-jubljanska banka nadaljuje tradicijo #> leto XXV. številka 5 oW. konference SZDL sk. Loka J«-»»ovltelji: •etenioc k " m^'"mKI," jn Trt«' ^*n1, Radov,J|c«. banj Gl~" IldaJ« CP Gorenjski tisk * "i»v ^ Urednlk Anton Mlklavčlfi ~-ww>rm urednik Alb«n Učakar aMlo socia KRANJ, sreda, 19. 1. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarja 1958 kot poltednlk, Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk In sicer ob sredah tn sobotah, za gorenjsko Več zakonskih predpisov Potl?^Je 8o'erjev in avtomehanikov Kranj Je v soboto proslavilo 20-letnico delovanja. -" *• perdan ao let ZŠAM Kranj POldr!^^11 S0 V SObOtO PO- obsto^ Proslavil» 20-letnico ^to^^-ioferjevin mehanikov Kranj. ob tei priliki so se v hotelu Crein* zbrali številni člani 411 Predstavniki sodelujočih organizacij. Predsednik zdru-*^»ia Cveto Ambrožič je v *ratkem pozdravnem govoru Poudaril, da si bo ta stanovska organizacija pri nas se Naprej prizadevala za bonifi; cvran delovni staž in za bolj-^ delovne pogoje poklicnih Šoferjev in avtomehanikov v da bo še naprej pripravljala različne izobraževalne tečaje. Pod pokroviteljstvom turističnega prometnega podjetja Creina, ki ga je zastopal direktor Tone Tičar, so potem razvili prapor združenja. Predstavnik TAM iz Maribora pa je šestim poklicnim voznikom (petim šoferjem Creine in šoferju KŽK Kranj) izročil priznanja in nagrade za prevoženih več kot 200 tisoč kilometrov brez okvare. Priznanja in nagrade so dobili: Miro Rozman, Alojz Jclovčan, Jure Kadivc, Višje pokojnine >n otroški dodatek Peter Debeljak, Vid Mali in Anton Frelih. Posebej velja omeniti šoferja Mira Rozmana, ki ga je za prevoženih 416.200 kilometrov brez okvare podjetje Creina še posebej nagradilo s 1000 dinarji. Srečanje in slovesnost pa so ob tej priliki še posebej popestrili moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče s kvalitetno interpretacijo pesmi pod vodstvom Eda Ošabnika, folklorna skupina Sava Kranj, recitator j i Prešernovega gledališča in humorist Lipe. A. Ž. rj * i Republiški izvršni svet je v ponedeljek obravnaval ukrepe družbenoekonomske politike na področju splošne in kolektivne potrošnje za letos in sprejel več zakonskih predpisov. Predlagani ukrepi temeljijo na slovenskih in jugoslovanskih ocenah gospodarskih gibanj ter na stališčih republiške skupščine in sklepih tretje konference zveze komunistov Slovenije o socialni diferenciaciji. Bistvo sprejete usmeritve je, da morajo osebni dohodki ter splošna in kolektivna poraba rasti počasneje od rasti družbenega produkta, davčne obremenitve gospodarstva pa morajo biti glede ha družbeni produkt manjše kot lani. Med ukrepi za postopno zniževanje družbenih obveznosti gospodarstva velja omeniti predpis o fiksnem znesku družbenih dajatev gospodarstva, ki zagotavlja dosledno uveljavljanje začrtanih razmerij v delitvi družbenega proizvoda, ter predlog o uporabi lanskih, na poseben račun izločenih presežkov dohodkov za kritje obveznosti, prenesenih s federacije na republiko. Izvršni svet je sprejel odlok, da se pristojbine za osebne avtomobile povečajo za 100 odstotkov, za tovorna vozila, avtobuse in vlečna vozila za 50 odstotkov in za priklopnike ter polpriklopnike za 75 odstotkov. Med izvršilnimi predpisi pa Je sprejel tudi določilo o neobdavčenem skupnem dohodku občanov, ki zadržuje osnovo 25 tisoč dinarjev. Neobdavčeni znesek za vzdrževanje družinskega člana pa se povečuje na 8000 dinarjev. A. *. KRANJ W sveze m [pakirano] so M IViL-A Izvršni svet Slovenije Je P* Ponedeljkovi seji razpravljal In sklepal tudi o Pokojninah in otroških Jodatkih. Pokojnine naj JI se v letošnjem letu v Poprečju dvignile za 21 od-»totkov, stare pokojnine Pa bodo usklajene na ra-**n leta 1970. Večji bo v letošnjem letu tudi otročki dodatek, vendar pa različen glede na dohodek družine. Družine s popreČ-»Jrn dohodkom na družinskega člana 900 din me-»ečno dobe za enega otroka 85 din otroških doklad, *a vsakega naslednjega pa "5 din. Upravičenci do otroškega dodatka z mesečnim dM^-"---- secnil^ dodatka z na pa prejmejo za enega otroka 140 din, za vsakega naslednjega pa 180 din otroškega dodatka. Otroški dodatek je večji za 30 odstotkov za upravičence samohranilce, za 50 odstotkov pa je večji za otroke, ki so težje telesno in duševno prizadeti. Tudi denarna pomoč ob rojstvu otroka je večja za starše z mesečnimi dohodki do 600 din na družinskega člana, in sicer je pomoč 500 din, za vse ostale pa 250 din. Letos naj bi tudi družine, katerih edini hranilec je v obvezni vojaški službi, nimajo pa drugih dohodkov, prejemale pomoč 600 din na družinskega člana. MFTiPi K,Kn POPOLDNE NA BLEDU — Se dobro, da minulo nedeljo popoldne nI bilo na ^u"pe^ Jr^nf^kTbl številni obiskovalci še bolj občutili, da so nekateri zataJUL Bled ki si želi čimbolj razviti tudi zimski turizem, Je tokrat slabo prestal preizkušnjo. C^rnjl posnetek le deloma ponazarja nedeljski vrvež. Več o nedeljskem popoldnevu na Bledu na 11. strani. — Foto: A. žalar HHHHI JESENICE 0 V torek, 18. januarja, je bil v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah splošni zbor Skupščine občine Jesenice. Razpravljali so o gospodarskih gibanjih ter splošni in kolektivni porabi v letu 1972. Uvodno razlago je podal predsednik skupščine Franc /.van. % Danes popoldne bo v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah programska seja občinske konference ZMS Jesenice z nadomestnimi volitvami. Na konferenci bodo poslušali poročila o enoletnem delovanju občinske konference, sprejeli pravila konference in razpravljali o prihodnjih nalogah ter o programu dela za leto 1972. D. S. 0 V soboto so se zbrali v Gozd-Martul jku komunisti treh slovenskih Železarn in razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil, še posebno pa o samoupravljanju in o nadaljnjem razvoju integracije. Spregovorili so tudi o vlogi železarstva pri nas. 0 Pri Temeljno izobraževalni skupnosti na Jesenicah so se že pred letom zav/.cli za podaljšano bivanje učencev na osnovnih šolah. V letu 1970/71 so imeli v osnovni šoli v Kranjski gori dva taka oddelka, podaljšano bivanje otrok v šoli pa so uvedli tudi na jeseniški posebni šoli. Letos imajo na osnovnih šolah jeseniške občine že sedem oddelkov, v katere je vključenih 184 otrok, ki so v šoli ves dan. KRANJ 0 Pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju sc je včeraj popoldne sestala komisija za samoupravne in delovne odnose. Razpravljali so o javnosti in o nalogah komisije pri uresničevanju ustavnih amandmajev in o statutih in pravilnikih delovnih organizacij. 0 Jutri popoldne se bo sestal sekretariat konference za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci socialistične zveze. Obravnaval bo delovni program, predloge za priznanja OF in praznovanje dneva žena. 0 Na 32. skupni seji pa sc bosta jutri sestala tudi oba zbora kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je najprej več predlogov odlokov o zazidalnih načrtih (Stražišče, Bašelj, Nova vas, Primskovo). V nadaljevanju pa je tudi sklepanje o podelitvi Prešernovih nagrad za minulo leto. A. Ž. RADOVLJICA 0 Radovljica, 18. januarja — Ob 13. uri se je sestala občinska kandidacijska konferenca, na kateri so izvolili za kandidata za člana predsedstva republiške skupščine Zdravka Krvino, predsednika škofjeloške občinske skupščine in Romana Ogrina, predsednika izvršnega odbora temeljne izobraže-' valne skupnosti Trebnje. Za kandidata za predsednika republiškega izvršnega sveta pa so potrdili Staneta Kavčiča. ';s * * '■ > 'tJESmM*' A. ž. 0 Danes popoldne se bo na razširjeni seji sestal odbor zveze združenj borcev NOV. Razpravljali bodo o delu komisij, pripravi občnih zborov krajevnih organizacij zveze združenj borcev in o pripravi občinske konference. 0 Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici pa bo jutri dopoldne posvet o problematiki delovne enote podjetja Transport Radovljica v Mariboru. A. ž. TRŽIČ 0 V nedeljo bo v Podljubelju rekreacijsko smučarsko tekmovanje za prebivalce Podljubelja, ki ga organizirala krajevna organizacija Socialistična zveza. Tekmovanje bo za gledalce izredno privlačno, saj za tekmovanje velja olimpijsko načelo: važno je sodelovati, ne pa zmagati. -Jk 0 V Tržiču bo ta teden več pomembnih sej. Danes se bo sestal odbor za gradnjo šol, ki bo obravnaval projekt za novo osnovno šolo v Bistrici pri Tržiču, v četrtek bo seja komisije za volitve in imenovanja, v soboto pa bo krajevna konferenca SZDL v Podljubelju. V nedeljo bosta podobni konferenci tudi na Brezjah pri Tržiču in v Sebenjah. -Jk 0 Tržiška občinska skupščina je sklenila, da prepusti domačemu podjetju ZLIT bivšo osnovno šolo v Krizah z zemljiščem, in to za odškodnino 400.000 dinarjev. To vsoto mora podjetje odplačati v šestih enakih letnih obrokih v sklad za gradnjo šol. Prav tako se morajo predstavniki Zlita dogovoriti z lastnikom zemljišča ob šoli o morebitnem doplačilu razlike v ceni zemljišča, ki je last občine. -Jk Lažje je sklepati kot sklepe uresničevati V ponedeljek, 17. januarja, je bila v Tržiču volilna konferenca občinske organizacije ZKS. Člani na novo izvoljene konferer.ee so prejeli teze, ki so rabile kot osnova za razpravo o nadaljnjem delu tr-žiških komunistov. Teze izhajajo iz zadnjih sklepov zasedanj najvišjih zveznih in republiških partijskih organov, ki so dobili med delovnimi ljudmi široko podporo in jih bo treba na vseh ravneh organiziranosti ZK uresničiti, čeprav je to težje kot sklepe sprejeti. Zato bo potrebna večja usposobljenost in budnost članov ZK, kar pa je v veliki meri odvisno od dobre kadrovske politike, in to ne samo v ZK, temveč tudi v drugih družbenopolitičnih, samoupravnih in upravnih organih. Po mnenju tržiških komunistov za dobro kadrovsko politiko ni važna le strokovna usposobljenost, temveč tudi moralne in politične kvalitete posameznika. Teze, ki so bile predložene konferenci, pravijo tudi, naj bodo proizvajalci resničen gospodar družbenih sredstev in presežkov dela. S tem in in učinkovitejšim delom ustreznih služb (inšpekcije, davčna uprava itd.) bomo preprečili bogatenje posameznikov ter še večje socialno razlikovanje. Sklepe konference bodo tržiški komunisti vnesli v žc izdelane akcijske programe. Ko je sekretar komiteja tovariš Perko razlagal teze, je med drugim dejal, da je za dobro in konkretno delo komunistov ter hitrejše sprejemanje političnih odločitev bistvena enotnost ZK. Do vseh nesocialističnih in proti-samoupravnih družbenih gibanj se bo treba hitreje opredeljevati. Vendar ne v smislu »lova na čarovnice«, ampak v konkretni in tvorni kritiki ter izmenjavi mnenj. Na ta način bo ZK »avantgardna politična organizacija«. Realnost in budnost bosta morali biti osnova prihodnjega dela. Na razpravi so kljub očitkom, da so teze preveč splošne in ne navajajo konkretnih negativnih pojavov, le-te z dopolnitvami sprejeli. V razpravi smo slišali največ besed o kadrovski politiki, vlogi članov ZK na področju vzgoje in izobraževanja, liku komunista, naporih, da se mladinska organizacija v Tržiču spet poživi ter možnostih, da bi tradicije NOB učinkovitejše prenašali na mlajše. Tržiški komunisti so v ponedeljek menili, da bo pri tem morala sodelovati tudi organizacija ZB. Prav tako so sklenili, da bo treba splošne ocene in ugotovitve konkretizirati v praksi, predvsem pa v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, upravnih službah in vzgojnih ter izobraževalnih ustanovah. Skratka, povsod tam, kjer živijo nekomunisti in kjer se kadruje članstvo za družbenopolitične organizacije in samoupravne organe. člani konference so nato izvolili nove organe konferen- ce, komite, sekretarja 1° ^ na medobčinskega ZK # renjsko. 11-članski *° občinske konference naprej vodil dosedanji s^* tar Kristjan inž. Perko. T Tesnejše sodelovanje K$ z organizacijami na terenu 1. Januarja Je začel veljati odlok o priključitvi krajevnih nosti Trata In Stara Loka h KS škofja Loka, kateri se J*^ pred letom priključila tudi KS Puštal. Nova KS zajema m*Jj in okolico. Ima 10.500 prebivalcev, 3300 gospodinjstev h1 ^ stanovanj. Skrbeti mora za urejenost 32 km omrežja c**m, razsvetljave, za vzdrževanje 145.200 metrov cestnih P za čistočo 40.000 kvadratnih metrov cest in ulic, za 10 ' nišč, 12 mostov, 45.000 metrov zelenic itd. skih vprašanj. To delo t^jj letos v še večjem obseff*^ daljevali. Zlasti pa ™oXZ$ za delo na terenu P^^^Z? komuniste oziroma oX^\a cije ZK pa tudi druge J« nizacije na terenu. 9*>" „ bomo organizirali razpra% j. vlogi KS po ustavnih nilih, organizaciji komn0*^ dejavnosti, socialni di'e claclji in drugem. V Pr°^. mu dela je tudi priprava^ cije JMesec čistoče'. Po0l%, O delu lani in o načrtih za letos pripoveduje predsednik krajevne skupnosti škofja Loka dipl. oec. Tine Kokelj. »KS Škofja Loka, tedaj še brez Trate in Stare Loke, je lani aprila pripravila akcijo za čistočo mesta. K sodelovanju smo povabili učence osnovne šole* škofja Loka. Akcija je trajala osem dni. Učenci so očistili bregove Sor. Na kopališču je Trans-turist lani odprl avtomatsko kegljišče in obisk se je zelo povečal. Zato smo najeli delavca, ki je vsak dan počistil okolico. Lani sta bila obnovljena dva mostova na cesti po dolini Hrastnice. Za cesto, ki jc makadamska, pa smo kupili prek 500 kubikov peska in najeli tri upokojence, da jo urejajo. Asfaltirali pa smo Koširjevo cesto in uredili tudi cestno kanalizacijo in razsvetljavo. Asfaltno prevleko je dobilo tudi nekaj manjših odcepov v mestu in drugih krajih. Nekaj denarja za ta dela je prispevala krajevna skupnost, ostalo pa občani s samoprispevkom in delovne organizacije.« % »Ali KS Škofja Loka sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi?« »Oktobra so bile pri nas na obisku delegacije KS Mengeš, Domžale in Vir — Dol pri Domžalah. Izmenjali smo misli o reševanju vprašanj v krajevnih skupnostih, načinu financiranja, vlogi KS pri uresničevanju ustavnih sprememb in drugem.« 0 »In kaj predvideva pro gram za letos?« »Predvsem tesnejše sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami na terenu, gospodarskimi organizacijami in občani, često se namreč dogaja, da gledamo v KS nekak podaljšek komunalnega podjetja, kar pa ni in ne sme biti namen dela KS. Lani se je naša KS že aktivno vključevala v reševanje stanovanjskih, socialnih in gospodar- bomo pri raznih šport ^ kulturnih, turistično ei.^ grafskih prireditvah itd. ^ pomembnejših nalog PalflnO. priprave na praznovanje * y letnice mesta škofje k0^'^ okviru teh priprav D° f zgradili Okornov most . škofji Loki, uredili °k°'^ kopališča, več parkirnih P ^ štorov, javno razsvetljav0 nekaterih delih mesta itd;*j^. £ »Ali bodo pri izvedbi , lovnega načrta oziroma pomagati tudi občani s moprispevki?« »«, »Pričakujemo, da bo o»£ na škofja Loka v svojem V*^ računu namenila za deja nost naše KS okrog 390.«£ dinarjev. Nekaj pa imamo 1 di lastnih dohodkov. Ven* to ne zadostuje. Za vsa v L dela bo potrebna pomoč 0 čanov. Za pomoč pa sc bom obrnili tudi na delovne otiv nizacije.« L. Bogataj Predavanje o alkoholizmi V ponedeljek zvečer J? dr. Janez Rugelj, predstojn1* oddelka za zdravljenje holikov v Škofljici predava" kranjskim zdravstvenim n** lavcem. Beseda je tekla 0 metodah sodobnega zdravi}* nja, alkoholizma in P* o vključevanju zdravstven* službe v prizadevanja za P**j prečevanje tega pojava ?V nas kakor tudi sodelovanj pri nadaljnem zdravljenj alkoholikov v klubih. ljubljanska banka SREDA^ januarja 19?2 GLAS * 3. STR A M Gospodarskim organizacijam Klub gospodarstvenikov T lnetrtek' 2°- klubskih I0* Ur! V J uoskih prostorih v Kra- »rLi^rnova 11/1 erf- ™« razgovor z gospo-^tvenik! in predstavni-"tužbenih organizacij in družbenim na Gorenjskem Gorenjske o prvih spoznanjih v zvezi z raziskavo o ekonomskih možnostih razvoja Gorenjske, ki ga bo vodil Ermin Kržlč-nlk, dipl. oec, raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Skladišče ljubljanske plinarne v Kranju Vse večje povpraševanje po plinu Ob skladišču na Primskovem nameravajo v prihodnje urediti tudi črpalko za avtomobile Nove komunalne takse v Tržiču Je n'Ška <*činska skupščina Predlo* J1 sPreJela ^ški"ka-1106' đa se tud* v tere i Č,ni "vedejo neka-insice komunalne takse, »vtomatf* Uporab<> glasbenih Za u?*10* v Javnih lokalih in V ia,,0l?bo igralnih sredstev so S ♦ ,lokalih. Odborniki da V™ t?ko sprejeli predlog, Od 1 5o lstična taksa poveča na 2 dinarja in da se odpusti sedaj predpisana komunalna taksa za uporabo pločnika. Po starem odloku je od komunalnih taks občinski proračun dobil letno približno 31.000 dinarjev, po dopolnitvah pa se bodo sredstva iz tega vira letos povečala na 36.000 dinarjev, prihodnje leto, ko bodo veljale tudi nove turistične takse, pa na 46.000 dinarjev. -Jk Lani oktobra je bil v Kranju ali bolj točno v komunalni coni na Primskovem zgrajen objekt, ki bo zagotavljal, da bodo prebivalci Kranja in okolice vedno preskrbljeni s plinom. Objekt je zgradila ljubljanska Plinarna. V prihodnje je predvideno, da bi skladišče plina butan-propan postalo osrednje skladišče za celotno Gorenjsko. Ob skladišču pa nameravajo zgraditi tudi Črpalko za av-tomobiliste. Vodja skladišča Janez Zupan pravi, da so že v nekaj mesecih ugotovili, da se je poraba plina na tem področju močno povečala. Prav zato se bodo v nekaterih krajih v občini (v Cerkljah, v Straži šču in na Golniku) dogovorili s posamezniki, da bi ure- Gorenjski proizvajalci na sejmu Moda 72 h Tt0- Erej*"iega tedna se ^luoljani na Gospodar- skem kolet„'"ZStavišču začeIa vsa-PrirJlr. mod»o komercialna * lre*tev Moda n Jugoslo_ vanski izdelovalci konfekcije, obutve, pletenin, metrskega blaga, usnjene galanterije in modnih dodatkov razstavljajo svoje najboljše izdelke. Na ljubljanska banka nagrajuje USTNIKE VEZANIH SREDSTEV 3999 NAGRAD V GOTOVINI V VREDNOSTI 1.149.600.00 din ROK VEZAVE DO 31.3.1972 ŽREBANJE 21.4.1972 V NOVI GORICI GOTOVINA JE NAJBOLJŠA NAGRADA žrebanje so vključeni tudi varčevalci z Gorenjske razstavnem prostoru, ki obsega 11.000 kvadratnih metrov, je razstavljeno blago, ki ga bomo v novi sezoni lahko kupovali v trgovinah, ekskluzivni modeli posameznih proizvajalcev pa so seveda razen za skomine potrošniku obenem tudi dokazilo v ZJftdŽr nostih, da izdelujemo lahko tudi vrhunsko kvalitetne izdelke. Na sejmu razstavlja tudi precej gorenjskih podjetij, ki se to pot niso slabo odrezala, saj so za svoje izdelke prejela priznanja in diplome. Med nailepšimi razstavljenimi izdelki na sejmu so prav gotovo pletenine in čevlji. Medtem ko tovarna Peko letos med ljubljanskimi razstavljavci nima enakovrednega tekmeca, pa so pletenine treh slovenskih tovarn pletenin precej enakovredne. Almira in Rašica sta za svoji v mornarskem stilu krojeni kolekciji dobili priznanje ljubljanskega zmaja. Kipec zrnaja se lesketa tudi v paviljonu blejske Vezenine, ki tokrat razveseljuje ženski svet s čipkami po vzorcu znanih švicarskih čipk iz St. GaVena. Smetano sta pobrali tudi tekstilni tovorni BPT iz Tržiča in Tekstilindus Kranj. Trf.i-ška tovarna je razstavila svojo kvalitetno posteljno garnituro, ki je ni treba likati, Tekstilindus pa se postavlja Z zares lepimi vzorci na dio-lenu. Naslov prireditve je pravilno razumel tudi škofjeloški Šešir, ki bo na pomlad ponudil svoje klobuke za ženske in moške v barvah, ubranimi po evropskem diktatu. L. M. dili manjše prostore, kjer bi prebivalci iz omenjenih krajev lahko kadarkoli dobili plin. Pred nedavnim so takšno distributersko mesto že uredili v Cerkljah. Kranjsko skladišče je odprlo vsak dan od 7. do 18.30 razen ob nedeljah. Kupcem, ki nimajo svojega prevoza, pa dostavljajo plin tudi na dom. Razen tega imajo v skladišču vedno na zalogi dissous plin in kisik za podjetja. Skladišče opravlja tudi strokovno montažo plinskih naprav z zapisnikom. Zavarovalnica namreč prizna škodo ob morebitni nesreči le na podlagi za- pisnika. Ker lastniki plinskih štedilnikov in drugih aparatov velikokrat sami nestrokovno priklapljajo plinske aparate, so se odločili, da bodo letos pregledali vsa stanovanja v Kranju, kjer uporabljajo plin. Tako nameravajo preprečiti nesreče s plinom. V skladišču ljubljanske Plinarne v Kranju imajo vedno na zalogi tudi druge aparate na plin (turistične jeklenke, svetilke, plinske peči, »rešo-je« kuhalnike ter ves material za montažo štedilnikov in drugih aparatov). Polnijo pa tudj turistične jeklenke. A. 2. Srečanje upokojencev Vezenine Bled Ob novem letu je kolektiv Vezenine Bled povabil na prijetno srečanje svoje upokojence. Srečanja se je udeležilo lepo število nekdanjih članov kolektiva. Upokojenci so si najprej ogledali tovarniške prostore. Bili so izredno veseli, da je naredil kolektiv tak napredek. K temu uspehu so veliko pripotnogli tudi upokojeni člani kolek- tiva. Po kosilu, ki ga je z« upokojence pripravil kolektiv Vezenine, se je začela spro-ščena zabava. Upokojence je pozdravil tudi direktor, dobili pa so tudi praktična darila in denarne nagrade. Upokojenci so za tako prijeten sprejem najlepše zahvaljujejo in želijo kolektivu Vezenine veliko uspehov v letu 1972! -Jk Urejen prevoz za delavce žirovskih podjetij Delavci žirovskih podjetij vse do letošnjega leta niso imeli urejenega avtobusnega prevoza na delo in z dela. Težave neurejenega prevoza so delavci še zlasti občutili v zimskem času. Sele ob koncu decembra se je predstavnikom žirovskih podjetij in Temeljne izobraževalne skupnosti uspelo s podjetjem Transtu-rist dogovoriti za nekaj dodatnih avtobusnih prog v zgornjem delu Poljanske doline. Tako je rešeno vprašanje prevoza delavcev na dopoldansko izmeno v žirch in Gorenji vas), trikrat dnevno pa je začela obratovati tudi nova proga žiri—Smrečje. Slaba je ostala še vedno zveza za prihod delavcev obrata Gorenja vas na popoldansko izmeno in zve-ta za odhod iz obrata z dopoldanske Izmene, ko se bo še naprej treba po- služevati rednega avtobusa. Torej vprašanje prevozov dokončno še vendarle nI rešeno. Ostaja pa obljuba predstavnikov Transturista, da se bodo v podjetju še naprej trudili poiskati možnosti za popolno ureditev prevo zov. Del sredstev za prevoze so žirovska podjetja zagotovila iz skladov skupne porabe. Kljub precej visokim stroškom so se za to možnost odloČili zato, ker so zaradi neurejenih prevozov izgubili že precej delavcev, obenem pa tudi predvidevajo, da bodo laže dobili nove manjkajoče delavce. Delavci bodo lahko dobili tudi mesečne vozovnice. Dodatni avtobus bo mogoče uporabiti še za druge prevoze, ker vsak dan ostane 49 vkalkulira-nlh neizkoriščenih kilometrov. J. G. Zdravstveni dom Jesenice — enota Radovljica lovne razmere že nekaj časa na radovljiški občini resno razmišljajo, Kako bi rešili nemogoče delovne razmere v zdravstveni enoti Radovljica. Na to zdravstveno enoto je namreč vezanih okrog 13 tisoč prebivalcev — pacientov nekdanje radovljiške občine, prostori, v katerih poslujejo, pa so že nekaj časa premajhni. Naj povemo, da je na zdravstveno enoto Bled, ki ima nove prostore, vezanih okrog 9 tisoč pacientov, na zdravstveno enoto Bohinjska Bistrica, kjer prav tako s prostori nimajo težav, pa 5 tisoč. V letih, ko je bila večina zdravstvenih enot obeh današnjih zdravstvenih domov na Gorenjskem (zdravstveni dom Jesenice in zdravstveni dom Kranj) obnovljena, v zdravstveni enoti v Radovljici tako rekoč ni bilo nič spremenjeno. Sedež te zdravstvene enote je namreč v nekdanji cnonadstropni stanovanjski hiši. Le-to so 1962. leta delno povečali (zgradili so še eno nadstropje) in dozidali objekt, v katerem sta danes otroška in zobna ambulanta. Do te preureditve je bilo delo še težje, ker so bili otroški in šolski dispanzer, patronaž-na, higienska postaja, dispanzer za žene in uprava v stavbi radovljiške graščine, druge službe pa v nekdanji stanovanjski hiši, kjer je danes sedež enote. . Zdravstvena enota Radovljica ima trenutno vsega skupaj okrog 365 kvadratnih metrov prehrana v Kamniku Po vojni je bilo vprašanje družbene prehrane pogosto na dnevnih redih raznih sestankov. Zdaj sc s tem ukvarjajo le še sindikati v posameznih delovnih organizacijah, sicer pa je to vprašanje potisnjeno na stranski tir. Občinski sindikalni svet in občin ;ka konferenca socialistične zveze Kamnik sta se te dnj lotila razčleniti vprašanje, kako je z družbeno prehrano v občini. V Kamniku namreč sploh nimajo javnega obrata družbene prehrane. Socialistično zvezo in sindikat zanima, kako in za kakšno ceno se hranijo delavci, kako je urejeno vprašanje malice, regresiranje malice in nasploh družbene prehrane v občini. Doslej zbrani podatki da-jeio naslednjo sliko: V tovarni pohištva Stol imajo lastno restavracijo v kateri dnevno malica okrog 850 zaposlenih (od 1300 delavcev). Med nočno izmeno je menza zaprta. Malica stane Štiri dinarje, od tega dva dinarja plača delavec, drugo regresira podjetje. V gostinski enoti Stola kuhajo tudi za Svilanit in Graditelj. Po želji dobijo delavci tudi kosilo aH večerjo. Delavci gradbenega podjetja Graditelj dobijo na gradbiščih toplo malico, ki i o pripeljejo s kombijem. Delavci plačajo 3,80 din, podjetje pa prispeva en dinar. Toplo malico dobj 80 odstotkov gradbenih delavcev. V Svitu vozijo toplo malico iz menze Induplati Jarše. Podjetje plača kruh, delavci pa malico, ki stane 2,70 din (skupno s kruhom od 3,50 do 3,80). Sindikalna organizacija Svita se zavzema za ustanovitev lastne menze. V Svilanitu delavci plačajo za toplo malico 1,80 din, jemlje pa jo okrog 70 odstotkov vseh zaposlenih. Dopoldanska in popoldanska izmena v Tovarni usnja Kamnik dobi toplo malico, nočna izmena pa hladno malico in topel čaj. Imajo lastno kuhinjo. Za malico plačajo 1,50 din, razliko do 4 dinarje plača podjetje. Rudarji Rudnika kaolina v Crni dobijo le hladno malico, čeprav sc sindikalna organizacija prizadeva, da bi tudi rudarji v jami dobili toplo malico. Malico v celoti plača podjetje. Družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnega dohodka dovoljuje, da podjetje mesečno regresira prehrano delavcev največ do 50 din na osebo. Ta družbeni sporazum velja za vsa podjetja. V Rudniku kaolina že sedaj za vsakega rudarja porabijo mesečno 70 dinarjev (za malico). Na občinskem sindikalnem svetu se sprašujejo, ali ne bi kazalo ta znesek v družbenem sporazumu spremeniti. Poraja se tudi vprašanje, ali je v mestu Kamnik potreben obrat družbene prehrane. Ce je, kdo naj se loti te investicije. O vsem tem bodo spregovorili na bližnji občinski konferenci socialistične zveze. J. VIdic ljubljanska banka funkcionalnih prostorov. V teh prostorih so tri splošne ambulante, laboratorij, tri specialistične ambulante, dispanzer za medicino dela, dispanzer za žene, patronažna služba, rentgen, čakalnice, sprejemna pisarna in sanitarije. Nobena od čakalnic oziroma sob ni večja od dobrih 13 kvadratnih metrov, zato je razumljivo, da so delovni prostori ves dan polni. Ker so čakalnice premajhne, čakajo ljudje na hodnikih in stopniščih. Da lahko naprimer dela dispanzer za žene, morajo v nekaj minutah preuredili eno od splošnih ambulant. Skratka, težav je preveč, da bi lahko vse našteli. Kot smo uvodoma omenili, na občini že nekaj časa razmišljajo, kako bi rešili to prostorsko stisko. Najprej so nameravali sedanjo stavbo preurediti in povečati, vendar so strokovnjaki ugotovili, da bi bili stroški preurejanja tolikšni, da bi za to lahko zgradili nov objekt. Zato so se zdaj odločili za drugo pot. , Ko bo letos zgrajena nova šola v Radovljici, nameravajo v prostore stare šole preseliti otroke iz sedanje vzgojno-varstvene ustanove v Radovljici. Objekt, v katerem jc vzgojno-varstvena ustanova, bi preuredili in povečali ter ga uredili za potrebe zdravstvene enote Radovljica. Po preselitvi v nove prostore pa bi objekt, v katerem je zdaj zdravstvena enota, preuredili za potrebe vzgojno-varstvene ustanove. Vsi, ki so doslej v občini razmišljali, kako rešiti ta problem, se strinjajo, da bi bila takšna rešitev še najugodnejša, ker ni upanja, da bi lahko dobili toliko sredstev, da bi zgradili popolnoma nov objekt. Če jim bo ta zamisel uspela, (za uresničitev bi namreč potrebovali okrog 3 milijone novih dinarjev, preureditvena dela pa bi trajalo dobro leto), potem bo v novih prostorih tudi prostor za dežurno ambulanto, za fizioterapijo, za ginekologijo in ponovno bi lahko razmislili, da bi tudi v Radovljici spet dobili reševalno postajo. Predstavniki ustreznih občinskih služb pravijo, da sc v okviru gospodarskih občin že dogovarjajo s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in z nekaterimi republiškimi organi, da bi za takšno rešitev dobili tudi denar. Trenutno jih res še najbolj skrbi, kako dobiti potrebna sredstva. Glede na to, da je zdravstvena enota v Radovljici edina na Gorenjskem, ki deluje v tako rekoč nemogočih pogojih, pa tudi sredstva za predvideno rešitev najbrž ne bi smela biti prevelik problem. A. žalar Stališče sekretariata regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko POSPLOŠENA, NEVZDRŽNA IN NEUTEMELJENA TRDITEV JANEZA ŠTERA V četrtek, 13. januarja, popoldne sc je v Kranju sestal sekretariat regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko in med drugim obravnaval mnenje poslanca gospodarskega zbor* republiške skupščine, da Poslancem v skupščini lažejo. Sekretariat kluba je odločno zavrnil njegovo trditev in sklenil, da se v odgovoru najprej objavi odgovor poslancu Stanetu Sin** šiču, ki ga je dobil na zastavljeni vprašanji na seji gospoda*' skega zbora 16. decembra lani. Poslanec Simšič je namreč vprašal, kaj misli ukreniti republiški izvršni svet pri zveznih organih za rešitev problem^ glede počasnega reševanja tožbenih zahtevkov gospodarskih organizacij in ali je v Sloveniji pripravljen predlog (in kakšen je ta predlog) za poenostavitev postopka pri izdaji plačilnega naloga in izvršilnega sklepa. Na vprašanje je odgovoril republiški sekretar za pravosod* je Bojan škrk: »Gospodarska sodišča v SRS obravnavajo h* rešujejo mandatne in izvršilne zadeve kot nujne in prioritetne* ker sc zavedajo, da gre v večini primerov pri teh zadevah za opravljanje plačilnega prometa. V letu 1970 je bilo v naši republiki izdanih 77.731 plačilnih nalogov in 47.228 sklepov o izvršbi. Po podatkih gospodarskih sodišč je znašal poprečni čas reševanja mandatnih in izvršilnih zadev pri gospodarskih sodiščih v Sloveniji od 3 do 8 dni. V 3 dneh so izdajala pla* čilne naloge hi izvršilne sklepe okrožno sodišče v Celju, Kopru in višje gospodarsko sodišče v Ljubljani, ki je pristojno za dovoljevanje izvršb. Pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru je znašal poprečni čas reševanja teh zadev 5 dni« pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pa 8 dni-Vzrok za nekoliko počasnejše in daljše poprečje pri okrožnem gospodarskem sodišču Maribor in Ljubljana je velik pripad leh zadev pri navedenih sodiščih in nezasedenost nekaterih delovnih mest. V posameznih primerih so mandatni in izvršil* ni postopki trajali tudi nekoliko dalj kot je navedeno poprečje, to pa zato, ker stranke niso dale sodišču pravilnih predlogov ali pa niso predložile potrebnih listin in so obstajali kakršni drugi procesni zadržki. Poprečni čas reševanja mandatnih in izvršilnih zadev pri gospodarskih sodiščih Slovenije je torej zelo kratek in ga po obstoječih predpisih ne bi bilo mogoče bistveno skrajšati brez škode za pravilnost postopka. V zvezi z nelikvidnostjo gospodarskih organizacij pa velikokrat nastaja zastoj pri realizaciji izvršbe na žiro računih dolžnikov, če ti ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi, čeprav sta bili plačilni nalog in izvršilni sklep izdana v najkrajšem možnem času. Koliko časa gospodarska sodišča izven Slovenije poprečno rešujejo mandatne in izvršilne zadeve ni znano, ker zvezna sodna statistika teh podatkov ne evidentira. Zato in pa ker niso bili doslej od delovnih organizacij oziroma od gospodarske zbornice Slovenije predloženi nobeni konkretni in dokumentirani podatki o počasnem reševanju teh zadev pri gospodarskih sodiščih izven Slovenije* niti republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, niti Izvršni svet Slovenije nista mogla pri pristojnih zveznih organih intervenirati za hitrejše reševanje navedenih zadev. Odgovor na drugo vprašanje: Višje gospodarsko sodišče V Ljubljani je v svojem poročilu skupščini SRS že 12. 4. 1967* leta predlagalo, naj se sedanji postopek izdajanja plačilnih nalogov glede delovnih organizacij odpravi In naj nadomesti postopek, v katerem bi se na podlagi verodostojnih listin dovolila izvršba, ki bi se nato tudi izvedla, če v 8 dneh ne bi bilo ugovora zoper dovolitev izvršbe. To iniciativo je v bistvu prevzel tudi prednacrt zakona o Izvršilnem postopku, ki ga je pripravil bivši zvezni svet za pravosodje v avgustu 1970. leta, ki predvideva med gospodarskimi organizacijami možnost prisilne izvršbe samo na podlagi verodostojnih listin brez poprejšnje tožbe ...« Na tako podan odgovor na seji zbora ni bilo dodatnih vprašanj ali mnenj drugih poslancev. »Zato sekretariat kluba ugotavlja, da je ocena poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine Janeza štera neupravičeno posplošena, neutemeljena in politično nevzdržna. Sekretariat kluba podpira odprtost in kritičnost do problemov, ne strinja pa se s posploševanjem In neodgovornimi izjavami. Glede konkretnega primera, ki se nanaša na odgovof poslancu Simšiču, pa ima poslanec šter možnost, da prime** Iz Alplesa načne pri pristojnem sodiču. O delu kluba poslancev, stikih poslancev z volivci in deli* poslanske pisarne, o čemer je sekretariat kluba tudi razpravljal na zadnji seji, bomo še pisali. A. žalar LA l. na t iku - Eoto: F.Pcrdan Mladi rod na Trsten.ku Kakšna bo usoda izpraznjene osnovne šole na Trsteniku. le bilo precej govora. Slišali srno različne predloge. Ncka-kateri so predlagali, da bi sc v osnovno šolo vselila stalna razstava Gorenjskega muzeja lz Kranja, dr u si so menili, Qa bi bili v prazni šoli seminarji kranjske Delavske univerze, tretji, med njimi so bi-I1 tudi domačini, pa so predlagali, da bi v nezkoriščeni osnovni šoli odprli industrijski obrat, saj je znano, da se v tem koncu kranjske ob-Clne šc precej ljudi želi zaposliti in čakajo samo ugodne priložnosti. Ker konfekcija Mladi rod iz Kranja razširja svojo proizvodnjo in so delavnice v Kra-preniajhne, sc je podjet- je odločilo v trsteniški osnovni šoli odpreti svoj obrat. Mladi rod jc predelal nekaj prostorov, jih opremil in vanje namestil moderni servirni trak ter šivalne stroje. Proizvodnja v obratu Mladega rodu na Trsteniku je stekla uradno v ponedeljek, 10. januarja. Izdelujejo otroške hlače. Trenutno dela na Trsteniku 35 deklet in žena na eno izmeno, v drugi polovici leta pa bodo uvedli še drugo izmeno. Takrat se bo število zaposlenih gibalo med 76 in 80. Za večino delavk v trsteniškem obratu Mladega rodu jc to prva zaposlitev in se na šiviljski poklic šele privajajo. Po dveh mesecih pri-učevanja bodo dobile naziv industrijske šivilje. Po mnenju mojstrice Anice Kokalj se dekleta pridno učijo in zato upa na najboljše. To so nam potrdile tudi zaposlene, med katerimi je večina mladih. 6 zaposlenih je domačink, ostale pa so iz Kranja in okolice. Na Trstcnik se vozijo s kombijem. Upajo pa, da se bo za zaposlitev na Trsteniku odločilo še več Trsteničank in okoličank. J. Košnjek ljubljanska banka Ed *» od novih obratov rekonstruiranega podjetja Elan Begunje Elan — tovarna športnega orodja in opreme v Begunjah — je v petek proslavil zaključek pomembne in velike rekonstrukcije tovarne, po kateri se je uvrstil v drugo največjo tovarno smuči in eno največjih tovarn športnega orodja v svetu. Slovesnosti so se udeležili tudi številni gostje, ki so si ogledali posamezne obrate. Za rekonstrukcijo oziroma povečanje se je Elan odločil zaradi vse večjih potreb po športnih in rekreacijskih artiklih v svetu. De! so se lotili sredi 1969. leta in jih končali konec minulega leta. S tem so ppvečali nroizvodne zmogljivosti na 500 tisoč parov smuči, 300 kompletov telovadnega orodia za onremo telovadnic in 3000 plastičnih čolnov — gliserjev na leto. Smuči in drugo športno orodje danes izvaža Elan v 39 držav. Pred nedavnim so začel) izvažati tudi v vzhodne države, za katere nravijo, da s] bodo prizadevali, da bi ta trg ne le obdržali, marveč še bolj razširili. Pomembno pri njihovem izvozu pa je. da so uspeli osvojiti eno najzahtevnejših tržišč v svetu: Švico. Pa ne le s cenami, marveč predvsem s kvaliteto. Skoraj 800-čIanski kolektiv je prepričan, da Je dosegel tolikšne uspehe v svetu predvsem zaradi razvojnega inštituta. Na svetu je namreč le okrog 20 pomembnih proizvajalcev smučI, zato tovrstna proizvodnja ni prav posebno dognana. V primerjavi s tekstilno industrijo, ki je v svetu razvita in se vedno bolj razvija, so proizvajalci smuči in športnega orodja v svetovnem merilu pri izboljšavi in proizvodnih dosežkih več ali manj pionirji. In za takšno pionirsko delo ter seveda tudi uspeh Elana v svetu ima inštitut veliko zaslug. Prav zato poleg sklada Borisa Kidriča kolektiv Elana vsako leto nameni precej sredstev za normalno delo inštituta. Tudi v prihodnje namerava Elan obdržati sedanjo vlogo v svetu, Pravijo, da sicer lanska zimska In letošnja zimska sezona zaradi pomanjkanje snega v Evropi ni nič kaj za proizvajalce smučI. Vendar so prepričani, da bodo z Izvozom v vzhodne dežele (predvsem češkoslovaška ln Sovjetska zveza) in z drugimi proizvodi telovadno orodje ln čolni) trenutno krizo prebrodili. Pred nedavnim končana rekonstrukcija je veljala 36,609.000 dinarjev. 700 tisoč dolarjev posojila Je odobrila mednarodna banka za obno vo in razvoj v VVashingtonu, preostali znesek pa so polep lastnih sredstev prispevala še Llubllanska banka, bivša Goren'-Va kreditna banka, In sklad Borisa Kidriča. A. žalar PRIPOROČA UGODNE ZIMSKE ARANŽMAJE Z IDEALNO SMUKO NA VOGLU IN STAREM VRHU: ZIMSKI TURISTIČNI PAKET z bivanjem nad 3 dni v bohinjskih hotelih in v novem hotelu »Transturist« v Škof ji Loki; ZIMSKI VVEEKEND PAKET od petka zvečer do nedelje opoldne v teh hotelih; MLADINSKI SMUČARSKI PAKET (ENODNEVNI) za šolske skupine na Voglu po 43 din na osebo na Starem vrhu po 28 din na osebo; paket zajema avtobusni prevoz, neomejeno število voženj na celotnem sistemu žičnic in malico; IZKORISTITE PRILIKO IN OBIŠČITE: HOTEL »TRANSTURIST« V ŠKOFJI LOKI s kavarno in restavracijo (glasba vsak petek, soboto in nedeljo) ter ogrevani bazen (vsako popoldne razen ponedeljka) SMUČIŠČE NA STAREM VRHU: čudovita nočna smuka ob petkih in sobotah; smučarska šola tudi za začetnike; otroško varstvo na snegu (smučarski vrtec) INFORMACIJE IN PRIJAVE V TURISTIČNI POSLOVALNICI TRANSTURISTA V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, ŠUBIČEVA 1. eti brat na šenčurskih gledaliških deskah Ko sem zvedel, da bo dramska družina DPD Svoboda v Šenčurju že tretjič v tej sezoni zaigrala Jurčičevega Desetega brata, in to v go-renj-ščini, me je radovednost, kako bo Krjavelj pripovedoval svoje slovite zgodbe v šenčurskem narečnem jeziku, kar gnala tjakaj. Le kako bo tu zvenela široka pripoved, ki smo jo vajeni poslušati v mehki, zategli dolenjščini? S tako mislijo sem si ogledal popoldansko predstavo v nedeljo, 16. t. m. In res nisem bil razočaran. Videl sem zgledno režirano in dinamično igro, s preprosto, a smiselno sceno, dobro naučen tekst in živ žar amaterskega igralstva v očeh vseh nastopajočih. Več truda kot denarja zahteva takale predstava na podeželju. Gmotne koristi ni, večkrat so hude stiske s sredstvi, ki so skopo odmerjena. Pa vendar je to prisrčno, četudi kdaj pa kdaj ljubeznivo nerodno igranje po vaških odrih še kako koristno in pozitivno. Ne le, da se gledalci kar mimogrede seznanjajo z deli domačih in tujih dramatikov, pač pa je odrsko udejstvovanje koristno tudi za. nastopajoče — uče se lepega jezika, jasne izgovorjave pa tudi gladkega vedenja in kontaktiranja s soljudmi. Ravnam se po načelu: amaterskih igralcev ne karaj in se ne norčuj iz spodrsljajev, raje jim podaj roko in dober svet! Sicer pa se velja spominjati le lepih, posrečenih prizorov, dognanih kreacij, domiselnih režijskih prijemov. Benjamin Gornik, graščak na Slemenicah, ki ga je poosebil Vinko Vidmar, je bil po vnanjem zares tak graščak, kot si ga je gotovo Jur- VISJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ, Prešernova cesta 11/11 razpisuje delovno mesto snažilke z nepolnim delovnim časom Nastop službe je možen takoj. čič zamislil. Velik, mogočen — v srcu pa blag. No, prav tak je bil šenčurski Slcme-ničan. Manico, njegovo hčerko, je ljubko zaigrala mlada dijakinja — domačinka Nada Ra-bičeva. Prelep, nežno liričen je bil njen glas na klopici v parku, ko si z domačim učiteljem Kvasom izpovedujeta prva, rahla srčna nagnjenja. — in potem še ob umirajočem Desetem bratu v Krjav-ljevi koči — ne spominjam se, da bi kdaj videl v tej Igri tako v gesti kot v glasu skladno kreacijo; ono Manico, kakršno smo si predstavljali ob branju Jurčičevega romana. Vrli sedemnajstlet-nici Nadi gre za lepo doživetje gotovo tonla zahvala vseh gledalcev v dvorani. Graščakov brat Dolef (Franc Cotman) je proti koncu igre zablestel, prej pa je bil premalo glasen in neopazen. Kajti Jurčičev stric Dolef je bil pri Obrščaku kljub vsemu velik in učen gospod, graščakov brat — pa čeprav pijanček. Bolj bi moral obvladati prostor. — Pa brez zamere, stric Dolef! Lovro Kvas (Jože Mohar) je bil nežen soigralec Manici, v prizorih z Marjanom morda premalo možat, a zato tembolj uglajen in zadržan v zadnjih prizorih, ko je bil iznenada obdolžen uboja. Vsekakor pa je bil šenčurski Lovro Kvas zanimiva odrska pojava — tak je moral biti Jurčič v svoji mladosti, saj je Lovro on sam! Tako rahločuten, vljuden, komaj opazno grenak -— s slutnjo že kljuvajoče bolezni... — Prizora, ki sem ju omenil pri Maničinem imenu, mi bosta zaradi svoje poetičnosti gotovo ostala v spominu. Res ne vem, če sem že pri kaki uprizoritvi te igre — videl pa sem jih res že mnogo — — doživel tol'kšno lirično lepoto. Za ta dar, tudi šenčur-skemu Kvasu, topla zahvala! Presenetil me je nastop Piškava — (Alojz Prosen) — bil jc tako uglajen in žalosten gospod. Ni vzbujal mržnje, bolj sočutje. Starejšemu igralcu kaka maska sploh ni potrebna, povsem naravno je povedal svoj tekst in pokazal svoj obup. Sicer pa je bil v bistvu Piškav nesrečen mož. Greh mladosti ga Je bil vse življenje. Sele krogla Iz lastnega samokresa v sence ga je odrešila muk hude vesti. Krivčevka (Francka Pre-stor), čevljarjeva žena, je s svojimi kratkim epizodnim nastopom izpričala, da bi znala zaigrati tudi kako zahtevnejšo vlogo. Kar vidim jo kot Almiro v Miklovi Zali! Obrščak (Andrej Sitar) je lepo zapel in tudi znal krotiti svoje preglasne goste — le v svojem »šanku« ne bi smel imeti sodobnih litrskih steklenic vina, pač pa nekaj poličev, litrov, Štefanov in Janezov (t. j. dvo in pet litrske steklenice) vina, belega in rdečega. Martin Spak, Deseti brat (Stane Murn) je bil vsekakor zanimiva figura; ne le zaradi bogastva in zagonetnosti svoje vloge, pač pa bolj zato ker sj Jurčič Desetega brata ni predstavljal kot kako vaško pokveko, gotovo bolj kot hote zanemarjenega aristokrata po rodu. No, šenčurski Deseti brat je bil tak: vitek, visok, ponosen in pokončen. Res podoben svojemu bratu Marjanu. Izbor igralca za Spakovo vlogo je bil vsekakor posrečen. Plemenite obrazne poteze so prišle do veljave še najbolj pri mrtvem Desetem bratu — očitno ni mogel biti kak kmečki sin. Krjavelj (Franc Perdan) je bil precej kreacija starejšega, že izvežbanega igralca; zato ob njegovi vlogi ni moč kaj oporekati. Ljubo mi je bilo slišati Krjavljeve besede v gorenjščini — to bi moralo bitj pravilo: siliti Gorenjca, da bi govoril po dolenjsko ne gre, kajti to bi bilo le spakovanje. Kako naravno je zvenelo, ko so pred časom tudf Primskovljani govorili v Divjem lovcu v svoji domači besedi, Beljani v Naši krvi v Valjavčevem jeziku, zdaj pa Senčurjani v Desetem bratu tudi v svojem narečju. Igro je domiselno zrežiral in čvrsto vodil Tone Dolinar; priznati pa je treba tudi trud in dosežke igralcev, ki jih nisem posebej omenil, pač zaradi manj pomembnih vlog. To so bili Iztok Vidmar, Lado Sitar. Pavel Pre-stor, Zdenka Kern, Franc Kristane, Jurij Ajdovec, Zora Vidmar, Vinko Peternelj, Tine Golob, Ljubo Pegan in Štefan šavs. — Sceno sta postavila Franc Kuhar in Peter Vidmar. Dobro besedo pa je treba reči tudi za res kulturni Kulturni dom v Šenčurju. V taki dvorani, centralno ogrevani, s sodobnimi sedeži, urejeno razsvetljavo in prostornim odrom je zares prijetno posvečat; se ljudsko-prosvet-nemu delu. Naj bi bil šenčurski Kulturni dom tak kot je, nekaka vizija tudi za druge gorenjske kraje, kjer zaradi neustreznih domov in zaradi mraza, kj je stalen spremljevalec vseh priprav za nastope — pa tudi vzrok prehladov pred premierami — gledališko ljubiteljstvo zamira. Le tri stolpec mi je za ta zapis odobril urednik. Zato končujem: na čimprejšnje svidenje pri naslednji odrski stvaritvi v Šenčurju! Črtomir Zoreč Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Slikar iluzij V prejšnjem zapisu smo se kar na hitro odtrgali od tuje-krvnih fevdalcev, ki so bili dlje od tisočletja gospodarji mengeških tlačanov. No, če smo že za to gospodo izrabili za toliko vrstic prostora, bo presneto prav, če vsaj toliko odstavkov posvetimo domačim možem, Mcngšanom žlahtnega duha. Tako bomo tudi drugim Gorenjcem povedali, da ta razmeroma majhen kraj ni kar tako. Za slovenstvo in za njegovo kulturo pa sta gotovo najdragocenejša mengeška rojaka slikar Franc Jelovšek in pisatelj Janez Trdina. O teh dveh naj zato najpoprej steče beseda! FRANC JELOVŠEK Kdor si je pozorneje ogledal razstavo umetnosti na tleh Jugoslavije, ki je bila sprva predstavljena v Parizu, nato pa še v Sarajevu, je gotovo ostr-mel nad lepoto barvite podobe Sveta Družina, ki jo je leta 1734 naslikal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Poznavalci so jo izbrali izmed množice podobnih umetnin — gotovo so z vso opravičenostjo predlagali, da pred svetom predstavi naše slikarstvo izpred 250 let. Saj upodobitev zares velja za najlepšo slovensko Madono. Trditev lahko še podprem z dejstvom, da je bila kot edina slovenska umetnina izbrana za reprodukcijo v znani seriji znamk, ki so izšli v začetku prejšnjega leta. — Zdaj hranijo izvirnik slike v ljubljanski Narodni galeriji. A vrnimo se na začetek! K umetnikovemu rojstvu! Slikarjev oče se je priselil v Mengeš s štajerskega. Umen mož, Andrej Jeelouschegg (tako so takrat spačali« našega Jelovška!), je bil glasbeno nadarjen — a za te vrste talentov, če niso bili premožni že od poprej, je obstajala le ena možnost: služba organista, orglavca. Bilo je 4. oktobra 1700, ko je Andrejeva žena porodila dečka Franca, bodočega slikarja. Za prvo njegovo šolanje ne vemo; le to, da je bil mlademu umetniku, ko se je Hta 1723 oženil, poročna priča takrat zelo znani slikar Joan-nes Michael Rainbald, nas napeljuje na misel, da je prve nauke iz stroke dobil Jelovšek prav pri tem mojstru. Naš Mengšan je moral # biti marljiv in pošten m°. pa tudi revež ni več bil, kaJ kot tridcsetletnik je bil sprejet v strogo zaprto druŽ" ljubljanskih meščanov. To P je bila v onih časih zelo v lika čast. Meščani so bili pj nančna in duhovna elita, v . ostali občani pa so bili z%°\ bolj ali manj brezpravn* mestni prebivalci ... PTIČICA SE JE ZMOTIL* tirje slovenski baroČfjj slikarji še danes n*** vajo nedvomen slov*** Bili so to Bergant, CebeJ» Metzingcr in Jelovšek. Vsek*" kor pa velja naš Mengš3* med vsemi temi za najboU' šega stenskega slikarja, S£ tovo pa tudi za vodilnega sij* karja stropnih iluzionističn'11 podob. . To slikarstvo je bilo nekaJ posebnega, saj je obljubljaj: doživetja, dvigalo se jc nebo, v neresničnost. Ustva**" jalo je privide, iluzije nečesa, kar življenje samo ne nio1*; dati. Iluzionisti so s slikarski"11 sredstvi skušali razširiti C*J kveni prostor s tem, da *| na strop naslikali podaljS^*-arhitekture; nad tem. v odprtem vrhu pa naslikali ne* bo, oblake in v zraku lebde*, če svetnike in angele. Bili s°. mojstri perspektive pa tu • natančni naturalisti. Znali SO predmete tako naslikati, da so se zdeli kot resnični otipljivi. In tako se je nekoč zg°* dilo, da je zbegana ptičica* ki je sfrfotala v cerkven; prostor, hotela zleteli sko# — naslikano okno ... VESELA BARVITOST Malo prej smo omenil'' da je bil slikarjev oč« rojak iz vedre štajerske deželice. Mar odtod nenavad* na veselost in barvitost v Je* lovških freskah? Prav v tet« pa se naš Mengšan razlikuje od svojega vzornika Quaghe* Lahko se še sedaj ponaša* mo s celo vrsto ohranjeni" Jelovških umetnin. Naj ome* nimo le nekaj cerkva in grf** dov, kjer so razmeroma =fl dobro ohranjene njegove fr6/* ske: Šempeter v L j ubijan'' Lesce, štepanja vas pri Ljub* Ijani, Skaručna pod šmarno goro, Jošt nad Kranjem, poricane, Groblje, Žale na" Kamnikom in drusrod. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč ljubljanska banka 1972 GLAS * 7. STRAN Miha Klinar Aprilsko sporočilo Pre kakor da jc šc vedno pustil Ča„ a vrata za mir in pogajanja. Toda toliko leti.' doklcr nc bodo .prisilili Poljske k spre-JU nemških zahtev', sc bo bojeval. Kn?DSLEj NOČEM BITI NIČ DRUGEGA KA-Obl i VI SOLDAT NEMŠKEGA REICHA'. nalK it Sem zopet sukn^ic' kI mi Je bil vselej Prib { SVCt in naJdražJI- Slekcl ga bom šele po konca Zmag* ali pa — ne bom doživel tega docVk*a ?^cr m mislil na konec, kakršnega je duši • ^° so ^**e samo besede, ki naj bi ,nav-vnov"č drugc m .ceremonija', s katero je lahko Pri določil svojega novega naslednika za SednV' ^C ^ mu ^ zS°d''- Tokrat je kot na-iZRo ri\> "menoval Goringa, a če bi se temu kaj Botavlji HeSa • • • V £°voru i0 seveda tudi za- svetNlOVember 1918 (nemška kapitulacija v prvi no.,0^' voJni) se v nemški zgodovini ne bo Ponovil!« (AdG 4199 G) Zaht ° ^° govoril Pred Reichslagom Hitler in Nfemč-^' pr'Prav,ienost .žrtvovati življenje za kot °^ s'chernega Nemca. Potem je Gdring ?^ pr-edscdnik Reichslaga dal besedo ministru dilo °tran'C /adeve dr. Fricku, ki jc prebral besc-(AdC ^ona ° priključitvi Gdanska k Reichu g, 4199 G), že pred njim pa je generaloberst čil Vc^'tsch kot poveljnik kopenske vojske izro-(AdcTin obIast v Gdansku gauleiterju Forsterju dno Prav tako jo Brauchitsch dal prvo Vv° p°veljc kopenski vojski — VVehrmachtu: ko »Vojska! Vojaki! Ura boja je napočila. Potem čili*0 odpovedala vsa druga sredstva, mora odlo-pa 0r°žje! Z zavestjo naše pravične stvari sto- nemšt V -b°j' Za jasnl cl,J: Stalno zagotovitev tva in nemškega življenjskega prostora proti tujim 8jjc. naPadom in nasilnim zahtevam. Kot no-mla ,nem^kega izročila stare nemške armade bo dan nacionalsocialistična vojska opravičila njej jrnu. zai«panje. Pod vrhovnim poveljstvom odlof Se.°orno bojevali in zmagali. Gradim na Sj. .nost in enotnost nemške nacije. Poznamo JElM« moč nemške bojne pripravljenosti. VERU-^ElVIriV Ft)HRERJA! NAPREJ, Z BOGOM ZA 0u cUO! Vrhovni poveljnik vojske generalat von Brauchitsch!« (AdG 4201 C) Trikrat daljše dnevno povelje je dal letalstvu in protiletalskim silam generalfeidmaršal Goring, ki ga jc zaključil: »Na našem vrhu naš ljubljeni Fiihrer, za nami vsa, v nacizmu združena nacija. Tedaj velja za nas samo ena rešitev: ZMAGA! Herman Gbring, generalfeldmaršal letalstva.« (AdG 4201 C) Najkrajše dnevno povelje jc dal admiral Rae-der s podobno vsebino. Tako so minevale jutranje in dopoldanske ure 1. septembra 1939 v Nemčiji in na Poljskem, V ANGLIJI pa jc v tem času govoril Chamberlain pred Spodnjim domom britanskega parlamenta ,o mednarodnem položaju'. Uvodoma je poudaril, da je .Hitler strmoglavil svet v nesrečo, da bi zadovoljil svojim nesmiselnim ambicijam': »Nimam namena, da bi o tem dolgo in na široko govoril, ker je napočil čas, ko je treba ukrepati. Angleška vlada ni opustila ničesar in je nemški vladi jasno povedala, da bo na nemško zatekanje k sili odgovorila s silo. Zdaj ko smo objavili vse zadevne dokumente, vemo, da ODGOVORNOST ZA KATASTROFO pada na enega samega človeka. Mi razpolagamo sedaj z vso korespondenco z nemško vlado v obliki ,Bele knjige'. Mislim, da ni potrebno, da se zdaj v posamičnem sklicujem na te dokumente, ki gotovo že pripadajo zgodovini. Ti dokazujejo JASNO IN NEDVOMLJIVO, DA SMO MI STREMELI PRIPELJATI DO POGAJANJ MED POLJSKO IN NEMČIJO NA ENAKOPRAVNI OSNOVI. REŠITEV NAJ BI OHRANILA NEODVISNOST POLJSKE IN NJEN OBSTOJ Z MEDNARODNIM POROŠTVOM. Britanski poslanik v Berlinu je izjavil, da bo britanska vlada brez odlašanja izpolnila svoje obveznosti, če ne bo dobila zagotovil o ustavitvi sovražnosti in o umiku nemških čet z ozemlja Poljske.« Potem je Chamberlain govoril o vojaškem položaju in moči Anglije, ki je bila po njegovem ,mnogo bolj opogumljajoča kakor v letu 1914' ob izbruhu prve svetovne vojne. Verjetno je hotel s tem zagotovilom šc enkrat vplivati na Hitlerja, da bi se prestrašil spopada z Anglijo, umaknil nemške čete s Poljske in se odločil ,za enakopravna pogajanja s Poljsko', o katerih je govoriia že britanska nota, ki jo je britanski poslanik v Berlinu Henderson izročil 30. avgusta Hitlerju. Chamberlain je zdaj vnovič opozoril na odstavek v tej noti, ki .dokazuje, da bi lahko preprečili spopad med Nemčijo in Poljsko, če bi nemška vlada resnično želela mirno rešitev poljskega vprašanja'. »Britanska vlada se je trudila, da bi s svojim vplivom dosegla, da bi ne prišlo do sovražnosti vsaj v času, ko bi ta pogajanja trajala. Poljska vlada bi se strinjala,« Je poudaril Chamberlain, »če bi tudi Nemčija dala taka zagotovila. BRITANSKA VLADA JE MENILA, DA BI BIL LAHKO IN BI CELO MORAL BITI KONFLIKT MED NEMČIJO IN POLJSKO ODSTRANJEN S SPORAZUMNIM DOGOVOROM. TA BI MORAL VSEBOVATI ŽIVLJENJSKE INTERESE POLJSKE. Za uspeh pogajanj bi bilo potrebno že v samem začetku POROŠTVO TRETJE SILE za dosego in uresničitev sporazumnega dogovora. BRITANSKA VLADA JE BILA S SVOJE STRANI PRIPRAVLJENA STORITI VSE, da bi tako poroštvo omogočila,« (AdG 4202 A) To vlogo naj bi prevzela zopet Italija. Zdaj je bilo seveda že prepozno, toda Chamberlain je V svojem govoru vseeno izrazil .ZADOVOLJSTVO NAD PRIZADEVANJI MUSSOLIN1JA, da bi našli mirno rešitev spora' med Nemčijo in Poljsko, kar nam je že odkril Ciano v svojem Dnevniku že pred novico, da nameravata Nemčija in Sovjetska zveza skleniti nenapadalno pogodbo, pa tudi potem, ko je bila ta pogodba že sklenjena. Vemo tudi, da je bil Mussolinijcv posredovalni načrt zasnovan na .poprejšnji vrnitvi Gdanska Nemčiji' (Ciano, str. 93). Tri dni kasneje (26. avgusta), ko je bilo Hitlerju že jasno, da se Italija izmika obveznostim jeklenega pakta', mu je Mussolini predlagal .politično rešitev' spora (C. str. 93). Angležem je bilo .mnogo do tega, da Italijani ostanejo v stiku z Londonom' (Ciano, str. 94). Istega dne (27. avgusta) je Ciano v svojem dnevniku odkril tudi .tajne stike med Londonom in Berlinom', ki so jih Italijanom odkrili šele Angleži: « »Danes . .. je ... Duce zadovoljen z odločitvijo, ,da bo ostal na oknu' (mišljeno: izven morebitne vojne)«, je 27. avgusta zapisal Ciano in odkril: »MEDTEM PA SE JF, ZGODILO ČISTO NEKAJ POSEBNEGA: ANGLEŽI NAM SPOROČAJO BESEDILO NEMŠKIH PREDLOGOV LONDONU. O teh predlogih se mnogo govori, toda mi nismo vedeli niti za črko. VELIKE, OGROMNE STVARI: HITLER PREDLAGA ANGLEŽEM ZVEZO, ALI SKORAJ ZVEZO, seveda brez naše vednosti... Seveda sem Percvju Lorainu zatajil, da nas sploh niso obvestili. SVETUJEM MU, NAJ NE ODBIJEJO NEMŠKIH PREDLOGOV, TEMVEČ NAJ PRICNO POGAJANJA, če že ne zaradi drugega vsaj zato, da pridobijo na času. ODLOČILI SMO SE ZA NEPOSREDEN STIK S HALlFAXOM in jaz mu telefoniram. To je razveselilo Percvja Loraina in tudi samega Halifaxa, ki mi sporoča, da ANGLEŽI NE MISLIJO ODBITI NEMŠKE PONUDBE, toda samo POD POGOJEM, čE OBVELJAJO OBSTOJEČE (angleške) OBVEZNOSTI DO POLJSKE. Telefonski pogovor je prežet z največjo ljubeznivostjo z obeh strani.« (Ciano, str. 94) Zaradi .tajnih stikov med Berlinom in Londonom' je bil Mussolini užaljen: »Vprašanje tajnih pogovorov z Londonom j« v njegovih očeh zadalo Nemcem težak udarec. Pravi, da dela Hitler to zaradi strahu, ker se boji, da bi se vmešal on, Duce... in S SVOJIM POSREDOVANJEM USPEL V ZADNJEM TRENUTKU REŠITI KRIZO TAKO, kot Je naredil v MCNCHNU. Tako bi se povzdignil njegov ugled, na kar pa je Hitler ljubosumen ...« (C. str. 94) .Ljubosumja' med državniki, ki šahirajo s figurami podrejenih množic, podžigajo samo misli na njihov državniški prestiž, pa četudi bi morali za ta prestiž poslati svoje podanike do zadnjega v ~,mrt. In Hitler je bil tak državnik, ki pa v zgodovini človeštva ni bil in najbrž še dolgo ne bo osamljen, za kar imamo še danes na svetu nekaj podobnih primerov. Toda Hitler takrat to ni delal zaradi .ljubosumja' do Musso-linija, marveč zaradi svoje oblastiželjne kaplarske narave. V Mussoliniju je že dolgo videl podrejenega vazala, čeprav je razumel njegove .težave' in mu izrazil v tajni poslanici, da ,če že mora Italija ostati izven vojnega zavezništva z njim, naj vseeno obdrži prijateljske odnose', ki jih je Mussolini seveda bil z odprtim srcem pripravljen obdržati, obenem pa bi bil rad vseeno natančno obveščen o nemških namerah. "KVARNA OBUTVE Cenjeni potrošniki izkoristite znižanje cen ženske in moške zimske obutve POSEBNA SMUČARSKA OBUTEV ZA 17 % CENEJŠA ZARADI UKINITVE PROMETNEGA DAVKA Obiščite naše prodajalne v Kranju in na Jesenicah ter v Škof ji Loki Aleša so nekaj dni pustili pri miru. Bolj kot vprašanje, kdaj ga bodo spet odvedli k mučenju ali pred strel, ga je trlo ugibanje, kako je z Martino? Ga je poslušala in se iztrgala iz naivnih sanj? Nenadoma so se spet spomnili nanj. — Kako da me niso poklicali že prej, je razmišljal po hodniku in ugibal, če ga vodijo zasliševat ali pa je končno piišla njegova zadnja ura. So Filipa že ubili ali ne. Ga je Jesen ali kdo drug? Morda se je Martina le zbrala? Zdaj nas bodo zato pobili. Motil ga je le stražar, ki ni kazal nobene surovosti niti nevljudnosti. Celo prijazno mu je pomagal pri hoji. Stražar ga je odvedel v isto sobo, kjer ga je zadnjič čakala Martina. To je povečevalo Ale-Ševo zanimanje in nestrpnost. Komaj je stopil skozi vrata, ga je stražar zapustil. Ob oknu je s hrbtom proti vrtom stalo postavno dekle. Tudi ko je zakašljal, je dekle še vedno gledalo skozi okno, da ji ni mogel videti obraza. Obšla ga je huda slutnja, kajti lasje so mu bili videti znani, le drugače so bili urejeni. Tedaj sc je dekle v obleki, ki jo je prepoznal za uniformo, naglo obrnilo. — Martuia, ti! Aleš, ki je še pravkar razmišljal o njej in Filipu, je po tistem srečanju ni več pričakoval. Sicer se je zanjo še vedno bal, kajti njene zadnje Martini sc je zdelo, da jo jc sam pripeljal tja, kjer naj bi začela mehčati njegovo trmo. — Ne čudi se! Tudi to sem oblekla le zaradi tebe. V tem je dokaz, da ni samo ene poti. Nikoli ni samo ena ...!. — Nehaj! — Takole ne boš prišel nikamor, je po kratkem premolku nadaljevala mileje. — Če1 si zato prišla taka, kar pojdi! Aleš je ni mogel niti pogledati. Martina se je prestrašila. Prepad, kamor se je spustila, da bi izvlekla Aleša, se ji je v tem trenutku prikazal 'tak, kakor je bil. Pogled na skrušenega, pa vendar nepopustljivega Aleša jo je premagal. Nekaj trenutkov ni mogla spregovoriti besede, potem se je zadržano opravičevala: — Nisem mogla drugače. Preslaba sem brez tebe! Aleš je globoko vzdihnil in tako, kakor da ji le nerad pusti govoriti, počasi in zamolklo je rekel: — Ko si že tu, raje povej, kaj se godi pri nas! Kako je s tem prekletim Filipom? Pripovedovala mu je vse po vrsti, da je za nekaj časa celo pozabila, kaj hoče od nje VVcr-ner. Zvedel je o Filipovem vedenju do nje, slišal o Rozi, o padlih partizanih pri gostilni, o zapleteni smrti Ravnikovcev, o osvobojenem Golobu. To mu je povedala nazadnje, kajti med pri- I van ian * mrtvi ne lažejo[ 37 I besede niso obetale nič določenega, vendar je računal, da ji bo trda stvarnost zunaj zidov pomagala najti pravo pot. Edina, ki je lahko pokazala izdajalca! V dolgih nočnih urah se je dostikrat bal, da ne bo zmogel vsega, malo manj kot prepričan pa je bil, da sem ne bo prišla več, da bo izginila vsaj v gozd. Zdaj je bila spet tu. Pogled nanjo ga je zadel tako nenadoma in mučno, kot bi vanj spustili električni tok. Torej ni storila ničesar! Ce je lahko spet prišla sem, mora biti z njo hudo narobe! Zabolelo ga je bolj, kot če bi mu tudi z rok populili nohte. Martina je bila pripravljena na začudenje, vendar je v sebi nosila tudi zadnje besede, ki mu jih je rekla ob slovesu. Morda bo le dojel, kakšno igro je začela in ji bo omogočil, da se bo bojevala. Zbrala se je in naglo stopila k njemu. —- Aleš, kaj me nisi nič vesel! Hotela ga je objeti, Aleš pa se je obrnil tako, da tega ni mogla storiti. Strto sta zrla drug v drugega, dokler Martina ni povesila oči. — Vesel bi bil samo, če bi bila tam ... že veš! VVerner ni preslišal ničesar. V bližnji sobi mu je tolmač prevajal vse, kar je posnel prisluškovalni aparat. — Vedi, da bi te bilo potem že konec. Zaradi tebe sem tu! Aleša je v grlu stiskalo, da je komaj govoril, in čustva, ki so bila tako globoko v njem, so divjala in ga poganjala v obupno jezo. — Neumnica. Kaj pa misliš, da bo drugače z menoj? In s teboj? Sovražnike poslušaš raje kakor mene! — Aleš, kaj veš, kako mi je! Poslušaj ... Aleša je zbodlo, da je zavpil: — Ti... So te kupili? — Ne vpij tako, saj veš, da se lahko rešiš! — Pusti to! ... Kako je s Filipom? Si kaj storila? Povej! Martina je samo gledala. — Rekla sem ti, da bom storila najprej vse za tvojo rešitev, šele potem lahko govoriva o vsem drugem. — Kako si mogla pozabiti, da je pot samo ena!... Kako pa si oblečena? Kot bi šele zdaj prepoznal, v čem je prišla k njemu, jo je divje stisnil za zapestja. V hipu pa je vsa moč v njem popustila in roke so mrtvo obvisele. povedovanjem ji je prišlo na misel, da bo v njegov prid izkoristila Golobovo vrnitev. Toliko je bilo vsega, da je Alešev obraz tem-ncl vedno bolj. Stiskal je zobe in jeza na Martino mu je vračala moč. — Kaj delaš?! Ce bi me poslušala, se to ne bi zgodilo. — Kaj se ne bi zgodilo? je rekla bolj iz trme. — Martina, saj je vendar več kakor jasno! Ravnikovec je bil poštenjak. — Ne razumem. Zakaj pa so ju potem potolkli partizani? — Ničesar nočeš razumeti, je rekel in izgubljeno buljil v dekle. — Ali pa to velja zate. Poglej Goloba. Gotovo je kaj obljubil in so ga spustili. Lahko bo še kaj storil po svoje. Ne bodi tako nespameten! Spet sta zašla v slepo ulico. Aleš je hitel pred Martino razgrinjati gestapovske načrte. In čeravno o njih ni bil poučen, je VVerner priznal, da je Aleš natanko uganil to, kar je hotel on in da je zato še bolj pomembno, da bi dekle uspelo. Aleš je nehal razlagati in nekaj časa od dekleta zahteval, potem pa spet prosil, naj se vendar spametuje. Precej dolgo sta govorila drug mimo drugega, čeprav je Martina čutila, da ima Aleš prav. A preveč zahteva. Aleš je z grozo spoznaval, kako so jo že spremenili medtem, ko je ostala brez njega. Preveč strahu je že prestala. Morda jo bo streznil in opogumil s trdoto? Skozi zobe je tiho stisnil: — Namesto, da bi poskrbela za Filipa, te je obrnil on. Saj moraš čutiti, da tudi tvoje roke postajajo krvave! — Aleš, ne bodi tak! Naredi kaj in zlaži se, samo da ostaneš živ. Saj jim ne verjamem, le zate se bojim! Ni upala govoriti tako, kakor je hotel VVerner. Saj je komaj še mogla misliti, zato ni našla pravih besed. A videla je, da tudi to rahlo namigovanje Aleša jezi. On jo je medtem božal z žalostnim pogledom, potem pa ji goreče rekel: — Če jim ne verjameš, potem se zavedi, saj se samo igrajo s teboj. Zato poskrbi in naredi, kar je tvoja največja dolžnost. Saj vem, da ne bo lahko, a zdaj gre za izdajalca ne za brata! Martina je zgubljala oblast nad seboj. Živci so ji popuščali. VVerner je zahteval eno, Aleš drugo. Rahlo je poprosila. — Bodi dober in obljubi mi, da ne boš poza- bil nase. Če boš rešen ti, se bom na novo Saj imaš prav, a vsega hkrati ne morem? Aleš pa se je spet razjezil: .-^ — Kaj so storili s tabo? Ti nisi več Ma*' tisi...! i Ni mogel najti primernega izraza, a **** j« lahko rekel, se mu je zdelo preveč. Nc sD1 prehudo prestrašiti. jjil Prepadena je zlezla predenj na kolena, objela noge in zajecljala: .• p — Vse to počenjam zaradi tebe, za naju. tega ne moreš razumeti. Ne bodi mi tako čen! nO** Naslonila je glavo na njegove razbolele ' ^ Začutil je njeno toploto in srce se mu je sU ^ ob tej nemoči, ki je bila zdaj tako preteče n^ p na. Čutil je njeno ljubezen, a upiral se j*? ^ njen strah za življenje. Kaj vse bi dal, da "l ^ rila, kar ji naroča in da bi oprala sramot V njene lepe oči tega niso videle ali pa niso UP jj Poskušal jo je bolje razumeti, pa ni mogel- a odpustiti ji ni mogel, zato jo je še prfea kajti videl je, kaj se bo zgodilo vsak hip- ^ — Martina, zavedi se! Poskusi rešiti ogX° ^ in sebe. Napačno pot si ubrala. Takole svak0{|» pokopana, pa še kdo! Razlika bo le, kdo bo » ^ pokončal. Ne nakoplji si takega greha! Ne sertjjl ne meni! Morda je še čas, a pohiteti boš m° Martina je obupana občepela na tleh. Z J* da mu bo prinesla upanje in nov utrip..Jc^> skupaj še bolj otežila. Čutila je, da iz vsega.^ res ne bo nič, da je Aleša samo prignala v sti kakršne ni privoščila nikomur pod sončenj — Kaj pa jaz? se je zasmilila sama seh'-^. Pogledala je Aleša in z nekako vdano P°P ljivostjo rekla: tfi — Ali sem res toliko zakrivila? Vse b01?: (( popravila, le ti obljubi, da si boš kaj izmis'1 Aleš jc pričakoval vse kaj drugega, zato s ujezil: — Nič ti nc zaleže. Zame se ne boj. A ti-^ bi vsaj za Filipa poskrbela! je zarenčal bolj kakor njej. To jo jc spet spravilo na noge. Ker ni vorila, je poskušal še enkrat: ^ — Prepreči nesrečo in izgini v gozd! Ta"11-, boš osvobodila uničujočih misli, ki so ti jih z šali. To bi rad. Laže mi bo... Ali boš? Njegov glas je bil zdaj proseč in roteč- ^ boko v oči ji je pogledal, a jih je odmaku ^ Zadel je ob njeno omajano notranjost. Potem le rekla: . s K* — Poskusila bom. A ti glej, da se zmaže*-sili tja, kjer ni rešitve. ^o, Aleš še ni mogel verjeti v to rahlo oblJU < zato je poprijel: — Zareci se, da boš! j# — Ce sem obljubila, bom pač poskusila-sili tako! Aleš je zamišljen utihnil. Ni ga prepričala. ^ potolažila. Mora jo pripraviti, da bo stopila ^ trdnejšo pot. Napeto je premišljeval kako bi je lotil, da je dekle žc mislilo, da ji popušča- V Alešu je divjal boj. Pred njegovimi zaplesali rdeči in višnjevi krogi. Sunkovito ,g vstal in premagal bolečine v nogah. Vrglo g .Q tesno k Martini, ki tega ni pričakovala. Trd ^ je zgrabil za ramena, da je mislila, kako 1° močno objel. Stisnila se je k njemu. Bližina nega obrr/za mu je priklicala v spomin lepwf vseh svetlih trenutkov, ki sta jih preživela * ^ paj. In kot bi mu to vlilo v roke izredno u1?^'^ stisnil njene roke tako, da jo je zaboielo. ^'j^p obraz so posule drobne znojne kapljice, iz ™ $ tininih oči pa je zatrepetal strah. Njegov Vr" je bil vse trši. ^ Lepe besede niso zalegle. Zdaj ji je uka/° no zagrozil: ^ — Pojdi in uredi s Filipom. Ne prikaži sC.^ sem! Veš, kam moraš! Če še prideš, te unl s temi svojimi rokami! Operi umazanijo! Še bolj se je skrčil njegov prijem in iz mu je sijala divja jc.a. Gledala ga je prestrašeno in še bolj ^ač^c^ Ni mogla razumeti nenadnega napada. Samo * dala ga je, iz ust pa ni mogla spraviti besede- ^ Aleševa moč je bila vsa v rokah. Zdaj i°. u s k14 stisnil tako močno, da je kriknila. Ni se P° jo šala braniti, le objeti ga je hotela. Zabolelo sik*1 jc, da je vzJihnila — Ne nori! — Boš ali ne boš? ni odnehal Aleš ter vanjo. 19- januarja 1972 GLAS * 9. STRAN Janez Kalan Andrej Bergant SREČNO POT, SLAKOVI FANTJE Janez Dolenc Pred dobrimi sedmimi leti se je začela skupna pot Sla-kovcga tria in Fantov s Pra-protna, ki je edinstvena v slovenski narodnozabavni glasbi. Do danes so fantje posneli že celo vrsto plošč in nastopili na neštetiTi koncertih doma ter še v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Nizozemski-Franciji, ZDA in Kanadi. V začetku februarja pa čaka Slakove godce in pevce najdaljša »rajža« doslej. Obiskali bodo deželo kengurujev — Avstralijo. »že precej časa, vse od prihoda iz Amerike, se je govorilo o tej naši poti,« jc začel pripovedovati Lojze Slak, »vendar tega dolgo m nihče jemal resno. Nazadnje smo le videli, da vse skupaj nI šala. Posebno še takrat, ko so bili v Avstraliji v tesni povezavi s Slovensko izseljensko matico ustanovljeni pripravljalni odbori, ki jih vodi naš rojak. Predvideno je, da bomo imeli v petih tednih na oddaljenem kontinentu štirinajst uradnih koncertov in še več manjših nastopov ter snemanja.« Vseh osem članov ansambla je bilo ob najinem obisku zbranih pri Lojzetu doma. V sobi za vaje je bilo pošteno vroče, skoraj prevroče: »Moramo se .-»klimatizirati, ker je v Avstralili prav zdaj poletje,« so v šali dejali fantje. »Kot But alci bomo — dve poletji in eno zimo bomo imeli.« Tako dolga pot zahteva skrbne priprave. Izpolnjevanje formularjev, zdravniški pregledi, cepljenje in vaje, vse to vzame veliko časa. »In še malo 'razk užu jemo' se pred odhodom,« je pripomnil vedno za šalo pripravljen kitarist Niko Zlob-ko in pokazal na kozarec s pristnim dolenjskim cvičkom, ki ga Lojze pridela v svojem vinogradu pod Trško goro. Vsi člani ansambla so redno zaposleni. Franc Sever je študent prava, Lojze Slak šofer pri Petrolu, Niko Zlob-ko uslužbenec pri Viatorju, Janez Dolenc planer v Elri, Janez Kalan šef skladišča v škofjeloškem Avtokovinariu, Janez Habjan šofer pri Sli-koplesku v Skofji Loki, Andrej Bergant gradbeni referent pri Elektro Kranj in Jož<» šifrer projektant v LTH. »Nastopom ln obveznostim med službenim časom se čimbolj izogibamo,« je dejal Lojze. »Ur*am, da tudi za pot v Avstralilo z dopusti ne bo težav. Da bi se ukvarjali le z glasbo? Na to pa res še m'«mo pomislili. Slovenijo zdaj kar dobro pokrivamo, če bi imeli preveč nastopov, bi se nas ljudje lahko naveličali.« Kako bo pa z »dopusti« doma? »Tudi ne bo težav, žene so že prej vedele, kaj bodo dobile. Res pa Je, da šele zdaj bolj vedo kaj imajo,« so imeli brž pri rokah odgovor muzikanti. Na druge konjičke — poleg glasbe — si fantje zaradi pomanjkanja časa skoraj ne upajo pomisliti. Andrej in Kalanov Janez vsako leto dvakrat stopita na smuči, Lojze s sinom rad odigra partijo šaha, edini s pravim še enim stalnim konjičkom pa je Janez Dolenc. Lovec je. Zaradi stalnih nastopov so člani ansambla letos že peto leto silvestrovali zdoma. »Letos me je najbolj prijelo, da bi ostal doma,« je dejal Lojze. »Drugo leto bomo prav zagotovo silvestrovali skupaj z družinami,« pravijo vsi. »Najlepše bi bilo v kaki planinski koči,« meni Janez Kalan. Tik pred novim letom je izšla nova plošča ansambla Lojzeta Slaka Pod Gorjanci je otoček. 2e v slabih štirinajstih dneh jih je bilo prodanih 20.000. Po mnogih trgovinah jih je v hipu zmanjkalo, »še nobena ni tako 'zagrabila',« je povedal vodja ansambla. »Ja, skoraj leto dni nismo nobene izdali in temu je verjetno treba pripisati tako povpraševanje po novi plošči.« člani ansambla so v svoji karieri marsikaj doživeli. »Se najbolj se spominjam nastopa v domu JLA pred leti,« je dejal Lojze Slak. »Igrati bi morali za dan JLA. Ob podpisu pogodbe nisem dobro pogledal datuma. Samo po sebi se mi je zdelo umevno, da bomo igrali 22. decembra zvečer. Dan prej sem prišel že precej pozno zvečer z Gorenjske. Malo zadremal sem in v tistem hipu zaslišal, da me nekdo kliče. Ta šta je Lojze', je dejal vojaški starešina, ki je vstopil. Nesporazum je bil kmalu razjasnjen. Nastopiti bi morali tisti večer. Sedel sem v avto in od-hitel po fante na Praprotno ln v Skorjo Loko. 'Ti, da se mu ni zmešalo/ je dejala Ka!anova mama Janezu, ko sem ga prišel buditi sredi noči. čez dobro uro smo že igrali v Ljubljani. Primanjkljaj smo do jutra nadoknadili In takrat tudi prejeli ma-jorjeve čestitke.« Nič manj zabavno ni bilo tudi ob nekem gostovanju na Primorskem. Zaradi okvare na avtomobilu so godci in pevci prespali kar v senu na bližnji njivi in zjutraj nekateri odšli v službo kar v majicah, drugi pa so še prej zavili v trgovine in kupili srajce. Svoj zadnji koncert pred odhodom bo imel ansambel Lojzeta Slaka v petek, 4. februarja, ob osmih zvečer, želimo, da bj Slakovi fantje, Jana Osojnikova in predstavniki Slovenske izseljenske matice čimbolj uspešno izvedli svojo misijo med našimi rojaki na peti celini in seveda — srečno pot! Po povratku pa spet čimveč koncertov, novih plošč in pesmi! Besedilo: J. Govekar Slike: F.Perdan Nastop mladih glasbenikov V Kranju bo danes ob 18. url v dvorani glasbene šole koncertni nastop mladih glasbenikov, učencev kranjske glasbene šole. Nastopili bodo učenci od drugega do desetega razreda. Iz oddelka za klavir bodo nastopili: Boštjan Strniša, Verena Sušnik, Tomaž šimunac, Sonja Cijak, Majda Koželj, Irena Bukovnik, Jasna Bavdek in Jasmina Zupančič. Kitarista Matjaž Grčar in Marjan Štrukelj, klarinetist Andrej Semrl, solo-pevca Marta Ribič in Marko Studen ter vokalni kvintet. Izvajali bodo dela od klasičnih mojstrov do živečih slovenskih skladateljev. V sedanjem hitrem razvoju znanosti ln tehnike, katera nalaga delovnemu človeku vse večjo zahtevo po dopolnilnem Izobraževanju, je prav glasbena vzgoja pomembna usmerje-valka mladega človeka. Poleg glasbenega in estetskega odlikovanja mu pri študiju glasbenega instrumenta ali solopetja ter udejstvovanja v solističnem ali skupinskem muziciranju vliva samozavest in krepi voljo do dela. Vedno večje zanimanje mladih za študij glasbe na glasbenih šolah daje glasbenim , šolam osnovo za njihovo nadaljnjo rast. P. L. ljubljanska banka Lojze Slak Niko Zlobko Janez Habjan HOTEL KRIM NA BLEDU POVEČUJEJO — Združeno podjetje hoteli Bled se je lani odločilo, da bo povečalo hotel Krim. Dozidali bodo nov del, tako da bo imel hotel skoraj 200 postelj. Gradbena dela opravlja gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, hotel pa bo odprt ob začetku letošnje turistične sezone. — Folo: F. Perdan 25 PETROLOVIH ČRPALK NA GORENJSKEM — Trgovsko podjetje Petrol lina na Gorenjskem trenutno 25 bencinskih črpalk. Zadnja, ki so jo zgradili, je v mestu Radovljica. Na vseh črpalkah opravljajo tudi normalne servisne storitve (menjavanje olja), na večini pa je moč dobiti tudi gospodinjsko olje. V prihodnje namerava Petrol zgraditi bencinski črpalki tudi v Kranjski gori in med Javomikom ter Žirovnico ali pa v sami Žirovnici. Na sliki bencinska črpalka v Radovljici, ki so jo odprli sredi decembra lani. — A. ž. — Foto: F. Perdan lnex Turist Turistična agencija Jesenice, tel. 81-673 organizira: vsakodnevne prevoze z udobnimi avtobusi mercedes s klima napravami last Slavnika Koper Na drsalno revijo v Celovec, 4. -13.2.72 ODHODI AVTOBUSOV Z JESENIC 5., 6. IN 13. FEBRUARJA OB 8. URI ZJUTRAJ ZA MLADINSKI PREDSTAVI, 4. in 7. FEBRUARJA OB 8. URI ZJUTRAJ TER 8., 9., 11. IN 12. FEBRUARJA OB 14.30. CENA PREVOZA IN VSTOPNIC: I. kat. II. kat. IV. kat. 110 din; 102,50 din; 87,50 din. ZA MLADINSKI PREDSTAVI ZNAŠA CENA ARANŽMAJA NE GLEDE NA CENO VSTOPNICE 65 DIN, ZA ODRASLE PA 87,50 DIN. Informacije in prijave v poslovalnici »Inex Turist« Jesenice. ljubljanska banka ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD KRANJ, Begunjska 5 razpisuje prosto delovno mesto: evidentičarke — administratorke Pogoji: srednja ekonomska šola ali srednja administrativna, obvladanje strojepisja, zaželena praksa; poskusna doba 3 mesece. Osebni dohodek po določilih sporazuma. Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa. Do prihodnje turistične sezone bo hotel Toplice na Bledu dob'1 nove prostore. Podrli so namreč sedanjo restavracijo ob jezeru, na istem mestu pa bodo zgradili novo. Razen tega bodo preuredili kuhinjo, zgradili kavarno s teraso in prostore z Igralnico. — Foto: A. Žalar Embalažno grafični zavod Škofja Loka, Puštal 21 razpisuje prosti delovni mesti: 1. sekretarja zavoda 2. komercialnega vodje Pogoji: pod L: visoka ali višja izobrazba pravne smeri, lahko tudi pripravnik; pod 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske komercialne ali grafične stroke z 2 ali 3-letnO prakso ali srednja izobrazba ekonomske komercialne aH grafične stroke s 4-letno prakso. Nastop službe takoj! Zainteresirani kandidati lahko dobijo dodatne informacije telefonično ali se osebno zglasijo v upravi. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Se letos bodo pri jeseniškem Radiu oddajali vsak dan Dober h boste\l^a^ od" lahko posluša- li ^iškemkD-^čcnJaJo -M«sxem r.j.—'J«ju na je-ietrtek in ^ vsak torek, ter nedelL T*0 Popoldan cv^-.^elJo dopoldan v dvou svoje odda ?U Jeseničan!Urnem progra' danijo l ne. ln okoličane vicami nK, naJy.ažnejšimi no-mi' k'uweStlU in reklama- m,at»nskrrru 'mi .Vestmi in vorni de, Problemi. Go- p0vezujeio Pr?grama dobro Poslušaln^ bo in nJih0" Sv°iega r^so s Programom ni. *adia zelo zadovolj- h***Po SL4- Jan«arJa 1965. Sh SifilS"drugih lokal- *en je kTi Jpobtaj ,n na-?rip°vedu£ ,d°volj Jasen>« Jesenice i dlrektor Radia ?ene^ tud° Lipicer' ki Je p0vecl0vai" 1 pr°gramer, na-2°v,,l sm novinar. »Usta-a bi bin Ča z namenom, L naJvažLu,ian| seznanjeni °biS,nnn , JŠlmi d°g°dki v °8re<,njl E£? nie' kal« Prl Sotovo n rat!1Jski hiši prav n infoJ«!« morejo seznaniti ten,el.litoTati ob2ana tako **®tokt prav pri lokalni NaSegaPostaJl. H«r^Krama od usta "o dane ^vitve 8,Ven0 Z aanes "'smo bi-*n,° sice!Pre,minJali. Uvedli ***** ima,?aJxnovih oddaJ' TOam° 5e vedno pre- cej takih, ki so na sporedu že od ustanovitve. To so tiste oddaje, ki so obenem tudi najbolj priljubljene med našimi poslušalci: čestitke in želje poslušalcev, poročila, lokalne novice, partizanska oddaja, ki jo še vedno urejuje Jože Vidic, kulturna oddaja z urednikom Jožetom Var-lom, oddaja o gospodarstvu, ki smo ji dali naslov V žarišču pozornosti, okvirna 10 minutna športna oddaja itd. OD PODKORENA DO KRANJA Pri nas sestavlja program govorni del in glasbeni del — pol enega, pol drugega, kar je še kar sprejemljivo, če obenem pomislimo, da oddajamo le dve uri štirikrat na teden. Ko smo napravili analizo čestitk po krajih, ki je najboljši podatek kje in koliko ljudi nas posluša, smo ugotovili, da je okoli dve tretjini čestitk iz jeseniške občine, tretjino pa zajema radovljiško območje. Tja do Gozd Martuljka nas dobro slišijo, v Kranjski gori nekoliko slabše, Podkoren z okolico pa spet dobro. Obenem nam lahko poslušalo poslušalci tja do Bohinjske Bele, Kamne gorice in Podbrezij, medtem ko lahko ujamejo naš signal tudi v Kranju. ŠE LETOS RAZŠIRITI DEJAVNOST Pri Radiu Jesenice sta zaposlena dva programska delavca, tedensko pa moramo pripraviti od 60 do 70 tipkanih strani. Imamo tudi nekaj rednih sodelavcev ter več občasnih, štiri honorarne tehnike in več napovedovalcev. Včasih zares začutimo, da Radia nekateri še niso vzeli za svojega. S tem mislim ves naš trud, ki je potreben, da dobivamo informacije in seveda vse tiste, ki bi lahko prek našega Radia lahko seznanjali javnost. Pri nas je vsak, ki je pripravljen sodelovati, vedno dobrodošel. še letos bomo razširili našo dejavnost. Zdaj čakamo le na tehnično izpopolnitev, ki jo obljubljajo pri Radiu Ljubljana in tedaj bomo lahko začeli z vsakodnevnim oddajanjem. Treba bo tudi pojačati nnš oddajnik tako, da nas bodo lahko slišali po vsej gornje savski dolini in tudi v radovljiški občini in pri tem razširili našo dejavnost tudi na sosednjo občino, ki se idealno povezuje z jeseniško na vseh področjih. °bro sodelovanje z občani nedeljo je bil na Trsteniku občni zbor domačega gasilskega društva, ki se ga le udeležil tudi predsedmK občinske gasilske zveze Kranj "anc Skofic. Na zboru so najprej prebrali pismo, ki ga le vsem društvom poslal prednik slovenskih gasilcev We*od Rotar. Rotar v pismu Pravi, da je družbeni ugled Gasilcev porasel, zboljšala pa * ie tudi tehnična opremlje- nost. Kljub temu število požarov raste, vzporedno s tem pa se povečuje tudi škoda, ki jo povzroča ogenj. Zato je treba dati usposabljanju gasilcev več pozornosti, še posebne skrbi "pa mora biti deležna preventiva. O delu trsteniških gasilcev je poročal njihov predsednik Edo Bečan. Društvo ima 31 članov, ki so ob pomoči občanov izpolnili vse naloge, ki V^Ha je najstarejša ,aŠčanka Srednje vasi naj-va- š^TJ?™*Sk™a- Siko vSi6 blla 87 let in jc £b in E3»° starih običa ^doT^km v Bohinju ^neTnd^.te Pisalaspo^ !*enova5nevnik, kot je sama Živ j redn0 . -novala , -..im,] £. živ lek5l°Je zapiske. Bila *rednc • slkor- i" *• i- drvK,"""*r 107,5 (19J, 3' ^erl 186,3 ('20> J, £ r^c se seli v II. ligo šahisti t, So letos vkl;anJskega Borca I**1* ra^J- republiški ligi resnosti*0^11- Za™& ne-80 Usedli ,!e?h talcev zadnje mesto in se zato poslovili od konkurence najboljših slovenskih šahovskih ekip. V prihodnji sezoni. bodo morali igrati v II. republiški ligi. F. š. Jože Rozman več tre*ši s šmarjetne gore Čarjevk£* 40 kranjskih. „ smu-ie v nedeljo nastopilo na tradicionalnem smuku s Srnarjetne gore, ki ga 3e organiziral TVD Kranj. Na Preurejeni 900 metrov dolgr Progi so se tekmovalci pomerili v treh starostnih skupinah. Md vsemi pa Je bd naihitrejši Jože Rozman » Stražišča. Rezultati — skupina nad 40 let: 1. Miloš Jocif 1:04,2, 2. Jože Pintar 1:12,2, 3. Leon Pintar 1:15,0; skupina od 30 do 40 let: 1. Jože Rozman 1:00,0 2. Brane Jaklič 1:02,0, 3. Matevž Rozman 1:03,1; skupina do 30 let: 1. Skok 1:02,9, 2. Bajt 1:04,3, 3. Jocif ml. 1:04,4. j. j. okrog 120 članov iz 11 sindikalnih organizacij v radovljiški občini. REZULTATI: Tekmovalne sani — moški: 1. Jaka Štalc, Plamen, 2. Slavko .Gašperšič, Iskra, 3. Stanko Studen, Plamen; navadne sani (enosedež-ne) — člani do 35 let: 1. Slavko Lazar, UKO, 2. Florjan Radon, PM Radovljica, 3. Ev-gen Jeraša, UKO; članice: 1. Ana Nikolič, Plamen, 2. Štefa Gašperšič, UKO, 3. Francka Ažman, UKO; člani nad 35 let: 1. Albin Kordež, Plamen, 2. Ko/.ma Gašperšič, UKO, 3. Rudolf Berce, Plamen; navadne sani (dvosedežne) moški: 1. Marko Berce, Ciril Kozjek, Plamen, 2. Marjan Jelovčan, Vinko Berce, Plamen, 3. Igo Blaznik, Niko Eržen, Plamen; članice: Julka Jelene, Marija Novak, Iskra, 2. Milena Ažman, Marjeta Pe-ternelj, Iskra, 3. Angela Ma-jes, Kristina Kordež, Plamen; oglarske sani: 1. ekipa Janez Šolar, Jelplast, 2. ekipa Ivan Škof, Plamen, 3. ekipa Joža Markelj, Plamen. Ekipno so zmagali člani Plamena iz Krope pred Verigo Lesce. A. 2. kluba se tega zaveda, zato je še posebno skrb posvetila srednjim in dolgim progam. 100 m 10.7 Polde Milek 10,9 Slavko Udovč 11,0 Ciril Ravnikar 11,3 Franc Fister 11.3 Tone Kaštivnik Najkvalitetnejša disciplina v klubu. Med prvo peterico se je uvrstil veteran kranjske atletike 30-letni Kaštivnik. Preseneča uvrstitev mladega komaj 15-letnega Cirila Ravnikarja. 200 m 22.6 Slavko Udovč 22.8 Iztok Kavčič 23,0 Dušan Prezelj 23.5 Ciril Ravnikar 23.7 Franc Fister Preseneča uvrstitev Udovca. 400 m 48,5 Iztok Kavčič 51.9 Tone Kaštivnik 52.4 Brane Loj k 53,2 Franc Fister 54.5 Stane Kogoj Kavčičevih 48,5 je odličnih, saj jc prvi mladinec v Jugoslaviji. 800 m 1:50,0 Iztok Kavčič 2:03,5 Stane Kogoj 2:04,5 Tone Vegnuti Kavčiču je uspelo izboljšati državni rekord. To je izreden rezultat, saj ga uvršča med boljše mladinec na svetu. 1000 m 2:23,8 Iztok Kavčič 2:35,1 Tone Vegnuti 2:40,6 Stane Kogoj 2:44,9 Bogo Mlinar 2:46,1 Tone Štclanič Tudi to je Kavčičev državni rekord. 1500 m 4:07,6 Tone Vegnuti 4:17,1 Stane Kogoj 4:30,8 Bogo Mlinar 4:37,2 Tone Kaštivnik 4:40,1 Franc Fister Tukaj se kriza srednjih prog najbolj opa/i. Za Ve-gnutijem je velika kvalitetna praznina. Celo deseterobojca Kaštivnik in Fister sta med peterico. 3000 m 8:56,0 Tone Vegnuti 10:05,8 Bogo Mlinar 10:11,8 Jože Pcsko Zelo dober rezultat ima Vegnuti. Njegove perspektive so ravno na tej in daljših progah. Maribor prvak, Triglav četrti Kranjski namiznoteniški delavci so spravili pod streho letošnje ekipno namiznoteni-ško prvenstvo SR Slovenije za mladince. Nastopilo je petnajst ekip, najvišji slovenski naslov pa so osvojili mladinci Maribora, ki so v odločilnem srečanju premagali lanskoletnega prvaka ljubljansko Olimpijo. Triglavani so se tokrat morali zadovoljiti s četrtim mestom. Rezultati finala: Maribor :' Olimpija 5:1, Sobota : Triglav 5:1, Maribor : Sobota 5:1,-Olimpija : Triglav 5:2, Maribor : Triglav 5:1, Olimpija : Sobota 5:2. Vrstni red: 1. Maribor, 2. Olimpija, 3. Sobota, 4. Triglav ... 10. Triglav II, 13. Jesenice. Jovič : Požar 0 : 1 Na kranjskem turnirju ša-histov za pridobitev II. kategorije je v predzadnjem kolu Požar premagal Joviča, Lazar pa je odpravil Nova- ka, Peranovič pa je zgubil z Rabičem. Vrstni red: Požar in Lazar po 13,5 točke, Jovič 11,5 itd. F. š. Predsednik TVD Partizan Kranj Miha Kramar izroča priznanje zmagovalcu skupine od 30 do 40 let Jožetu Rozmanu na letošnjem smuku s šmarjetne gore. Rozman je dosegel tudi najboljši čas med 35 tekmovalci. Praktična darila je prispeval gostilničar Edvin Rutar, pri katerem Je bila tudi zaključna slovesnost. — Foto: F. Perdan C Iv A S SREDA — 19. januar)**. V ponedeljek je stekla proizvodnja v novem obratu konfekcije Mladi rod iz Kranja na Trsteniku. Med zaposlenimi je tudi 6 domačink. Tri med njimi smo vprašali, zakaj so sc odločile za tako delo in kako se počutijo na novem delovnem mestu. mam • Ivanka ŠTERN: »Učila sem se za frizerko, vendar sem morala ta poklic zaradi bolezni opustiti. Zaposlila sem se v novem obratu na Trsteniku. Ker še nikoli nisem šivala, se bom dva meseca priuče-vala. Postala bom industrijska Šivilja. Danes je prvi delovni dan in mi še kar gre. Mislim, da se bo za delo v tem obratu odločilo še več Trsteni-čank. Nekatere še čakajo, da bodo videle, kako bo šlo nam. Mislim, da Je pametno, da je Mladi rod izkoristil prazno šolsko poslopje. Razen tega imamo domačinke še zelo blizu do službe.« • Minka POTOČNIK: »Po poklicu sem kuharska pomočnica ln sem bila prej zaposlena v kuhinji na Golniku. Ker je posebno pozimi do Golnika precej težka pot, sem'se odločila za delo v novem obratu na Trsteniku. Priučila se bom za šiviljski poklic. Upam, da bo šlo. Od začetka bomo delale na eno Izmeno, ka- sneje pa na dve. Sedaj se šele učim šivati. Mislim, da je prav, da so v prazni šoli uredili ta obrat. Vsaj domačinke, ki smo zaposlene tukaj, in sčasoma nas bo še več, bomo imele izredno blizu v službo.« • Ivanka KOŠNIK: »Po poklicu sem šivilja, vendar nisem bila nikjer zaposlena, ker smo imeli doma čevljarsko obrt. Sedaj, ko so otroci že veliki, sem se med prvimi prijavila za delo v novem obratu v naši osnovni šoli. Pokojnine sicer ne bo, nekaj denarja pa bom vseeno zaslužila. Tukaj pod gorami moramo kruh iskati drugje in nam je zato prišel novi obrat še posebno prav. Upam, da se bo še več domačink zaposlilo tukaj. Nekatere še čakajo, kako bomo uspele me. Za prvi dan lahko rečem, da mi delo še kar gre od rok, čeprav nisem navajena stroja. Ko se bom privadila, upam, da bom dosegala normo. Tako Je povsod. Vsak začetek jc težak.« J. Košnjak V galeriji na škofjeloškem gradu so bile v petek že četrtič podeljene nagrade za na. partizansko zgodbo. Komisija se je odločila, da nagradi sedem avtorjev. — Foto: F. Nagrade za najboljšo partizansko zgodbo podeljen* V petek so bile v galeriji na škofjeloškem gradu že četrtič podeljene nagrade učencem gorenjskih šol za najboljšo partizansko zgodbo. Letošnji odziv je bil izreden. Komisija je prejela v oceno z vse Gorenjske več kot 150 del na temo iz NOB. Težko je bilo določiti najboljšo nalogo. Člani komisije so se nazadnje odločili, da bo podeljenih sedem enakovrednih prvih nagrad in osemnajst enakovrednih drugih nagrad. Nagrajenci so prejeli za nagrado delo pisatelja Ivana Jana Dražgoška bitka. let druge svetovne \ Mladi nagrajenci so J) ^ enakim zanimanjem Pf* \$ nili. Sc posebno avtorji netu Svetini, ki je P°g r$i vse tiste mlade, ki so P^jjo na 2 Najboljše naloge so napisali Bojan Rozman iz osnovne šole Bohinjska Bistrica, Martina Zaplotnik — gimnazija Kranj, Miran šubic — Oš Simon Jenko Kranj, Vinko Simonovič —SC Iskra Kranj, Anica Hudolin — gimnazija Škofja Loka, Jože Drnovšek Žrebanje varčevalcev Ljubljanske banke S pripojitvijo Gorenjske kreditne banke k Ljubljanski banki se bodo letos tudi lastniki vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov na področju nekdanje gorenjske banke vključili v žrebanje, ki ga bo za vse varčevalce pripravila Ljubljanska banka. Spomladansko nagradno žrebanje bo 21. aprila letos v Novi Gorici. Med varčevalce bodo razdelili 3999 denarnih nagrad. Z Gorenjske bodo pri žrebanju upoštevali vse, ki bodo do 31. marca letos pri podružnici Ljubljanske banke v Kranju ali pri eni od enot na Gorenjskem vezali 2000 dinarjev na hranilni vlogi ali na deviznem računu. A. 2. — SC škofja Loka in Rado-slav Mihajlbvič — PŠ Radovljica. Pred podelitvijo nagrad najboljšim je bil v galeriji na škofjeloškem gradu pripravljen krajši kulturni program. Nastopili so igralka Nadja Strajnar, virtuoz na elektronski harmoniki Silvester Mi-helčič in vokalni kvartet Zvonček. Kvartet Zvonček je prvič izvajal nekatere pesmi, ki jih jc uglasbi! Silvester Mihelčič na besedila koroškega pesnika Andreja Kokota. Po podelitvi nagrad so sc mladim literatom predstavili pisatelj Tone Svetina, slikar Ive šubic ter polkovnik Janez Lušina-Mali in Franc Med j a. Začeli so obujati spomine iz že tako daleč, da ne več narodnih pesmi, nih običajev slovens kmeta. Ob koncu so sc prca *jpj. > sko gostje rade volje P ^ sali v knjige, ki so jih prejeli kot nagrade za boljša dela. .p Po besedah predse«^ skupščine občine škof.)3 ka Zdravka Krvine, bi ^ treba prihodnje leto ob ^ letnici Škofie Loke dati pisu še večji poudarek. J.GoveK* 2IVIL-A Koncert za vlagatelj© bivše GKB Nekdanja Gorenjska kreditna banka jc po priklj podružnica te banke. Da rČevalccv nekdanje Gorenj^ Ljubljanski banki postala stota podružnica te banke. Da Pi še posebej spomnili stalnih . kreditne banke, so na pobudo Ljubljanske banke v kfa- ^11 podružnici sklenili, da bodo 28. januarja ob 18. uri Pr'prtjet v kinu Center v Kranju koncert za vlagatelje. Na koncert' ^ bodo nastopili New Swing čmartet — vokalni ansambe -bo pel črnske duhovne pesmi, instrumentalni ansambel U^jli ni in solista Andreja Zupančič in Oto Pcstner, bodo PoV£ okrog 620 stalnih vlagateljev oziroma varčevalcev. A- z' ljubljanska banka