Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na ccli poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. Oo ki . v tiskarnici eprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 3« kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dar. poprej. Tečaj XV. V Ljubljani 1. malica serpana IS(>42. Ust 10. Škofje se. Očetu. Vsi v Rimu o Binkoštih pričujoči škofje s« 19. rožnika 1862 sv. Očetu zročili pismo verne udanosti, v kterim nar pred omenijo, de od časov, ko je bil sv. Duh prišel nad aposteljne, pa do zdaj binkoštni dan še nikoli pri slovesnosti ni bilo toliko vikših pastirjev okrog namestnika sv. Petra, kakor zdaj. Naznanijo dalje svoje silno veselje in hvaležnost, de so jih sv. Oče v Rim poklicali, de bi jih v tih hudih časih tolažili, pa tudi svoje in svojih ovčic čutila naznanili, ter Jim vse dobro vošili. Po izrečenih nar lepših vošilih pismo prestopi na žalostne sedanje oko-lišine in obžaluje na Laškim vkljub vsim zastaranim pravicam, vkljub davnimu mirnimi! posestvu, vkljub zavezam vse Evrope storjene rope: zahvalil je pa sv. Očeta za stanovitnost, s ktero so se zoperstavili hudobnim ljudem, ki imajo svobodo v ustih le kakor zngrinjalo hudobije: svetno oblast sv. Sedeža spoznajo kakor škofje po Božji previdnosti za dobro in svo-bt dno vlado Cerkve in duš potrebno napravo. ..Zares je bilo potrebno, de rimski papež, glava vse Cerkve, nobenimu vladarju ni podveržen, pa tudi nobeniga gost ne: temuč de je v svojim lastnim posestvu in kraljestvu prebivajoč in samostojin ter v blagi, pokojni in ljubi prostosti katoliško vero varuje, brani, in vso keršansko deržavo vlada in ravna," pravijo škofje. In ravno zdaj, pravi pismo, kako bi se bili mogli sniti škofje iz vesoljniga sveta, ako bi bili v Rimu našli kakiga vladarja, kteri bi imel škofovske vladarje v sumu, ali bi jim bil on sam sumljiv in nasprotnik? „K svobodnimu papežu-kralju tedaj pridemo svobodni, enako skerbijoči ob enim za blagor Cerkve kakor pastirji, in za blagor domovine kakor deržavljani, ne pozabljivši dolžnost ne pastirjev in ne deržavljanov." Po spričanji, kako stara, s koliko veljavo postavljena in kako potrebna je papeževa verhna svetna oblast v njih deželah, škofje sv. Očetu plovesno spričevanje dajo: rTedaj, sv. Oče, Vi se ne soganjate in ne vojskujete le samo za vero, temuč za pravico in za pravice, ki so podstava človeške družbe med vsimi narodi." Sklicujejo se dalje na lastne izreke sv. Očeta, ki ravno to spričujejo in terdijo, in vse to slovesno poterdijo in pohvalijo ter pristavijo, de so pripravljeni z njimi iti v ječo in v smert; tudi jih prosijo, de naj v ti stanovitnosti in naj terdnejšim sklepu nepremakljivi ostanejo, angelam in ljudem izgled nepremagljiv iga duha in nar veči hrabrosti. Ravno to tirja Cerkev Kristusova, . . . . ravno to tirjajo kristjani po vsim svetu, ki želijo, de smejo brez zaderžka k Vam priti; ... to tirja der-žavljanska občina, ktera je z razdertjem Vaše vlade sama v svoji podstavi pretresena." Ali čimu še več govoriti, ker so žc sami sv. Oče cerkvene roparje po pravici obsodili, njih rope za nepostavne in bo/.je-ropne izrekli, ter naznanili, de so laki hudodelniki cerkvenim kaznim zapadli ( Alloc. 26. kim. in 20. rožn. 1859, in Litt. apost. 26. suš. 1860). V vsim tem so škofje edinih misel, in Boga prosijo, de bi tako žalostno obropano in zaterto Cerkev v njeno poprejšnjo lepoto in svobodo postavil. — K sklepu škofje omenijo, odkod toliko preganjanje izhaja, ker so namreč mnogi nesrečni ljudje vero zavergli, torej tudi cerkveno oblast in veljavo sovražijo, kakor le morejo tudi druge zapeljujejo z brež-nimi bukvami, časniki, podobami, ter se neprenehama z nar veči jezo bojujejo zoper vero, čednost, resnico, celo zoper poštenje in sramežljivost. Ker pa taki hudodelniki vidijo, de je Cerkvi, kakor v nepremagljivi skrinji zaveze moč vse resnice in pravice, nad ktero odletvajo sovražni napadi, je njih togota, ne-vošljivost le še hujši, od tod nepreneliljivo pertenje, de bi sv. rimsko Cerkev in njen Sedež čisto razdjali, kakor de bi to kdaj mogočno bilo. Po molitvi k sv. Duhu, de bi sv. Cerkev razširil in poveličal, ki jc bila nekdaj la dan rojena, Marijo brez made/.a spočeto, ss. Petra in Pavla in vse mučence in svetnike v priče svojih vo.sil kličejo, še enkrat vse zaveržejo, kar papež sami zaveržjo, — tudi v imenu nepričujočih škofov in vernikov, ki doma nad njih britkostjo žalujejo, in jih enako ljubijo, želijo, de bi bili vsi po vsim svetu enih misel: dc naj bi pomislili kralji in mogočni, de je papeževa reč tudi njih reč, ter pomislili, kaj jih na poslednje čaka (novissimo provide-rent); de bi se spreobernili nekteri zaslepljeni nesrečni možje, ki so svoj poklic pozabili iu cerkvenim vikšim dolžno pokoršino odrekli in na pot pogubljenja zabredli; — po vsim tem prosijo papeževiga blagoslova zase in za nepričujoče brate in ovčice, kteri naj težave vsiga sveta polajša, slabost podpre, trude rodovitno porosi, in Cerkvi Božji bolj srečne čase pospeši. Izrečene misli in čutila vsih podpisi poter-jujejo, kterih je v Armonii skorej za celo stran na velikim listu. To je obseg pisma verne vdanosti kardinalov in škofov do sv. Očeta, v odgovor „Opinioni" in drugim listam, ki so si bedasto vmišljali, najti nasprotja med njimi. Na to veličastno pismo vdanosti, ki bo neugasljiv spominek sedanjih zmag sv. Sedeža, so sv. Oče odgovorili to-le: Čutila, ki ste jih zdaj razodeli, častitljivi Bratje in ljubljeni Sinovi, so nam napravili nar veči veselje: so namreč zastava Vaše ljubezni do sv. Stola, in še veliko bolj preimenitno spričevanje tiste vezi ljubezni, ktera nar bolj tesno veže pastirje katoliške Cerkve ne le med seboj, ampak tudi z letim Sedežem resnice; iz cesar se očitno vidi, de Bog, začetnik miru in ljubezni, je z nami. In ako je Bog z nami, kdo bo zoper nas? Samimu Bogu bodi tedaj hvala, čast in slava: Vam pa mir, blagor in veselje; mir Vašim sercam, blagor Kristusovim vernim, ki so vaši skerbi zročeui: veselje pa Vam in njim, de bi se s svetniki vred radovali, pojoči novo pesem v hiši Gospodvi — vse večne čase. Hiaguntarkia aH zegni matere katoliške Ver k ve. se nekteri blagoslovi. (Dalje.) Sveta mati katoliška cerkev blagoslovljuje še marsiktere reči: hočemo torej še nektere prevdariti. I. Pri blagoslovi jevan ji cerkven iga bandera prosi sv. Cerkev, naj ga Jezus Kristus blagoslovi, •le bodo vsi, ki se za Boga, Gospoda v o j s kiti i h trum vojskujejo pod klicanjem svetnika ali svetnice, na kteriga ime se bandero blagoslovi, v tem življenji svoje vidne in nevidne sovražniki* premagali in po zmagi v nebesih z m a g o v i n o obhajali. Bandera so namreč z u a m n j a v o j s k e J e z u s o-v e, okoli kterih se pri procesijah kakor vojšaki zbiramo, de hi se vojskovali za Božjo čast in za svoje zveličanje zoper vidne in nevidne sovražnike. Bandera pomenijo tudi zmago Kristusovo nad greha m , s a t a n a m in naklepi hudobnih judov. Tudi nazuaniijejo slovesno zmaji o s v. v e r e. ki jo je pridobila s p o t a m in t r u-d a m a p o s t e 1 j n o v in s k e r v j o m u č e n c o v nad slepoto j ii d o v . m a I i k o v a v c o v u e v e r n i k o v, nad togoto trinogov, ki so sv. Cerkev preganjali, in nad zmoto in krivo ver o. Kakor zmagovita vojska z vihrajočimi vojsknimi prapori, tako se ponašamo mi kristjanje z banderi, križi in stavnicami pred svetam vkljuh nejevere in zmote, kakor sv. Janez piše: ,,\aša vera, tojc zmaga, ki svet 1» r e m a ga.44 Pri blagoslovi je van ji kaciga kraja ali hiše prosi duhoven, naj Bog kraj ali hišo blagoslovi, de bo ondi prebivalo zdravje, čistost, zmaga, krepost ali moč, ponižnost, dobrota in poli lev n ost. polnost postave, in zahvala Bogu Očetu, in Sinu in sv. li uliti, in de naj ta blagoslov ostane vselej nad tistim krajem in njegovimi prebivavci. — V drugi molitvi se prosi, de bi Bog tako hišo z vsimi dobrotami napolnil, ji dal o bi I nos t nebeške rose, in zemeljne maso he, ... de naj jo blagoslovi, kakor je blagoslovil hišo Abrahama, Izaka in J ako pa, in de naj Božji angeli med njenimi stenami prebivajo. in naj varujejo njo in njene prebivavce. Pač je upali, de bi se v marsikteri hiši ne dogodilo toliko in tolikih grehov in ne tolikanj hudih nesreč, ko bi jo dali hogoljuhno blagosloviti takrat, ko je v novo zidana, popravljena ali v novo na-stopljena. 3. Pri blagoslovljenji z e n i t v a n s k i h stanovanj prosi mašnik, de bi se vsi tamkej stanujoči v Božjim miru ohranili, v Božji volji ostali, v množitvi dolzih dni starost doživeli, in prišli v nebeško kraljestvo. 4. Pri blagoslovljevanji nove ladije ali barke se prosi, de bi Bog s svojo desnico blagoslovil njo in vse, ki se bodo v nji vozili, kakor je blagoslovil \oetovo barko, ki je po valovih šetala; de naj ji poda svojo desnico, kakor jo je podal sv. Petru na morji; naj ji pošlje svojiga angela, de bo obvaroval vsih nevarnost njo in vse, ki bodo v nji; de bi svoje služabnike po odvernjenih nasprotnostih vselej v zaželenim jadranji in mirnim teku oh r a n i I in jih po zv er-šenih opravilih vesele nazaj na dom pripeljal. Posvečevanja in blagoslovila ljudi ali oseb. Pri kterih osebah je treba posebnih posvečevanj ali blagoslovov, de se v njih stan ali službo povzdignejo ? A. Pri duhovnih, ko se posvečujejo; tode ta nauk gre med ss. zakramente in med blagoslovila ali žegne v tesnejšim pomenu. Sv. Cerkev ima pa še mnogotere druge blagoslove ali žegne, ki niso zakramenti, s kterimi cerkvene osebe po krepkih molitvah, mazilih in svetih šegah v njih stan povzdiguje. Med take se šteje: "" B. 1. Povzdignjenje in kronanje papeža. Papeža namreč častitljivi škerlatniki ali kardinali izvolijo. Xo v o i z v o Ij e n iga slovesno in častitljivo na tronu nesejo v cerkev in k altarju sv. Petra, ki se imenuje „Con-fessio,%4 to je, spoznanje, kjer je bilo nekdaj na tav-žente kristjanov terpežeuih ali mučenih in umorjenih za sv. vero, in kjer še dandanašnji počivate telesi ss. Petra in Pavla. Tamkej razni škofje mnogotere molitve molijo nad novoizvoljenim papežem, de bi mu Bog dodelil „polnost nebeških blagoslovov in božje moči ali kreposti.44 Poda se mu „Pallium," nekaka stola čez rame, znamnje nar višji oblasti, z besedami: ,,Sprejmi pallium, polnost papeške oblasti, v čast vsigamogočniga Boga, častitljive Device Marije, Njegove Matere, blaženih aposteljnov Petra in Pavla, in svete rimske Cerkve." Pri sv. maši, ki se potem opravlja, se bere list in evangelij v greš k i m in latinskim jeziku, v znamnje, de je Papež glava vesolj-niga keršanstva. Ko ga potem kronajo, mu denejo trojnato krono ali tiaro na glavo z besedami: „Sprej-mi stremi kronami ozališano tiaro, in vedi, de si oče poglavarjev in kraljev, vladnik vesoljne zemlje in namestnik Jezusa Kristusa, našiga Zveličarja.*4 l)e pri tem imenitnim opravilu zadobi novi Kristusov namestnik posebne gnade in pomoči za vladanje svete Cerkve na zemlji, je gotovo. Za tako pomoč moli tudi sv. Cerkev svojimu poglavarju: v masnih bukvah so posebne molitve za papeža, ktere se prav velikrat k sv. maši privzamejo. Tudi kardinali, pomočniki sv. Očeta papeža, in škofje se s posebnimi šegami in cerkvenimi opravili povzdignejo v njh visoki stan, in pri tacih opravilih se moli njim za Božji blagoslov in pomoč, de bi zamogli svojo službo prav zverševati, kakoršna pomoč in gnade se jim pri tem opravilu zanesljivo tudi do-dele. 5£. S posebnimi šegami, blagoslovili in svetimi opravili se povzdigujejo samostanski ali klošterski ljudje v njih stan, kakor tudi kralji in cesarji ko se kronajo. Klošterski ljudje obojiga spola store posebne obljube za svoj stan in vzamejo mnogotere o-pravila v Božji službi nase; torej jim je posebnih blagoslovil in pomoči potreba, de bi zainogli dolžnosti svojiga stanu prav spolnovati. Pri cesarjih in kraljih pa je še posebno veliko na tem ležeče, kako cesarijo in kraljujejo nad svojimi ljudstvi, ker od tod izhaja ali velik blagor ali pa velike nesreče za ne-številne ljudstva, in pa za samo sveto Cerkev. Pri tacim kronanji opomni sv. Cerkev kralje in njih naro- de na njih dolžnosti in jim potrebnih gnad od Boga prosi. Zglede tacih kraljevih maziljenj imamo že v stari zavezi. (Dal. nasl.) Koliko ie ena Česenamarifa eretlna ? Kako malo da zamore človek sam iz sebe, koliko mu koristijo vsi trudi in dela, če jih ne okrepčuje in ne oživlja gnada Božja, kaže nam sledeča povestica. V nekem nemškem mestu je pridigoval jezuit. Bila je cerkev s poslušavci terdo natlačena, govorilo se je povsod, kako lepa je bila pridiga! Veči del so se jokali vsi poslušavci, in po pridigi je prišlo mnogo ljudi v žagrad, da bi storili dolgo spoved: še celo protestantje so prihajali in prestopovali k katoliški veri. To je bilo dobro: ker je pa jezuit tudi človek, se je sčasama prevzel in bil ošaben: poslednjič že svoje prevzetnosti in ošabnosti ni mogel zakrivati. Njegov predstojnik, star, pobožen, bistroumen mož, ga zakliče neko saboto k sebi in mu pravi: „Oče, vem, da ste že veliko koristili s svojimi prelepimi pridigami, al vi ste v veliki zmoti; jutri se boste vaše velike zmote prepričali, prasajte po pridigi tega in tega našiga čast. sobrata po vzroku." In res! drugo jutro pridiga jezuit z vso skerb jo: zdaj verši glas njegov kakor huda nevihta, zdaj enako slavčevimti petju, tako da je njemu saminiu globoko v serce segalo; — pa glej, doli v cerkvi nobeniga ne gine: tu se komu zdeha, tam kdo kremija, tu noslja eden tobak in ga ponuja svojimu sosedu , tam se drugi pazno skoz vrata zmuzne; vsem se je bralo na obrazu, da je dolgčas, in kako da ta izverstni pridigar danes tako si a j o pridiguje. Ponižan gre lepogovornik s prižniee si brisaje še pot z obraza poiše koj brata zaznamnjaniga, in ga praša: ,,Kaj je 10, da so danes ljudje med pridigo tako dremali, saj veste, kako so sicer zvesto poslušali, in danes sim se še bolj prizadeval, kakor sicer?" — „Oče, odgovori brat, zastran vaših druzih pridig ne vem kaj reči, ker veste, da sim zmiraj na stopnjicah sedel, vam vrata na priž-nico in s prižniee odpiraje sim molil vselej eno če-šenomarijo za poslušavce, da bi jim vaše besede globoko v serce segale, danes pa ne vem zakaj mi je naš čast. predstojnik to storiti prepovedal, rekel mi je, da naj pazno poslušam in si kaj zapomnim, pa ne zamerite mi, jest ubog revež! vas nisim dobro slišal, pa tudi razumel ne, kaj ste pridigovali; od-kritoserčno vam povem, da si od vaše današnje pridige le ene besedice zapomnil nisim." Vidiš, dragi bravec, da ni človeka, da bi brez gnade Božje mogel kaj dobriga storil, in koliko ena cešena si Marija premore, ako jo pobožno zmolimo. Martin Zarnik. Jožef MM. Xo, kako so ti kaj bukve dopadle? vpraša neka gospa žlahtnika, ki jo obiše. Povem ti, ji ta odgovori, pisane so kaj mikavno, in res je, kar si rekla; človek jih skoraj da ne more djati iz rok, dokler jih ne prebere do konca. Vidiš, da sini prav imela, na-daljva zdaj gospa, ko sini ti jih hvalila. Oh! kaj ne, cesar Jožef in pa Kavnic, to sta bila pač prava moža, človek je nekako ves zaljubljen v nji, ali uni pater," fej te bodi, to je bil gerd, hudoben človek, in pa Kim, oh kdo bi kaj takega mislil! Ljuba moja, ji seže žlahtnik v besedo, ali mar ti vse to verjameš; kar si tukaj v teh bukvah brala? I zakaj bi pa ne verjela, odverne gospa, saj je vse tako lepo in verjetno pisano, da si človek kake laži misliti ne more. In vender, ji reče na to žlahtnik, vender se pari v teh bukvah pravica s krivico, resnica z lažjo, neka navidezna pobožnost in spoštrnost z zaničevanjem in zasmehovanjem katoliške cerkve in njenih naprav, in vošiti bi bilo, da bi te bukve nobeni spo-šteni duši kterikrat v roke ne prišle. Oh, odgovori hitro gospa, kaj bo še to ?! je še vse več drugih bukev, ki napadajo še vse huje duhovšino. cerkev in Rim, in kako željno jih prebira mladost! Zato, odverne žlahtnik, glej, da takih bukev brala ne boš: bukve take sicer kratkočasijo človeka, pa mu tudi zavdajo, zdrave misli in zapopadke mu zmedejo in skale, serce okužijo, in prej ko se človek zave, se naleze duha, ki veje v takih bukvah: poglavitna reč, sveta vera. jame pešati in človek je zašel na pot pogube. To je pa res, pristavi hitro gospa, človek bo nekako vnemaren, merzel, in veš! mladost, popačena po takih bukvah, zgubi zadnjič vso vero, ter se ne meni več ne za sveto mašo, ne za spoved, ne za druge kersanke dolžnosti: skušn ja lastna me to uči. Ne da bi dalje razgrinjal resnični ta pogovor, omenim tukaj le toliko, da so bile zgoraj (»menjene bukve zgodovinskokratkočasne, in poglavitne osebe v njih: Marija Terezija, cesar Jožef in knez Kavnic. Osebe te zročene so zgodovini, in dobro jih pozna slednji izobraženi, v zgodovini zvedeni nepristranec, ter ve, kaj da mu je zastran njih misliti: bukve pa, kterih smo r*vno omenili, so pripravne, skaliti in zmesti vse pravične misli in razumke o ti zadevi, in verh tega pohujšati in zapeljati njih, ki so v zgodovini nevedni in ne terdrii v veri. Pravica se tukaj druži s krivico, resnica se druži z lažjo, obrekovanjem in natolcovanjem, in zvedenost 7. navidezno ali nalašno nevednostjo. Tu se reči povzdigujejo, ki so že zdavnej obsojene in se kažejo ravno zdanji čas ko iiarhujši rane na telesu deržav-nem: napčuosti, pregrehe posebne verste, če ravno ne hvaljene, se vender popisujejo in razkladajo tako, da se veselje do njih in poželenje po njih hote ali nehote le vnemati mora, in ni je zapaziti resne graje med tem, ko se podtikujejo krivice in hudobije IIiiim in redu jezuitarskemu, ter na sumu imajo nar svetejši naprave cerkvene. In to, pravijo, je zgodovina, s takim blagom se kratkočasijo izobraženi, z branjem takih bukev si išejo vednosti množiti in blažiti serce, in take berila so tak" pogostne v rokah gospodični iu gospa, kterih sveti poklic je, sejati v nežne serca nedolžnosti pervo seno-k vklailu resnične, večno veljavne omike, kteri vklad ravno je čntje keršansko. Zgodovina, pravijo. j<-tukajšnja splošna, nepristrana sodnica človeškega dja-nja in ravnanja: ali zgodovina zgoraj omenjene verste mogla bi sama priti in stati pred viši sodnijo ko laž-njivka, obrekovavka, krivičnica. pohujšljivka in zapeljivka, in ko taka bi se mogla obsoditi in zavreči. Da bo zgodovina res zgodovina, ter vredna pomenljivega tega imena, je treba nengibljivo. da se ne loči nikdar nikakor od dveh posebnih prijatli«*, ki se jima pravi, pravica in resnica: ven in ven mora med njima, in sicer ob roki peljana, hoditi po svetu, na vse kraje ogledovati se, in preiskovati mora ne I-samo zunanjšine, ampak tudi jedro vsih v zgodovino segajočih in v njo spadajočih dogodkov, in pa posam-no in skupno preiskovati, pretresovati in tehtati, treba je, da je zgodovinec tudi zgodovinar ali zgodoznanec. da je mož res učen, da pozna temeljito čas. kterega popisuje, i 11 značaj njegov, da so mu znane vse zadevne razmere in naprave, in vse vzajemne vezi in zapreke; treba je, da je zgodopisec mož bolj hladne kervi in pošten, toraj da se ne da ne strastmi zape- Ijati, ne prenagliti v svojih mislih in sodbah, potemtakem da ne poslane vedama ne krivičin do posamnih oseb, in ne do celih društev, naj si že bodo, ktere koli, treba je, daje zgodopisec moč bistrega uma in blazega sen a in nepristran, tedaj da je čertivec vse krivice, vse hudobije, prijatel pa edino le tega, kar je zares dobro in pravo, toraj da se vidi povsod iz vse zgodovine blago prizadevanje pisateljevo, popisati vse reči tako, kakor so v resnici godile se, pa tudi po zasluzrnji povzdvigniti vse blago in dobro, zaverniti in za\reei pa nasprot pomote, krivico in hudobijo. Zgodovina za katoliško ljudstvo mora biti pisana pa tudi v katoliškem duhu. Viditi se mora zmeraj in vedn<* previdnost llozja v življenji in djanji človeštva, v čislu se mora imeti cerkev, v čislu vse njene naprave v blagor naš človeški, zemeljski iii večni. ,,Kesničn» vam povem, kar koli bote zavezali na zemlji, ho zavezano tudi v nebesi h, in kar koli bote r a z v e z a 1 i na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." to so besede, ki niso prazne, ki jih ni govoril kak modrijan tega sveta, ampak On, ki je utemeljil cerkev, ji izročil vso skerb za večni prid človekov in bo tudi poslednjič prišel v svojem vrličastvu. ter bo sodil žive in mertve, toraj tudi zgodopisce in zgodovinarje. Mora pa cerkev z napravami svojimi v zgodovini biti to, kar v resnici je, prezreti vender nikakor niso pomanjkljivovsti, pomote in napake človeške, ki so godile se v nji, ali se vrinile v njo, ker pogrešati nikjer in nikdar se pravica in resnica ne smete. Kar je volji lložji primerno, to je dobro, kar je tisti nasprotno, to je hudo: pervo je ljubiti iu storiti, drugo pa studiti in opustiti. In to edino pravo merilo za to, kar je prav, iu za to, kar ni prav, biti mora zgodopiseu eno tistih vodil, ki jih nikdar nikakor ponemariti ne sme: po tem vodilu mora tehtati veljavo in nevcljavo, vrednost in nevrednost zgodovinskih dogodkov in primcrljcjev, v vsem pa veti mora vštric resnobnega duha tudi ljubezen keršanska, in sicer toliko, in ne več in ne manj, kakor in kolikor >c vjenia s pravico in resnico. Zgodovina, posebno ako je berilo kratkocasno, pa mora blažiti tudi serce, in toraj ne le samo da jc mikavno pisana, temuč odlikovati mora se tudi v tem, da se keršansko čutje ne duši, ampak oživlja in uter-juje, toraj da se hude čednosti, kakoršne naznanja vera kaloliška, in se vnema za dela serce, ki so znaac ko dobre dela v pomenu keršanskem, s tem pa <>b enem se budi tudi stud nad vsem, kar se ne strinja s postavo, v kteri je shranjen ves človeški blagor, in se glasi: ,,Ljubi Gospoda svojega Boga čez vse, bližnjega pa zavoljo Boga ko samega s e b e." Zgodovina za ljudstvo katoliško biti mora shramba pravice in resnice, v nji mora vladati duh katoliški, verin mora biti pisavec in ne neverin, vse več mu mora veljati duh kot telo, večnost kotčasnost, in viditi se mu mora, da spoznava previdnost lložjo, in tla veruje v njo in njeno vladanje. Zgodovina biti mora torej čisto ziralo, v kterem se svitlo vidi vedni, nejenljivi boj dobrega s hudim, in hudega z dobrim; v kterem se čednost in vse z njo v žlahti leskeče, pa tudi kaze ostudno, zaničljivo in zaveržljivo vse, kar je napčno in hudobno; v kterem prezreti ne moremo minljivosti, in toraj veči ali manji nečimernosti vsega časnega, pa tudi prisiljeni spoznati moramo potrebo io dolžnost, prizadevali si po tem, kar je ne-jenljivo in večno obstoječe, kar veljavo pred Njim ima, ki vlada nad nami in čuje nad stvaritevjo vesoljno. Zgodovina taka ne bo lažnjivka, obrekovavka in zapeljivka, kakor so zgodovinskokratkočasne zgoraj omenjene bukve, ki pripovedujejo iz življenja Jožefa II.; zgodovina taka bo potem res sodnica, pa tudi učiteljica in blažiteljica človeštva. In take zgodovine, takih iz zgodovine izvirajočih kratkočasnih beril v sprelepi, sladki slovenšini potreba je silo silo našemu slovenskemu narodu, da se podučuje in lika, pa tudi varuje po zmožnosti hudega morivnega strupa tako imenovane nemške kulture. Oa je tukaj gorica le od t vari ne zgodovinske, in le kakor take, je kakor mislimo, očitno zadosti; tedaj pa tudi jasiio, da ne za-metujemo s tem izobraževanja in blaženja z berili kratkočasnimi, v kterih so prigodbe sicer izmišljene, pa zunaj tega obdelovane in speljane na vse strani po terjavah, ki so zgoraj bile omenjene. Tudi ne menimo nikakor, da bi mogel zgodopisec „pridigar" biti, odkazati le smo hotli vodila, kterih mu pri spisovanji zgodovine ni prezreti iu naznaniti duha, ki naj v zgodovini veje. Zgodopisec taki bo dobrotnik slovenskemu našemu narodu, in blagrovan bo njegov spomin; nasprot pa pisari in spisuj zgodovino, ali zgodovinske kratočasne berila po načinu bukev zgoraj omenjenih, zadevajočih Jožefa II., in ti ne boš prijatel narodov, boš narodu zapeljivec, spomin svoj pa boš oskrunil na veke. V_1. Popotovanje papeže v kg n Uevzavljana po Miaiii. Ni davno, zapusti pošten prebivavec rimskiga predmestja Prekotibere (Trastevere) *), po imenu Marka, sveto mesto Kim, in popotuje v naj imenitniši mesta nove Italije. Naš Marka, kakor so večidel Prekotiberci sploh, je pre-derzin, odkritoserčiu in tudi pobožiti človek, če tudi kter-krat kaj zarautači, je vender papeževi vladi zvest, in vdan deržavljan Pija IX., ki ga imenuje angelja ljubezni, čudež poterpežljivosti, cerkve in cele Italije naj bolj bliskeči kiuč. L. 1798, ko so ptuji rogovileži v llimu gospodarili, so povzdignili starši našiga Marka ko papeževi prijatli slovesni klic „Naj živi papež, naj živi Marija!" in Marka sam je bil prav srečen, ko se je I. 1817 in 1848 med trume tistih mož pridružil, ki se ,.naprejci" imenujejo, ter ni bilo zadosti besedi, da bi bili Pija IX. povzdigovali in mu vdanost skazovali; ko je pa Marka pozneje zapazil, da bi utegnilo to počenjanje na napčno pot ga zapeljati, se kesa svojiga prenagljenja, iu jo je potegnil. Nekoliko potlej ga agenti, to je, opravilniki „rimske punturske družbe," vabijo na svojo stran, ter so mislili ga poglavarja rogoviležev narediti, za kar bi bil on posebno zmožen. Zdaj mu začnejo čenčali od rimskih rev, nadlog, od blagosti, sreče, svobode, ki jo drugi Italijani vživajo, mu se celo hočejo keršansko prepričati, da je papeževa terdo vrat uost cerkvi le v pogin, da je dobro delo, ako papeža posvetne oblasti oropajo. V tih zadevah se opčrajo na veljavnost znauiga Pasaglia. Marka z ramami zgane, ter neuinc, da bi se v Rimu res tako slabo godilo; temuč nasproti je prepričan, da ptujci od vsih vetrov vkup vrti, denarjev na kupe saboj neso, in da I a ui prostost za vsaciga gospodari, bi rekel, še presilna. — Marka ne spozna udov puntarske družbe, da bi bili ,.sveti možje," ne verjame jim zastran „sreče iu blagosti" druzih Italijanov, in si misli, da je to le prazna pravljica in domišlija; tudi si ne more nove vere v glavo vtepsti, da bi bilo papežu nasprotovati ..zaslužno delo." Ko mu pa neki dau rogovileži zopet tisoč reči klobasajo in obetajo, jim reče: Dobro, preden vam na to odgovorim, hočem po •_) Prebivavci rimskiga mesta Trastevere so zastran njih vdaaosti do sv. očeta Pija IX. po sveta dobro znani. Italii popotovati, ko zopet nazaj pridem, so bomo dalje zmenili. Mož beseda. — Marka vzame popotni list in gre iz Civita-Vekije naravnost v Genvo. Kavno jo tje primaba, ko so Garibaldovci pri lepim solncu narodno banko Parodi za 800.000 fraukov oropali. „Satanska reci" «i misli, ali tako se varuje moje premoženje?" Potem sliši od vsakdanjih tatvin , nerodnost, rovarjev , skrivnih zaveznikov, odertij, prihajočih širokoustnežev in lažuikov, zločinstev iu pravi: „Satauska reč!'4 Take svobode pa že jaz uočem!" Odrine jo v Torin. V To i in u naleti ravno na „Dirilto" l časnik Garibaldov-eev) od 17. velk. travna 1862, štev. 13t>, ki v sostavku odgovarja na vprašanje: „Kdo nas vlada?" — — ,,To ti je red, ki so ga prekucuhi v Rimu tako zelo povzdigovali,44 godernja Marka. „V glavnem mestu italijanskiga kraljestva moram še le vprašati, kdo vlada?" Ko pa dalje bere, pozve, da v Torinu ne vlada kralj, ne ministri, ue der-žavni zbor; ampak (Garibaldi) kaprerski otočan. „Deic plentaj! začne Marka vnovič: bom mar protivnik iu puutar Pija IX., da bi kaprerskimu otočauu bil podložiti?" Ko na dalje bere, izve, da tudi Garibaldi ne vlada, ker je ravno bolan. Tako se godi našimu Marku, da ne more po nobeni ceni zvediti, kdo da tukaj vlada, poslednjič veuder z veliko silo zve, da je Napoleon 111. vladar, ki laži na laži po svetu trosi. — Marka pravi: Tukaj se vsi ljudje lažejo, še celo kadar se o njih zadevah govori; kako bi bilo le mogoče, da bi od papeža resnico govorili? — Ravno ta čas v Torinu vidi izgnance iu jetuike: kardinala De Angelis, nadškofa iz Ferme, milgsp. Galo-ta, škofa iz Avcline, bere v časnikih, da so Sardinci v poslednjih dveh letih ne manj kot 28 škofov in korarjev v težke ječe vergli in v denarno kazen obsodili, šest iu trideset škofov z njih sedežev pregnali; samostane v kasarne, seuieniša v magazitie spremenili; vidi razuzdanost v pisarii iu v tisku, in vse druge pregrehe, celo vsaki korak mu pristregujejo na mošnjo— klavci iu odertuiki; slisi od znane iu visoko cenjene zvestobe ministrov iu vladnih vradnikov; vpitje revežev zavoljo dragine živeža in stanovanj, brez kouca iu kraja povikšanih deržavuih — deželnih in sreujskih davkov. Na obrazih se jim bere nekaka boječnoet, nezadovoljnost; Marka pa svojo nalogo sklene ter se zopet zagrozi: „Da bi te trešil! Take svobode pa že nočem!44 Zdaj popusti Sardinsko iu gre v Lombardijo; v Milani dobi ua kupe denarnih ponarejavcov; v Mouci stoljniga vi-karija Caccia, ki so ga iz Milane i/.tirali; v Bergami škofa, kterimu mnogotere hudobije po krivnem očitajo. V Brešii vse uavskriž iu narobe, zapirajo ravno Garibaldovce, ki so jo hotli proti Tirolskiiuu mahniti. — Laška kri se preliva po mestnih ulicah. Tukaj, kakor tudi v sosednjih mestih so doneli klici: „Zivi republika!" ali „Zivio Macini!" Povsod bogoklelstvo, sto iu sto rev, tožbe in tatovi! Vsih tih rovarjev iu puntarjev jc pa lista vlada, ki papeža ne čisla, za Garibaldita živi, in jc podložna Napoleonu IU. Marka se pokriža iu pravi poslednjič: ,.Da bi te trešil! imejte za-se to oiniko; jaz ne maram za njo!" Ravno (ako početje najde v Parmi, Piačenci iu Modeni, — mestih, ki so zavoljo prekucij razvaljeue, ponižane in razrušene, kjer se pošteni mestnjani morajo v svoje hiše, kakor v ječe zaklepati, ker ondi naj prederzniši hudobneži gospodarijo in zmagujejo. V Bolonji je zvedil, da so stoljniga vikarija pregnali in obsodili, iu da ni sploh nobene varnosti. Tukaj zapazi na Toškanskim nezadovoljnost in zločinstvo, vidi Florenco, nekdaj „mesto cvetic,4* zdaj sre-diše krivoukov in luteraucov propaganda; tu sliši, kako vlada ukazuje policijski gosposki zastran velikonočnih praznikov, „da naj opravila in zadeve duhovuov in ljudstva na tauko opazuje.44 „Da bi te trešil! zavpije Marka: Je li tukaj prosta vera v prostih deržavah?" V Pizi zve od razdjaniga vseučiliša, ki je svoje dni tako častito slovelo, od brezbožnih učiteljev, od lenobe in mladostne spridenosti, od soldaških begunov, od pasaljan-skih rovarjev, o pohujšanji od vlade bogato plačanih in od vere odpadenih duhovuov, od naklepov, da bi sv. katoliško vero zatajili, od svobode, ki jo luterauam dovolujejo; kato-ličanam pa ne; iu Marka tukaj zopet z besedami zaverši: ,,Kaj zlodja! Ali je to vaše napredovanje? Lc napredujte skerbno sami; jaz pri moji veri nikdar ne!** V Markah in 1'mbrijah vidi naš Marka samostane ropati, dohodke grabiti, nune lakote uoiirati, škofe zasramo-vati, jih pred gosposko klicati iu v pregnanstvo tirati. Zdaj on primerja veselje iu slovesnost tih dežel, ki so jih Pij IX. leta 1857 obiskovali, s sedanjo žalostjo in strahovitostjo; sedanji čas mu odpre vrata do prihodnjiga, ko misli, da bi enaka osoda tudi Rim zadela: ,.0 dragi Rim!** zakliče Marka, „hvala Bogu, da ti je še papeža pustil, Boga bom prosil, da te varuje greha, kuge. lakote, vojske, potresa in večne smerti — in tudi: ,,,,svobode liberaleov!**" Marka sc zdaj poda v Neapelj; grede v mesto korači po kupih inerličev, vidi na levo in na desuo podertc, poži-gane terge in vasi. Ko po deželi ropanje pravico dela iu Sardinci le z umorain in požigam vladajo, sc v Neapcljuu od ,,navdušenosti*4 za Viktor Kinauvela govori. Majhna kopica sardinskih sladkohliucov obsuje našiga Marka, mu pravijo, da je ,.navdušenost'4 za Viktor Kmanvela prava slava in zmaga. Marka jih za verne, ter reče: ...laz poznam dvojno navdušenost v Italii, pervo, ktero naziiauujejo tisti, ki denar jemljejo, iu drugo, kteri ga za-njo dajejo; perva je brez pomena, iu sc lahko doseže, čc potepuhe najmeš, druga je veliko vredna in visokiga pomeua. Ni mi treba praviti, pravi Marka na dalje, kje tista navdušenost kraljuje, za ktero denar prejemajo; ampak zagotovim vas, da je Pij IX. v Rimu, v Italii in po vsem svetu ,,navdušenost** najdel, „ktera zanj denar daje." Navdušenost, ktera denar daje zato, da bi bila očitna, jc očitna h tim, ker denar daje. Navdušenost, ki milijone iu milijone daruje, ktera žc skor tri leta neprenehama svoje dari deli, kteri nikdar darov ne zmanjka; ampak jih od «1 ue do dnč množi. Nc pomnim, pravi Marka, da bi sc mogel kdaj kaki knez enake navdušenosti hvaliti, kakor Pij IX. Marka ne veseli zdaj več dalje popotovati, ter se verne v Rim, bolj zvest, bolj vdan do papeštva, kakor pri svojim odhodu. Pregleda svoje denarje, vidi da mu je šc nekoliko tolarjev ostalo, ki je pred tolovaji ved i I skerbno jih ohraniti; nese jih k vravnatelju velike bratovšinc svetiga Mihaela in ga prosi, naj ga zapiše v bratovšiuo z besedami: ,.Sveti oče! Tvoje sveto iu blago nasprotovanje ne koiisti samo Kvropi, ampak todi celi Italii, vsi izobraženosti, svobodi in vsemu italijauskimu uapredstvu. Neizrekljivo hvalo smo Ti Rimljani dolžni za Tvojo veliko in novo dobroto, ki jo delaš, da punte iu prekucije overaš. Ti, o sv. Oče, namestnik Kristusov, si oče svojiga ljudstva, pervi, naj večji, naj bogateji mestnjau vse Italije. Darujem Ti svoj mali zaklad v spričbo svoje velike ljubezni iu vdanosti do Tebe, ki si pripravljen, še celo svoje življenje dati, da bi se le Rim obvaroval velikih rev, nadlog, terpljenja, trinoštva, samosiUtva. ki drugo Italijo tako zelo more. (Po Arm. vestfal. I.) A. Štamcar. 00gfeti po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Milosil|ivi knez iu škof ho to leto do zdaj 6756 ljudi birmali, namreč: V Ljubljani 1.336; na Verhniki 958; v Logatcu 476; v Planini 286; v Rov-tah 273; v Presarji 231. v Č rnim verhu pri Ipavi 376; v Idrii 77»; v spodnji Idrii 296; v Žireh 431; v Ipavi 616; v Šentvidu pri Ipavi 411; v Štorji 296. Povsod kjer koli je bila priložnost, so tudi pridigali, iu silno razvese-ljeno je bilo ljudstvo, ker je tudi iz ust svojiga viksiga Pastirja slišalo besede zveličanja, mile domače glase, va-bivši ovčice za seboj po poti v boljši domačijo. Oznano-vali so namreč besedo Božjo: na Verhniki. v Rovtah, v Cernim verhn. v Idrii, v spodnji Idrii, v Žireh, v Ipavi, v Šentvidu in v štorji. Iz Ljubljane. Marsiktere lepe slovesuosti je imela Ljubljana ravno pretekle dni. Procesije sv. Rešnjiga Telesa v ta praznik in naslednjo nedeljo so se pri nekoliko nagajivim vremenu vender večidel redovno obhajale; v Senklavzu so jo vodili mil. škof, pri oo. frančiškanih prečast. gospod prošt. drugod domači gg. fajmoštri. To veličansko slovesnost je povzdigovalo prelepo ubrano in umetuo petje naših gg. bogoslovcov. kakor druge leta. Novice zastran tega takole pišejo: ..Žc večkrat bi bili radi pohvalili divno petje g. bogoslovcov naših: al ui se nam spodobilo zdelo, cerkvene opravila trajati na oder očitnosti; pri tej priliki pa, ko so sc pesmi njih razlegale javno po ulicah mestnih, ne moremo sc zderžati, da bi po mnozih nam razodetih željah ne dali očitne hvale, komur hvala gre. iu da ue bi ponovili žive resnice, da llihar naš je v cerkvenem petji osnoval čisto novo dobo. Ker že o petji govorimo, naj še to povemo, da so vsakemu domoljubnemu sercu ludi kaj dobro dele lepe slovenske pesmi, kterih zložitelji nam niso vsi znani, iu ki jih je prepevala pobožna množica za procesijo tako. da še celo nekteri tistih, ki trančajo vedno Ic o rdcutschthum-u" na Krajnskciii, so tedni skisani za svoje pomote na persi se terkali. ko tazuii latinske pesmi niso i-lišali nobene druge kol domače slovenske.'4 — Pretekla nedelja pa je bila za Ternovsko duhovnijo v Ljubljani tako vesela in imenitna, de je res le malo laeih. Obhajal se jc namreč cerkveni varh sv. Janez Kerstuik s prelepimi slovesnostmi. Zc brez tega zala nova cerkev je bila napravljena, kolikor se je nar lepši moglo ker pričakovala je ta dan svojiga vikšiga Pastirja, ki so bili od-menili, o ti priliki pervikrat v ti cerkvi slovesno svoje pa-stirstvo skazovati. Pri zjutranjim opravilu domačiga gosp. fajmoštra so pridigali vodja alojzijanski, v. č. gosp. Juri (■rabner; veliko sv. mašo ob devetih so imeli semeuiški vodja prečastiti korar gosp. Janez Kcrstnik Novak, pridigali so pa bogoslovski profesor, v. č. gosp. dr. Leon V on čina. Popoldne po štirih pa se med slovesnim pri-terkavaiijcm in streljanjem pripeljejo Milostni knez škof, prečastitljivi gospod Jernej Vidmar, pričakovani pred cerkvijo od duhovšine, blagoroduiga gospoda mestniga župana Mihaela Ambroža in druzih patroiiskih namestnikov. Po molitvi pred svetim Rcšiijim Telcsam so v skorej uro lerpečim ogovoru preslavljevali včlikiga cer-kveuiga varha, svetiga Janeza Kcrstnika. Po silo tehtnim predgovoru. kako revno in kratko slavo imajo služabniki tega sveta, kako vesoljno i>i stanovitno pa delavci za nebesa, so potem v poglavitnim delu z Njim lastno govorniško ljubeznjiv ostjo iu z veliko močjo iu spretnostjo v domači prav olikani besedi obširno in ozirama na djaimko živ-lienjc razlagali, 1) kako je sv. Janez Kerstuik Jezusu Kristusu, in 2 ) kako jc Jezus Kristus sv. Janezu dajal pričevanje. Po pridigi so bili še pri litanijah ua pripravljenim sedežu pred velikim altarjem, ter so sc potem domu vernili. Pricujočnost Njih milosti sc jc poznala tudi pri darovanji za cerkvene potrebe, ktero jc ta dau s svečami vred dalo nad pet sto gold. Mestni gosp. župan z drugimi patron-skimi namestniki so bili pričujoči pri dopoldanskim in popoldanskim opravilu, kakor tudi pri darovanji. Mogočna glasba, petje bogoslovcov in domačih, streljanje, lepo in spoštljivo obnašanje vernikov je godovauje prijazno poviševalo. Cerkev je bila tako napolnjena, de še nikoli ne tako, odkar stoji. Fnake priložnosti, ki vero iu čednost močno povzdi-gajo. nam pa s tem vred tudi v novo prijazno kličejo: Še je Ljubljana katoliška, zlasti še. kar je domačiga življa. Ljudje ne morejo prehvaliti prelepe, učene, pa vender prav lahko u ihIj i ve pridige, in vse je veselo počastitve Mil. škofa ; ne morejo se nagovoriti od prezale slovesnosti. To je bil res dan, ki ga bo Ternovska duhovnija dolgo dolgo pomnila. — O ti priliki naj s hvaležnostjo še omenimo verh marsikterih zalih darov, ki jih je nova Ternovska cerkev že prejela od dobrotnikov, tudi draziga, umetno in bogato z zlatarn vezeniga zakrivalca ali banderca (vrednosti 120 gold.). ki sc med pridigo pred sv. Rešnje Telo postavlja, in so ga cerkvi dobrotne roke letaš za god darovale Od druge strani pa je tudi cerkev za god prejela prav lep in očitin altarui pert, ki se prav dobro poda in z živimi cvetlicami prijazno v oči sega. Bog ohlagodari preblage serca s časnimi in večnimi dobrotami! — Danes (1. mal. serp.) ob osmih, v osmino sv. Janeza Kerstnika, so Mil. škof maševali v Ternovski cerkvi, ker so ravno v god bili na hirinovaiiji. Iz Ljubljane. Ker so že marsikteri popraševali po podobicah za bratovšino ss. Cirila in Metoda, naj naznanimo, de smo jih te dni zopet dobili, in zamoremo z njimi postreči, kdor koli jih želi. Bratovšiua se ueprenehama razširja : do (»000 novih imen smo zopet undan poslali zapisat v bra-tovske bukve v Celje. O ti priliki smo zvedili pa tudi tole veselo novico: ..Bratovski altar ss. Cirila iu Metoda, kakor vsa cerkev sv. Jožefa (poleg Celja), je tako ponovljena od verha do tal, de se ji drujiga ne voši, ko dolgi sprebitek. Bratovšiua je svoj blagoslov prinesla tudi na seliše in našla mogočniga dobrotnika, ki je odkazal in odštel l.azaristaui nad 600 gld. za cerkvcne popravila. — 20. u. iii. so prišli iz Rima naš milostni knez škof srečni ino zdravi.'* Iz Ljubljane. Sveti Anton, pušavnik in opat v K g i p t u, očak m e u i h o v i n p u š a v n i k o v n a J u t r u. Tako sc imenujejo lične bukviee, ki v 27 razstavah na 7 polah popisujejo življenje in djanje tega včlikiga svetnika. Posebno pripravne za branje in šolske darila delajo te bukviee prcmisliki in djauski nauki, ki so pridjatii vsaki razstavi. Na čelu imajo podobo sv. Antona. Poslovenil jih je gosp. Anton Pintar. fajm. v Zalim logu. natisnil in založil pa g. R. Milic. Iz Ljubljane. Iz prijateljskima pisma, ki nam je bilo zročeno, naznanimo, de iz misijonske družbe, ki se je mesca vinotoka v Afriko podala, jih je izmed 28 že 6 umerlo, med kteriini je tudi France Zupančič iz Krajnskiga. Veči del misijonarjev boleha, tudi 3 iz Gorice; provikar O. Janez Reinthalcr je bil nevarno zbolel, jc pa zdaj ze gorji. — Misijonarji, za sv. Križ odmeujeni, so ostali v okrajini Kaka; poglavar jim jc postavil 5 šotorov in dal zastonj 25 kozlov, 10 volov. 5 krav in 5 telet; tudi prav pridno misijonarje obiskuje in je inisijonu silo dober. Vzrok tc dobroserčnosti pa je dcklica, ki jc od ondod rojena in je v inisijonu v službi. Menijo, de ta dcklica jc dobre namene misijonarjev poglavarju razodela in mu jih prav serčno pr i— poročila ter ga naklonila, de jim jc svojo gostoljubnost ponudil ter jim varnost zagotovil. — Tudi 4 protestanški misijonarji iz Pruskiga so prišli v Hartum. (Ni se pa bati, de bi protestantje s svojim misijonarjenjem čuda delali, kakor jih še nikjer niso. Vr.) V Novim mestu je umeri marljivi slovenski pisatcl-. dijak Leon Kngclman. po domače ,.Nožurjev." ki je tudi za Danico včasi ktero zapisal. Bog mu daj večni mir! Iz Pograj pri Notranjski Bistrici. Na izhodnji strani kočanske doline stoji Pograjska vas: nad Pograjami pa je na stermiiu griču sozidana prijazna cerkev; posvečena je Mariji devici. Pred nekoliko leti, ko sedanjega gospod vikarja A. Sovinca še ni bilo tukaj, je bila Božja hiša silno, silno zapuščena. Cerni zidovi, strohujeni oltarji so poprave žalostno pričakovali; pri Božji službi pa niso glasovi mogočnih orgelj sere v višave povzdigovali. Sedaj je vse drugače. Dva nova oltarja, nov križev pot, nova «po-vednica kinča Božji hram in lepo vbrani zvonovi vabijo vernike k Božji službi. Razlegajo se glasovi germecih novih orgel, ter povikšujejo svete slovesnosti. Orgije je pred veliko nočjo postavil naš Deu, ki se je zopet pravega mojstra skazal. Nimajo sicer več kot 8 premembuikov. pa s«i vendar zelo glasne, iu posebno pedali germij<», daje kaj. Hvala toraj doinačeinu mlademu mojstru Dcu-u, ki si je v Pograjski cerkvi postavil lep spominek. Bog plati g. fajinoštru Soviucu, ki s ualaš v Torin ..Arinouio" obiskat in se vredništvu in katoliškim Italijanaui zahvalit za darove in ljubezen, ktere skazujejo Jutrovcam, ki sc v katoliško Cerkev povračujejo. Hasun je učen in častitljiv Carigrajic. rojen 16. rožn. 1800. Veliko je pripovedoval od povrače-vanja Ariiieucov v katoliško Cerkev, in rekel jc. dc vzrok, zavolj kteriga se jih nar več spreoberne, je ljubezen, ki jo vidijo kraljevati v katoličanstvu. ko pa v razkolništvu vlada zgolj razpor in samopriduost. K temu pristavlja ,.Armonia'*: „Vdeležujmo se tedaj velikiga apostoljstva na Jutru, in zmiraj bolj spričujmo v delih unim svojim bratam, kako silno ljubijo katoličani svojiga Očeta Pija IX.. in kako inočno se ljubijo med seboj." — Ze smo omenili, kolike darove zbira „Arinuuia" v ravno rečeni namen, in vsak list z dolgim zapisuikam novih darov nam to poterjuje. Zmed toliko zgledov naj le kteriga tukaj postavimo : ..Za naše preljubljeue brate na Jutru darček, ki ga ponižno položim Njih svetosti k nogam z gorečimi vošili in velikim upanjem, 300 lir." ..Dva zakonska, ki prosita apostoljskiga blagoslova nad-se in nad deržino, položita sv. (Ičetu k nogam sreberno tabakiro in zlat perstan z dragim kamnam ;4t i. t. d. neštevilnokrat. Poslanec Miisolino jo je v torinski zbornici jasno in očitno povedal, kaj in koliko rovaiji mislijo dati katoliški Cerkvi na l.aškim. Kečemo na l.aškim, zakaj po Nelaškim jih je dosti, ki ji še toliko ne privošijo. Musolino pravi med drugim: „Cas je. de diplomacija zve, ktere so dopu-šenja (pravice), ki jih menimo Cerkvi privoliti .... Kar privolimo judam. kar privolimo Valde/.ain. kar bi privolili turkam, ko bi bili tukaj, bomo privolili tudi katoliški, apostoljski, rimski Cerkvi, neobmejeno svobodo, ne pa samostojnosti (neodvisnost)... „Ako sam kralj ni samostojin, kako bi si prederznil papež tega iskali?'1 — Toliko tedaj je od rnvarstva pričakovali; vse obljube, vse zaveze, vse poroštva so nič, pravi ,.Armonija". Rovarstvo noče, ne more dati Cerkvi samostojnosti (neodvisnosti). Kadar bo papež jenjal rimski kralj biti, takrat bodo katolištvo in katoličani na l.aškim enako stavljeni judam. Valdezani, turkam. Glejte, veliko nadomčstvo, ki sc ponuja Piju l.\.! Po tem pa še cmendrajo laški rovarji, ako jim sv. Oče pri vsaki njih ponudbi odgovorijo : ..Non possumus ne moremo.•• Tudi Rusija, menijo, bo spoznala novo Italijo, to jc. bo poterdila Sardinii pridobljeni rop, bo potcrdila rovarstvo in veličanstvo (sovranila) ljudstva. — Po tem takim, če je to res, bo imela Rusija kmali tudi doma kaj poterdo-vati in spoznavati. V samim Pctrogradu jc bil strašili požar, de jc prestrašil vlado in vse prebivavstvo, in taki požarji, ki so mende delo rovarjev, so sc ponovili tudi v druzih mestih, zlasti v Odesi. Konservativni in rovarski rusovski listi uaznanujejo, dc po vsih rusovskih mestih silno kipi, eni hočejo to, drugi drugo, vsi pa. de so zoper vlado. Ako Rusija to poterjuje na Laškim, čimu bi ne doma? Zraven tega pa Francija in Rusija same delate kuplo nad Božjim grobam v Jeruzalemu, in vender s tem ne Turčija ne druge vlade niso zadovoljne, in ko jc francoski poslanec rekel, de kupla se mora po vsaki ceni postaviti, je mende Kuad paša odgovoril: To-ti bo kupla, ki se bo postavila nad milijon m e r I i č e v. Na Angleškim »c je od leta 1845 narastlo: število katoliških mašnikov od 75? do 1388; cerkva od 51? do UHO ; moških samostanov od 3 Oo 50, ženskih od 31 do 102. To če reči, de prolestauštvo ondi precej hitro umira. V kini je bilo lansko leto keršenih: 100 odrašenih, 5.774 od staršev zaverženih in od kristjanov pobranih otrok, in 010 katehumenov (ki se po vstavih redaina podučujejo). I.. 1800 je bil izmed domačinov učenik Pavel Van mučen; vojaki so ga bili ponoči zgrabili in ker ni hotel križa poteptati, so ga naslednji dan ob glavo djali in glavo na drevo nataknili. Duhoven Janez Kerst. Keng in profesor Pavel Kuh sta pa v strašnim pretepanji iu terpinčenji dosegla čast -poznavcov. bila sta pa še pri življenji pušena. Na Mongolskim v nekim Dolu so pretečeno zimo angleški popotniki našli katoliško občino, 3000 duš, od ktere se dosihdob ni vedilo. Ima 5 duhovnov, rojenih francozov, cerkev iu šolo; 20 domačinov se pripravlja za duhovstvo. Samovlado Meksiko ima na 4krat tolikim prostoru, kakor je Avstrija. 11 škofij, 1230 duhovnij, 140 moških in 30 ženskih samostanov. (M. Sbl.) Osreeeraeei I t aH je. Kralj poropal izobčeni Že je dve tretjin' darov, Ki »o cerkvi izročeni Od pobožnih b'li sinov; Lakomnik pa dosti nima, Sito ni mu še serce; Dokler ne poropa Rima. Na-nj steguje še roke : De pobožniga Pipina Dar njegova bo lastina. Dar Matildnc oporoke, Cerkvi sveti kdej zročen. Padel že je njemu v roke. Naj popred mu zaželjen. Kdej sloveča ti Toškana! Kje je noja zdaj prostost? Si v verige zakovana , Britko čutiš njih ojstrost'. Vse priliznjene obljube So miru in sreče zgube. Ropar ne pozna pravice. Sila mu jo namesti; Ni z obljubo mu resnice. Laž le je. kar govori: In gorje mu, kdor verjame, Ter inu močen dvor odpre; Kar posede, vse mu vzame, — Se poslopje mu zažge. To po mestih se spolnuje. Kjer Sardincc oprostuje. Vsili naklepov pomagavca Pa soseda še ima, Bonaparta. izdajavea. In zvijača močniga. Ta pa svoje ima nagone. Teli Sardinec nc pozna; V svoje zvija ga zapone. In že vjetiga ima. Kar priropa izobčenec, S tega prisvoji ljubljenec. Obadva pa že opleta Macinitov duh strašan; Zaprisega njili zakleta Pomor kuje noč in dan. Njih izbrušene pušice Postrcliti še groze Cerkve verne vse resnice. De jo celo umore! So sovražniki oltarjev. Knezov, kraljev in cesarjev. Kterih teh boš kdej Italja? Kdo na to odgovori ? Bo le te povžila Galja? Ti Sardin'ja spila kri? GaribaSdi zlobno vjeti Tudi tebe hoče še. De Macina duh zakleti Tudi dušo ti požre! Vsi ti zviti oprostivci Tvoji hudi 60 morivci. Saj po grešnikih nikoli Ni ljudem prišla blag06t ; Vsi so drugi . ktere zvoli Božja, sveta si modrost. — Ti prijatli niso tvoji. Tudi tvojih ne otrok: Te pošilja v jezi svoji — Ko orodje svojih rok. — Bog pravični, de pretepe Stvari svoje grešnošlepe. *) Nezvestiga pastirja iz Ariane. Abraham, mož žive vere, v Je ljubljenec Božji bil; Čuda delal mnogotere Mojzes, Jozva je slovil Po zvestobi do postave, Iz ljubezni do Boga , In po željah sreče prave. Ljudstva si zročeniga. V čein pa roparja, gerduna. Jezik tam slavi lizuna?*) Iti v Rim mu še veleva. De prestol poropa tam! Slepi nc pomisli reva. — Sodeležnik ropa sam. — De je Rim sedmerogrični Tabor močniga Boga, Kjer Namestnik, ves pravični, Božji sodni stol ima. Božja Njega je pravica. Ne podkupi Ga krivica! Svest si je oblasti svoje , Ktera se ne spremeni; Kar psalmist od njega poje, Sam od sebe govori : ,.Sim postavljen kralj Siona, ..Hriba Njega svetiga; ,,In postavo vso zakona ..Oznanujem Božjiga : »Rop. krivica in morije ,,So in bodo hudobije." ,.Kar je cerkvi darovano, ,.Darovano je Bogu; ..Po zakonih vsim je znano. ..Tudi kralju vsakimu. ..Kar se z ropam pribojuje. „In s krivico prilasti; -,Naj po vsem se povračuje, ..Ker drugač odveze ni. „Božja to veli postava, rZapov'duje vera prava." Tako moraš potovati, Cerkveropni kralj v Rim! De ti more odvezo dati On, ki si grešil nad Njim. Vedi, de je Peter skala. Skala Petra namest'vavc; Ta bo vedno terdna stala, Padel pa bo nje stiskavc. So nesrečni obležali \si, ki so jo kdej stiskali. Ti pa ljudstvo zapeljano ! Vsemi si za nauk svoj: Tu vodilo li je dano, Kdo n - j kralj zdaj bo le tvoj: Voli njega si pastirja. In vladarja svojiga, Ki Bogu zvestobo tirja . In oblast od Njega ima. On ti bo zacelil rane, V dušo in v telo ti vžgane. Dobre imelo si vladarje, — Spomni sc nekdanjih dni, — Kneze, kralje in cesarje. Zgolj iz Božje milosti: Zdalo si doinovja drage. Ko sprejelo si med se Od drugod pregnane vrage, De ti tergajo serce. Svojih knezov se okleni. In vragave vse izženi! Partel. Ropaželjaa dva vladarja Ze tri leta skušata Cerkve uničiti Glavarja, Pija zvest'ga papeža: Jima pa stoji na strani Krivovernih knezov strast. In podložni sapeljani Grešno šir'jo njih oblast Kogar ne oživlja vera, Njih početje slep podpera. Mili darovi za Bolgare, ki se povračujejo v katoliško Cerkev: G. .Siin. Vovk, Rad. dekan, 5 križavcov po 2 gld. 12 kr. nt. d.; g. Val. Lah 1 vel. križavec, 2 vel. st. tol., 2 nov. tol. in 2 gld. v sr.; g. BI. Muhovec, kapi. v Beg., 12 dvajsetic v sr. (Prihodnjič nektere besede zastran mil. darov za Bolgare.)