati soglasje obeh strani. Če tega soglasja ni, do povezav ne pride. Očitno pa v zadružnih voda izraz povezovanje marsikomu ni blizu. Večina zadrug pač želi biti samostojna, saj v tem vidijo določene prednosti. Vendar ekonomija dela svoje in bojim se, da veliko zadrug v takšni obliki ne bo obstalo in se bodo morale povezovati. Seveda pa čas ne dela v korist temu omahovanju, ker se stroški poslovanja
povečujejo in če zadruga nima dovolj velikega obsega pri odmerjenem tržnem deležu, ne bo mogla preživeti. Strah, da bo precej zadrug prišlo v težave, lahko celo v stečaj, je utemeljen. Praviloma se lastniki že in se še bodo začeli pogovarjati šele, ko bo za to zelo pozno, ko bo njihovo premoženje skopne-lo in zadruge ne bodo mogle več z ničemer razpolagati.«
venske proizvodnje in kmetij vemo, da se večina kmetij ukvarja z več dejavnostmi. Zato je večina včlanjenih v splošne zadruge. Problematika je potem res zelo raznolika, zato smo v okviru naše KZ ustanovili več specializiranih strokovnih komisij za različna področja s ciljem čim učinkovitejšega reševanja različnih težav. Člani teh komisij so nosilni proizvajal-
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: »Največja pridobitev naše KZ v letošnjem letu je nakup Oljarne Fram!«
Z vidika Evrope bi bila dovolj ena sama zadruga
V Sloveniji je izjemno veliko zadrug, med njimi so tudi specializirane, zlasti močne so mlekarske. O tem, ali je pravilnejša odločitev za prihodnost ustanovitev specializiranih ali le nekaj splošnih zadrug, so mnenja različna. Marjan Janžekovič zagovarja obstoj manjšega števila splošnih zadrug, saj naj bi te, glede na raznoliko panožno strukturo kmetij, lažje in bolje pokrivale potrebe kmetov: »Glede na razdrobljenost slo-
ci določenih panog, težave, ki jih analizirajo, pa rešujemo skupaj na nivoju uprave v zadovoljstvo najbolj prizadetih. Razmišljanja o eni ali dveh zadrugah v Sloveniji pa se mi v tem trenutku ne zdijo realna. Vendar pa je pričakovati, da bo razvoj dogodkov vsekakor šel v to smer. Včasih se sicer pogovarjamo o štirih ali petih zadrugah. Glede na evropske razmere pa je Slovenija res primerna za eno samo zadrugo in ne bi bilo nič narobe, če bi do tega prišlo. Poznavajoč razmere in voljo zadružnikov pa z gotovostjo lahko rečem, da se to še ne bo hitro zgodilo. Gotovo pa
je, da se bodo zadruge morale koncentrirati in ta trend je že močno prisoten, pa če si kdo to želi ali ne. Če nočemo, da nam zadružni sistem propade, potem se bo treba s tem čimprej sprijazniti.
V	to smer pelje tudi razvojna strategija ptujske KZ v smislu optimalizacije pogojev in rezultatov poslovanja.
»Moram reči, da smo dobro opremljeni za izvrševanje posameznih poslovnih funkcij v okviru firme. Danes naš računovodski sektor opravlja storitve za tri podjetja. Poleg tega bolje izkoriščamo dane kapacitete, čeprav nam veliko centralno skladišče dovoljuje manipulacijo s še večjo količino izdelkov kot sedaj. Iščemo torej sinergijske učinke tako pri reševanju poslovnih funkcij kot na področju obsega poslovanja. Danes je bistven samo obseg posla ter solventnost subjekta in oboje nam zaenkrat dobro uspeva. Prepoznavni smo pri slovenskih proizvajalcih in kupcih in lahko se ponašamo z dobrim imenom. Letos se prvič predstavljamo tudi na radgonskem sejmu s povsem novo celostno podobo z namenom doseganja še večje prepoznavnosti in tudi to je korak k doseganju poslovnih ciljev.«
V	kratkem bodo uredili tudi sejmišče
V ptujski KZ se zavzemajo za nadaljnje povezovanje. Kot je povedal Janžekovič, so prav zdaj v fazi intenzivnih pogovorov in dogovorov, ki sicer, kot pravi, ne bodo povsod uspešni. S kom pa tečejo ti pogovori, zaenkrat še ni želel povedati: »Smo odprti za pogovore, za različne oblike povezovanja, saj brez tega naprej ne bo šlo.«
Poleg širjenja in povezovanja bodo v KZ nadaljevali in nadgrajevali še svojo investicijsko dejavnost: »Že danes imamo v lasti 31 maloprodajnih objektov, ki jih je treba vzdrževati. Letos nameravamo adaptirati dve trgovini na Ptuju in v Pesnici, naslednje leto pa sta v načrtu še dve novogradnji.«
Za KZ pa je zelo zanimiva tudi oživitev izgubljenega sejmišča: »S sejmiščem imamo svoje načrte, ki jih že uresničujemo. Sami smo si morali usposobiti naš odkupni center za živino po evropski zakonodaji in imamo registriran center, na katerem se lahko živina zbira in izvaža.
Zelo malo nam manjka, da prilagodimo taisti prostor ob centralnem skladišču za preureditev v sejmišče. V najkrajšem možnem času bomo ta prostor še toliko dodatno opremili, da se bo lahko vršil tudi sejem živine!« To, kar morajo še urediti, so nadstreški, in to naj bi se zgodilo v kratkem času, omenjeni prostor pa naj bi po mnenju Janžekoviča zadoščal za kapaciteto živinsko-sejemske dejavnosti v našem okolju.
V KZ sicer želijo tudi sodelovati pri nadaljnjih projektih okoli sejmišča, če bo morda potrebno večje, kot so ga zagotovili sami. Ideja o avkcijski hali v taistem območju sicer ni slaba, vendar Janžekovič meni, da gre vseeno za prevelike dimenzije glede na ponudbo živine, druga težava pa je vprašanje glavnega investitorja, ki bi bil finančno sposoben oz. bi hotel kupiti ne ravno poceni zemljišče v industrijski mestni coni.
Zadruga mora biti gospodarsko koristna za vse
»Od trenutka, ko sem prevzel vodstveno funkcijo, mi je najpomembneje, da firma posluje čimbolj uspešno. To pomeni, z ustvarjeno razliko v ceni, ki nam jo trg še dovoljuje, pokrivati stroške poslovanja, ob tem pa ne zanemariti investicijske dejavnosti. Skratka, skrbeti za konstanten razvoj firme. Zaenkrat to teče tako, kot mora,« še pravi direktor Janžekovič in dodaja: »Med poglavitnimi nalogami je gospodarska korist lastnikov - članov, torej či-muspešnejši plasma na trgu, čimboljši poslovni odnosi na področju nabave in prodaje in nenazadnje rentabilno poslovanje z zagotavljanjem minimalnega dobička, tako da bodo zadovoljni vsi: lastniki in zaposleni. Zato pa je danes, ko se razmere v tej dejavnosti nenehno slabšajo in se bodo še slabšale - da bi nam šlo bolje ni pričakovati - potrebno toliko več energije. Moram pa reči, da kolektivu zaupam, saj je delaven in ve, kaj hoče. Tako se ne bojim, da postavljenih ciljev ne bi uresničili. Seveda pa je za posamezne naloge potreben določen čas; čez noč se ne da nič narediti!«
Osrednja proslava ob s105-letnici ptujske KZ, v okviru katere bo potekala tudi okrogla miza o trenutno najbolj perečih težavah v kmetijstvu, bo jutri, v soboto, v zadružnem centru v Hajdošah.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Folklorna skupina Bolnišnica pred jubilejem
Tri desetletja dela
Prihodnje leto se bo izteklo tretje desetletje dela Folklorna skupine Bolnišnica. Za skupino je to gotovo pomemben mejnik, saj je danes ob trdem in vztrajnem delu razpoznavna doma in na tujem. Številna priznanja na medobčinskih, regijskih in državnih srečanjih, prejetje oljenke Mestne občine Ptuj ob kulturnem prazniku 8. februarja 2004 so za člane folklorne skupine moralna vzpodbuda za nadaljnje delo.
CAS JE,
Jj^ I Tednikova knjigarnica
Pred tridesetimi leti je verjetno le malokdo razmišljal, da bo skupina dosegla današnji sloves. Tedaj, leta 1976, se je iz razpredenega kulturnoprosvet-nega dela v ptujski bolnišnici oblikovala in postopoma tudi strokovno krepila folklorna skupina. Zrasla je v humanitarni ustanovi in bila s svojimi nastopi vsekakor v moralno oporo ljudem, ki so tu iskali ozdravitev; v slovenskem prostoru je slednje verjetno kar edinstveni primer.
Danes preko 30 članov poleg slovenskih ljudskih plesov
Štajerske, Prekmurja - Gorič-kega, Porabja, Razkrižja, Koroške in Gorenjske, ohranja in poustvarja slovensko ljudsko pesem in glasbo. Posebno pozornost namenja kostumom, izdelanim po muzejskih originalih in slikah ter raziskavah oblačilne kulture določenega območja na Slovenskem. Že dlje časa skupina nastopa tudi z meščanskimi plesi iz druge polovice 19. stoletja (četvorke, polke, valčki, galop) v bogato krojenih oblačilih. Plesalce spremlja prijetna glasba, v kateri ne manjkata kontrabas in
klarinet. Ob spremstvu glasbenikov in pevcev nastopajoči navdušujejo gledalce.
Dragi bralci!
V maju prihodnje leto bo Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj obeležila svoj 30-letni jubilej tudi z izdajo spominskega zbornika. Z besedo in sliko, v obsegu okoli 120 strani, bomo predstavili razvojno pot folklorne skupine. Celotna predstavitev zbornika bo slonela na metodologiji znanstveno-raz-iskovalnega dela. Po začrtanih smernicah uredniškega odbora, ki ga vodi gospa dr. Ljubica
DA SKLENETE
NEKAJ
POMEMEBNEGA!
Šuligoj, je delo že tudi steklo, le finančnega bremena se bojimo.
V ta namen se obračamo na vse, ki bi nam kakorkoli pomagali; žal na kulturnem področju delimo le skromna sredstva.
Morda bi tudi vi pomagali s svojim osebnim prispevkom, morda bi nam utrli pota do morebitnih sponzorjev? V dobro razvijanja kulturne dediščine ptujskega okolja vas prosimo, da nam prisluhnete.
Če se boste odločili za denarno nakazilo, lahko to storite na naš transakcijski račun 011006030278670, odprt pri UJP Slovenska Bistrica, s pripisom Za zbornik FS Bolnišnica.
Za vaše razumevanje smo vam iskreno hvaležni! Predsednica folklorne skupine Ana Marija Pučko
NEZGODNO ZAVAROVANJE
OTROK IN MLADINE
Foto: arhiv FS Bolnišnica
Nastop Folklorne skupine Bolnišnica pred ptujskim magistratom leta 2004, ob vstopu Slovenije v EU.
Štatenberg • Štirinajsta likovna kolonija
Razstavlja štirinajst slikarjev
Na gradu Štatenberg je od četrtka do nedelje potekala že štirinajsta likovna kolonija, ki je letos gostila štirinajst slikarjev iz vse Slovenije, eden pa je prišel iz Italije.
Za kolonijo že vseh štirinajst let skrbi Branko Gajšt, ki nam je povedal, da kolonijo pomagajo organizirati občine Slovenska Bistrica z območno izpostavo sklada za kulturne dejavnosti, občina Žetale in občina Maj-šperk.
Na koloniji na Štatenbergu sodelujejo slikarji, ki so bili nagrajeni na ex temporu v Že-talah. Za letošnjo kolonijo so slikarji eno delo poslali predhodno, tako je bil pred odprtjem razstave izdelan tudi lep katalog.
Na letošnji koloniji so sodelovali: Vinko Bogataj iz Lesc, Igor
TUDI Jj^ PREK ••
Dolenc iz Ljubljane, Matjaž Duh iz Maribora, Jože Foltin iz Ptuja, Branko Gajšt iz Sestrž, Bogomir Jurtela z Janškega Vrha, Drago Kopše iz Zg. Polskave, Zvonko
Mesarič z Jelovic, Pavla Milošič iz Ptuja, Bojan Oberčkal iz Ob-reža, Zlatko Prah iz Slovenskih Konjic, Božidar Ščurek iz Celja, Marko Vodopivec iz Italije in
Branko Zupanič iz Gorišnice.
V nedeljo je bilo odprtje likovne razstave del, ki so nastala na koloniji.
Fl
SPLETA!
Branko Gajšt, Branko Zupanič, Igor Dolenc, Marko Vodopivec in Pavla Milošič na Štatenbergu
Ob dnevu slovenskega sodstva
Jutri ima svoj dan slovensko sodstvo. Le kaj imata lahko skupnega mladinsko knjižničarstvo in knji-goljubje s to vejo oblasti, pomišljate? Hja, s knjigami je tako kot z boleznimi in rožicami. Saj poznate tisto staro misel, da za vsako bolezen raste rožica. Tudi knjige (in knjižničarji) se najdejo za vsako področje, za vsak čas, za vsake oči in srce, za vsako starost, poklic in področje ^ In med najstarejše poklice sodijo zraven tistih najbolj razvpitih tudi knjižničarji in sodniki, taki in drugačni. In sem se spomnila, ko sem prelistavala koledarček z bolj ali manj prazničnimi zabeležkami, da sem že izbirala primerne knjige za vsemogoče dni, od dneva letalcev, beguncev, Romov, pismenosti, žrtev holokavsta, otroških žrtev vojne, medicinskih sester, krajinske arhitekture, otrok, učiteljev, krvodajalcev, sladkornih bolnikov, tajnic, urbanizma, gasilcev, strpnosti, medijev, novinarjev, pozdrava, televizije Dan slovenskega sodstva pa mi je nekako ubežal in mu posvečam današnji zapis. Tudi zato, ker verjetno sodi sodniški poklic med tiste, kjer je bralna sposobnost in kondicija bistvenega pomena.
Pa zaradi Butalcev, imenitne brezčasne slovenske knjige Frana Milčinskega - prvega slovenskega »mladinskega sodnika«, ki je med drugim zapisal v davnem letu 1910 v knjigi Iz delovanja mladinskega sodnika (v Ljubljani, Društvo Pravnik, 26str.):
"Nič učene razprave, le pregledno sliko o delovanju mladinskega sodnika nameravam podati.
Mladinsko sodstvo se je pričelo v naši državi z lanskim letom, in sicer brez sleherne izpremembe kazenskega zakona ali postopanja zgolj s preprosto odredbo, da se kazensko postopanje zoper mladostne osebe po 18. leti izloči iz dosedanje razdelitve opravil in da je odslej prestopke mladostnikov soditi varstvenemu sodniku, pregreške in hudodelstva pa posebnemu stalnemu mladinskemu senatu. Vsa novotarija tiči torej le v izpremembi osebe sodnika: to je videti malo! Toda z osebo naj se je izpremenil duh postopanja zoper mladino, to pa je veliko .
V obče je razširjeno mnenje, da tiči posebnost mladinskega sodnika v tem, da ves pod 18 let stari drobiž, ki mu prihaja v roke, kar od kraja oprošča ali ga vsaj, če ga že obsodi, obsodi z rokavicami. To bi bilo sicer zelo komodno stališče, - stvarno in pravilno pa ne bi bilo.
Razloček med rednim kazenskim in med mladinskim sodnikom je bolj bistven, sega dalj in sega globlje .
Ni vseeno, kako razpravljam z mladostnikom. Ali sedim na podiju, odet v bajno čudni talar, pred menoj se sveti krucifiks in se blesketata dva svečnika, in od zgoraj doli sprašujem globoko pod menoj stoječega, od novih vtiskovpove raztresenega 14 let starega frko-lina,- ali pa se menim brez podija in brez talarja lepo po domače s fantičem, prijemši ga za roko in tolažeč ga, naj se me nikar ne boji!...
Mnogo je bilo ovadenih zaradi sadja, da so ga rabu-tali. Bili so sicer oproščeni, toda da jim oprostitev ne bo v potuho, so morali iti odpuščanja prosit in škodo poravnat in lepo točno so mi prinesli o tem potrdila
Drobna knjižnica priča o časih, ko je morala mladež odgovarjati za vandalizem, najdrobnejše kraje, nespodobno vedenje, pomanjkljive delovne navade, postopanje . In o odnosu poklicanih odraslih, ki so želeli mlade prestopnike vrniti na prava pota ter so čutili veliko odgovornost za bodoče rodove.
Fran Milčinski, kije med slovenskim bralstvom priljubljen zaradi Butalcev in predvsem osnovnošolci ga poznajo po knjigah: Ptički brez gnezda (1917), Drobiž (1921), Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (1923), Muhobrci (1912) in pravljicah Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice (1917), Pravljice (1911) .
Fran Milčinski se je rodil v Ložu na Notranjskem leta 1967, življenjsko pot je sklenil leta1932 v Ljubljani. V slovenski literarni zgodovini je zapisan kot humoristični avtor, pisatelj mladinskih del, dramatik. Pravo je študiral na Dunaju in služboval po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Po upokojitvi je bil odvetnik ter nekaj časa tudi upravnik in dramaturg Deželnega gledališča v Ljubljani. Veliko je objavljal v časopisju, bil radijski humorist, po ljudskih motivih je ustvarjal pravljice. Večino njegovega literarnega ustvarjanja je izšlo postumno.
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Mina Markovič
»V plezanju neizmerno uživam«
Stran 12
Tenis
Toni Hazdovac in Blaž Rola še naprej uspešna Stran 12
Rokomet
Domagoj Rajić - novi mož v Ormožu
Stran 13
Strelstvo
Strelski kamp Ptuj 2005
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR in ČRNOBELO KOPIRANJE DO A2
Stran 14 seminarskih, diplomskih nuog in ostalih tiskovin
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL in 2. SNL
Konkurenca v ekipi se povečuje
Ker se slovenska nogometna reprezentanca pripravlja za izredno pomembno kvalifikacijsko srečanje za uvrstitev na SP v Nemčiji leta 2006 z Norveško, imajo nogometaši v 1. SNL dva tedna odmora. Prvenstvo se bo nadaljevalo 10. in 11. septembra s tekmami 7. kroga.
Po odigranih 6 krogih sta na vrhu pričakovano ekipi iz Domžal in Gorice, sledi pa jim presenetljivo lendavska Nafta. Za ekipo Domžal že lahko rečemo, da je naredila zelo dobro potezo z angažiranjem Ermina Rakoviča, ki je v petih tekmah (v 1. krogu še ni igral) dosegel 7 zadetkov, celotno moštvo pa kar 21 ali v povprečju več kot 3 na tekmo. Ponuja se primerjava z lanskoletnim startom Hita Gorice, ki so uspešno nastopali v evropskih pokalih (izločili so celo danskega prvaka) in istočasno uspešno igrali v prvenstvu. Od štirih slovenskih predstavnikov, ki so letos nastopali v evropskih pokalih (Gorica, Domžale, Publikum in Drava) je v igri le še ekipa Domžal, ki jo sredi septembra čaka prestižni
NK Drava Ptuj obvešča in vabi
Ne zamudite nogometnega spektakla 17. 9. 2005, ob 17. uri, ko bo NK Drava Ptuj igrala z NK Mariborom, zato si že danes kupite vstopnico na naslednjih prodajnih mestih: Bahamas, Pomaranča bar, Krona, Kavarna Evropa, prostori kluba in Saš bar. Na razpolago je občutno manj kart, kot je pričakovan obisk.
NK Drava Ptuj razpisuje avdicijo za animatorke in animatorje NK Drava Ptuj. Več info na www.nkptuj-klub.si
Člani NK Drava Ptuj se iskreno zahvaljujejo za dosedanjo zvesto navijanje in vas pričakujejo 17. 9. 2005 na modro-beli tribuni stadiona na Ptuju.
NK Drava Ptuj
.i_r ■	■ ■■■1
Foto: Črtomir Goznik
Prizor s prijateljske tekme med Dravo in Zavrčem v sredo na Mestnem stadionu na Ptuju. Z zadetki Gabrovca in Poštraka so zmagali gostje z rezultatom 2:1 (1:0) (za Dravo je zadel Miljatovič z 11-m). Ptujski strateg je dal priložnost mlajšim igralcem, nekateri izkušeni pa so počivali. Za Dravo so prvič zaigrali trije novinci: Ian Emeršič, Doris Kelenc in Rok Kronaveter. Gostje iz Zavrča so se dobro držali, tudi prvi povedli, na koncu pa prav v zadnji minuti z zadetkom Poštraka tudi dosegli zmago, kar jim bo vsekakor dalo dodatne motivacije za sobotno prvenstveno srečanje z mariborskim Železničarjem. To bo tudi derbi četrtega kroga v 3. SNL - vzhod. (dk)
dvoboj z nemškim Stuttgar-tom. Takšna tekma se slovenskim ekipam ne ponudi pogosto, zato je motivacija
Domžalčanov razumljivo na izredno visokem nivoju, saj se vsi igralci želijo dokazati in si izboriti mesto v začetni
enajsterici.
Potrpežljivost se je izplačala tudi ekipi Maribora, ki je dosegla dve izredno po-
membni zmagi pred premorom. Sedaj se lahko v miru pripravijo na naslednji obračun z Gorico, ki bo na tribune Ljudskega vrta zagotovo privabil rekordno število gledalcev letos. Rekord stadiona pa bo zagotovo porušen tudi na naslednji tekmi Mariborčanov, in sicer na gostovanju na Ptuju v 8. krogu.
Pred Ptujčani je pred to prestižno tekmo še gostovanje v Ajdovščini pri Primorju. Reprezentančni premor je kot naročen tudi za Ptujčane, saj je njihov seznam poškodovanih igralcev še vedno izredno dolg. Po povratku Zajca, Težačkega in N'Diwe se bosta ekipi pridružila Aliba-bič in Berko, medtem ko bo potrebno na povratek Čeha, Tisnikarja in Štromajerja še počakati. Z ekipo že trenirajo tudi novinci Kelenc, Emeršič in Kronaveter.
Ptujčani so lahko z dosedanjim izkupičkom zadovoljni,
saj so uspeli premagati na papirju slabše ekipe, medtem ko so izgubili v gosteh z Goričani in Celjani. Izstopajoči posameznik ekipe je vratar Mladen Dabanovič, za katerega trener Lušič trdi, da je v reprezentančni formi. Če bi selektor Oblak gledal sobotno tekmo med Dravo in Koprom, bi morda tudi razmišljal tako ^
V drugoligaški konkurenci je pogled na tabelo zelo razveseljiv za privržence Aluminija, saj jim v hrbet gleda celotna drugoligaška druščina. Kidričani igrajo hitro in všečno za gledalce, ki se že v večjem številu vračajo na stadion. V nedeljo jim prihaja v goste ekipa Dravograda. Le-ta ni več na nekdanji prvoligaški ravni, ampak se zanaša na doma vzgojene igralce, tako da se obeta zanimiv obračun nogometnih šol Aluminija in Dravograda. Vredno ogleda!
Jože Mohorič
liga Ji	j
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 6. KROGA: Domžale - CMC Publikum 5:0 (1:0).
Nogomet • Prestopni rok
Vzpostavljena zveza med Ptujem in Kidričevim
1. DOMŽALE	6	4	2	0	21:2	14
2. HIT GORICA	6	4	1	1	11:4	13
3. NAFTA	6	4	0	2	9:5	12
4. DRAVA	6	3	1	2	6:5	10
5. MARIBOR PIVO. LAŠKO	6	2	2	2	6:6	8
6. PRIMORJE	6	2	1	3	9:7	7
7. ANET KOPER	6	2	1	3	6:7	7
8. CMC PUBLIKUM	6	2	1	4	6:10	7
9. BELA KRAJINA	6	1	1	3	4:17	4
10. RUDAR	6	1	0	5	4:19	3
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV - 1. SNL: 7 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 5 zadetkov: Dalibor Steva-novič (Domžale); 4 zadetki: Dražen Žeželj (Primorje), Miran Burgič (Gorica). STRELCI ZA DRAVO: 2 zadetka: Viktor Trenevski (Drava); 1 zadetek: Gennaro Chietti, Matej Miljato-vič, Vladimir Sladojevič, Robert Težački (vsi Drava).
2. SNL: 3 zadetki: Marko Lukačič (Krško), Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja). STRELCI ZA ALUMINIJ: 2 zadetka: Uroš Veselič (Aluminij); 1 zadetek: Jan Ši-menko, Denis Topolovec, Matej Ozim (vsi Aluminij).
Med ljubitelji nogometa so že dolgo časa krožile govorice o morebitnem prestopu treh nogometašev Aluminija v Dravo. Šlo je za Iana Emeršiča, Dorisa Kelenca in Jana Ši-menka. Slednji se je v nedeljo spet pojavil v ekipi iz Kidričevega in je celo dosegel odločilni zadetek v Ljubljani proti Svobodi, tako da tudi naprej ostaja član Aluminija. Doris Kelenc in lan Emeršič pa sta ubrala drugo pot - k Dravi.
Tako se je tik pred zdajci (prestopni rok za nogometaše se je namreč končal v sredo, 31. avgusta) na veselje vseh vpletenih končala zgodba, ki bi lahko bila tudi podlaga za nadaljnje sodelovanje med dvema najuspešnejšima kluboma iz našega področja. Vodilni možje Drave in Aluminija so na koncu za skupno mizo dosegli dogovor, s katerim so lahko zadovoljni vsi.
Zvonko Jevšovar, pred-
sednik NK Aluminij: »Lahko potrdim, da sta Kelenc in Emeršič po plačilu odškodnine res dobila izpisnici našega kluba in da sta prestopila v Dravo. Vsi trije nogometaši so imeli veljavne pogodbe z našim klubom, kar sta potrdili tudi dve arbitraži na NZS.
Na koncu so tudi pri NK Dravi spoznali, da lahko samo z dogovorom dosežejo prestop in tako se je tudi zgodilo. Ši-menko še naprej ostaja član našega kluba.«
Robert Furjan, predsednik NK Drave: »Danes (v sredo, 31. avgusta, op. p.) iz
Doris Kelenc in Ian Emeršič, novi okrepitvi Drave
Foto: Črtomir Goznik
NZS pričakujemo uradno registracijo Kelenca in Emerši-ča za Dravo. Poleg omenjenih nogometašev urejamo tudi prestop Roka Kronavetra iz mariborskega Železničarja. Ti trije fantje so poleg sedanje ekipe in mladih domačih nogometašev temelj ekipe, ki bo čez dve leti naskakovala naslov državnega prvaka!«
Predsednika Aluminija Zvonka Jevšovarja smo ob tej priložnosti zaprosili še za njegovo videnje »primera Strelec«. Naj ponovimo, da so vratarja Francija Strelca v klubu suspendirali. »Z naše strani to sploh ni bil noben primer, saj smo samo ščitili interese kluba, ki so na prvem mestu. Lahko povem, da Strelec še naprej ostaja član našega kluba, smo pa ga za eno leto posodili v tretjeligaša Malečnik. Mislimo, da je to najboljša rešitev za obe strani.«
Jože Mohorič
Mina Markovič, mladinska svetovna prvakinja
V plezanju zelo uživam
»
Kot smo že poročali, je od 25. do 28. avgusta v Pekingu potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Ptujčanka Mina Markovič je na tem tekmovanju osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju. Po tem velikem uspehu smo jo povabili na pogovor.
Kaj vas je navdušilo za športno plezanje in kdaj ste se začeli resneje ukvarjati z njim?
Mina Markovič: »Za ta šport me je navdušila promocijska stena, postavljena pri OŠ Mladika. Slučajno sem šla mimo, opazila steno in sem poizkusila. Bilo mi je zelo všeč in nato sem začela resneje plezati na steni v OŠ na Bregu. Resneje sem se začela s športnim plezanjem ukvarjati pred približno petimi leti. Sedaj treniram štiri- do petkrat na teden po tri ure. Plezam pa na majhni plezalni steni na Grajeni in na eni privatni steni. Pri plezanju me najbolj navdušuje uspešno premagovanje smeri in s tem samega sebe.«
Kdo je vaš trener?
Mina Markovič: »V bistvu ga nimam. Plane si sestavljam v glavnem sama, ko pa sem v zadregi, pokličem za pomoč Toma Česna, ki je velik strokovnjak in mu popolnoma zaupam.«
Športno plezanje je zelo težek šport. Kako bi ga opisali vi?
Mina Markovič: »Pomembna je tako fizična kot tudi psihična pripravljenost. Ni pomembna samo moč rok, ampak tudi razmišljanje v steni, postavljanje in poslušanje svojega telesa.«
Ste vrhunska športna plezalka. Ali imate kakšen poseben športni status?
Mina Markovič: »Imam status mednarodne športnice pri Olimpijskem komiteju.«
Kakšni so bili vaši največji uspehi doslej?
Mina Markovič: »Bila sem
«
Mina Markovič, svetovna mladinska prvakinja
že peta na mladinskem svetovnem prvenstvu. Prav tako pa imam tudi nekaj naslovov mladinske državne prvakinje. Trenutno sem vodilna v evropskem mladinskem pokalu in z lepimi možnostmi za ohranitev 1. mesta.«
Kako je potekalo tekmovanje na samem mladinskem SP v Pekingu?
Mina Markovič: »Najprej smo imeli dve kvalifikacijski smeri. Vsak dan smo plezali po eno smer. Najboljših 26 se nas je uvrstilo v polfinale. Zadnji dan je bil na vrsti finale, v katerega se je uvrstilo 8 tekmovalk. Tekmovala sem v najstarejši - mladinski kategoriji, sicer pa je tekmovanje potekalo v treh starostnih kategorijah. Sama sem tekmovala v težavnostnem plezanju, kar pomeni, da zmaga tisti, ki v postavljeni smeri prepleza najvišje, druga panoga pa je še hitrostno plezanje, kjer zmaga tisti, ki najhitreje premaga smer. Smeri pri hitrostnem plezanju pa so bistveno
lažje za premagovanje.«
Kako zahtevne so bile postavljene smeri na svetovnem prvenstvu in kaj je bilo odločilno za osvojitev naslova prvakinje?
Mina Markovič: »Mislim, da so bile smeri v kvalifikacijah postavljene malo pretežko. Polfinalna in finalna smer pa je bila postavljena primerno težko glede na raven tekmovanja. Po mojem mnenju je bila za osvojitev naslova svetovne prvakinje odločilna moja sproščenost, iz tega je izhajalo dobro plezanje. Ze pred tekmovanjem sem vedela, da sem dobro pripravljena, zato sem sama pričakovala finale. Po tihem pa sem upala tudi na kolajno. Izteklo se je najboljše.«
Kakšni so vaši načrti in želje v športnem plezanju?
Mina Markovič: »Zelim še naprej uživat v plezanju, s tem pa bodo prišli tudi vrhunski rezultati.«
David Breznik
Teniške novičke
Hazdovac in Rola še naprej uspešna
Igralci Teniškega kluba Ptuj so tudi v avgustu nadaljevali z dobrimi igrami na turnirjih po Sloveniji in tudi v tujini. V sredini meseca so na ITF turnirju Radenska open v Mariboru nastopili Luka Haz-dovac, Blaž Rola in Karlo Pintarič. Vsi trije so morali v kvalifikacije, po treh zmagah pa se je na glavni turnir uvrstil le Toni, ki je v zadnjem krogu premagal prav Blaža. Toni je dobro igro prikazal tudi v prvih dveh kolih glavnega turnirja in pripravil eno najprijetnejših presenečenj turnirja. Najprej je premagal Hrvata Anteja Paviča, nato pa še 14. nosilca Štefana Nikoli-ča iz Srbije in Črne gore. V 3. krogu je naletel na 2. nosilca Borana Poljančiča iz Hrvaške in izgubil z rezultatom 3:6, 3:6; Poljančič je na koncu po-
Blaž Rola z osvojenimi pokali
stal zmagovalec turnirja. Toni Hazdovac je z dvema zmagama v glavnem turnirju osvojil prvih 10 točk za svetovno mladinsko lestvico. Na turnirju TE do 16 let v
Salzburgu v Avstriji je nastopil Blaž Rola. V posamični konkurenci se je po štirih zmagah prebil do polfinala, kjer ga je s 7:6, 6:2 premagal Nemec Tim Jaeger. Blaž je bil še uspešnejši v igri dvojic, kjer je v paru s Tomom Koče-varjem zaigral celo v finalu, kjer sta Slovenca izgubila z nemško dvojico. S tem rezultatom se je Blaž zavihtel na 65. mesto lestvice evropske teniške zveze za igralce do 16 let.
V Ljubljani je od 22. do 24. avgusta potekalo odprto prvenstvo TK Jaki sport za igralce do 16 let. Prvi nosilec je bil Blaž Rola, ki je vlogo favorita tudi upravičil in zmagal na turnirju. V finalu je premagal 2. nosilca Eneja Bonina iz Kopra z rezultatom 6:4, 6:1.
Jože Mohorič
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji pred pomembno preizkušnjo v Franciji
Tour de l' Avenir
Kolesarji Perutnine Ptuj so se v torek odpravili v Fra-nicjo, kjer jih od 1. do 10. septembra čaka nastop na eni najprestižnejših dirk za kolesarje do 25 let - Tour de l' Avenir kategorije 2.1 UCI. Na dirki, ki velja kot 'kovnica mladih talentov', so zmagovali kasneje že največji asi svetovnega kolesarstva, tudi Ptujčani pa so že zasedali mesta tik pod vrhom.
Na lanski dirki je Matija Kvasina osvojil sedmo mesto v skupnem seštevku, leto prej je Rado Rogina zaostal le za Špancem Martinezom, osvojil drugo mesto, kar mu je tudi omogočilo odhod v tujino. Dirka zraven svetovnega prvenstva konec septembra v Španiji predstavlja višek sezone za ptujsko ekipo, Srečko Glivar pa je zaradi starostne omejitve imel zvezane roke pri sestavi le-te. Nastopilo bo šest kolesarjev: Tomislav Dan-čulović, Matej Marin, Gregor Gazvoda, Aldo Ino Ilešič, Borut Božič in Matija Kvasina, ob Glivarju, ki je vodja ekipe, sta prisotna tudi dva maserja in mehanik.
»Zadnji dve leti smo krojili rezultat pri vrhu in upam, da bo tudi letos tako. O rezul-
Foto: UG
Matija Kvasina, lani na visokem sedmem mestu na dirki Tour de l' Avenir
tatih trenutno ni smiselno govoriti oziroma jih je nehvaležno napovedovati v naprej, lahko pa zagotovim, da imamo zelo dobro ekipo, ki je uspehe prejšnjih let sposobna ponoviti,« je v uvodu povedal ptujski dirigent. Kolesarji bodo morali prevoziti 10 etap, od tega štiri gorske proti koncu dirke, še pred tem jih čaka posamični kro-nometer. »Naša ekipa je zelo pestra in hkrati homogena. Na ravninskih etapah največ pričakujemo od Božiča in Ile-šiča, ki sta sprinterja, za viso-
ka mesta v skupnem seštevku se bosta potegovala Dančulo-vić in Kvasina. Gazvoda, ki je državni prvak v kronometru, je naš favorit v tej disciplini, to bo zanj tudi generalka za svetovno prvenstvo.« Zraven težke proge, ki delno poteka po trasi bolj znane dirke Tour de France, so v preteklosti kolesarjem veliko preglavic povzročali dež, veter in nizke temperature, ob 30 stopinjah nad ničlo dan pred startom pa kažejo razmere letos drugačno sliko. Upajmo tudi, da se je smola Ptujčanov s pokvarjenim spremljevalnim avtomobilom končala že pred uvodno etapo.
34th GP Industria & Artigianato - Car-naghese - 1.1 UCI
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so se prejšnji četrtek udeležili druge enodnevne dirke 1. kategorije v severni Italiji. Na težki dirki je v cilj uspelo prikolesariti le 40 kolesarjem, kar je le četrtina sodelujočih, od Ptujčanov pa sta bila najboljša hrvaška kolesarja Hrvoje Miholjević in Tomislav Dančulović, ki sta osvojila 21. in 38. mesto.
UG
Pričetek šole golfa v soboto, 10.9.2005.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
y[[ p uu
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2|788 91 10, fax; +380(2)788 91 11, E-mall: golf@golflnvest-ptuj.sl
Foto: JM
Športne novice
Rokomet / Prijateljske tekme
Koka - Mercator Tenzor Ptuj 30:27 (15:14)
Ptujske rokometašice so v Varaždinu odigrale prijateljsko rokometno srečanje z domačo Koko, sicer ekipo, ki nastopa v 1. ženski hrvaški rokometni ligi. Nastopile so brez rahlo poškodovane reprezentantke Ciore, zelo malo pa je igrala tudi kadetska reprezentantka Sanja Potočnjak, ki se je vrnila z EP v Avstriji. Sicer pa je bilo srečanje ves čas izenačeno. Trener ptujskih trgovk je poskušal razne variante obrambe in sam rezultat ni bil toliko v ospredju. Mojca Derčar je na tekmi dosegla 12 zadetkov.
Mercator Tenzor Ptuj - Branik 44:23 (23:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Kelenc, Potočnjak 8, Prapotnik 2, Šijanec, Hameršak 5, Majcen 3, Strmšek 6, Ramšak 1, Lazarev 5, Brumen 3, Murko 6, Savič 5, Muršec, Derčar 1.
Domače rokometašice so v soboto dopoldne odigrale še srečanje proti ekipi mariborskega Branika, ki nastopa v 1. B SRL, in jih brez večjih težav premagale. To je bilo srečanje, kjer je dal domači strateg Neno Potočnjak ponovno priložnost mlajšim igralkam in tistim, ki ponavadi igrajo nekoliko manj. Zmaga z 21 zadetki prednosti pove vse o razmerju moči na tej tekmi.
Polje - Mercator Tenzor Ptuj 27:51 (19:28)
Rokometašice ekipe Mercator Tenzor Ptuj so gostovale v Ljubljani, kjer so se pomerile z ekipo Polja, čeprav so bile dogovorjene z ljubljansko Olimpijo. Sicer pa je to bil dober trening, še posebej za igro v napadu, saj so Ptujčanke dodobra napolnile mrežo domačih. Danes bodo v Zagrebu odigrale še prijateljsko tekmo z zagrebško Lokomotivo.
Sanja Potočnjak četrta na EP za kadetinje
Na Dunaju seje pred kratkim končalo evropsko kadetsko rokometno prvenstva za dekleta. Med izbrankami je bila tudi Sanja Potočnjak, sicer članica ŽRK Mercator Tenzor iz Ptuja, ki pa žal ni končala prvenstva zaradi poškodbe. Na koncu so dekleta osvojila četrto mesto, kar pa je manj, kot so same mlade slovenske rokometašice pričakovale. »Res je, da smo imele višje cilje, in sicer osvojiti eno od medalj. Bile smo oslabljene zaradi poškodb dveh rokometašic, ki naj bi bili nosilke naše igre. Sicer sem s svojimi nastopi zadovoljna, odigrala pa sem samo tri tekme v predtekmovalni skupini, kjer smo zmagale proti Nemčiji in Češki, proti Turčiji pa doživele poraz. Na tem srečanju, in to v zadnji minuti, sem dobila udarec z laktom v glavo in nadaljnji nastopi tako niso bili
Sanja Potočnjak
več mogoči,« je dejala Sanja.
Rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so v zaključnih pripravah za pričetek prvenstva v 1. slovenski ženski rokometni ligi. O tem pa je Sanja dejala: »Posledice poškodbe so že mimo in sedaj sem se priključila vadbi naše ekipe.«
Gorišnica - Klima Petek Maribor 40:39 (22:18)
GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, Kelenc 2, Golob 1, Kotar 3, N. Sok, Mijatovič, I. Ivančič 8, Vogrinec, Zorli, Buzeti 7, T. Sok 4, Vincek 2, Halilovič 4, Bratuša, M. Valenko, Majcenovič, Pisar 6. Trener: Marjan Valenko.
V prijateljskem srečanju so rokometaši Gorišnice gostili ekipo iz Maribora. Po pričakovanjih je zmaga pripadla domačim, vendar igra ni navdušila, saj so rokometaši obeh ekip skorajda pozabili na obrambo. Začetek drugega polčasa je pripadel Gorišničanom, saj so si v 49. minuti priigrali vodstvo z devetimi zadetki prednosti (30:21), nato pa je domači trener dal priložnost mlajšim. Gostje so to izkoristili in zmanjšali visoko vodstvo Gorišnice.
Gorišnica - Arcont Radgona 36:22 (21:8)
GORIŠNICA: T. Valenko, Fistravec 1, Kelenc 5, Golob 1, Kotar, Petek, Horvat 1, Majcenovič, Ivančič 3, Zorli, Lozinšek 3, Buzeti 3, Sok 2, Vincek 7, Halilovič 4, Pisar 7, Šterbal, M. Valenko, Bratuša. Trener: Marjan Valenko.
Gorišniški rokometaši pospešeno igrajo pripravljalna srečanja. Tokrat so gostili ekipo iz Gornje Radgone in slavili visoko zmago. Srečanje, ki je potekalo 3 x 20 minut, je postreglo s solidno domačo predstavo. V 50. minuti je domači trener dal priložnost še nekaterim kadetom, ki pa so svojo priložnost izkoristili in zaigrali dobro ter uspeli ohraniti visoko vodstvo.
Danilo Klajnšek
Rajić - novi obraz v Ormožu
Pri rokometnem klubu Jeruzalem Ormož so dolgo časa iskali rešitev za odhod levoro-kega Aljoše Štefaniča. Slednjega bo v novi, »evropski«, sezoni nadomestil 27-letni Domagoj Rajić. 196 cm visok in 95 kg težak levičar je svojo športno pot pričel v znanem rokometnem mestu Metkovič, kjer sta svojo veliko kariero gradila med drugimi tudi rokometna umetnika Petar Metličič in Ivano Balič.
Rajić je igral še v Labinu in nazadnje v bivšem nemškem drugoligašu HSG Romerwallu. »Zaenkrat se v Ormožu zelo dobro počutim. Upam, da bom upravičil pričakovanja ormoške stroke in publike. Z ekipo si želim doseči čim boljši rezultat v ligi in v Evropi,« je bil kratek novinec v dresu Jeruzalema Domagoj Rajić.
Jeruzalem Ormož - PIPO Čakovec 36:35 (17:18)
Jeruzalem: Cvetko, Dogša; Belšak 5, Mesarec 1, Koražija 11 (4), Rajić 7, Iva-nuša 5, B. Čudič 5 (1), Klemenčič, D. Horvat 1, Grizolt 1, Hrnjadovič, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Jeruzalem Ormož - EKOL Ivanec 41:25 (20:12)
Jeruzalem: Cvetko, Dogša; Belšak 3, Mesarec 6, Koražija 8 (1), Rajić 8, Iva-nuša 2, B. Čudič 6, Klemenčič 1, D. Horvat 4, Grizolt 2, Hrnjadovič 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik
Ormožani so v tem tednu odigrali že dve pripravljalni srečanji in obe tudi dobili. Proti Čakovcu so zmago dosegli šele v zadnjih trenutkih srečanja po zadetku Dejana Horvata.
V drugi tekmi so »bronasti« brez težav visoko odpravili rokometaše iz Ivanca, ki bodo letos nastopali v 1. B hrvaški ligi. Na obeh srečanjih sta v vrstah Ormo-žanov manjkala vratar Gregor Čudič (poškodba komolca) in mladinski reprezentant Marko Bezjak, ki je dobil premor po mladinskem SP. Po poškodbi gležnja se bo ekipi počasi priključil tudi Klemen Kosaber. Ormoški publiki se je predstavil tudi novinec Domagoj Rajić.
Uroš Krstič
Kasaške dirke • Nov uspeh Sare MS
Ljutomerski kasaški klub vsako leto v sklopu 43. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pripravi kasaško prireditev. Zaradi neurejenih razmer na stezi v Gornji Radgoni so tudi tokrat morali dirke izpeljati na ljutomerskem hipodromu. V šestih preizkušnjah dneva je nastopilo 37 kasačev, prireditev pa je pritegnila nekaj manj kot 500 gledalcev, med njimi tudi kmetijsko ministrico Marijo Lukačič.
Dveletni kasači so nastopili na 1600 metrov, ostali pa na 2100 metrov dolgi progi, največ zanimanja pa je bilo za veliko nagrado Pomurskega sejma. V konkurenci šestih 3- do 12-letnih kasačev, ki so v karieri zaslužili več kot milijon tolarjev, je zmagala Sara MS z najboljšim slovenskim voznikom Markom Slavi-čem. Sara MS, ki je pred kratkim dobila tudi slovenski kasaški derbi, je dosegla kilometrski čas 1:18,6, drugouvrščeni Iroks Way 1:18,8, tretje mesto pa je s časom 1:19,0 pripadlo Faxu (Rene Hanžekovič). V ostalih dirkah so zmagali še Dinga MS (voznik Marko Slavič ml.), Feniks (Slavko Makovec), La Luna (Rena Hanžekovič), Lund I (Dejan Jureš) in Alain Delon (Mirko Šonaja).
Naslednje kasaške dirke v Ljutomeru bodo 11. septembra, ko se bo odvijalo državno prvenstvo triletnih kasačev.
Miha Šoštarič
Foto: UK
Domagoj Rajič, nova okrepitev Jeruzalem Ormoža
Foto: Miha Šoštarič
Marko Slavič je s Saro MS dobil dirko za VN Pomurskega sejma.
Poli maraton • 3. sept. 2005
Perutnina Ptuj ali Talum, to je zdaj vprašanje!
Komu bo šel v roke letošnji pokal za najštevilčnejšo kolesarsko ekipo 3. Poli maratona? Največji kolesarski boj se bije med ekipama Talum in Sindikat Perutnine Ptuj. Obe ekipi sta skrivnostni glede števila prijavljenih. Ju lahko ekipi Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Mariborske livarne Maribor še premagata?
Športne stave že padajo!
Govora in vroče debate o največjem rekreativnem kolesarskem maratonu te dni gotovo ne manjka niti v najbolj oddaljenem kotičku od sobotnega prizorišča, kjer se srečamo ljubitelji kolesarstva in dobre volje.
Nestrpnost je čutiti med otroci, ki že odštevajo, koliko noči še morajo prespati, preden se zaženejo s kolesom po izbrani progi Poli maratona. Ali bo to krajša ali daljša, je odvisno od tega, koliko kilometrov so s starši prevozili v letošnjih poletnih mesecih. Pravo rivalstvo je čutiti med mladostniki in mladimi po srcu, največ napetosti pa te dni povzroča vprašanje, kdo bo osvojil pokal za največjo ekipo! Svoje ekipe zavzeto sestavljajo različna društva, klubi, podjetja, med njimi tudi Sindikat Perutnine Ptuj, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, organizirana ekipa Mariborske livarne Maribor in ekipa podjetja Talum ter številni drugi. Največji boj za pokal najštevilčnejše ekipe poteka med Sindikatom Perutnine Ptuj in ekipo iz Taluma. Kdo bo največji? Katera ekipa bo najmočnejša, katerih bo največ? Bo to ekipa Taluma ali ekipa Perutnine Ptuj? Stavnice so ponorele, med Štajerci se bije boj za zmagovalca. Rezultat boste izvedeli 3. septembra v Moškanjcih.
Bodite del zgodovinskega trenutka
Tretji Poli maraton pa bo zazna-
moval tudi zgodovinski trenutek. Vsi udeleženci največjega kolesarskega dogodka bomo z roko v roki ustvarili »živo sliko« v obliki stotice, saj Perutnina Ptuj ravno v teh dneh praznuje svojo 100-letnico delovanja. Te atraktivne slike ne bo zamudila niti novinarska ekipa, ki se bo za to priložnost opremila z letalom.
Lepo vreme bo!
Organizatorji 3. Poli kolesarskega maratona, Perutnina Ptuj, Dialog company, Radio-Tednik in Kolesarski klub Perutnina Ptuj so za vse nas tudi že
Program 3. poli maratona:
8:00 - 10:45 - zbiranje prijav na prireditvenem prostoru 10:55 - nagovor
11:00 - start Maxi Poli maratona 11:20 - start Mini Poli maratona 15:00 - zabava pod velikim šotorom z znano slovensko
glasbeno skupino in rojstno dnevna torta velikanka 18:00 - zaključek kolesarskega dela 21:00 - Poli mega žur z legendarno skupino Parni Valjak (vstopnina 1000 SIT)
Prijavnina
Odrasli: 2000 SIT, otroci do 14 let: 1000 SIT, imetniki olimpijske kartice, skupine nad 10 oseb in prijavljeni preko interneta (predprijava): 1800 SIT
Kaj dobim?
-	kolesarsko kapo profesionalne ekipe Perutnine Ptuj
-	spominsko majico
-	osvežilne napitke na poti
-	pravo športno medaljo na cilju
-	toplo malico po prihodu cilj
Za udeležence, ki se bodo na Poli maraton pripeljali z avtomobili, bo poskrbljeno za parkirna mesta.
Nagrade
-	pokal za najštevilčnejšo ekipo (1x)
-	pokal za najmlajšega udeleženca in udeleženko (2x)
-	pokal za najstarejšega udeleženca in udeleženko (2x)
-	pokal za udeleženca z najstarejšim voznim kolesom (1x)
-	pokal za najbolj domiselno opremljeno kolo ob 100-letnici Perutnine Ptuj (1x)
-	nagrade v izdelkih Perutnine Ptuj za naključno izžrebane startne številke (10x)
-	nagrade v izdelkih Perutnine Ptuj (20x) in športno kolo (1x) za naključno izžrebane, ki se bodo prijavili preko interneta
-	kolo za naključno izžrebane startne številke (10x)
Ob prijavi nas ne pozabite opozoriti, da se potegujete za katero od navedenih nagrad.
trasa maratonov
Trnovska vas ®
Destrnik
Gomila
maxi POLI maraton
400 m 300 m 200 m 100 m
-65 km-
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desterniški breg -Trnovska vas - Vitomard - Grlinci - Gabernik - Juršinci - Grabšinski breg -Gomila - Polenšak - Žamenci - Dornava - Moškanjci
PolenSak
I
mini POLI maraton
300 m 1 200 m
100 m
■30 km-
MoSkanjci (letališče) START/CIU (tf© -Gorišnica
Moškanjci - Dornava - Pacinje - Ptuj - Janežovci - Desterniški breg - Desenci - Spodnji Velovlek - Pacinje - Dornava - Moškanjci
Strelstvo
Strelski kamp Ptuj 2005
Na Ptuju je od 22. do 27. avgusta potekal že tretji tradicionalni Strelski kamp, ki predstavlja uvod v priprave na novo strelsko sezono. Tudi tokrat se je izkazala organizacijska ekipa Strelskega kluba Ptuj, ki je poskrbela za prijetno počutje, nepozabno doživetje ter predvsem maksimalno športno obarvan strelski teden vseh udeležencev kampa.
Na priprave so prišli večinoma mlajši strelci iz številnih strelskih klubov po Sloveniji. Največ je bilo domačih strelcev in strelcev iz Velenja, veliko zanimanja so pokazali tudi strelci iz Ormoža ter Ho-tinje vasi. Kamp je vodil novi selektor slovenske strelske reprezentance Renato Šter-man.
V ponedeljek po prihodu vseh strelcev je najprej potekal sestanek, na katerem so
udeleženci kampa uskladili program dela ter se, po namestitvi v mladinskem hotelu Kurent, dogovorili za prvo kontrolno tekmo. Obetala se je zanimiva tekma, kajti strelci pred tem niso imeli stika z orožjem kar nekaj časa in ravno to je bila idealna priložnost za selektorja, da oceni, kako je še kdo pozoren na vrsto strelskih elementov, ki so čez sezono natrenirani do potankosti, vendar se kasneje kaj hitro zanemarjajo. Po tekmi sta sledila še komentar in ocena streljanja. Program je bil v naslednjih dneh sestavljen tako, da se je večinoma po dvakrat na dan streljalo, vmes pa so bila organizirana predavanja na različne teme, kot so splošna in specifična fizična pripravljenost in njun pomen, osnove psihologije v športnem streljanju, psihologija za tekmovalce in psiho-
Foto: Simeon Gone
Skupinska slika udeježencev Strelskega kampa Ptuj 2005 s selektorjem Renatom Štermanom
logija za trenerje ter na koncu vsem najbolj priljubljena vizualizacija. Ob izdatnem vsakodnevnem streljanju so se strelci za sprostitev v večernem času pomerili še v košarki, odbojki na mivki, teku, plavanju ter kolesarstvu. Vsak od udeležencev je bil prav tako testiran na računalniškem sistemu Scatt.
Ob tej priložnosti se orga-
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Breg (16), 1:1 Dudier (47)
ALUMINIJ: Sagadin, Lah, Drevenšek, Tišma, Fruk, Te-ment, Furek (od 46. Veselič), Ljatifi (od 4. Breg), Toplak, Marinič, Gorani. Trener: Bojan Špehonja
1. SKL
ALUMINIJ - CMC PUBLIKUM 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Bezjak (33), 1:1 Miha Lešnik (54)
ALUMINIJ: Lipovac, Mihi Lešnik, Kušar, Medved, Hoj-ski, Kovač, S. Krajnc (D. Krajnc), Miha Lešnik, Mezna-
rič, Rotman, Justinek (Milec). Trener: Simon Vidovič.
Mladinci in kadeti Aluminija so v sredo igrali srečanja 6. kroga v 1. SML in 1. SKL. Gostili so vrstnike iz Celja. V obeh tekmah pa so se razšli z neodločenim izidom, čeprav-so bili boljši nasprotniki.
LIGA U-14
REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Arcont Radgona 7:0, Dravograd - NŠ Drava Ptuj 2:1, Le cog Sportif - Železničar 4:1, Nafta - Maribor 0:5, CMC Publikum - Mali Šampion 1:4, Bistrica - Rudar Velenje 7:4, Mura 05 - Kovinar Montavar 7:0.
1.	MALI ŠAMPION 3 3 0 0 19:2 9
2.	ALUMINIJ 3 3 0 0 17:2 9
3.	MURA 05 3 2 1 0 13:2 7
4. MARIBOR	3	2	0	1	12.3	6
5. CMC PUBLIK.	3	2	0	1	9:5	6
6. RUDAR (V)	3	1	1	1	10:9	4
7. LE COG SPORTIF 3		1	1	1	6:7	4
8. NAFTA	2	1	0	1	9:6	3
9. DRAVOGRAD	3	1	0	2	2:8	3
10.ŽELEZNIČAR	3	1	0	2	4:11	3
11. BISTRICA	3	1	0	2	8:20	3
12. DRAVA PTUJ	2	0	1	1	3:4	1
13. A. RADGONA	3	0	0	3	1:13	0
13. KOVINAR M.	3	0	0	3	1:22	0
ALUMINIJ - ARCONT RADGONA
7:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Kurež (1), 2:0 Čeh (14), 3:0 Milec (15), 4:0 Hajšek (28), 5:0 Milec (28), 6:0 Kurež (45), 7:0 Petek (64)
ALUMINIJ: Zajc (Zupanič), Trantura, Dovečar, Gojčič, Tominc, Šket, Petek (Ivano-vič), Jazbec (Medved), Kurež
nizatorji Strelskega kampa zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi in realizaciji zastavljenega programa, še posebej pa Termam Ptuj, ki so strelcem omogočile dvodnevno brezplačno kopanje, ter baru Pomaranča za prekrasno urejena športna igrišča.
Simeon Gonc
(Čeh), Milec (Vindiš). Hajšek. DRAVOGRAD - NŠ DRAVA PTUJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Peruš (34), 2:0 Hutinger (50), 2.1 Fijan (52)
NŠ DRAVA PTUJ: Koen, Serdinšek, Čuš (Petek), Vin-kovič, Menoni, Fijan, Ljubec (Rebernišek), Gril (Majcen), Matjašič (Ostroško), Krajnc, Bogdan.
POKAL MNZ PTUJ
V zadnjem srečanju pokalnega tekmovanja za pokal MNZ Ptuj v 1/16 finala so nogometaši Holermuosa Ormoža v Poljčanah s 3:2 premagali domači Boč in se uvrstili v nadaljnji krog tega tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Kočna 2540 m
Ta vikend se bomo odpravili na Izlet Iz doline Kokre do bivaka pod Kočno, se povzpeli na oba vrhova in čez Dolce sestopili nazaj do visokogorske kmetije Suhadolnik. Pot je zahtevna, del je bomo opravili tudi po brezpotju.
Odhod z avtomobili v soboto, 3. septembra, opoldne. Vrnemo se v nedeljo zvečer!
Oprema za visokogorje; poleg tega tudi čelada, pas, vrvica in vponka. Manjkajočo tehnično opremo si bo mogoče sposoditi na Planinskem društvu Ptuj. Informacije in prijave v pisarni PD Ptuj ali na telefonu številka 041 863 544, Primož.
PT
Ormož / Povabilo k odbojki in badmintonu
Iz Gimnazije Ormož vabijo učenke in učence od 10. leta naprej, dijake in dijakinje, študente, starše pa tudi vse ostale k rekreativnemu učenju odbojke in badmintona v šolskem letu 2005/06. Prvi uvodni sestanek bo danes, 2. septembra 2005, ob 17. uri v telovadnici Gimnazije. Vsem, ki še oklevajo, organizatorji sporočajo, da je šport močno vzgojno sredstvo, ki nas nauči premagovati napor, težave, krize, uspehe in neuspehe. Uči skupinskega dela, dogovarjanja, pomoči znotraj skupine ter sodelovanja z igralci in prijatelji. Šport privzgaja delovne navade, samospoštovanje, samozaupanje, red, disciplino, vztrajnost, samokontrolo, odgovornost, spoštovanje do sebe in drugih. Vse to so vrednote, ki jih v današnjem, preveč materialnem in prehitrem življenjskem ritmu, vse bolj pozabljamo, šport pa jih še vedno goji. Športna dejavnost v mladosti je dobra šola za kasnejše zrelo življenje, so prepričani organizatorji. Vse dodatne informacije dobite na Gimnaziji Ormož, pri Bojani Moravec na tel. številki 041/74 69 65.
vki
PRIJAVNICA NA TEČAJ ALI VADBO
AER0BIKE
www.aerobika.net www.karate-do-zveza.si
PROSTOR
ZA ZNAMKO
Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Telefon:
Želim se prijaviti na: (željeno označite s križcem) TAl JI QUAN kitajska telovadb
AEROBIKA r~hjOGA
Cena tečaja ali vadbe znaša za en mesec 3900 SIT
ENKRAT TEDENSKO ALI 4X V ENEM MESECU
KARATE-DO KLUB PTUJ CENTER AEROBIKE
moška cesta 38 a
dba b
2250 Ptuj VADBA ZA MALČKE(3-6 let)
PILATES
TREBUŠNI PLES
Vpis v vse tečaje do konca septembra

KARATE ŠOLA otroci (6-14 let) KARATE TEČAJ ODRASLI
Športni napovednik
NOGOMET
DRAVA V ČAKOVCU
Nogometaši ptujske Drave bodo v soboto ob 16.00 v Čakovcu odigrali prijateljsko nogometno srečanje z Međimurjem, sicer hrvaškim prvoligašem.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - PETEK ob 20.00: Tinex Šenčur - Livar; SOBOTA ob 15.00: Krško - Zagorje; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Dravograd, Dravinja - Svoboda, Factor - Supernova Triglav.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Železničar; NEDELJA ob 17.00: Paloma - Črenšovci, Holermuos Ormož - Kovinar Štore, Pohorje - Stojnci, Malečnik - Veržej, Beltinci - Šmarje pri jelšah, Tišina
-	Mura 05.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Mons Claudius - Mali Šampion; SOBOTA ob 16.00: Dornava - Tehnotim Pesnica, Gerečja vas Unukšped
-	Oplotnica, Zreče - Šentilj Jarenina, Brunšvik - MU Šentjur, Peca - Bistrica, AJM Kungota - Šoštanj.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Podvinci - Bukovci; SOBOTA ob 16.00: Mark 69 Rogoznica - Skorba, Boč - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Središče - Apače, Hajdina - Gorišnica, Slovenja vas Zlatoličje
-	Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Spodnja Polskava - Hajdoše, Tržec - Leskovec, Markovci - Pragersko; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc
-	Spodnja Polskava; NEDELJA ob 17:00: Podlehnik - Grajena.
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA
PARI 1. KROGA - PETEK ob 17.30: Polskava - Skorba, Lovrenc - Pragersko, Apače - Prepolje; PETEK ob 18.00: Hajdina - Boč.
VZHODNA SKUPINA
PARI 1. KROGA - PETEK ob 17:30: Leskovec - Grajena, Gorišnica
-	Markovci, Savaria Rogoznica - Tržec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG - SOBOTA ob 13.00: Bilje Primorje - Aluminij
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG - SOBOTA ob 11.00: Bilje Primorje - Aluminij
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA - U-16
1. KROG - SOBOTA ob 11.00 URI: Ljudski vrt - Senožeti voda (Igrišče Ljudski vrt na Ptuju)
Danilo Klajnšek
14. PTUJSKI MARATON
To nedeljo bo na Ptuju potekal že 14. ptujski maraton. Start teka bo ob 10. uri izpred Term Ptuj. Teklo se bo na 21- in 7-kilometrski progi. Tek na 21 kilometrov bo štel tudi za Štajersko-Koroški pokal. Za otroke in mladino bo pripravljeno tekmovanje na 400, 600 in 1000 metrov. Vsak tekmovalec bo po prihodu v cilj prejel majico, malico in vstopnico za Terme Ptuj. Za mladino startnine ne bo. Predprijave in podrobnejše informacije o prireditvi so na spletni strani Tekaškega kluba Maraton Ptuj (www.gimptuj.net/maraton/maraton.htm). Vabljeni ste vsi, ki se s tekom ukvarjate rekreativno ali tekmovalno.
Radovan Pulko
STRELSTVO
V soboto, 3. septembra, bo na strelišču Maribor-Melje potekal 7. krog državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Tekmovanje je bilo sprva načrtovano za Dravograd, vendar je bilo kasneje zaradi organizacijskih zapletov prestavljeno v Maribor.
Simeon Gonc
GOLF
MOČNO TEKMOVANJE NA PTUJU
Včeraj se je na igrišču za golf na Ptuju začelo 27. odprto amatersko prvenstvo Slovenije, na katerem nastopa 140 tekmovalcev iz 10 držav. Tekmovalci se merijo v treh kategorijah, za Pokal narodov, za naslove državnih prvakov in naslov prvaka Odprtega prvenstva Slovenije.
Letošnjega odprtega amaterskega prvenstva, ki bo potekalo do 4. septembra, se udeležuje kar 140 igralcev, med njimi največ tujcev iz Avstrije in Nemčije. Udeležbo je potrdila tudi celotna slovenska reprezentanca.
Tekmovalci bodo prva dva dni tekmovali za Pokal narodov, v konkurenci je letos deset držav, naslednja dva dni pa se bodo merili za naslove državnih prvakov v moški in ženski konkurenci ter za naslove prvakov Odprtega prvenstva Slovenije, prav tako v kategoriji moški in ženske.
JADRANJE
Brodarko društvo Ranca Ptuj organizira 3. in 4. septembra jadralno regato za Pokal Ptuja v razredih Optimist, Evropa in Laser 4.7. Obakrat se bo tekmovanje pričelo ob 12. uri na ptujskem jezeru. Pričakujejo približno 30 tekmovalcev v razredu Optimist in po 5 tekmovalcev v razredu Evropa in Laser 4.7 z mednarodno udeležbo. Tekmovanja naj bi se udeležil tudi Dany Stanišič, evropski prvak in tretji na svetovnem prvenstvu v razredu Laser 4.7.
Vabljeni!
Četrta turneja ansambla Ekart
Pot k prijateljem
Ob 30-letnici ansambla Ekart smo pripravili veliko jubilejnih aktivnosti, za konec praznovanja pa si privoščili sladico - turnejo po ZDA in Kanadi, ki smo jo poimenovali: »Pot k prijateljem!« Po Avstraliji, kjer smo bili na prvi turneji, gostovanjih v ZDA in Kanadi leta 2001 in 2003 je to že četrto glasbeno »potepanje« v daljnih krajih. Glasba zares ne pozna meja. Vsaka turneja nas obogati z novimi doživetji in prijateljstvi. Vedno znova pa spoznavamo tudi zgodovino in razsežnost slovenskega izseljeništva ter življenjske zgodbe rojakov.
Naša turneja 2005 se je pričela v bližini Pittsburga v ZDA, kjer smo bili gostje slovenskega festivala, ki ga že 23 let organizira SNPJ - slovenska, narodno, podporna jednota. SNPJ je največja in najstarejša slovenska skupnost v ZDA, ustanovljena 1904. leta. Med prvimi Slovenci v Ameriki je bil škof Friderik Baraga, večje izseljevanje pa se je začelo koncem 19. stoletja. Največ dela so nudili rudniki v Pensilvaniji ter jeklarska in železarska industrija v Ohiu. Delo je bilo zelo težko in nevarno. Mnogi niso zmogli izjemnih naporov. Rojaki, ki takrat še niso imeli svojega društva, so se velikokrat srečevali ob nesrečah. Da bi si lahko pomagali, so leta 1904 ustanovili društvo.
SNPJ ima po raznih krajih ZDA 130 podružnic z nekaj več kot 40 tisoč člani. Sedež društva je v mestu Pittsburg, v uro oddaljenem Enon Valleyu pa so pred 40 let kupili 360 hektarjev zemljišča. To je slovenski
rekreacijski center ali Slovenija v malem! Že od daleč se na hribčku opazi 90-metrski vodni stolp z velikim napisom SNPJ. Center ima lasten vodovod, kanalizacijo, športna igrišča, kopalne bazene, restavracijo, gostilno, ribnik, lovišče, veliki prire-
ditveni prostor, 45 vikend hišic, ki jih najemajo obiskovalci, ter kamp ali vas z nad sto okusno urejenimi hišicami, v katerih živijo družine in posamezniki. Odprt je od maja do oktobra, za vzdrževanje, prireditve in tekmovanja pa skrbi ekipa, ki jo vodi neumorni 68-letni Joe Cvetaš.
Drugi vikend v juliju organizira SNPJ vsakoletni festival Slovenefest, ki traja od petka do nedelje. Organizatorji poskrbijo za raznoliko dogajanje, ognjemet, bogato gostinsko ponudbo in druženje. Izredno zanimiva se mi je zdela nedeljska polka maša v veliki dvorani. Med obredom, ki je potekal v angleškem in slovenskem jeziku, je igral znane pesmi polka ansambel. Na koncu maše je iz vseh ust zadonela stara slovenska pesem Adijo pa zdrava ostani, sicer nekoliko prirejena, a prav tako prijetna Adijo, sestre in bratje. Letos so na petih odrih nastopale različne
glasbene zasedbe, izbirali pa so tudi miss festivala. Čeprav je bilo vse tri dni izjemno vroče, smo nastopali v narodnih nošah in bili deležni številnih toplih besed, pohval in občudovanj. Na festivalu smo se spoznali z nekaterimi glasbeniki in skupinami. Večina si je ogledala naše nastope, nobenega pa ni zamudil Hans Hal-ler, Nemec po rodu in vodja istoimenskega orkestra. Navdušuje ga slovenska, predvsem Avsenikova glasba. Nič čudnega ni, če imajo v repertoarju veliko slovenskih viž. Biti Slovenec je tam zares lepo. Očem prijeten in nenavaden pa je orkester Grkman, v katerem igrajo tri generacije. Orkester je zelo popularen. Legenda orkestra je 80-letni Joe Grkman, ki igra klavirsko harmoniko. Med nastopom sedi, v popačeni ameriški slovenščini pa tudi zapoje.
»To stara je vmrla, v nebesi je sla« je ena od tipično »njegovih«. Diatonič-no harmoniko v šestčlanskem orkestru igra sin, ki povezuje program, zelo opazen pa je tudi vnuk, ki igra bas kitaro in med nastopom večkrat poskrbi za prave rockerske vložke. Njihov nastop je prefinjeno izdelan, saj poskrbijo, da se vzdušje iz skladbe v skladbo stopnjuje. Po tradiciji končajo z ameriško himno!
Festivalu daje pečat množica ljudi, predvsem slovenskih rojakov in njihovih potomcev, ki pridejo iz raznih krajev Amerike. Tudi iz Floride, kjer je skupina mlajših Slovencev pred kratkim ustanovila Slovensko palmo. Mlado društvo vodi Silvester Subotnjicki, ki je vse dni »paradi-ral« v narodni noši.
Nadaljevanje v prihodnji številki Jože Ekart
Foto: Jože Ekart
Foto: Jože Ekart
Med prireditvijo
Izbor miss
MAKARSKA RIVIERA
3* Pavić, sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta
3.9y7D/Nz 29.900
BAVARSKI GRADOVI
2-dnevni avtobusni izlet, slovensko vodenje
17.972D/POL
29.900
MURTER
3* Borovnik, brezplačno za otroka do 12 let
10.9.-31.ioy7D/POL 29.900
Sončkov klub v PORTOROŽU
3* Lucija/Barbara, bogata animacija, brezplačno za otroka do 12 let
3.9.-30.10y5D/POL od 43.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
11,18, 25.9y7D/NZ od 76.400 DJERBA
3* Djerba Haroun, letala iz Ljubljane
5,12,19.9./7D/POL 79.900
GRČIJA, Kreta
3* Erato, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
17,24.9./7D/POL 89.900
TURČIJA, Alanya
3* Sun Rre beach, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
11.9/7D/AI	94.900
TUNIZIJA, Hamrnamet
4* Medi Golf, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
10, 17, 24.9y7D/AI od 99.900
EGIPT, Hurgada
4* SaegulI Resort letalo iz yubljane
7,14, 21.1077D/POL 111.300
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
TeL pitMlsija: 0801969 • www.sonchek.com World oF\y TUI
ERA
âiipaïffimsiii [paï3
Ponudba velja do 5. septembra 2005
Kuharski nasveti
Bazilika
Kako cenjena je ta dišavnica, ki jo uporabljamo kot začimbo, nam pove že njeno ime, ki izhaja iz grške besede basilikon, ki pomeni kraljevski. Bazilika se ponaša z najbolj dišečimi in najbolj svetlo zelenimi listi med zelišči. Cenjena je bila v Italiji, Španiji in Franciji že v 16. stoletju. V Indiji, kjer je domovina bazilike, jo gojijo kot večletno rastlino, ki lahko zraste v prave grmičke, pri nas pa jo gojimo kot enoletnico.
Poznamo več vrst bazilike. V Evropi uporabljamo najpogosteje mediteransko baziliko, ki jo nekateri imenujejo tudi francoska ali evropska bazilika in je ena izmed najbolj aromatičnih vrst. V Indiji imajo svojo svetlo baziliko, ki ima intenziven, nekoliko jedek vonj, na Tajskem poznajo sladko baziliko, ki je ime dobila ravno zaradi nekoliko sladkastega okusa, poznamo še cimetovo baziliko, janeževo in mehiško pekočo baziliko.
Pri nas imamo baziliko tudi z okusom po limoni oziroma limonino in limetino baziliko, ki je dobrodošla pri pripravi slano-sladkih jedi. Poleg znanih zelenih vrst bazilike poznamo tudi rdeče sorte bazilike oziroma baziliko, ki ima rdečkaste liste. Uporabljamo jo predvsem za dekoracijo, kupimo pa jo lahko tudi na ljubljanski tržnici. Trajne vrste bazilike, ki prihajajo na naš trg iz Azije in Afrike, imajo močan in manj prijeten okus. Glavni pridelovalki bazilike v Evropi sta Italija in Francija.
Sredozemska bazilika, ki jo v kulinariki uporabljamo največ, daje jedem sladkasto
aromatično svežino in je še posebej priljubljena v Italiji. Nepogrešljiva je v sredozemski kuhinji. Aroma bazilike se s kuhanjem hitro uniči, tako kot pri ostalih občutljivih zeliščih, zato jo k jedem dodajamo tik preden jih ponudimo, kar pomeni, da jo lahko potresemo po jedi, jed dobro premešamo in ponudimo, lahko pa jo potresemo po jedi, ki smo jo že servirali. Bazilika se po okusu zelo ujema s paradižnikom in je nepogrešljiva za mnoge jedi na paradižnikovi osnovi. Zraven tega lahko bazilikine liste uporabimo v mešanih in svežih solatah, za pretlačene, kremne in čiste juhe, okus izboljša tudi jedem iz žitaric in še posebej riža, če pa jo dodamo nekoliko močnejšim mesnatim jedem, so te lažje prebavljive.
Baziliko dodajamo tudi jedem, ki jih pripravljamo iz jajčevcev, okusnejše so tudi pečene bučke, ki smo jih potresli z baziliko, prav tako na kvaliteti okusa pridobijo jedi iz gob in špinače. Okusni so tudi namazi, ki jih pripravimo na osnovi skute ali masla in jih bogato odišavimo s sesekljano baziliko, nepogrešljiva pa je tudi pri omakah in osvežilnih koktajlih. Pri dodajanju bazilike bodimo previdni, saj lahko njen okus hitro postane premočan in s
Mokri smrček
Prehrana in nega želve
Vprašanje bralke Mojce iz Ptuja: Na morju smo našli želvo in jo pripeljali domov. Zanima nas, kaj ji lahko damo jesti in kako jo negovati? Hvala za odgovor.
Odgovor: Želve sodijo med plazilce. Pri nas sta znani grška in mavrska želva. So nezahtevne živali. V naših klimatskih pogojih imajo
želve zimsko spanje, ki traja od oktobra do februarja. Pri prehrani je dobro vedeti, da so želve tako rastlinojede kot mesojede živali. Prehrana naj
tem zakrije celoto pripravljene jedi. Uporabimo pa lahko tudi posušene liste bazilike, za katere je značilno, da so veliko manj aromatični kot sveži listi.
V kuhinji danes zraven sveže in posušene bazilike uporabljamo še znano mediteransko omako - pesto, ki je v kuhinji ravno tako cenjena kot sveža bazilika. Pesto je klasična italijanska omaka, ki izvira iz Genove in jo v Italiji uporabljajo najpogosteje za testenine in solate iz rezancev ali kot začimbo. Pri nas pa zraven omenjenih jedi z njo popestrimo še hladne mesne plošče, mesne solate, koktajle, pečene kvalitetne kose mesa, kot so goveji rost-bif in goveji file. Z njo lahko obogatimo tudi zelenjavno juho, sploh če je pripravljena brez pinjol. Omako pa si lahko pripravimo tudi doma, saj jo lahko damo v majhen steklen kozarec, prelijemo z oljčnim oljem in hranimo v hladilniku vsaj en teden.
Omako lahko pripravimo v kuhinjskem strojčku ali mul-tipraktiku ali v posebni posodici za pripravo začimbnih mešanic. Pripravimo jo iz 45 g listov bazilike, ki jih operemo in osušimo, nato olupimo 6 srednje velikih strokov čes-
bo čim bolj pestra: sadje, zelenjava, solata, semena, surovo meso, polži, deževniki, gosenice, žuželke, detelje itd. Želva mora zmeraj imeti na razpolago čisto vodo. Izogibamo se enostranski prehrani, preveč mastni hrani, pokvarjeni hrani ter sparjeni zelenjavi. Prav tako se izogibamo težje prebavljivemu mesu (svinjina, goveje meso).
Za zimsko spanje ji pripravimo zaboj, v katerega damo
na, dodamo še 40 g pinjol in 12 dekagramov fino aribane-ga parmezana. Vse te sestavine damo v kuhinjski strojček, dodamo dve do tri žlice oljčnega olja in fino sesekljamo. Po potrebi dodamo še malo oljčnega olja in na koncu solimo in popramo. Na omenjeno količino ne dodamo več kot 175 ml oljčnega olja. Ko omako pripravljamo, lahko izpustimo pinjole in dobimo njeno južno francosko sorod-nico omake pesto.
Tako pripravljeno omako damo v manjši stekleni kozarec, ga zapremo in hranimo v hladilniku en teden. Z njo lahko izboljšamo juhe, goste mesne jedi ali pa hladne pečenke, kot so pečen rostbif, ki ga narežemo kar se da na tanko in po rezinah pokap-ljamo pripravljeno omako. V kolikor bomo polivke za testenine ob koncu obogatili z malo žličko omake pesto, bodo prav tako veliko okus-nejše, vsi tisti, ki pripravljate jedi iz pire, poskusite solate izboljšati vsaj s sesekljano baziliko, prav tako pa lahko za začetek obogatimo dušeni riž z baziliko.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
suho listje, seno, juto, suhe krpe ipd. Želvo prezimimo na kletni temperaturi 5-7 stopinj Celzija. Če bo zimo prespala na vrtu, ji za to namenimo poseben prostor, ki ga pripravimo iz obilice šote, listja in slame.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBUU\NTA ZA MALE ŽIVALI
s 02/77] 00 82
V vrtu
Poletje se poslavlja
Preveva občutek, da se dnevi v tem hladnem in deževnem poletnem vremenu še hitreje krčijo, kot bi se v sončnem. Bliža se jesensko enakonočje, ko bo vrtna narava pričela zaključevati vegetacijo, z vrtov bomo pobrali še poslednje plodove letine, z vrtnimi opravili pa vrtno rastje pričeli pripravljati na zimski počitek in novo rast v prihodnji pomladi.
V SADNEM VRTU je pozna poletna rez in izrezovanje nepotrebnih poganjkov v grmovnicah sadnega jagodičevja nujno potrebno opravilo, da bodo rodni poganjki bolje ole-seneli in dozoreli ter se utrdili na prezimitev. Rdečemu in črnemu ribezu, josti, kosumlji, aroniji in ameriški borovnici izrežemo poganjke zrastle iz korenin ali koreninskega vratu, ker grm zgoščujejo in notranje zasenčujejo. Izrežemo polomljene in poškodovane poganjke, s čimer grmiče sprostimo in osvetlimo za boljše zaključevanje vegetacije. Vzgojno rez, krajšanje rodnih poganjkov in oblikovanje grmov opravimo po prezimitvi, pomladi pred začetkom vegetacije.
Maline so lahko enkrat ali dvakrat rodne, kar je potrebno upoštevati pri jesenski rezi oziroma izrezovanju izrojenih rozg. Enkrat rodnim so se lani, pozno poleti, na mladih poganjkih razvili cvetni brsti, spomladi, takoj po obiranju podov, pa je bilo te rozge, ker so se pričele sušiti in odmirati, potrebno porezati ob tleh, da bi se grm lahko pričel z rastjo novih poganjkov obnavljati. Dvakrat rodni enoletni vršički obrodijo in dozorijo nekoliko kasneje v poletju in jeseni in se po obiranju posušijo, tedaj pa jih je potrebno porezati. Iz preostalega dela stebla pa odženejo stranski poganjki, ki bodo dali rod v naslednjem letu. Če bi rozge pri dvakratrod-nih po obiranju porezali pri tleh kot pri enkratrodnih, bi uničili drugi rod. Suhe in odmrle rozge malin sežgemo, ker se v stržen stebla naselijo zarodki malinove mušice, ki bi naslednje leto v malinovem nasadu povzročala škodo.
V	OKRASNEM VRTU je bilo negovanje vrtne trate ob letošnjih vremenskih razmerah neuspešno. Obilne deževne padavine in malo sončne toplote so rast trav ovirale, pospeševale pa rast širokolistnih plevelov. Na zasenčenih in vlažnih slabo odcednih zemljah sta se pričela pojavljati mah in travna plesen. S pravočasnimi ukrepi še lahko pojave v začetku jeseni preprečimo. Z bodalom izpulimo plevele s korenino vred, poraslo travišče z mahom pa narahlo posujemo z živim apnom, da zatremo nadaljnjo rast mahu in omogočimo travam, da se še pred zimo obrastejo. Vrtne trate letos ne dognojujemo več, rez ob košnji pa za spoznanje zvišamo, da se bo travna ruša bolje obraščala. Na tratah, ki jih nameravamo obnoviti, je priporočljivo čimprej pripraviti zemljo in opraviti setev, da se bosta do zime dogodili še najmanj dve košnji in da se bo do zime trata čimbolje obrasla in zgostila.
Za okrasne drevnine, ki jih nameravamo saditi v jeseni, že v septembru izkopljemo jame, da se zemlja do sajenja dobro prezrači. Še posebej je to pomembno, če gre za nadomestno saditev na istem rastišču.
Gomolje dalij in gladiol, ko so jim po cvetenju pričeli ru-meneti in zoreti listi, izkopljemo, porežemo jim 10 cm visoko nadzemne dele ter pred hrambo na zračnem in suhem prostoru posušimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU sejemo in sadimo motovilec, zimsko solato, špinačo, redkvico, blitvo, majski srebrnjak in rabarbaro.
Grmičke drobnjaka presadimo v lončke ali korita za zimsko rabo. Rožmarin presadimo iz grede v dovolj prostorno posodo, da ga do preselitve v zaprti prostor pripravimo na prezimitev.
Močne korene peteršilja izkopljemo in vložimo v lonce z vrtno zemljo, da se bodo do premestitve v zaprti prostor še obrasle z novimi listi.
Miran Glušič, ing. agr.
2-Petek é	3-Sobota #	4-Nedelja	5-Ponedeljek
6-Torek	7-Sreda	8-Četrtek	
D
k* ^
Zdaj ne morem tvegati oz. zdaj ne morem vlagati ^
M. del
Pred upokojitvijo (od 55 do 65 let): Čas pred upokojitvijo je največkrat čas, kose ljudje umirijo in delajo zgolj zaradi preživetja. Do tega obdobja si je marsikdo težko prislužil kakšno materialno dobrino, ki pa velikokrat predstavlja le obveznost do virov sredstev - stalni fiksni stroški za hišo ali stanovanje, ki je bilo kupljeno na kredit. Razmišljanje človeka, ki je do zdaj namenjal denar zgolj za sprotne obveznosti, pa je: »Čeprav vem, da bi moral nekaj investirati, trenutno nimam denarja. Je že tako, da človek v mojih letih težko pride na zeleno vejo. Nekajkrat sem že poskušal, vendar sem vedno premalo zaslužil. Žal
Pokoj (več kot 60 let): To je čas, ko ljudje zaživijo v zasluženi jeseni življenja. To je tudi čas, ko se srečajo s kruto realnostjo in spoznajo, da se je njihov prihodek drastično zmanjšal - fiksni stroški žal ne!!! Povečali so se tudi stroški za ohranjanje zdravja. Sedaj živijo pri svojih otrocih in vnukih.
Zaključek: Za lažjo predstavo si vzemimo investicijski sklad, ki je preživel že mnoga krizna obdobja. Imenuje se PIONEER FUND, ki je bil ustanovljen davnega leta
1928.	Preživel je zlom borze leta
1929,	drugo svetovno vojno, sestop človeka na Luno, še nekaj zlomov borz oz. medvedjih trendov, iraško vojno, WTC in še kaj.
Če bi torej starši vlagali v omenjeni sklad, bi njihov kapital rasel na osnovi rastočega trenda.
Predpostavimo, da so njihova študentska leta nastopila 1952. leta. Če bi starša takrat začela z mesečnim vlaganjem 100 $ v omenjeni sklad, ki je takrat imel 11,95-odstotno letno donosnost in bi s takšnim donosom tudi nadaljevala, bi v starosti 70 let imela privarčevanih zavidljivih 3.731.701 $.
Kaj mislite, koliko bi zaslužila v naslednjih življenjskih obdobjih?
V obdobju poklicno-izobraževal-nega obdobja (nastopilo naj bi leta 1959). Takrat bi bila stara 25 let. V omenjeni sklad bi namenjala 100 $, ki je v tistem obdobju dosegel 11,80-odstotno donosnost. S tem bi nadaljevala do 70. leta. Na svojem računu bi imela 1,609.303 $. Kot lahko vidite, bi ju nekajletna zakasnitev stala polovico prejšnjega zneska.
Tudi 10 let pred upokojitvijo bi lahko namenjala enak znesek v omenjeni sklad, začela bi leta 1989, ko je bila letna donosnost omenjenega sklada 10,10-odstot-na, na računu bi imela 40.176 $. Ker nikoli ni prepozno, bi lahko investirala tudi v pokoju. Leta 1994 je sklad Pioneer dosegel 7,94-od-stotno donosnost in če bi na račun odvajala 100 $, bi se na računu zbralo 17.960 $.
Kot vidimo, za vlaganje v sebe ni torej nikoli prepozno! Kdor želi v svojem življenju doseči postavljene cilje in jih bo želel doseči z minimalnim odrekanjem, bo z vlaganjem moral začeti dovolj zgodaj!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Oven - dinamičen borec
odkrito privlačne in znajo svoje čare uporabiti sebi v prid. Vzgoja otrok jim gre srednje dobro od rok, seveda pa se ravno od njih veliko učijo. Če svojo strast in pogum uporabijo sebi v prid, so na pravi poti, da naredijo veliko, in to zelo nad nivojem. Otroka Ovna pa vzgajajte s potrpežljivostjo, seveda je trmast, ni pa neumen in se lahko uči. Nekako v krvi pa mu je metanje knjig ob tla in cepetanje. V knjigi prebere vse na pol in morate ga znati motivirati.
Delo v pisarni - ne hvala
Zanimivo je dejstvo, da so to ljudje, ki potrebujejo proste roke. Delavno okolje mora biti razgibano, življenje za pisalno mizo v neki pisarni je zanje dolgčas. Zato si poiščejo poklic, kjer so pionirski in odkrivajo nove zaklade. Ne
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
(21. marec do 20, april)
Ko se začne pomlad, to se zgodi ponavadi 21. marca, Sonce prestopi v znamenje Ovna in to je čas, v katerem se narava prebuja, vse raste, se širi in razvija. Oven je prvo kardinalno znamenje, kar pomeni, da sebe postavlja na prvo mesto, da želi biti glaven in da se zaveda svoje vloge. Ljudje rojeni v tem znamenju so nekoliko nepotrpež-ljive narave, hitrih in drznih reakcij. So pa v svojem bistvu napredni, delavni in marljivi. Zanimivo je, da se zavedajo dejstva, da imajo na levi in desni komolec in da se brez slabe vesti odpravijo naprej po poti življenja. Nakazana je odkritost in poštenost - za ti dve vrednoti so se pripravljeni boriti in po potrebi celo stepsti. Rojeni so za neko vodilno mesto in so pionirji; kjer so oni, se orje ledina. So rogato znamenje, po potrebi uporabijo roge in so trmasti, seveda ima trma dobre in slabe lastnosti. Pogum je njihov zaščitni znak, slovijo pa še po vročekrvnosti, nepotrpežlji-vosti in nemirnosti. Težko so v pasivni vlogi in še težje se znajdejo v vlogi opazovalca, kajti oni so tisti, ki morajo delati in radi k akciji spodbujajo druge ljudi. Element ognja jih ščiti in jim daje strast - strast do življenja in do vsega, kar opravljajo. Pomemben jim je občutek, da so gospodarji svoje usode in da jo imajo v svojih rokah. Če želijo imeti dobre odnose z ljudmi in okolico, zahtevajo osebno svobodo. Brez nje bi se počutili ujeti in nemočni. Njihova barva je rdeča - ki vliva močno in agresivno energijo. Oven v astromedicini vlada glavi in obrazu, zato je to del, ki je izpostavljen. Osebna zaščita za predstavnike Ovna so vsi rdeči kamni, ki jih ščitijo in varujejo. Zanimivo je, da se jih od nekdaj drži vsaj delček egoizma - je že tako, da se zavedajo dejstva, da mora imeti človek najprej rad sebe in potem lahko vzljubi druge. Zlepa pa se česa ne naučijo in ponavljajo dolgo časa, toda to je kot v šoli, dokler lekcija ni osvojena, se mora ponavljati. Pomaga pa jim odločnost
-	če si nekaj zadajo, uspejo.
Metanje knjig ob tla
-	naravna terapija
V intimnih odnosih strmijo po strastnosti in predanosti. Mnoge ženske rojene v tem znamenju so prave dive, rade pokažejo svoje čare in adute. Hitro se lahko zaljubijo, in če spoznajo svojo zmoto, se odpravijo naprej. Moški radi osvajajo, še rajši pa zmagajo. Za ljubezen svojega življenja (če jo sploh najdejo) pa se morajo boriti, kajti borba jim daje novega zagona. Slovijo pa kot strastni ljubimci, ki so iskani
-	tega so moški zelo dobro zavedajo. Ženske pa so lahko
smemo pozabiti, da je podjetno znamenje in zaradi tega so uspehi zagotovljeni. Če pa se dela naveličajo, mirno zapustijo prizorišče in gredo naprej, k novi zmagi nasproti. Ljubijo spremembe in te si vzamejo kot delo, ki ga potrebujejo. Od časa do časa pa se obnašajo kot otroci, ki padejo na nos, ampak se morajo pobrati tako kot otrok. Priporočljivo je, da se ukvarjajo s športom, kajti dinamično energijo morajo porabiti, če ne se pretvori v kaj nepotrebnega. Nasvet pa bi bil, da morajo hiteti počasi; če se tega zavedajo, je to zelo dobro. Ovnu je potrebno pustiti prosto pot, pa bo naredil veliko bolje - prisila škodi tako malim kot velikim Ovnom. Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Povedati otroku resnico?
Anita se že dolgo ukvarja z najstarejšim poklicem na svetu. Pred dvema letoma je z enim od partnerjev dobila deklico, ki je sedaj zelo zvedava. S strahom pričakuje dan, ko bo vprašala, kdo je njen oče, tega pa ji ne bi rada povedala, čeprav se zaveda, da ima otrok pravico izvedeti, kdo je njen oče.
Vsekakor ima otrok pravico izvedeti resnico o svojih starših. Anita bo morala nekega dne povedati na primeren način resnico o svojem življenju in tudi to, kdo je otrokov oče, pa čeprav je bil to nekdo po naključju iz širokega izbora njenih partnerjev, ki so plačevali njene usluge.
Sila nerodno je to, da Anita ni poskrbela za svojo zaščito in bi s tem preprečila neljube težave. Morda pa se je zaljubila v njega in pri tem pozabila na vse. Ne vem.
Anita bo morda hčerki povedala olepšano resnico o sebi in celo neresnico o očetu deklice, toda ta ima pravico zvedeti resnico. Če bo imela deklica dobre samo-varovalne mehanizme, potem zaradi te resnice ne bo trpela, če pa ne, pa lahko trpi celo življenje, saj bo polna občutkov sramu in se bo čutila manjvredno med vrstniki.
Kdaj in kako ji bo Anita vse to povedala in kako bo v bodoče krmarila skozi življenje tudi kot mati in ženska, ki spoštuje tudi samo sebe, pa je v njenih rokah.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
PORAVNAVA d.0.0. - vodilno odškodninsko podjetje v Sloveniji
Oškodovancem na mzpolago 24 urna brezplačni številki 0801314 in v 15 pravnih pisarnah po Sloveniji
Učinkovito in iiitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu je glavna dejavnost največjega odškodninskega podjetja v Sloveniji, podjetja Poravnava d.o.o. Ustanovitelja in družbenika, Rok Snežič, univ.dipl.prav., in mag. Nenad Đukić, sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni.
Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost o njihovih pravicah v primeru škodnega dogodka, skuša Poravnava, d.o.o., odigrati v našem prostoru.
mag. Nenad Đukič, MBA
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
Strokovnost je najpomembnejša
Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so po večini diplomirani pravniki in magistri znanosti. Zaposleni (teh je okrog 30) se stranki posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov.
Poravnava, d.o.o., beleži največje število odškodninskih zahtevkov, vloženih na vse zavarovalnice v slovenskem prostoru. V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine je Poravnavin slogan, od katerega ne odstopa. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetja je 95%.
Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno oškodni-no, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava, d.o.o., jim nudi celotno storitev od nezgode do izplačila odškodnine. Za svoje storitve podjetje zaračunava 10 % provizijo, a šele ob izplačilu odškodnine.
■ Previdnost ni odveč
Oškodovance je tukaj treba opozoriti, da nekatera »kvazi« odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunavajo tudi smešno nizke provizije (2-5%), vendar sta tudi pri njih višina in sama odškodnina zelo vprašljivi. Podjetje Poravnava, d.o.o., ne prevzema odgovornosti za ostala »kvazi« odškodnins^ podjetja. Preden se odločite, komu zaupati vaš odškodninski primer, seje priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi, tradiciji podjetja in uspešnosti podjetja. Mnoge odškodninske družbe žal delujejo nekorektno in celo goljufivo do oškodovancev. Zato pozornost in informiranost nista odveč.
■ Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
z letom 2005 seje podjetje Poravnava, d.o.o., še bolj približalo oškodovancem in prvo v Sloveniji ponudilo storitev obisk našega pravnega svetovalca na vašem domu kjerkoli v Sloveniji. Tudi ta storitev je za oškodovanca brezplačna do izplačila odškodnine. Radarje za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetje Poravnava, d.o.o., in ga stranka poplača šele ob izplačilu odškodnine. Tako je naša stranka lahko vsak pomoči potreben državljan.
Najdete nas v 15 večjih mestih v Sloveniji: Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Sela v Mostah), Maribor, Sokolska ulica 46 (pri kranjskem Merkurju na Studencih), Celje, Ljubljanska cesta 20 (garažna hiša Spar), Kranj, Maistrov trg 11, Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope), Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta), Trebnje, Baragov trg 1 (center). Krško, C.K.Ž. 135c Qob center). Murska Sobota, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Postojna, Velenje, Črnomelj, Kočevje.
Info
Glasbene novice
Glasbena televizija MTV je zakon predvsem za najstniško publiko. 10. september pa bo dan D, ko bo začel delovat MTV Adria in bo glasbeno pokrival dogajanje na bivšem območju Jugoslavije. Center dogajanja bo v Ljubljani in prav zanima me, ali se lahko takšna glasbeno strukturirana televizija obdrži na našem trgu.
DEPECHE MODE so glasbeno začeli migati že daljnega leta 1976, ko so se zbrali v šoli v Basildonu in se poimenovali Composition Of Sound. Pet let kasneje so zablesteli, saj je bil njihov hit Just Can't Get Enough, medtem koje njihov album Speek And Spell postal kultni glasbeni izdelek. Skozi leta je zasedba nizala uspehe in brez skrbi se bo uspešna pot nadaljevala tudi s strastno kombinacijo elektronskega sintisajzerskega pop/rocka v komadu PRECIOUS (****). Posebnost je ponovno vokalna moč glave zasedbe Davea Gahama in že prav z nestrpnostjo pričakujem njihov novi studijski album Playing The Angel.
Počasi, a gotovo se približuje 5. september, ko bo skupina ROLLING STONES objavila svoj novi album A Bigger Band, ki bo vseboval 16 novih potencialnih uspešnic. Prvo s tega albuma prav gotovo že poznate, medtem ko lahko na svetovnem spletu legalno snamete še dve. Prva je prava kitarska umetnina in atraktivna rock bomba ROUGH JUSTICE (***), medtem ko je druga precej težavna blues mojstrovina BACK OF MY HAND (***). Celotno produkcijo na albumu podpisuje legendarni as Don Was.
Se še spominjate največjega hita skupine SIMPLE MINDS? To je nepozabna zadeva iz osemdesetih z naslovom Don't You Forget About Me. Stare zvezde se vračajo na sceno kot po tekočem traku in tako bo legendarna sestava ponudila 5. septembra novo zgoščenko z nenavadnim naslovom Black & White 050505. Bob Cle-armouth je kot produkcijski um poiskal pravo mero med starim in novim rockom v novi hitro prepoznavni skladbi HOME (***), kiji daje pravi pečat vokal karizmatičnega pevca Jima Kerra.
Glasbeni čarovnik PAUL McCARTNEY je po končani karieri z Beatli pustil nepozaben glasbeni pečat. Njegove večne solo uspešnice bodo My Love, Say Say Say, Ebony And Ivory, Mull Of Kinty-re, Live And let Die, Jet, Another Day V zadnjih letih Sir pomaga raznim dobrodelnim organizacijam in manj snema, vendar se bo kmalu ponovno znašel na lestvicah, saj je posnel novo malo bolj zahtevno in manj melodično pesem FINE LINE (***).
Skupina Blue je neuradno na zasluženem dopustu. Tretji prosti strelec iz skupine je tako postal SIMON WEBBE, ki je podpisal pogodbo z založbo EMI. Pred njim sta se kot solista že izkazala Duncan James s skladbo I Believe In Love in Lee Ryan s skladbo Army Of Lovers. Sedaj je na vrsti Simon, ki seje opredelil za kombinacijo soula in r&b-ja v prvi skladbi LAY YOUR HANDS (***) in zveni podobno kot Lemar.
Kvintet BACKSTREET BOYS z zadnjo veliko ploščo Never Gone (le-ta je posvečena pred nedavnim umrlemu očetu Kevina Ric-hardsona) ne dosega pričakovanih prodajnih rezultatov kljub dobremu startu pesmi Incomplete. Kevin Richardson, Brian Li-trell, Howie Dorough, AJMcLean in Nick Carter sestavljajo sedaj že peterico zrelih možakarjev, ki so posneli "totalno odpičen" vi-deospot za lahkotno pop/rockpesem JUST WANT YOU TO KNOW (***).
Počitnice se počasi končujejo tudi za glasbenike in nekateri so se potrudili že v mesecu avgustu ter izdali naslednje nove albume. Army Of Lovers - LEE RYAN, The Dangermen Vol 1. -MADNESS, Power To The People And The Beats - PUBLIC ENEMY, Heartbeats - Greatest Hits - CHRIS REA, Daniel Powter - DANIEL POWTER, A Little Soul In Your Heart - LULU, Firefiles - FAITH HILL, Road To Rouen - SUPERGRASS, Chapter V - STAIND, Mi Sangre - JUANES in The Story Goes - CRAIG DAVID.
David Breznik
Glasbeni kotiček
■ ía negr ,
.^y2/BÁD'DAY - Daniel Powter-\N :^^3,-we.belong together - MàriahçàFey^ y4. LA TORTURA - Shakira & AlejandroSanz
T
ALL THE WAY - Craig Davi -6. YOU'RE BEAUTIFUL - James B 7. Since u been gone - Kelly cfarkso 'St^TrEETS of love - Rolling Stones 9. DON'T lie - Black Eyed Peas ESE boots ARE MADE FOR W - Jessica Simpson
Vsaki? sredi? in ne^eUû med I9.IÍ? in 2.0. wro
Kateri film je trenutno na 1. mestu amerišice f1lmsl(e lestvice
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Davčna številka:.
Nagrajenka prejšnjega tedna je Natalija Fideršek, Savinsko 31,2321 Makole. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torka, 6. septembra, na naslov: fíadio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (la Info).
Craig David -The Story Goes
(2005 - Warner - Nika)
Ob imenu Craig David zastane dih predvsem pravim ljubiteljem soula in r&b-ja. Tretje izdajanje v karieri britanskega mladeniča z naslovom The Story Goes je najbolj nežno in odkrito dejanje do sedaj. Pevčev dober prijatelj Mark Hill je produkcijsko skupaj postavil štirinajst sproščujočih pesmi. Plošča je naslednica izredno uspešnih Born To Do It in Slicer That Your Average in kvalitetno presega omenjeni deli, tako iz glasbenega kot tudi iz vidika besedil. Izvajalec je bil pač zaljubljen in je svoja občutja zlil v pesmi.
Spretno izbrana je bila vodilna pesem All The Way, saj ima ob karakterističnem r&b groovu tudi nekaj pomanjkljivo izbranih elementov klasičnega popa in celo disca. Sicer na plati ritmično izstopa le Just Chillin in se spogleduje z atraktivno plesno r&b muziko. Daleč najbolj bodo prišli na svoj račun na zgoščenki ljubitelji soula. Ta
glasbena zvrst stopa v ospredje v večini skladb, a nekaj je prav posebnih mojstrovin. Ob poslušanju albuma sem dobil občutek, da je Craig ob nastajanju svojih skladb veliko poslušal dva ameriška mojstra - R. Kellyja in Briana McKnighta. Ob poslušanju pesmi Unbelivable, Take Em Off, Johnny, Do You Believe In Love in Thief In The Night preprosto zaprete oči in uživate. Lahkotnost teh vas bo popeljala v svet sanj. Najboljša od baladnih zadev je Let Her Go, v kateri pevec pojasnjuje situacijo, na kakšen način je najbolje premagati bolečino po izgubi ljubljene osebe in na kakšen način je spustil on na svobodo svojo punco. Genialna nadrealna izpoved. Akustika v pesmi One Last Dance presega še tako visoke standarde in sama glasbena podoba je sestavljena iz brezhibnega soula z dodatki čistega popa. Posebnost pevca so tako imenovani 'mid-tempo' komadi oziroma prevod bi bil
Filmski kotiček
Zaključen filmski kompas
Ptujčani - cinefili
Na Ptuju so od 18. do 28. avgusta v organizaciji Kluba ptujskih študentov že četrtič potekali dnevi svetovnega avtorskega filma Filmski kompas. Organizatorji so kljub nenaklonjenemu vremenu z obiskanostjo projekta zelo zadovoljni.
Na dveh prizoriščih (v letnem kinu na dvorišču dominikanskega samostana in v Kolnkišti) naj bi se skupaj odvrtelo 25 filmskih mojstrovin iz 13 držav s štirih celin. Ker je štiri večere deževalo, pa je šest projekcij odpadlo (Vera Drake, Čakajoč na srečo, Trojčice iz Bellevilla, Jules in Jim, Viski in Modri žamet). Vse ostale projekcije filmov iz večernega (Teroristka, Z glavo ob zid, Dr. Strangelove, Super veliki jaz, Salo ali 120 dni Sodome, Vrnitev, Grazijin
srednje hitri komadi. Tempo doseže med 90 in 110 udarci na minuto, kar je še zmeraj izredno prijetna r&b ritem-ska osnova za naša ušesa. Standardno dobri sta pesmi Hypnotic in Seperate Ways, medtem ko je nadstandard-no dobra Don't Love You No More (I'm Sorry). Zakaj? Pesem ima popolno melodiko in retorično pripoved v besedilu. Prav posebna zadeva na albumu je My Love Don't Stop, saj njeni delčki povezujejo popolno kombinacijo soula, minimalnega r&b pridiha in sekvence sodobnega trip-hopa. Prava osvežitev in odmik od pričakovanih glasbenih form je tokrat več kot
dobrodošel.
Avtorsko vedno popolnejši Craig David se je zares potrudil z albumom The Story Goes. Kakšne so zgodbe, boste preverili sami, v namig naj dodam, da se navezujejo na razdrto ljubezensko razmerje. Da ne bo pomote, besedila niso otožna, ampak so skoraj preveč realna. In če realno pogledam na album kot celoto, moram zapisati, da je ta prijetno umirjen in ga priporočam za nočne sprostitve. The Story Goes je popoln soul in r&b zadetek in merilo glasbene kvalitete v omenjenih glasbenih stilih.
David Breznik
otok, Zatoiči, Zbogom, Dragon Inn) in spremljevalnega programa (Sijanje, Dvoriščno okno, Fitzcarraldo, Dekalog 1 + 2, Do zadnjega diha, Umazani Harry, Moji sestri, Divje jagode, Goli v sedlu, Živeti) so bile uspešno izpeljane in tudi odlično obiskane.
Poleg otvoritvene Terorist-ke, ki je slikovito samostansko dvorišče zapolnila celo do zadnjega stojišča (več kot 300 gledalcev), je največ zanimanja požel Grazijin otok - film, ki se sprašuje o mestu drugačnosti v majhni, konservativni lokalni skupnosti. Ogledalo si ga je skoraj 200 navdušenih gledalcev, ki so v njem očitno našli vzporednice z lastnim lokalnim okoljem.
Obiskovalci dopoldanskih projekcij, ki so potekale brez vstopnin, so poleg filmov spet lahko uživali tudi ob brezplačnih zajtrkih in brez-
plačni kavi. Gre za protestno gesto organizatorja proti vse večji komercializaciji filmske produkcije, distribucije in prikazovanja v Sloveniji in po svetu.
Zanimiva novost letošnjega Filmskega kompasa je bil otvoritveni dokumentarni film z naslovom Film in Ptuj, ki je nastal v produkciji Kluba ptujskih študentov. V njem so znani in neznani Ptujčani spregovorili o svojih najljubših filmih, svojih filmskih navadah, filmskih spominih ter sploh o mestu in pomenu, ki ju ima sedma umetnost v njihovih življenjih.
Film je med drugim pokazal na odsotnost filmske vzgoje tako v šolskih programih kot pri drugih nosilcih socializacije. Medtem ko se mlajša generacija nekritično navdušuje nad zadnjimi izdelki hollywoodske »tovarne sanj«, starejša generacija še vedno čisla velika imena svetovnega avtorskega filma, kot so Tarkovski, Bergman ali Hitchcock. S tem je povezana razlika glede gledanja filmov: mlajša generacija pretaka filme iz medmrežja in si jih
ogleduje na računalniškem zaslonu, starejša pa še vedno prisega na pristno filmsko izkušnjo v kinodvorani, na velikem platnu. Iz tega sledi paradoks: ekonomsko najmočnejši srednja in starejša generacija ne obiskujeta kinematografov, ker zanju enostavno ni ustrezne filmske ponudbe. Tu pa gre iskati razloge za propad ali slabo stanje manjših kinematografov.
Filmski kompas 2005 je z dobrim programom kljub nenaklonjenemu vremenu zbral skoraj 1.400 gledalcev, kar je za umetniške filme v Sloveniji izjemna številka. Podobno kot prejšnja leta je potrdil, da so prebivalci najstarejšega slovenskega mesta med najbolj vnetimi ljubitelji najmlajše izmed sedmih umetnosti v državi. Ljubezen do filma jim je v zadnjih letih v veliki meri privzgojil prav Klub ptujskih študentov s številnimi filmskimi projekti. Med slednjimi je najbolj znan Kolnkištin filmski krožek, ki že skoraj pet let vsako nedeljo sistematično izobražuje in vzgaja ptujske cinefile.
Nina Milošič
Letni kino na slikovitem dvorišču samostana
foto: Tanja Verlak
Ptujčani postajamo vsako leto večji cinefili.
foto: Tanja Verlak
Štajerski TEDNIK
TRIKRATNI ZADETEK V NOGOMETU
TELESNA OSLABELOST
PIRENEJSKI POLOTOK (STAR.)
LOVSKO ZAKLONIŠČE
VITAMINSKI
SOK RADENSKE
ŽILA DOVODNICA
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA VERSOIS
SOVJETSKI KOŠARKAR (SURAB)
VNETJE SAPNIKA
UČBENIK ABECEDNIK
LJUDSKO IME ZA ŠMARNICO
PRILAGAJANJE
MUSLIMANSKI BOG
NIZOZEMSKI INŠTITUT
IVO KLARIČ
PRITOK AMAZONKE
TRUŠČ
RIMSKA 501
POMNIK
OBRNITEV, ZASUK
SILVANA MANGANO
DRAGO VONČINA
OLIVER MLAKAR
SLAVKO KASTELIC
URADNA POTRDITEV
CEV ZA
ODVAJANJE
SLAVKO AVSENIK
MARKO ACCETTO
KRAVICA
TANZANIJSKI ŠILING
ROČAJ PRI KOSI
ŽREBIČEK
PECI PEC
BLAŽILA
ERIKA ANDERSON
ZLOČIN UNIČEVANJA NARAVE
HRVAŠKI PESNIK (FRANJO)
ZNAMKA LASERSKEGA TISKALNIKA
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
VISOKA ŠOLA
IGRALEC BEATTY
TEODOR
DESNI PRITOK MURE
VAS V POSAVSKEM
HRIBOVJU
ZNAMKA GOSPODINJSKIH APARATOV
BRAZILSKI NIGOMETAŠ
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: proso, romar, Otelo, sole, Metropol, stragula, Tesalija, primaš, trirogeljnik, Osborn, Aero, vesolje, rt, Niš, čankar, Neer, nesnica, Vian, But, Onka, amonal, trš, OP, skiro, orada, trokolo, tapan, tatin, minaret. Ugankarski slovarček: ANODINI = sredstva proti bolečinam, blažila; CIRAKI = hrvaški pesnik (Franjo, 1847-1912); DAI = welški nogometni reprezentant Davies; ENE = velik pritok Amazonke; RIZA = nizozemski inštitut; SAKANDELIDZE = sovjetski košarkarski reprezentant (Surab, 1945-); TEMENIKA = ljudsko ime za rastlino šmarnico; TRAHEITIS = vnetje sapnika; TZS = oznaka za tanzanijski šiling.
Zanimivosti
V Pragi srečanje kuharjev šefov držav
Praga (STA/AP) - Na rednem letnem srečanju, ki poteka že 28 let, se je minuli konec tedna v Pragi srečalo enaindvajset kuharjev predsednikov držav. Kot je povedal ustanovitelj kluba Gilles Bragard, ima sam številne stike z velikimi kuharji po svetu, opazil pa je, da se glavni kuharji državnikov med seboj ne poznajo. Prvo srečanje je organiziral leta 1977, od tedaj pa se člani kluba sestajajo vsako let v drugi državi in spoznavajo njeno gastronomijo. V Prago so med drugim prišli glavni kuharji britanske kraljice Elizabete II., južnoafriškega predsednika Thaba Mbekija in indijskega premiera Manmohana Singa. Gilles Bragard poudarja, da je njegov klub eden najbolj zaprtih na svetu. »Član lahko postanete le, če ste glavni kuhar predsednika neke države, kar pomeni, da je v klubu le en kuhar iz vsake države«. Izjema je edino Kitajska z dvema predstavnikoma. Bragard je še povedal, da imajo glavni kuharji državnikov izredno pomembno vlogo v diplomaciji, ter ob tem poudaril, da »politika lahko razdeli ljudi, dobra hrana pa jih združuje«.
Malezija: popust na prometne kazni zaradi dneva samostojnosti
Kuala Lumpur (STA/dpa) - Malezijska policija je ob dnevu samostojnosti, 31. avgusta, voznikom ponudila 50-odstotni popust za neplačane prometne kazni. Če bodo kaznovani vozniki od 1. do 22. septembra kazen plačali osebno na policiji, jim bodo kazen znižali za 50 odstotkov. Policija upa, da bo tako dobila vsaj del od okoli 910.000 dolarjev, kolikor je neplačanih prometnih kazni od leta 1999.
Ukradli čeveljce, ki jih je Judy Garland nosila v filmu Čarovnik iz Oza
Grand Rapids (STA/AP) - Iz muzeja v Grand Rapidsu so ukradli par čeveljcev, ki jih je igralka Judy Garland nosila v filmu Čarovnik iz Oza. Tat je razbil okno in iz muzeja ukradel par čeveljcev, kipa so bili, na srečo, zavarovani za milijon dolarjev. Muzej v rojstnem mestu Judy Garland, si je rdeče, svetleče čeveljčke sposodil pri zbiratelju iz Los Angelesa. Sicer pa obstajajo štirje pari čevljev, ki jih je igralka nosila v Čarovniku iz Oza. Eni so v Smithsonian inštitutu, ene pa so leta 2000 na dražbi pri Christie's prodali za 666.000 dolarjev.
Zaradi suše naj bi se Avstralci prhali v paru
Sydney (STA/dpa) - Prebivalce jugovzhodne Avstralije, kjer vlada huda suša, je premier Queenslanda Peter Beattie pozval, naj se prhajo v paru in po možnosti pri tem pojejo, trajanje prhanja pa naj omejijo na toliko časa, kolikor časa porabijo, da v duetu odpojejo najljubšo pop pesem. »Ne predlagam prhanja s komerkoli, temveč s partnerjem, v čemer pa ni nič slabega,« je dejal Beattie in dodal, da sam med prhanjem rad prepeva Let it Be, ki traja od dve do tri minute. Suša je zajela prek 90 odstotkov jugovzhodnega dela te celine, zato so v večjih mestih omejili porabo vode.
Bruce Lee in Jackie Chan na kitajskih znamkah
Hongkong (STA/AP) - Kitajska pošta bo ob 100-letnici kitajskega filma izdala posebno serijo znamk z liki kitajskih velikanov sedme umetnosti, med katerimi bosta tudi legenda borilnih veščin Bruce Lee in kitajski igralec Jackie Chan, so poročali kitajski mediji. Na znamkah se bodo pojavile tudi druge zvezde kitajskega filma, kot na primer Andy Lau, Tony Leung in Maggie Cheung, ter prizori iz najbolj znanih filmov, kot sta za oskarja nominirana Heroj in Zbogom, moja konkubina.
Lujzek • Dober den vsoki den
Jebal ga na gorični kol pa še na slečeno deklino, ki kože svojo dekliš-čino fino, pa še na mojo Mico in gorico z vso svojo poškropleno švico. Sosid Juža, ki nemre gledati nibenega puža, mi je glih prej po mobiči sproča, da se bo od svoje ta bojše polovice loča, če nede več hejala hoditi k meši smo zavolo mlodega kaplona, ki ima baje v hlačah provega aeroplona
Vem, da bo zavolo tote (ne)-resnice provi vik in krik, neje pa mi jasno, zakaj Rimokato-liška cerkev neče priznati, da so tudi mlodi župniki samo lidje in se tudi veselijo, ko jim pri ženskah lepo gre. Vem, da sem zaj v osjo gnezdo dregna, marsikaterega brolca odegna ali pa privoba, če glih je v tem resnica prova. Jaz ali ne vem, zakaj si zakrivlemo oči, če pa nas sam gospod tovariš Bog skoro tak viči.
Zaj pa hejajmo z božjimi resnicami in neresnicami, saj
ma na vsoki stroni vsoki svojo resnico, tak kak jaz svojo Mico, ki veruje v tistega boga, ki v banki in nebesih svoj ol-tor ima .
Pa pustimo pri miri tote duhovno posvetne stvari, saj se nam v vsokodnevnem živleji še kaj hujšega godi. Poglejmo samo naše politike, ki se zaj vročajo s poslanskih počitnic in potornanih ritnic, da nas bodo lehko zaj naprej nategovali, on pa ga naprej srali .
Pred krotkim je bla naša lepa Slovenija deležna hujdih poplov, plazov in drugih nadlog. Na oglede katastrov so hodli ministri, politiki in drugi ritniki, ki so ocenili, da so Slovenci zavolo vejkih poplov ovenli, da so marsikere hiše ogrožene, ceste povožene, njive in travniki zavolo plazov vničeni, od hujdiča in bogeca zapuščeni. Te pa se smej, nič pij in ne jej, če se moreš, bodi zdrav ali pa žrtev, živ ali pa tak malo mrtev .
Adijo, nega več besedila, ki bi se kumi smila. Lepo vaspo-davljam z brega v grabo za veselje, hec in zabavo.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ
SOBOTA, 3. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 4. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofa loka).
PONEDELJEK, 5. septembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja loka).
TOREK, 6. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice).
SREDA, 7. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 8. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PETEK, 9. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prijetno boste razpoloženi, romantični in ljubezen se vam bo ponujala od vsepovsod. Lahko se zgodi, da se boste na novo zaljubili, če pa ste že vezani, bosta s partnerjem odkrivala nove radosti.
BIK
Zelo harmoničen teden, saj se boste dobro počutili. V poslovnih zadevah boste ugledali vaše cilje. Glede novih vezi - srečali boste novo osebo. Vaš idealizem bo v tem tednu na višku, le izkoristite ga.
DVOJČKA
Priložnost boste imeli, da svoje zamisli uresničite na praktičen način, zato glejte, da boste izbrali dobro strategijo. Najboljši dnevi za te podvige so v drugi polovici tedna. Proste urice pa izkoristite za zabavo.
RAK
V ljubezni bo najbolje, da daste prednost razumu in ne srcu in trenutnim vzgibom, ker vas bodo le-ti pripeljali v težave. Zaradi tega boste še malo zbegani. V službi bodo nastali resni problemi.
LEV
Delo boste stopnjevali in se pri tem počutili izjemno koristni. Pravzaprav si morate priznati, da ste deloholik, čeprav si tega verjetno ne bi drznili povedati na glas. Vse hitrejši boste.
DEVICA
Ne morete si pomagati, ampak res se malce smilite sami sebi, čeprav ne marate tega občutka. Vseeno mislite, da je do neke mere upravičen. Saj bo bolje, žalost ni nikoli večna.
TEHTNICA
Partner bo navdušen na dobrimi novicami. Tudi vi ste veseli, ker so se zadeve končno izboljšale. Zdaj gre krivulja lahko le še navzgor. Kmalu bo vse spet tako, kot vam je najljubše.
ŠKORPIJON
Počutili se boste topo, nič pametnega vam ne bo prišlo na misel. Pa bi vam moralo. Nič se vam ne bo ljubilo, čeprav naj bi vas razganjalo od energije. Včasih ne delujemo, kot bi hoteli.
STRELEC
Nekoliko vas je strah pričakovane osebe, ki vas tako zelo spoštuje. Kaj če ne boste opravili dobro in se ji boste zamerili? Ne razmišljajte pesimistično, naredite kot znate in dovolj bo.
KOZOROG
Nikoli ne smete misliti, da ste videli že vse na svetu. Življenje nas nenehno preseneča in prepričuje, da nas nekje čakajo nove dogodivščine in nova doživetja. Ne nehajte verjeti v to.
VODNAR
Razjedalo vas bo nekaj, kar vas ne bi smelo skrbeti. Včasih se ukvarjate z neobstoječimi težavami, čeprav to radi pripisujete drugim. Skušajte odmisliti, sicer bo prenaporno.
RIBI
Pravila vas sploh ne bodo zanimala. Odločili se boste opraviti povsem po svoje. Spremljalo vas bo precej nejevernih pogledov, a samozavestni boste in ne bodo vas spravili v zadrego.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
20 ŠtajerskiTEUHlK
Tednikove akcije
petek • 2. septembra 2005
NAJ FOTOGRAFIJA
S POLETNO-POĆITNIŠKIM MOTIVOM
v
Štajerski tednik nagrajuje najboljšo fotografijo s poletno-podtniškim motivom!
čez poletje smo ztirali vaše počitniške fotografije in jit otjavljali v vsaki petkovi izclaji Štajerskega tednika. Danes otjavljamo tedenske zmagovalke. Dotro si oglejte iztrane fotografije in začnite glasovati, da s skupnimi močmi izteremo zmagovalko našega natečaja. Glasujete laLko do torka, i3. septemtra. V petek, iG. septemtra, pa tomo otjavili zmagovalno fotografijo, ki vas je najtolj očarala, lakrat liomo objavili tudi srečne nagrajence, ki tioste prejeli praktične nagrade, ki jili je prispevala JV^etalka trgovina. iSrečneže tomo izžretali med vsemi veljavnimi kupončki, ki so prikajali v naše uredništvo od 8. julija do i3. septembra zooS.
Avtor zmagovalne fotografije s poletno-počitniškim motivom to prejel petdnevni paket za dve oseti v Xermat iSnovik.
Praktične nagrade, ki jit je prispevala JV4.etalka trgovina za vse, ki ste pridno glasovali:
1. nagrada: pWsLizar, 2. nagrada: kotna Wsilta, 3. nagrada: stojalo za sušenje perila in likalna miza, 4. nagrada: električne ikarje za živo mejo, 5. nagrada: ležalnik
jSponzotja akcije:
TERME
SNOVIK
maoKA	
	m
Fotografija 1 [Vesna Letonja]
Fotografija 5 [Silva Gerdak]
Fotografija 7 [Bojan Svenšek]
Fotografija 19 [David Rijavec]
Fotografija 22 [Donald Rus]
NAJ FOTOGRAFIJA
s POLETNO-POČITNIŠKIM MOTIVOM
Glasujem za sliko it.
Ime m prmnek _
Naslov:_
Poitna it. _
ĐaTČna številka:
Poita
Telefon:
ICupon pošljite na naslov:
Radio Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. G, 225o Ptuj

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GSM- IN RTV-servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
KMETIJSTVO
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
AatnMXfn K. □.. Cankwlna B. 30CO MJa: 300 SrT/ir*,

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{č in parkiri{č, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
RADIOPTUJ
89,8"98,e'l04;3
IZDELAVA 150, 230 in 350 litrskih hidravličnih stiskalnic. Srečko Horvat, s. p., Pobrežje 92/a, Videm, tel. 764 12 91 ali 041 504 204.
PRODAMO VINO, kvalitetno belo mešano po 200 sit/L za količine nad 10L. Tel.: 031/ 733 157 (popoldan).
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{če nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, pred nesnostjo, plemenski petelini za rejo, za zakol. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM predsetvenik, {irine 2,8 m, rabljen eno sezono. Tel. 031 615 796.
V NAJEM vzamem kmetijska zem-lji{ča - njive. Ponudbe na tel. 041 561 893.
PRODAM pre{o za grozdje, 250 l, in starinsko pre{o. Tel. 031 452 112.
PRODAM sejalnico OLT z diski 1,80 m. tel. 02 781 43 71.
PRODAM suho lu{čeno koruzo po 30 SIT Tel. 783 32 41._
PRODAM hrastove fosne ter koruzo z njive. Tel. 031 646 773.
PRODAMO 2 ha koruze za silažo. Tel. 051 356 875._
KUPIM Oltov plug, 10-colski. Ponudbe na telefon 031 646 291.
KUPIM gradbeno parcelo do 7 arov ali staro hi{o za nadomestno gradnjo na Ptuju ali v bližnji okolici (Grajena, Podvinci, Mestni Vrh itd.). Telefon 041 761 234._
PRODAM traktorsko prikolico, enoosno, kiparico, 3-tonko, na novo obnovljeno, nem{ke izvedbe. Tel. 764 58 21.
PRODAM viličarja diesla, znamke IRI ON, nem{ke izvedbe, na novo obnovljen. Informacije na tel. 764 58 21.
PRODAM plemenske ovce, stare 8 mesecev, pasme SJ. Informacije na tel. 764 58 21._
PRODAM vinograd z vikendom, Tur{ki Vrh, občina Zavrč. Tel. 041 826 980.
PRODAM telico simentalko, brejo 6 mesecev, in kupim traktorsko pla-nirno desko. Informacije na telefonski {tevilki 745 85 11, po 20. uri.
UGODNO prodam traktorski nakladač in krožne večje brane. Tel. 766 02 71._
PRODAM črno-belo telico, brejo v devetem mesecu. Tel. 031 523 465.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodajajo po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, tel. 792 35 71.
BELO sortno vino prodajo. Franc Emer{ič, Veliki Vrh 50, Cirkulane. Tel. 761 68 11._
KUPIM grozdje, sorto gemaj, z brajd. Tel. 041 943 021._
KUPIM mlado kravo ali telico za zakol. Tel. 03 582 65 58, 031 554 666.
NEPREMIČNINE
sinus ne
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre In kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85. 250 00 40
ÍNSJK^
" nepiemičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO gradb. parcelo PTUJ, Pobrežje, 2622 m2 površine + 8687 m2 l(met. zemljišča, gosp. objeid na parceli, vsi priidjučiti CENA: 14,400 mio SiT (šifra 825)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s SI . s i
INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
DELO
RAZNO
PRODAM kuhinjo in dnevno sobo. Tel. 031 317 508._
MOŠKI želi spoznati žensko staro do 50 let, ki bi pri{la živeti k meni. Ponudbe po{lji pod {ifro: V dvoje je lep{e.
Top 4 parcele: Kuršinci, ID522, 3823 m2, 2,5 mio; Bodkovci, ID91, 2050 m2, 1,2 mio; Kukava, ID574, 800 m2, 2,5 mio; Goričak, ID399, 1549 m2, 2 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
3,5-sobno, redno vzdrževano stanovanje, prodam. Lega 3. nadstropje, vzhod-zahod, 1989. Možen tudi nakup garaže. Tel. 041 466 593.
V NAJEM oddam poslovni prostor v centru Domino, 76 m2, 031 671 790.
QtUB D-mof
glasba in kultura
VABI K VPISU NOVIH ČLANOV:
POUČEVANJE KLAVIRSKE HARiVIONIKE, KLAVIATUR in KITARE NA DOMU INFO: 0411412 310

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE ve< vrst
Ivan Amuš s.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
UGODNA POSOJILA^
[CO2/2280110
ZAPOSLIMO mlado dekle za strežbo v lokalu pijač. Tel. 041 456 846. Luna bar, Jože Vaupotič, s. p., Ormo-{ka cesta 81/A, Ptuj.
DOM-STANOVANJE
NAJAMEM eno- ali dvosobno stanovanje na Ptuju. Ale{, tel. 031 590 002.
NA PTUJU ODDAM dvosobno komfortno opremljeno stanovanje v bloku. Tel. 041 426 488.
Želite mali ogiasi tudi na spietnem portaiu?

KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
JUDSKA UNIYÍiííZA PTUJ
JAZ SEI^ ZA!
Študij na daijavo
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
VII. stopnja izobrazbe - DIPLOMIRANI EKONOMIST
v sodelovanju z Ekonoinsko fakulteto iz Ljubljane letos vpisujemo že 11. generacijo študentov.
INFORMATIVNI DAN
bo 7. septembra 2005 ob 17. uri na LU Ptuj
02 749 21 50, 749 21 51, luptuj@siol.net
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
S0liS<l.aa 1
Razlagova 24, Maribor J
ízhepí.8i
Petek, 2. september
10.00 Ptuj, Mestni trg, Zeleni Madžarske in Dru{tvo Fokus, Eko instalacije, v okviru 4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto 10.00 Ptuj, Mestni trg, Lackova ulica, Miklo{ičeva ulica, Otroci ptujskih vrtcev, Različne dejavnosti, v okviru 4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto
10.00 Ptuj, Novi trg, Zavod za varstvo in usposabljanje Dr. Marjana Bor{tnarja Dornava, ulična predstava, v okviru 4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto 10.00 Ptuj, Mestni trg, Potujoča knjižnica Ivana Potrča Ptuj, predstava Bibliobusa, v okviru 4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto 17.00 Ptuj, Novi trg, nastop umetni{kega dru{tva Abra{evič iz Arand-jelovca, nastopili bodo člani folklorne skupine, solisti in narodni orkester
18.00 Dravinjski Vrh pri Svetem Jan{u, koncert slovite zambijske pevke Lindiwe
19.00 Ptuj, Mestni trg, ulična gledali{ka predstava St Cyr sur Loire theatre, Zveza med mo{kim in žensko skozi leta, v okviru 4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto 20.00 Ptuj, Mestni trg, BU - bobnars united, bobnarsko ognjeni {ov v
okviru 4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto 21.00 Ptuj, plo{čad pred mladinskim hotelom, Belgijski večer, v okviru
4. pouličnega festivala Ptuj - Odprto mesto 22.00 Ptuj, Mestni trg, Cafe Galerija, Dj DEVIOUS, Dj LESBIAN in Dj CHIBBA
-	Ptuj, razstavi{če gostilne Lužnik, razstavlja novej{e slike Zlatko Lazar, član likovne sekcije dr. Štefke Cobelj v Ptuju, slike so na ogled do konca septembra
-	Ptuj, CID, v septembru vpisujejo v: Tečaj kitare pri Samu Šalamunu in Marku Koro{cu, Plesno {olo Power Dancer, Začetni tečaj znakovnega jezika gluhih, Filmsko sekcijo, V turistično skupino za osnovno{olce »Potepuhi«, Novinarsko skupino.
Sobota, 3. september
8.20 Mo{kanjci pri Ptuju, letali{če, 3. Poli maraton 10.00 do 12.00 Ptuj, Novi trg, Sejem prostega časa 15.00 Pobrežje, va{ki dom, 1. praznik K. S. Pobrežje s tradicionalnim ribjim piknikom
17.00 Gori{nica, mali muzej, Otvoritev razstave likovnih del Lidije Ste-ineker
18.00 Ptuj, Narodni dom, Avdicija za sprejem novih pevcev Akademskega pevskega zbora Ptuj -	Planinsko dru{tvo Maks Me{ko Ormož vas vabi na izlet na
Škrlatico, čas hoje 7 do 9 ur.
Nedelja, 4. september
10.00 Ptuj, Terme, 14. Ptujski maraton 14.00 Destrnik, 24. kmečki praznik
-	Planinsko dru{tvo Ptuj vas vabi na planinski izlet na Ratitovec
z V. Dabič
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 In nedelja 10.00: Glasbena oddaja »Hit poletja 2005« 4. del, gostje oddaje: Sa{a Lendero, Werner in Brigita Šuler, Ansambel Ha, ha, ha, Ansambel Rose vision, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Pop'n'dekl, Ansambel Čuki, Ansambel De-žur, Ansambel Grazer Spatzen. Poljudna oddaja Rudija Klariča »Kako biti zdrav in zmagovati«.
Kolosej Maribor
Petek, 2. september, ob 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 in 00.00 Madagaskar. Ob 16.20, 19.00, 21.40 in 00.20 Gospod in gospa Smith. Ob 17.05j 19.30, 21.50 in 00.10 Slepilo. Ob 15.50, 18.10, 20.30 in 22.50 Čarli in tovarna čokolade. Ob 18.50, 21.10 in 23.25 Gospodarji Dogtowna. Ob 16.40 S polnim gasom. Ob 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 V objemu čarovnice. Ob 16.05, 18.20, 20.40 in 22.55 Fantastični {tirje. Ob 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Ta{ča, da te kap. Ob 16.30 Roboti. Ob 18.40 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.00 in 23.00 Udarna novica. Ob 16.10, 18.30, 20.50 in 23.10 Zaporni{ko dvori{če.
Sobota, 3. september, ob 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 in 00.00
Madagaskar. Ob 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 in 00.20 Gospod in gospa Smith. Ob 14.45, 17.05, 19.30, 21 50 in 00.10 Slepilo. Ob 13.30, 15.50, 18.10, 20.30 in 22.50 Čarli in tovarna čokolade. Ob 18.50, 21.10 in 23.25 Gospodarji Dogtowna. Ob 14.20 in 16.40 S polnim gasom. Ob 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 V objemu čarovnice. Ob 13.45, 16.05, 18.20, 20.40 in 22.55 Fantastični {tirje. Ob 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Ta{ča, da te kap. Ob 14.30 in 16.30 Roboti. Ob 18.40 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.00 in 23.00 Udarna novica. Ob 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 in 23.10 Zaporni{ko dvori{če.
Nedelja, 4. september, ob 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Madagaskar. Ob 13.40, 16.20, 19.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 14.45, 17.05, 19.30 in 21.50 Slepilo. Ob 13.30, 15.50, 18.10 in 20.30 Čarli in tovarna čokolade. Ob 18.50 in 21.10 Gospodarji Dogtowna. Ob 14.20 in 16.40 S polnim gasom. Ob 14.50, 17.00, 19.10 in 21.20 V objemu čarovnice. Ob 13.45, 16.05, 18.20 in 20.40 Fantastični {tirje. Ob 15.00, 17.10, 19.20 in 21.30 Ta{ča, da te kap. Ob 14.30 in 16.30 Roboti. Ob 18.40 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.00 Udarna novica. Ob 13.50, 16.10, 18.30 in 20.50 Zaporni{ko dvori{če.
Ponedeljek, 5. september, ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Madagaskar. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 17.05, 19.30 in 21.50 Slepilo. Ob 15.50, 18.10 in 20.30 Čarli in tovarna čokolade. Ob 18.50 in 21.10 Gospodarji Dogtowna. Ob 16.40 S polnim gasom. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 V objemu čarovnice. Ob 16.05, 18.20 in 20.40 Fantastični {tirje. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Ta{ča, da te kap. Ob 16.30 Roboti. Ob 18.40 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.00 Udarna novica. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Zaporni{ko dvori{če.
KINO Ptuj
Od petka do nedelje ob 18.00 urI Roboti. Ob 20.00 Kung fu frka.
izberi.si - Vsesiovensici portai 1
I ogla
izDePi.si
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
i věstník
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
PEUGEOT 206 l,4lAl]T0MmC	2001	1.690.000	KOV OPEČNA
OPEl ASTRA 1,41	2001	1.190.000	KOV SREBRNA
CITROEN SAXO 1,11	2000	940.000	KOV MODRA
ŠK0DAFEIICIA1,3LXI	1996	215.000	ZELENA
ŠKODA FEUCIA 1,6 COLOR UNE	1999	770.000	RUMENA
BMWZ3M1,9	1999	3.480.000	ČRNA
RENAUIICIIO 1,416V DYNAMIQUE	2001	1.470.000	KOV SREBRNA
FORD FIESTA 1,3	1996	490.000	KOVVIJOLA
8ENAIIXCU01,2RN	1994	380.000	KOV OT,F,NA
CITROEN SAXO 1,11	1998	740.000	KOVVIŠ>p,
FIAT PUNTO 55S SOLE	1999	720.000	KOV GR. SIVA
OPEL VECTRA 1,616V	1999	1.300.000	BELA
RENAULT UGUNA 1,6 16V GRAND.	2001	2.380.000	KOV MODRA
KIASEPHIA1,5	1998	670.000	KOV MODRA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	1.060.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2 RN	1995	475.000	RDEČA
PEUGEOT 206 XR	1994	390.000	BELA
RENAULT CUO 1,2	1998	795.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1,4	1998	1.080.000	KOV MODRA
FORD ESCORT 1,4 a	1994	340.000	RDEČA
RENAULT CUO 1,2 16V EXPRESSION	2001	1.340.000	VIJOLA
SUZUKI BALENO 1,3	2000	940.000	KOV ZF,LF,NA
VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a	1995	590.000	KOV MODRA
HA PRIDE 1,3 GLXI	1999	445.000	ZF,T,F,NA
PEUGEOT 3061,4 S	1997	770.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2	1999	1.020.000	RDEČA
FORD MONDEO 2,0 TDa	2001	2.270.000	KOV T. MODRA
RENAULT CUO 1,2	1999	995.000	KOV SREBRNA
RENAULT CUO 1,2	1999	990.000	KOV MODRA
PEUGEOT 4061,816V	1998	1.330.000	KOV SIVA
OPEL CORSA 1,0 12V	1998	660.000	RDEČA
FIAT STILO 1,9 JTD	2002	2.315.000	KOV MODRA
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Vpisujemo v izobraževalne programe:
PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKA ŠOLA GOSTINSKA ŠOLA STROJNA ŠOLA TRGOVSKI POSLOVODJA TRGOVEC - prekvalifikacija OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE KNJIGOVODSKA DELA
Zahtevajte katalog in podrobne informacije! Zaupafte nam - ne bo vam žal!
Tel.: 02 749 21 50, 749 21 51 www.lu-ptuj.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81
belcontdoo@siol.net	: Lj --- okna
www.belcont.sl	J ^^ I vrata
Energijsko varčna okna	senčila
stresna okna
PVC, LES, ALU. Zinnske vrtove
garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
PONUDBA
RABUKNIIl
VOZIL
Znamko
FIATPUNT01,2SX3V
FIAT PUNTO 1,2 5V
FIAT ULYSEE 2,2 JTD EMOTIO
ALFA 156 2,4 JTD
GOLF 1,9 SDI3V
OPEL CORSA 1,7 DTI
VOLVO V 401,9 TDI
CITROEN XARA PICASSO 2,0 HDI
ROVER 216 5V
CITROEN JAMPER
OPEL ASTRA 1,7 TDI
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: OSO 613 310
Opremo Letnik Ceno
AC, CZ, EP CZ, EP VSA OPREMA AC, DCZ, EP AC, EP, SE AC, EP, CZ AC, DCZ, EP AC, DCZ, EP, SE DCZ, EP, AL, SE, DCZ, ES, SE CZ, SE, AIR
2002 2000 2003 1999 1999 2001 2001 2002 1998 2002 1995
1.390.000 1.049.000 4.690.000 1.789.000 1.599.000 1.650.000 2.590.000 2.790.000 1.039.000 2.329.000 689.000
VCDNO NA ZALOGI VCC KOT 50 VOZIL! Store zo novo - store zo store!
PREDSEZOhISKA Pgi\IUDBA
VINOGRADNIŠKEGA
IN KMETIJSKEGA PROGRAMA
V Metalki na Ptuju
►kad PVC 1001......................aâÊXDbP
►kad PVC 5001......................V'^ÊfÎk^
►kad PVC 700 ►posoda INOXza^sókeO
I posode INOX za vino od 100 do 6001 • mlini za grozdje ročni VOKA •električne črpalke za pretakanje mošta In vina
Vodna stiskalnica INOX 100
^ mlin traktorski CIKLO 100. i kombajn silažniSILO 80...
• lesene A lestve od Vm^ do WlĚÉfú'^
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniška 7, tel: 02/749 18 00
mm
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (lesen 2005)

(tereni)			
Datum 2.9.2005	7.30 - 9.30 Gerecia vas - Gasilski dom	10.00 - 12.00 Zgornja Hajdina - prevozništvo Vogrinec	12.30 - 14.00 Grajena - Gasilski dom
3.9.2005	Levanjci	Destrnik - Gasilski dom	Selce - Gostilna Ornik
5.9.2005	Žetale - kmetija Kolar	Podlehnik - Lovski dom	Jurovci - Avtoelektrika Bracic
6.9.2005	Moškanjci - Gasilski dom	Markovci - deponija	Dornava - Kmetijski kombinat
7.9.2005	Jiršovci - kmetija Daicman	Drstelja - kmetija Sever	Janežovci - "Pri Mici"
8.9.2005	Leskovec - Gasilski dom	Majšperk - Obcina Majšperk	Stoperce
9.9.2005	Trnovska vas - Kmetijska zadruga	Vitomarci - Kmetijska zadruga	Spodnji Velovlek - Gasilski dom
10.9.2005	Ponorce - Avtoservis Krnicar	Šikole - Gostilna Kureš	
12.9.2005	Mostecno	Lovrenc na Dr. polju - Društvo upokojencev	Pleterje - trgovina Peršuh
13.9.2005	Zavrc - Obcina Zavrc	Borl - Grad Borl	Stojnci - Gasilski dom
14.9.2005	Polenšak - Kmetijska zadruga	Juršinci - Lovski dom	
15.9.2005	Formin - Gasilski dom	Sela - Gostilna Svenšek	Sestrže - Dom krajanov
www.snnigoc.si
r ■K.-OL
POHIŠTVA
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Fai(s: 02/ 775 41 05
RADIOPTUJ
www. radîo-ptui.sî
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04ISS7 5I3
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mik1avz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW318DLIMUZ.	2001	3.690.000	KDV. MODRA
BMW318DKARAV.	2002	3.690.000	ČRNA
BMW525TDSUMUZ.	1999	2.390.000	SREBBN
DAEWOO LANDS 1,5	2000	898.000	SREBBN
FIAT BRAV01,6 SX MANIA	1998	830.000	KDV. VIOLA
FIAT FUNT01,2	2003	1.340.000	KDV. ZELEN
FORD MONOEO 2.0 TUC1115 KS KARAV.	2002	2.498.000	KDV. SIVI
FORD MONOE01,8 LIMDZ.	2001	2.398.000	KDV. ZELEN
HYUNDAI LANTItA 1,8 GiX	1996 mod. 96	690.000	SREBRN
DPELVEIiïRA1,6IC0LIMUZ.	1997	1.090.000	KDV. VIOLA
RENAULT CU01.2 BEBOP	1996	4S0.000	BEUV
VW POL01,4 VARIANT	2000	1.220.000	RDEČA
WV POL01,212V	2003	1.980.000	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI 110KLIMUZ.-C0MF.	1999	2.050.000	SREBBN
VW PASSAT 1,9 TD1130 K. KARAV. - CDMF.	2002	3.098.000	KDV.SVMDDBA
Na zalogi preko 40 vozil.			
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAIVIO
CUO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1.9 DCI 100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1.4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/1 SV	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
Visina mesečnega obroita je izračunana na podiagi iiredita dm mb NOiVI 7,45 na dobo 84 mesecev.
RE\A[JLT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si

Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direk-torat za prostor, Urad za prostorski razvoj, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš,
ki bo potekala 6. septembra 2005 z začetkom ob 14.00 uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Urada za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega na~rta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Hodoš.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežih Ob~in: Kidri~evo, Hajdina, Ptuj, Do-rnava, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Murska Sobota, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš in sicer v ~asu uradnih ur, in na spletni strani Urada za prostorski razvoj, http://www.gov.si/upr/ aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost.
Valentina LAVRENČIČ Direktorica Urada za prostorski razvoj
Vrazova 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Ponujamo vam:
-	Programe za poklic (kuhar, natakar, prodajalec, ekonomski tehnik, elektrotehnik, strojni tehnik);
-	Jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina);
-	Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije;
-	Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle;
-	Brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle;
-	Brezplačen motivacijski program Most do izobrazbe.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Sobota, 3. september
Tatjana Tantegel, dr. dent. med.
JZ ZD Ptuj
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tniianova 1, Pluj |ob Mariborski eaili|, hI.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročn690 odploíílo
íPodulajk nai na mtounm ikldu!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroiie
Svetovanje in montaža
l^lac PH POPVIWC115. PTUJ
ivias b m ^^^ 02 746 03 si
... GSM 031 341 532
Ze leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, saj solza, žalost te ni zbudila, a ostala je praznina.
V SPOMIN Francu Visenjaku
IZ MOSKANJCEV 75
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Pihaj rahlo veter čez gomilo, ker tu počiva truplo, ki nas je ljubilo.
V SPOMIN
Mineva že pet let, odkar se je od nas poslovil
Janez Kolari~
upokojeni gostilničar iz Spuhlje
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki prihajate na njegov grob ali ste {e ohranili spomin nanj.
Njegovi najdražji
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
4. 9. mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož
Mihalj Dukari~
IZ VELIKE VARNICE 79, ZG. LESKOVEC
Težko je dojeti, da te več med nami ni, v spominu in srcu te nosimo vsi, saj radi imeli smo te.
Žalujoča žena Anica Krajnc
ZAHVALA Jakob Murko
APAČE 295, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, sočustvovali z nami in nam pomagali v teh najtežjih trenutkih.
Hvala osebju Doma upokojencev, ki so mu laj{ali življenje v Domu. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, g. župniku, govorniku in za zaigrano Ti{ino.
Pogrešali bomo očeta in dedka
Dolgo si živela, mnogo delala, trpela, zdaj spočij si žuljave dlani, mama, še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice ter ta{če
Kristine Meško
IZ BRESNICE 29
1921 - 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence, sveče in za svete ma{e, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala g. dekanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, pogrebnemu podjetju Aura, govorniku g. Lahu, sodelavcem Carrera Optyl Ormož ter družinama Majcen iz Bresnice in Kokot iz Mezgovcev. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Minile so tvoje bolečine, vsrcu pustila si nam spomine. Čeprav si morala veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in botre
Marije Firbas
IZ BUDINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence, sveče in za sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: hčerka Katica, vnukinja Silvija, Vera, Klavdija z družinami
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAROČILNICA ZA
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AERipBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE


teden prejme brezpla( obískovhggoál aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1
ime in priimek:
Ivanka Berghaus
aslov:
Žabjak 33,8880 Ptvý
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Turisti v mestu ob Dravi tudi kupujejo
Majšperk • 9. občinsko praznovanje
Londončanka v ptujski poročni obleki
Letos so Ptuj dobesedno preplavili turisti, prišli so iz celega sveta. Londončanka Louise Parker pa ni bila tipična turistka, na Ptuj je prišla zato, da bi ji tu zašili poročno obleko.
Diplomirana psihologinja, ki se ukvarja z organizacijo najrazličnejših srečanj, je na enem od srečanj v Londonu, ki ga ni organizirala sama, srečala postavnega doktorja medicinske robotike Matjaža Jakopca iz Novega mesta. Vzniknila je ljubezen, 27. junija lani sta se zaročila, 14 mesecev po zaroki
pa poročila. Poročni zvonovi so v novomeški cerkvi zazvonili 27. avgusta, obred civilne poroke in poročna zabava pa je bila na gradu Otočec.
"Poročna obleka, ki sem jo kreirala za Louise, je nastajala zelo premišljeno, saj je imela stranka veliko nezdružljivih želja. Detajli obleke so iz raz-
Foto: Črtomir Goznik
Londončanki Louise Parker, diplomirani psihologinji, sicer rojeni v St. Austine v Cornwallu, so poročno obleko zašili na Ptuju. 27. avgusta se je poročila z dr. medicinske robotike Matjažem Jakop-cem iz Novega mesta.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen kimavec, ikšen bo sušeč.
Čakajoč na novo šolo
V občini Majšperk so že konec tedna pričeli prireditve v počastitev 9. občinskega praznika, vrhunec pa bo 17. septembra, ko bodo svečano odprli novo osnovno šolo.
ličnih zgodovinskih obdobij in obleka je morala izgledati sodobno. Čeprav še take obleke nisem kreirala, je bila to zame zanimiva in poučna izkušnja. Porabili smo skupno več kot 20 metrov različnih kvalitet svile. Posebnost obleke je predvsem v čipki, ki jo je Louise prinesla iz Londona, saj smo iz čipke izrezovali posebne detajle in jih ročno šivali na obleko. Izdelovali smo oblike 'labodov', ki so bili osrednja tema celotne zgodbe. Čipko smo v osnovnih linijah poudarili še s kristalčki. Čeprav so Angleži zelo drugačni od nas, sva z Louise hitro našli skupni jezik, saj sva natančno vedeli, kaj je najin skupni cilj. Uspelo nama je," je o kreaciji povedala Barbara Plavec Brodnjak.
Prstan v obliki laboda je bil v bistvu vodilo vseh oblik, ki jih je želela v svoji poročni obleki združiti Louise. Njena največja želja je bila, da bi obleka imela zgodbo. Labod pooseblja zvestobo do groba, tudi sama je prepričana, da je poroka lahko samo enkrat v življenju. Labodi so si namenjeni vse življenje, tudi pri njiju z Matjažem je tako. Slovenija zanjo pomeni nov začetek, v novi domovini se dobro počuti, prepričana je, da se bosta nekoč vrnila. Tudi poročno potovanje, ki bo trajalo pet tednov, začela sta ga v Tajski, končalo se bo na Fidžiju, sta skrbno načrtovala.
Louise se bo z Matjažem na Ptuj zagotovo še vrnila, že zato, ker se ji je v tem mestu uresničil del njenih življenjskih sanj in pričakovanj.
MG
Foto: M. Ozmec
Pred osrednjo slovesnostjo bodo 17. septembra v Majšperku odprli novo osnovno šolo.
Danes bo na Primorskem pretežno jasno. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. Ob morju bo večinoma suho. V nedeljo bo delno jasno.
Prireditve v okviru 9. občinskega praznika so se pričele že v nedeljo, 28. avgusta, ko so se v organizaciji Lovske družine Stoperce pomerili v streljanju na glinaste golobe, v četrtek, 1. septembra, so se v organizaciji ŠD Ptujska Gora podali na kolesarski maraton, v petek, 2. septembra, ob 17. uri pa se bo na igrišču pri OŠ Majšperk pričel košarkarski turnir 3 na 3.
V	soboto, 3. septembra, ob 7. uri se bo v Zgornji Pristavi pričelo tekmovanje ribičev v lovu rib s plovcem za pokal Dravinje. Ob 8. uri bodo v domu krajanov Stoperce pričeli z ustvarjalnimi delavnicami, ob 15. uri bo pod šotorom na igrišču prireditev ob 25-letnici Planinskega društva Donačka gora z otvoritvijo društvenih prostorov v domu krajanov Stoperce. Ob 16. uri bodo na igrišču v Sestržah pričeli z igranjem odbojke na mivki, ob 20. uri pa bo na igrišču Breg turnir v malem nogometu.
V	nedeljo, 4. septembra, ob 9. uri bodo v organizaciji ra-diokluba Ptujska Gora pričeli vzpostavljati zveze z najvišjih hribov v občini, ob 14. uri se bodo izpred OŠ Majšperk podali na peš pohod pod naslovom Spoznajmo občino peš, na igrišču v Sestržah se bodo prav tako ob 14. uri pričele za-
bavne kmečke igre, ob 19. uri pa bo v cerkvi na Ptujski Gori klavirski koncert z gosti.
V	torek, 6. septembra, ob 17. uri bo na igrišču Ptujska Gora turnir v ruskem kegljanju, v četrtek, 8. septembra, ob 16. uri bo na Ptujski Gori turnir v malem nogometu za osnovnošolske dečke, v petek, 9. septembra, ob 17. uri pa bo v telovadnici OŠ Majšperk turnir v košarki.
V	soboto, 10. septembra, ob 9. uri se bo v dvorani TVI Majšperk pričelo praznovanje 10-letnice delovanja društva invalidov Majšperk-Kidričevo, ob 14.30 bo v Naraplju turnir v gorskem kolesarstvu, ob 15. uri bo na igrišču v Podložah turnir v malem nogometu za veterane, ob 16. uri bodo pred občino Majšperk predstavili društvo Črni panter, ob 17. uri bo v Medvedcah turnir v namiznem tenisu, ob 19. uri pa se bo v dvorani TVI Majšperk pričel družabni večer s prijatelji od Pohorja do Prlekije.
V	nedeljo, 11. septembra, bodo ob 8. uri ob OŠ Majšperk pričeli občinsko tekmovanjem gasilcev, ob 15.30 pa se bodo na majšperškem igrišču pričele Igre brez meja.
V	četrtek, 15. septembra, ob
10. uri bodo v šotoru pred občino odprli razstavo društev, nato bo srečanje upokojencev občine Majšperk, ob 19. uri pa bo v dvorani TVI Večer glasbe in smeha.
V petek, 16. septembra, ob 14. uri se bo pričela predstavitev dela policije po posameznih sklopih delovanja, letalska enota policije pa bo poskrbela tudi za nagradne vožnje z učenci. Ob 17.30 bo promenadni koncert Orkestra slovenske policije z Alenko Godec in Matjažem Mrakom, ob 18. uri se bo na Ptujski Gori pričel tek s Ptujske Gore proti Majšperku, ob 20. uri pa se bo pod šotorom pričela prireditev s podelitvijo pokalov za športna tekmovanja in tekmovanje Haloški grof.
Osrednji in sklepni del praznovanja pa bo v soboto, 17. septembra. Ob 15. uri se bo pričela svečanost ob otvoritvi nove osnovne šole Majšperk, ob 16. uri pa se bo v telovadnici nove šole pričela osrednja in sklepna slovesnost ob 9. prazniku, na kateri bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja, nato pa nadaljevali z zabavnim delom pod šotorom, kjer bodo vse tudi pogostili.
M. Ozmec
^^fBAlKOif
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
www.radio-ptuj.sj
NEZGODNO ZAVAROVANJE
OTROK IN DIJAKOV
Zagotovite svojemu otrol( pendijo in ga nezgodno zavarujte
^PRIjl^
naložbeno življenjsko zavarovanje za otroke
MmmSi
Najugodneje do štipendije in zavarovanja: ob sklenitvi Prizme junior vašemu otroku podarimo nezgodno zavarovanjel Ve£ informacij na brezplačni številki OS019 20 in www.zav-mb.sl.
ABA
PTUJ
Boitiaiiiinis.p.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
Štufa26a Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
pdRAVNA^ V PRO^METNI ^ *	NEZGODI?
Zavarovalnica Maribor d.d.
080 19 20	www.zav-mb.si
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4