Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/I1I S£OVEHEC Ček. račun: Ljnb-ljaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna slniba 309* — šotna tfH, 7994 la BOM Izhaja vsak dan ijntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Velehradski kongres lnterview urednika »Slovenca« s g. vseuč. prof. dr. Francem Grivcem Kakšen je namen Velehradskih kongresov? Velehradski kongresi niso cerkveni zbori, niso pogajanja službenih predstaviteljev katoliSke in vzhodne cerkve za cerkveno zedinjenje, marveč posvetovanja strokovnjakov, kako bi se moglo pospeševati medsebojno spoznavanje in razumevanje ter kako bi se mogla pripravljati pot za spravo in edinost. Doseči hočejo več umevanja in vneme za proučevanje vzhodne oerkve; pospeševati hočejo sprav-Ijivost na vzhodu in zapadu. Zapadni strokovnjaki ihitijo, da so preveč osamljeni in razkropljeni; zato živo čutijo potrebo teh kongresov in posvetovanj. — V velehradski baziliki se med kongresom prirejajo molitve za pospeševanje duha spravljivosti in edinosti. Pridružujejo se ljudske prireditve za popularizacijo te ideje. Kongresi torej niso službeni cerkveni kongresi. Res pa je, da jim je sedanji sv. Oče pcmebno naklonjen. Pozdravlja jih z lastnoročnimi apostolskimi pismi, pošilja nanje svoje zastopnike, predvsem pa profesorje svojega Vzhodnega instituta. Kako ste zadovoljni z letošnjim kongresom? Letošnji kongres je bil jubilejni kongres; prvi Velehradski kongres je bil namreč leta 1907, torej pred 25 leti. V vrsti kongresov je bil sedmi, če prištejemo še ljubljanski kongres leta 1925 in praški kongres leta 1929, pa je bil to že deveti kongres te vrste. Po tolikem času izginja čar novosti; z druge 6trani pa pričakujemo že vidnih uspehov. Zato smo se bali razočaranja. Toda kongres je nedvomno v mnogoterem oziru prekosil prejšnje kongrese. Predvsem je vse prejšnje kongrese daleč presegal po številu zbranih strokovnjakov. Žal je bilo premalo časa za skupna posvetovanja strokovnjakov. A navzoči strokovnjaki so imeli mnogo priložnosti, da so navezali in poglobili medsebojne stike. Se nikoli ni bilo zbriinih toliko strokovnjakov v vzhodnem cerkvenem vprašanju. Še nikoli niso bila tako častno zastopana vseučilišča, bogoslovne fakultete in redovna bogoslovna učilišča; prvikrat je bila službeno f.astopana rimska Gregorijanska univerza, glavna katoliška univerza. Še nikoli niso bili tako odlično tastopani pravoslavni Rusi, šo nikoli nismo mogli tako obširno in zaupno z njimi govoriti. A slišali sm« o nekaterih neprijetnostih. Ni bilo Kkofa M. d'Herbignya, ni bilo ruskega Škota Serali-ma, ni bilo nobenega poljskega Škota. Kako je to? G. urednik, to so res neprijetne stvari. Kolikor morem, Vam bom to pojasnil. Pojdimo kar po vrsti. Odsotnost škofa M. d'Herbignya je morebiti velikanska skrivnost, a meni se zdi razumljiva, škof M d'Herbigny ni več predsednik papeškega Vzhodnega instituta; ohranil je samo še častno predsedstvo. Njegov naslednik je P. Herman, ki je bil na kongresu navzoč. M. d'Herbigny mora vse svoje moči posvetiti papeški Komisiji za Rusijo, ki ima značaj samostojne rimsko kongregacije. Kot predsednik te komisije je tako službena vatikanska osebnost, da se ne more izpostavljati diskusijam in interpelacijam na kongresih. Vatikan ima posebne razloge, da s Komisijo za Rusijo ne sili v javnost. Vprav ta mesec je izšel obširen službeni vatikanski letopis vzhodne cerkve na 576 straneh z mnogimt dragocenimi podatei. A o delovanju Komisije za Rusijo, o ruskih katoliških škofih in duhovnikih ne najdete niti besedice. Vatikan že ve, zakaj o tem tako molči. — Pač se je M. d'Herbigny mogel udeležiti evharističnega kongresa v Dublinu, ker je bil lamo cerkvena manifestacija. Ko se je utrujen vrnil, ga je čakalo toliko nujnega dela, da je moral ostati V Rimu. Šel je k sv. Očetu. Sv. Oče je videl njegovo veliko žalost, ker ne more na Velehradski kongres. A sv. Oče mu je zagotovil svojo posebno naklonjenost kongresu; saj je poslal na kongres štiri profesorje svojega Vzhodnega instituta. To je sporočil M. d'Herbigny v prisrčnem pismu, ki ga Je poslal predsedstvu kongresa. Njegovi redovni tovariši pa so mi povedali, da je M. d'Herbigny resnično zelo utrujen. Kaj pa ruski pravoslavni škof Serafim? G. urednik, to Vam morem do neke meje točno pojasniti. Škof Serafim je po rodu Nemec, a pravoslaven in popolnoma rusiiiciran. Pred par leti Je pribežal iz Rusije. Nastopal je v Berlinu, Pragi in drugod ter povsod napravil velikanski vtis in vzbudil ogromno ogorčenje proti preganjanju krščanstva v Rusiji. To boljševiški vladi ne more biti prijetno. Zdi se mi, da sovjetska vlada smatra to za vmešavanje v ruske notranje zadeve. Zato je najbrž pritisnila na češko vlado, da Serafima ne sme pustiti na kongres. — Serafim je prišel obenem z nami in z nekaterimi ruskimi spremljevalci do obmejne postaje Breolave. Tam je nekam izginil. Na Velehradu smo naslednji dan zvedeli, da je na zahtevo obmejne policije moral izstopiti iz vlaka in se vrniti na Dunaj. Predsedstvo kongresa se je brzojavno pritožilo češki vladi v Pragi. Dobilo je brzojavni odgovor, da je policija pravilno ravnala. Za tem je prišlo 6e Serafimovo pismo, ki opisuje, kako je bil zadržan; ogorčeno namiguje, da so tu vmes demonske ilobne sile. S tem je bila protestna manifestacija proti boljševiški brezbožnosti znatno omejena. Odsotnost poljskih škofov nas ni preveč motila, ker so vsi poslali zelo tople pozdrave in ker je bilo navzočih izredno veliko število poljskih veščakov. Mogoče je, da je ta odsotnost čin previdnosti napram poljski vladi, ki ji delovanje za edinost ob poljsko-ruski meji ni povsem prijetno. A za kongres je bilo tolažilno izredno število navzočih odličnih poljskih strokovnjakov, ki so na kongresu zelo taktno in požrtvovalno sodelovali. Navzoči Poljaki so dokazali, da ima poljski narod stare katoliške kulturne In diplomatske tradicija Velesile so sklenite resolucijo Konec letošnjega zasedanja razorozitvene konference — Dve fronti v Evropi Drugo leto se bo zborovalo naprej London, 23. jul. Prva laza razorožitvene konference se je končala. Sprejela se je Beneševa resolucija, ki fiksira nekatere smernice, v kakšnem obsegu in glede katere vrste orožja naj bi velesilo imanjšale svojo oborožitev. V glavnem resolucija potrjuje principe Hooverjevega načrta. Ko je zastopnik Rusije izjavil, da smatra resolucijo kot golo platonično rešitev brez praktičnega pomena, se je stvorila nekaka antiresolucij-ska fronta, ki se ji je seveda pridružila Italija, ki pa se je samo vzdržala glasovanja, dasi je njen zastopnik ostro kritiziral Beneševo resolucijo, češ da Italija zahteva konkretne sklepe, ki naj pomenijo čimprejšnjo radikalno rešitev razorožitvenega problema. Zastopnik Italije je pozabil povedati, da baš Italija, ki po krivici zahteva na morju pariteto s Francijo, tako rešitev najbolj zadržuje. Italiji so se pridružile, proglašajoč abstinenco od glasovanja, vse takozvane poražene države. IZTorno odklonilnemu stališča Sovjetske Rusijo se je pridružila samo Nemčija, koje zastopnik je Izjavil, da Nemčija ne more pristati na nobeno rešitev razorožitvenega vprašanja, dokler se ne prizna popolna enakopravnost Nemčije z ostalimi velesilami, ki jo verzajska pogodba z ozirom na oborožitev postavlja pod nivo drugih držav. Za Beneševo resolucijo so glasovale poleg Francije in Anglije, ki nastopata zadnji čas vseskozi solidarno, Zedinjene države Amerike in vse ostale njim prijateljske države. Smisel in pomen sprejele resolucre Ženeva, 23. jul. tg. Sklep prvega zasedanja razorožitvene konference je bil veliko mirnejši, kakor se jo po nastopu delegatov Rusije, Nemčije In Italije pričakovalo. Pri končnem glasovanju glavne komisije je bila sprejeta Beneševa resolucija z 41 glasovi proti glasovom Nemčije in Sovjetske Rusije, osem držav pa se je vzdrževalo glasovanja, med njimi Italija, Avstrija, Bolgarija, Albanija, »ladjarska in Turčija ter dve azijatski državi, Afganistan in Kitaj. Prod glasovanjem je Ilendereon izjavil, da bi on glasoval za resolucijo. Če bi bil delegat in sicer iz treh vzrokov: 1. ker hočejo delegacije, ii katerih vrst je prišla resolucija, r njej izraziti čvrsto voljo in obljubo pod čisto določenimi poguji m razorožiti svoje države; 2. ker pomeni resolucija po njenih lastnih besedah »odločno vojno za bistveno znizanje svetovnega oboroževanja« in 3. ker vsebuje principielcn pristanek na Hooverjev predlog. Nadalje je bilo sklenjeno, da se enoleten moratorij v oboroževanju nadaljuje ozir. »e podaljša za štiri mesece to je do februarja 1933. Konferenca je bila nato odgodena do 21. septembra, ko se bo sestalo predsedstvo konference, dočim »e bo celotna konferenca sestala gredi januarja 1933 leta Na konen večerja. V imenu vseh delegacij se je Herriot zahvalD predsedniku konference za njegovo nepristranoat ln potrpežljivost pri napornem delu, ki ga Je konferenca zahtevala. S spoštovanjem, je rekel Herriot, «e zahvaljujem našemu dobremu pastirju v imenu njegove miroljubne črede. Nato je predsednik francoske vlade g. Herrlof priredil zvečer večerjo na čast vsem delegacijam na razorolitveni konferenci. Amerika pripravljena črtati vo$ne dolgove? Napoveduje se senzačna izjava Bor aha Newyork, 23. jul. tg. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo za danes ponoči v radiu govor senatorja Boralia, predsednika zunanjepolitične komisije ameriškega senata. Iz krogov, ki so inu zelo blizu, ču-jemo o tem govoru sledeče; Itorah bo i ozirom na zadnja lozanska pogajanja, katerih velik pomen hoče poudariti, govoril za znižanje ali celo. črtanje dolgov. Poudaril bo, da je treba nadaljevati v Ženevi lozanski politiko, kajti zaupanje na pomoč Amerike bo toliko časa nedosegljivo, dokler se resnRooi n® doseie stvarna razorožitev. Za črtanje dolgov se poteguje Itorah zato, ker bi bil s tem izvršen velik del programa, ki bi ga morala iidelati svetovna gospud&rska konferenco. Taka konferenca pa bi se ne morala pečati lo I reparacijskiin vprašanjem ln i vprašanjem medzavezniških dolgov, temrei tudi i razorožitvijo, i vprašanjem zlatega standarda in i vprašanjem stabilizacije srebra. V Nemčiji gre zaenkrat vse gladko Berlin, 23. julija. AA. Tako v Berlinu kakor vobče v vsej Nemčiji vlada razun par »manjših« incidentov mir. Odredbe vlade pri preureditvi pruske uprave in izmenjavi višjega tiradništva se izvršujejo gladko in v redu. Ker je tudi minister za narodno zdravje Hirt-siefer izjavil, da je pripravljen izročiti posle svojega resora svojemu nasledniku, je zdaj predaja vseh pruskih ministrstev pooblaščencem državnega komisarja dovršena. Državni kancler jo odpotoval v Stuttgart, kjer se sestane z zastopniki nemških dežel, da sc z njimi porazgovori o ukrepih, potrebnih zaradi položaja, ki je nastal v Prusiji. Na ukaz generala Rundstcdta so včeraj aretirali poveljnika varnostne policijo Heimannsbcrga, policijskega majorja Enckeja in člana reichsban-nerja Ifaiifnianna ter Ernsta Carlbcrgha, češ da so se pregrešili proti naredbi državnega predsednika o uvedbi izjemnega stanja. Zanimiva razprava pred lipshim sodiščem Lipsko, 23. jul. AA. Vrhovno državno sodišče v Lipskem se je sestalo danes dopoldne in začelo razpravljati o sporu, ki je nastal med nemško centralno vlado in prusko vlado, katere člani so se obrnili na to sodišče z zahtevo, naj izda vsaj začasen sklep, po katerem se državni komisar v Prusiji pozove, da so vzdrži vsakega uradnega akta, dokler sodišče ne izda definitivnega sklepa o pravilnosti imenovanja komisarja za Prusijo. Preden je sodišče začelo z razpravo, je dal bivši državni podtajnik v notranjem ministrstvu za Prusijo izjavo, da ni — v nasprotju z nekaterimi trditvami — nikoli izrazil kake namere, da bo dal aretirati člane sedanje centralne vlade. Razen tega je izjavil, da so popolnoma netočne trditve, da bi bil \di.j rekel, da obstoje kakšne zveze med komu-nisli in bivšo prusko vlado. Po otvoritvi seje je poročevalec podal poročilo o vsem kompleksu tega spora. Nato je dal predsednik sodišča besedo dr. Brestu kot zastopniku odstavljene pruske vlade. Dr. Brest je med drugim navedel, da je pruska vlada neupravičeno in brez kakršnegakoli pojasnila odstavljena. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek. Pred poslopjem je bilo zbrano več tisoč ljudi. Hillerjancem rasle groben Breslau, 23. jul. tg. V Bunclavu je snoči par sto oboroženih mož hitlerjevskih napadalnih oddelkov, ko so se vračali na avtomobilih s svojega zborovanja, napadlo Ljudski dom. Začeli so takoj streljati in ubili člana republičanskega društva »Reichsban-ner«, ki je stal pred vhodom na straži. Nastala je pravcata bitka, za časa katere je bilo na obeh straneh več težje in lažje ranjenih. Šele, ko je prišla policijska pomoč, se je posrečilo upostaviti mir. Tudi v Berlinu je prišlo do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in republikanci in je več oseb ranjenih. Policija je aretirala nekaj oseb in našla pri njih strelno orožje. Po naredbi poveljnika Blizu KSnigsberga so hitlerjevci napadli bivšega državnozborskega poslanca Jeckerja, ki je poživljal socialiste na boj proti fašistom. Nacionalisti so Jeckerja smrtnoncvarno ranili. Navzoč je bil neki orožniški kapitan, ki pa ni interveniral. Vlada bo razpustila kom. stranko? Miinchcn, 23. jul. tg. Na protifašističnem zborovanju jo izjavil komunistični poslanec Kaspar, da namerava državna vlada že od včeraj zjutraj prepovedati in razpustiti komunistično stranko in zapreti njene voditelje. Konfcrcnca von Papcna z deželnimi vladami v Stuitgartu ima edini namen, posvetovati sc, kako bi se prepoved najhitreje izvršila. Kakšen je uspeh razgovorov s pravoslavnimi Rusi? G. urednik, skoraj ste me spravili v zadrego. Razgovori so bili namreč zaupni in v ožjem krogu. Rusi žele, da se ne objavijo. Z ruske strani je razgovore vodil profesor K a r t a š e v , profesor ruskega bogoslovnega instituta v Parizu, bivši profesor duhovne akademije v Pelrogradu iii bivši vero-izpovedni minister v vladi Korenskega. Sam je govoril vsega skupaj nad eno uro. V zelo spravljivem tonu je poudarjal, da nas loči predvsem različna duševnost, različna miselnost. Ko sem mu pojasnil katoliško stališče, je odgovoril: »Vi ste Slovan, a Slovani so nam blizu.« S tem je poudaril, da so katoliški Slovani najbolj sposobni za posredovalce. Povedati morem samo še toliko, da smo se po razgovorih zelo približali med seboj ter odstranili mnogo ovir in predsodkov. Na prihodnjem kongresu se bodo ti razgovori nadaljevali v večjem obsegu- Profesor Kartašev je zelo obžaloval, da je bilo premalo časa za te razgovore in -i posvetovanja strokovnjakov. Kaj pa češka vlada? Češka vlada jc Velehradski m kongresom, Velehradski akademiji in ACM izredno naklonjena. V tem prizadevanju in v iniciativnem sodelovanju čeških katoličanov pri delu za cerkveno edinost vidi če£ka vlada zadevo češketra uuieda in nrestiža. 7;i lo to delo podpira moralno in z znatnimi subvencijami. Dobro je to poudaril minister Š r a m e k , ki je sredi najnujnejših poslov prihitel iz Prage na kongres samo zato, da bi pokazal svoje živo zanimanje za ideje kongresa. V svojem navdušenem nagovoru je izjavil med drugim: »Z iniciativnim sodelovanjem za grandiozni namen edinstva dobiva češki narod poseben mednarodni pomen. Kaj bi pomenilo versko zedinjenje Slovanov, kako daljne perspektive bi se odprle, kako močno bi se utrdila podlaga za mir med narodi, kako močno podlago bi imel krščanski pacifizem!« Kdaj in kakšen bo naslednji kongres? Naslednji kongres bo leta 1935 ob 1050 letnici smrti sv. Metoda. Med tem časom bodo voditelji kongresa posvetili posebno skrb vzgoji novega naraščaja in mladih strokovnjakov za to delo. K sodelovanju se bo pritegnila akademska mladina. Prirejali se bodo tečaji in kongresi slovanske akademske mladine. G. urednik, naj to za danes zadošča. Omenjam samo še to, da je ideia, 37 katere so vznikli Velehradski kongresi, najmočnejša podlaga naših mednarodnih in medslovanskih stikov. Na letošnjem Ve-lehradskem kongresu so se ti stiki tako poglobili, da presegajo naše najdrznejše nade. Ugodne in zelo konkretne posledice se bodo čutile ludi pri nas. (Vest ni verjetna, ker bi jratem komunistični volivci pomnožili glasove socialnodemokratske stran ke, čeaar vlada gotovo ne želi.) Borza je mirna Berlin, 23. jul. A A. Pretekli teden niso tečaji nu bor/ah kazali nikakih bistvenih izpre-memb, čeprav so notranje-politični dogodki delovali na borzo hromeče, ni vendar pri nobenih papirjih prišlo do posebne oslabitve. Zato so stali tečaji konec tedna skoraj na usti višini kakor v začetku. Podpis poljsko-rushega pakta Belgrad, 23. jul. 1. Iz poljskih diploma ti čnih kre gt.v poročajo, da ho poljska vlada podpisala ie jutri nekatere dele pogodbe, katero je sklenila s Sovjetsko Rusijo. Glavni del pakta n nenapadanju pa b« podpisan pozneje svečano r Moskvi. Za Poljsko je največja važnost pakta z Rusijo v tem, da ima zavarovan hrbet v slučaju konflikta z Ncmčij«*. KonMhl na medparlamenlarni konferenci nerešen Ženeva, 23. jul. tg. Na medparlamentarni kon-forenci šo vedno ni uspelo omiliti včerajšnjega senzacionalnega spopada med francoskimi in italijanskimi delegati. Konferenca je tudi preložila svoj sedež iz palače Zve«e narodov, ker je italijanska delegacija na razorožitveni konferenci izrekla razne grožnje proti Zvezi narodov, tako da je generalni tajnik zaprosil konferenco, da naj se ne poslužoje več gostoljubnosti Zveze narodov. Italijanska delegacija sc začasno ne udeležuje sej konference. Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah pretežno oblačno, deloma dež in hladno. Naraščajoči severno-zapadni vetrovi. Na vzhodnem delu Alp in v južnih Alpah spremenljivo in nagnjenost k nevihtam. Vobro ohranjeno jo -perilo! "-seveda če je oprano z Gazelo ! TERPENTINOVO - MILO GAZELA pere: res lepo belo Za iskreno med Bolgarijo Belgrad, 23. juL 1. V tukajšnjih političnih krogih danea živo komentirajo izjave bolgarskega predsednika vlade, ki jih jo dal snoči dopisniku »Politike« in ki se tičejo odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Tukaj simpatično podčrtujejo dejstvo, da se je najodličnejši bolgarski publicist Antonov prvi opogumil, da je v večjih bolgarskih listih spregovoril odločno besedo v prilog prijateljskega sporazuma z Jugoslavijo. Njegovi članki so očividno imeli dalekcsežen vpliv na javno mnenje, ker samo tako se da razumeti izjava predsednika Mušanova, v kateri je v skrajno ljubeznivih besedah govoril o nnSi državi in izrazil željo ter pripravljenost za stvarno sodelovanje. V mnogih vplivnih krogih smatrajo, da prijateljstvo in Jugoslavijo bi bilo potrebno to iniciativo tudi od naše strani podpirati ter storiti vse, da se sporna vprašanja polagoma razčistijo, kajti naravna zaveznika na Balkanu sta Jugoslavija in Bolgarija. Vse drugo je protinaravno in politično nevzdržijivo. Tukaj se z gotovostjo govori, da bodo tudi naši inerodajni krogi v kratkem našli priliko za prisrčen odgovor na besede predsednika Mušanova, tako da se vrata, ki so že polagoma odpirajo, ne bodo več zaprla. V vseh krogih pa so prepričani, da bo postal položaj mnogo lažji v trenutku, ko bo bolgarska vlada amnestirala nekatere bolgarske emigrante, ki danes delajo neprijetno ozračje proti Bolgariji v inozemstvu, posebno pa pri njenih sosedih. Maše stališče na medparlamentarni konferenci Ženeva, 23. julija. AA. Na včerajšnji seji in-terparlamentarne unije je govoril tudi jugoslovanski delegat dr. Velizar Jankovi č. V svojem govoru se je dotaknil vseh važnih problemov mednarodnega življenja v Evropi s posebnim ozirom aa interese našega kraljestva. Dr. Jankovič je uvodoma opisal zle posledic« svetovne vojne na gospodarstvo sveta in je potem, govoreč o reparacijskem problemu teinje lozansk« konference ter pri tem orisal mišljenje Jugoslavije, ki nikdar ni delala ovir mednarodnim sporazumom in dogovorom ter se vodno trudil«, d« pomaga pri ureditvi razmer tako v svojem sosedstvu, kakor na vsem svetu sploh, tudi za ceno neizmernih irtev. Toda te žrtve imajo svoje meje in odtod todi izvirajo naše zahteve, ki niso načelnega značaja, nego čisto stvarne narave, ker izvirajo te za-Ht;ve iz potreb držav« po obnovi opustošenih kra-I«t in uničenih dobrin ter vobče iz potrebe, da se popravijo vsaj najhujše Škode, ki jih jc država trpela od neprijatcljske invazij«. »Neša dolžnost je,« je naglašal dr. Jankovič, •pokazati, da je ukinitev reparacijskih plačil Jugo-davijo bolj zadela kakor katero drugo upniško Iriavo.« Nalo dr. Jar.kovič naiteva številke naših za- htev in navaja višino naših dolgov ter omenja neugodni položaj, v katerega je Jugoslavija zašla navzlic svojim pridobljenim in priznanim pravicam. Dr. Jankovič je nato orisal naše stališče glede na problem podonavskih držav. Omenja načrt, po katerem bi se Nemčija in Italija morali odreči preferencijaln za svoj uvoz v korist avstrijske in češkoslovaške industrije ter dovoliti enostranski preicrcncijal izvozu kmetijskih pridelkov Jugoslavije Madjarske in Romunije. Kar te tiče Francije in Anglije, morata prav tako odpraviti ali vsaj olajšati finančna bremena podonavskim državam s podelitvijo ugodnejših posojil. Dr. Jankovič naposled izraža nado, da bodo parlamentarci, zbrani na tej konferenci, pripomogli do sklenitve regionalnih dogovorov v Podonavju na označenih temeljih, s čimer bi tudi koristili ideji razširitve carinskih in gospodarskih dogovorov ostalih delih Evrope. Razen sklepov, ki jih je rodila lozanska konferenca in ki sc pričakujejo od bodoče gospodarske konferenc« in razorožit-vene konference, so gori omenjena sredstva po sodbi dr. Jankoviča bistvene važnosti za odstranitev nevarnosti in katastrofe, ki grozi Evropi. Važna lesna konferenca Za znižanje prevoznih larilov Belgrad. 23. julija. 1. Minister za gozdove in rudnike je sklical za 25. julij konferenco zastopnikov naše lesne industrije in trgovine, da nadaljuje razgovore v zvezi s sklepi dunajske lesne konference, katere so se udeležiti Jugoslavija, Romunija. češkoslovaška, Avstrija, I.atvija in Poljska. Na konferenci so pojasnili vsi zastopniki, kaj bi se lahko nnpravilo za rešitev krize v lesni industriji. Pričakuje se, da bodo podana odkrita mnenja in da bodo udeleženci dali pravilne nasvete, kaj bi se lahko napravilo od strani vlade, da so reši ta v našem gospodarstvu tako važna panoga. Pričakuje »e tudi. da bodo pri tej priliki stavljeni koristni predlogi sa znižanje oziroma za olajšanje naših prevoznih tarifov. ker edino na ta način bo mogoče zdržati težko konkurenčno bo^bo z drugimi drža- vami. Posebno oddaljenim izvoznikom se mora nuditi možnost, da bodo z znižanimi tarifi mogli svoj les dostavljati na trg. Konferenca bo imela naposled nalog, da prouči načrte dunajske lesne konference o sodelovanju šestih držav in o osnovanju osrednje prodajne pisarne, kajti koncem avgusta bo že sestanek teh držav, ki bo izdal končnoveljav-ne sklepe. Predno pa bo mogoče govoriti o osrednji meddržavni prodajni centrali, bo treba organizirati tudi domači trg in bodoča konferenca v Belgradu bo imela mol drugim tudi to nalogo, da poišče možnost, kako bi naši lesni trgovci mogli med seboj sodelovali in da se ne bi v konkurenci drug drugega pobijali. Zaključki belgrajske konference bodo dalekosežni za našo lesno trgovino. Italija ne misli omejiti našega uvoza B*-lerad. 23. jul. 1. Iz verodostojnih virov se potrjujejo vesti, da je italijanska vlada ie izdelala načrt, na podlagi katerega bo uvodla kontingentiranje francoskih pridelkov, ki se uvažajo v Italijo. Slične govorice o podobnem načrtn za kontin^entiranje jugoslovanskem blaga niss resnične. Govori se, da >© ta korak v očeh Italije represalija proti francoski rananji politiki, ki baje nasprotuje italijanskim interesom. Kralj odlikoval francoske znanstvenike Pariz, 23. jul. \A. Jugoslovanski jioslanik * Parizu dr. Miroslav Spalajkovič je danes izročil v imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra I., red belega orla I. stopnje dr. Emilu Lerou.\u, čalnu pariške zdravniške akademije in znanemu ravnatelju Pasteurjcvega zavoda v Parizu, sodelavcu prof. Lerouxa, prof. Rencju Lebrunu, šefu laboratorija v Pasteurjevem zavodu, pa red sv. Save I. stopnje, drugemu sodelavcu prof. Lerouxa, dr. Selimbcniju, šefu odseka v Pasteurjevem zavodu, red sv. Save II. stopnje, in dr. Emilu Quemalu, asistentu prof. Lerouxa. red sv. Save IV. stopnje. Osebne vesti Belgrad, 23. julija. I. Za gozdarskega nad-ivetnika je napredoval pri gozdnem ravnatel jstvu v Zagrebu Rudolf Jašovec. Upokojen je dr. Franc Dergunc, šef oddelka državne bolnišnice v Ljubljani. — Premeščeni so Zlatnik Anton, upravni uradnik pri finačnem ravnateljstvu v Ljubljani, v isti oddelek glavnega finančnega ravnateljstva v Belgradu. PaukSncr Ivan, strojevodja iz Ljubljane v Bos. Brod, Jakob Bab-nik, tehnični uradnik v strojnem oddelku v Mariboru v Ljubljano — glavni kolodvor, Lesko-vec Ivan, prometnik v Dolnji Lendavi na postajo MoškanjcI, Kalmar Marija blagainičarka r Som boru na postajo Slovanska Brod, Frane Šatibah, prometnik v Odžacih na postajo Vrh-polje. Zadvšmca za f Eamčem Belgrad, 23. jul. 1. Danes je bil svečan re-kvijem za rajnim Stankom Baničem, duhovnikom belgrajske garnizije in znanim narodnim in kulturnim delavcem. Sveto mašo zadnšnico je daroval župnik msgr. dr. Wagnor ob asistenci belgrajske duhovščine. Službe božje se je udeležilo veliko prijateljev priljubljenega pokojnika. Naškofa dr. Rodiča je zastopal stolni kanonik dr. Vlašič, vojaške oblasti pa poveljnik belgrajske armade general Tomič in njegov pomočnik general Radivojevič. Tudi bivši bojevniki »Jadranske Straže« in druga kulturna" društva so uosluli evoic za.sUtfžuike,.^ " Strašne nevihte v Romuniji Bukarešta, 23. jul. A A. V Bukovini in Besarabiji je divjala strašna nevihta, ki je napravila za reč df*et milijonov škode. Kdo bo Halj. poslanik v Parizu Rim. 23. jul. AA. V tukajšnjih dobro poučenih krogih govore, da bo za italijanskega veleposlanika v Farizu imenovan Rooco. Poincare se vrne k politiki Pariz, 23. jul. tg. Poincare se zopet vrne v politično življenje. Dne 22. avgusta namerava sain otvoriti generalni svet departmana Meuse v Bar Le Duc. Govori se, da se namerava jeseni aktivno udeležiti volivnega boja za senat. Deficit poljske blaga'ne Varšava, 23. jul. tg. Poljska državna blagajna izkazuje r mesecu junija deficit 39.9 milijonov zlotov. Dohodki so zelo nazadovali, dočim se izdatki niso znižali. Razprava proti Gorgulovu Pariz, 23. jul. AA. V ponedeljek »e začne pred pariškim porotnim sodiščem razprava proti Pavlu Gorgulovu, ki je 6. maja ubil tedanjega predsednika republike Paula Doumerja. Zagovornika obtoženega Gorgulova bodo, kakor pišejo listi, hoteli dokazati, da je morilec popolnoma nenormalen človek. Nobenega dvoma ni, da bo državni tožilec zahteval za Gorgulova smrtno kazen. Novo pristanišče v Splitu Te dni so zgradili pristanišče v pomolju Firula. Pristanišče je dolgo okrog 30 m in bo služilo za pristanek manjših ladij, obenem pa pristanišče lahko varuje ladje pred viharji. Split, 23. julija, ž. Te dni pride v Split večja skupina inozemskih turistov. Iz Anglije pride 400 potnikov, ki jih bo v Splitu izkrcala ladja »Johnson«. Angleži bodo ogledali Split in okolico. Tudi večja skupina francoskih 7/Jravnikov bo obiskala našo Dalmacijo. Nadalje bodo obiskali Split še poljski državljani, 100 Francozov dn pa skupina dunajskega kulturnega društva »Urania«. Drobne vesti Rim, 23. julija, ž. Te dni so je mudil v Rimu prevzvišeni nadškol dr. Ivan Sarič, ki je bil sprejet od sv. očeta. Požega, 23. julija, ž. Včeraj v petek ob pol 6 popoldne je umrl po dolgi in mučni bolezni Maks Kuntarič. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Belgrad, 23. julija, ž. Danes od 9 do 12 je bila v kabinetu trgovinskega in industrijskega ministrstva konferenca izvoznikov in zastopnikov za- | družnih central o organizaciji bodočega žilnega režima. Na tej konferenci ho formulirano končno- I ^liavno stalilčat,-- ~ ' Kje smo z našim bolniškim zavarovanjem Ljubljana, 23. julija. Na seji novega ravnateljstva, o kateri smo že kratko poročali, je podal ravnatelj OUZl) dr. Jože Bohinjec obširno poročilo o stanju in poslovanju našega bolniškega zavarovanja. Omenjal je, da bo OUZl) prihodnji mesec izdal brošuro za desetletnico, odkar je uvedeno enotno zavarovanje v naši državi. V tej brošuri bo podrobno opisana gospodarska stran bolniškega zavarovanja za vso dobo od 1. julija 1922 do 31. decembra 1931. Na seji pa je podal ravnatelj situacijski pregled, ki vsebuje mnogo zanimivosti. Že računski zaključek za leto 1931 jasno kaže, da je splošna gospodarska kriza zajela zelo občutno tudi socialno zavarovanje. Žo v prejšnjih letih se je bolniško zavarovanje zaključevalo le s skromnimi prebitki in si zaradi tega ni moglo ustvariti likvidnih rezerv, kakor to določa zakon o zavarovanju delavcev. Pomanjkanje rezerv se teiu bolj čuti, ker prihajajo plačila zelo nereduo in t velikimi zamudami. Leta 1931 je bolniška panoga zaključila z deficitom 1,431.000 Din. čemur je vzrok poslabšanje delovnih razmer. Ustavljeni so bili mnogi večji in manjši obrati in je lani padlo povprečno število zavarovancev za povprečno število 5840 članov. Lani je povprečna dnevna zavarovana mezda padla za 0.24 Din navzdol. To pomeni, da jo imel OUZD 3.06G milijonov manj dohodkov, ali v odstotkih 6.S3. Nato je podal ravnatelj nekatere važnejše odstavke iz bilance zn leto 1931, kakor smo jo svojčas že objavili. Letos v prvih petih meserih se je aktivnost bolniškega zavarovanja nekoliko zholjšala in je bil v prvih petih mesecih dosežen skoraj prav tolikšen prebitek, kakor je znašala zeaba v letu 1931. Pri-bitek pa bi bil polovico manjši, če bi OUZD plačal že vse račune. Ta uspeh v teh petih mesecih pa nikakor ne daje trdne podlaee za kakšnekoli prognozo o koučnein letnem zaključku, ker je pač v teh petih mesecih upoštevana sezonska zaposlitev in so tudi zdravstvene razmere v teh petih mesecih dokaj ugodne. Proti koncu leta pa prične število zavarovancev padati in zdravstvene razmere se zaradi slabega vremena poslabšajo. Običajno se v drugi polovici leta izčrpajo skromni prihranki prvega pol leta. Kljub temu, da je bilo bolniško zavarovanje v prvih petih mesecih 1932 aktivno, pa je likvidnost prerej neugodna. Urad je razpolagal koncem maja z 1,4,88.000 Din obratnih sredstev. Dolg delodajalcev pn j<» znašal za neplačan« prispevke 13.800.000 Din. ostali dolžniki pn so dolžni 1,888.000 Din. OUZD sam pa je dolžan lekarnarjem, bolnišnicam, zdravnikom, zdraviliščem in drugim dobaviteljem 3 000.04.000 Din, ostali dolgovi pa znašajo okoli 11.000000 Din. Teritorij OUZD se viema s teritorijem dravske banovine. OUZD ima 11 ekspozitur. U. t, iu. je znašalo število članov 80.775. Po posameznih ekspoziturah so bili člani razde-Ijeni: Ljubljana 27.230, Celje 19.161, Maribor 12.931, Kočevje 2.242, M. Sobota 2.895, Kran; 8.665, Slovenjgradec 2.465, Novo mesto 2.981', Zagorje 3.225, Ptuj 2.667, Tržič 2.513. Razen Ljubljane, Celja in Maribora so nameščene ekspoziture v najetih prostorih. V Ljubljani, Celju in Mariboru ima OUZl) moderno opremljene ainbulatorije. Urad pa ima še ambulutorije pri ck spozituri v Kranju, v ljubljanski tobačni tovarni, v papir. Vevče-Goričane in v Kamni gorici. Prijave delavcev so raatfeljene po obratih, v katerih so zaposleni. Za te obrate so razde-1'jeni katastri. Letos ima urad približno 25.000 aktivnih katastrov. Eno leto pa vodi urad še v evidenci tudi take obrate, ki nimajo prijavljenega delavca. Takih obratov je sedaj pri-bl i/no 15.000 v evidenci. To se pravi, da pridejo na en obrat približno 3 delavci. Poleg obratov s številnimi delavci so namreč tudi taki obrati, ki imajo samo po enega ali dva delavca, n. pr. gospodinje, ki imajo prijavljeno svojo služkinjo. Poleg bolniškega zavarovanja je po § 10. zak. o zav. delavcev uvrščenih še v nezgodno zavarovanje 6.800 obratov. Po še ostrejšem § 9. istega zakona pa je uvrščenih v nezgodno zavarovanje 850 obratov. V nove nevarnostne tabele je bilo uvrščenih 7.600 mlatilnic, kolikor jih je v Sloveniji, letos pa je prijavljenih in i uvrščenih skupno 13.223 poljedelskih strojev. Leta 1931 je bilo prijavljenih 2.212 nezgod. V prvi polovici letošnjega leta pa 1681. Nezgode torej naraščajo. Zdravniška služba je organizirana v Sloveniji na okoliše, ki jih je 110. V Sloveniji namreč ni gosto naseljenih delavskih središč, pa tudi skoraj al vasice brez zavarovanega delavca. Za bolniško zavarovanje je zaposlenih 129 zdravnikov sa splošno prakso in 27 zdravnikov specialistov. OUZD osrednjega urada smel OUZD imeti to številko na-ima sedaj 183 nameščencev in bi po določbah meščencev že na 66.000 članov. Spričo sedanjih 81.000 članov pa velja: Na 450 članov 1 uradnik, vStevši uradništvo pri ekspoziturah. Za izpopolnitev socialnega zavarovanja j« potrebna izvedba zavarovanja ca slučaj onemoglosti in za starost in smrt, kar bi olajšalo tudi zavarovanje za bolezen. Doslej so se zdravili onemogli in stari delavci na račun zavarovanja za slučaj bolezni, vendar bolniško zavarovanj« n« more prenašati več teh bremen in je bilo lani deloma tudi zaradi tega pasivno. N«še delavstvo je pripravljeno kljub svojim nizkim mezdam prispevati pripadajoči odstotek za to zavarovani«. Sedanje stanje dokazuje, da jc revizija našega socialnega zavarovanja brezpogojno potrebna ia da jo je treba kar najhitrejše izvesti s pozitivnim in aktivnim sodelovanjem delavcv in delodajalc«v. Mušanov je zadovoljen Sofija, 23. julija. AA. Včeraj popoldne ob 17.10 se je vrnil z orieut-ekspresom v Sofijo predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Mušanov s člani bolgarske delegacije na lozanski repa-racijski konferenci. Predsednik vlade Mušanov je dal takoj po po-vratku v Sofijo zastopnikom listov daljšo izjavo, v kateri je obrazložil rezultate svojega bivanja v Lozani, Parizu in Ženevi. Izjavil je med drugim, da jo zelo zadovoljen s rezultati v Lozani in Parizu o vprašanju reparacij in o vprašanju sporazuma i lastniki obveznic bolgarskih drtnvnih posojil Z njimi je dosežen dogovor, da se bolgarski državi izdajo banderole do konca meseca septembra, kakor dozdaj, potem pa pride vprašanje bolgarskih predvojnih državnih posojil vnovič pred DN. Nato je g. Mušanov popisal potek svojih razgovorov v Lozani z grškim zunanjim ministrom Mihalnkopulom glede ureditve bolgarsko-grških spornih vprašanj. Do sporazuma ni prifilo. 0. Mušanov je dal izraza svojemu prepričanju, da grška vlada ne kažo želje, da bi prišla do sporazuma z bolgarsko vlado pri ureditvi bolgarsko-grških spornih vprašanj. Dalje je predsednik vlade izjavil, da polaga mnogo upanja v odbor, ki naj reši gospodarska in finančna vprašanja Vzhodne in Srednje Evrope in so sestane 2. septembra, in pa t konferenc«, ki s« bo vršila meseca oktobra in bo razpravljala o vprašanju končne ureditve reparacijskega problema in gospodarske ter finančne obnove vseh držav. Svojo izjavo je g. Mušanov sklenil s temi besedami: »Ko sem se pred petimi meseci vrnil is ženeve v Bolgarijo, sem vam rekel, da moram ie jagode brati. Danes pa vam jih prinašam polno košaro.« Vital Vodušek: Nedeljske misli Evangelij desete pobinkoštne nedelje je Jezusova prilika o farizeju in eeslninarju (Luka 18, 9-14). Malo prilik je Jezus naslikal lako natančno in podrobno kot prav priliko o farizeju in eeslninarju. Slika je iz vsakdanjega življenja in smo je iislo navajeni. Ljudje hodijo v tempelj, hodijo v cerkev. Najrazličnejši so med njimi. Pridejo, da se spomnijo Boga, da pomislijo nanj, da zmolijo očenai v ta ali oni namen. Jezus je pokazal med njimi posebno na dva: prvi moli v zavesti, da ima v zakupu vso vero in pobožnost. drugi pa moli v grenki za-vesti svoje grešnosti in nevrednosti. Prvi z razpetimi rokami, iislo po cerkvenih predpisih, prav spredaj pred oltarjem. T a način je prav za prav zelo lep, posebno v tej okolici: v templju med marmornatimi stebri. Drugi se je zadaj za vrati naslonil ob steno, z raztrgano obleko in raztrgano dušo. Globoko je sklonjen. Trka si na prsi kakor gobavci, izobčenci, pregnanci. Morda je prilika prav zato tako silna, (la se po Jezusovih besedah ne moremo več moliti o razmerju, ki nas edino spravi in druži z Bogom. Prvi tip najdete neštetokrat med ljudmi. To je molitev in vera zadovoljnih kristjanov, ki so že prepričani o svojem zveličanju in svojem mestu v nebesih. Ki kar čestitajo Bogu, da ima tako dobre in zveste ljudi kol so oni: javno hodijo k službi božji, podpirajo posebno cerkvene ustanove, pomagajo ubogim. V če svoje otroke moliti in tudi sami molijo. Včasih celo iz srca. »Bog, zahvalim le, da si mi dal bogastvo, srečo, udobnost, veselje, visoko službo; da mi ni treba krasti, stradati, trpeli. Da imam več časa in dostojno obleko za cerkev. T)a lahko dvignem slovesnost, ko sedim prav spredaj v rdeče pogrnjenih klopeh. S tem vendar tebe javno častimo»Bog, zahvalim te, da nisem brezverec, da nisem obupanec; da se nisem rodil med pogani, med zamorci. Da nisem kakor so drugi: neznačaj-neži, hinavci, goljufi»Bog, prosim te, uniči liri-vičnike, prešuštnikel Ne daj, d,a bi kdo izmed njih dobil kako dobro, vodilno mesto, kako visoko službo, kako besedo v stranki. Za lo smo vendar samo mi, ki te javno častimo»Bog, izpolni mi želje in ludi jaz bom spolnjeval tvoje zapovedi in predpise. Ne samo ti meni, saj hočem bili ludi jas dober tebi.. .< Le natančno poglejte Jezusovo sliko: farizej, čist pred Bogom in ljudmi. Na njem ne najdete sence krivde. Skoraj tudi hinavščine ne. Tega se vendar sme zavedali. Bog ga pa — zavrže. Zadaj ie stal eestninar, grelnik, Jnvvo man fn javno sasramovan. Z ogorčenjem obsojen in izob- čen od dobrih in pobožnih. Nihle noče niti govoriti z njim. Lahko bi se okužil. Saj se ne drli cerkve-nih predpisov. Odira in goljufa in lako dalje. Fa. mej i znajo kar celo listo njegovih grehov. A ludi la ceslmnar je prišel k Bogu. Morda eelo mimo. grede, samo mimogrede. A ta Bog ga je — opro-vičil in bil vesel. Polno nos je na svelu. Vel »labih kol dobrih, leč slabotnih kot močnih. Več na duli bolnik kot zdravih. So ljudje, ki so le davno zavrgli vero mladosti. Ki ne spolnjujejo zapovedi in predpisov, hi imajo svoje čudno prepričanje ali pa so bret njega, ki so obupali nad Bogom in le drugim vzeli upanje. Ki greie in jim je morda ial, telo lal, a spet greše. Ki v grehih tonejo. Ki goljufajo, kradejo, ubijajo, Boga taje, Boga kolnejo. Morda vse to samo na skrivaj in jim na pogled ne morel ni-cesar očitati. Ne veš, ali je v njih ljubezen Magda, lene. vehke v grehih in velike v ljubezni, ali pa je v njih zadnja iskrica kesanja ugasnila. Ne vel, aH lih bo Bog nekoč poljubil ali pokončal Samo nekaj vemo, kar je Jezus povedal: da Bog sprejme vsakega, ki se majhen in ponižen in ljubeč zruši pred njim. Čeprav samo omahne v njegove dobre roke, ko ne more ničesar več. »Jaz sem grešnik, Gospod, saj vem; li pa si dober, usmili se me!« Brez tega ni molitve. A dasi je taka molitev morda zadnji plamenček v duši, vendar se nni in samo oni, ki je lako molil, vrača domov v sijaju božjega odpuščanja in ljubezni. Amerika bo zmagala? Pariz, 23. julija. AA. Velika množica gledal, cev se je danes popoldne zbrala v stadionu Ro-land-Garros, da prisostvuje drugemu dnevu med-conskega finala za Davisov pokal med Nemčijo is USA. Tekma se je začela ob 15.15 med Američa« noma Van Rynom in Allissonom na eni in v. Cram-mom m Prennom na drugi strani. Američana diktirata že v začetku silen tempo, zlasti Van Rynova >2ra je tako ostra in hitra, da ji Nemca nista kos. Končni rezultat kaže gladko zmago Američanov v trh setih 6 : 3, 6 : 4, 6 : 1. Stanje po drugem dnevu je 2 : 1 za USA, Poslednja dva singla sn bosta igrala jutri v nedeljo Ker potrebuje Amerika za končno zmago v medeonskem finalu samo še eno točko in ni verjetno, da bi najboljši Američan Vine« izgubil proti drugemu Nemcu Crammu, se sme že današnji dan smatrati za odločilen. Zmagovalec nastopi drugi teden v petek, soboto in nedeljo v izzivalni rundi proti Franciji, ki že pet let uspešno brani pokal. riaročajte ,S3ovencasi Slovenskemu v zor-duhovniku ob zlati sveti maši Zlatomašnihu prelatu Andreju Kalanu V službi Najvišjega — petdeset let z vencem ovenčan si trnjevo — zlatim; mnogo Ti rano zasekal je svet, klonil pa nisi nikddr. Večni zato je Vladar plačal Ti vse z blagoslovom bogatih Zlata daritev najlepše plačilo bodi za vse nepoznane dobrote, ki jih je vedno delilo Tvoje preblago srce zlasti med reve, sirote. Bog naj plačnik bo za vse! Nisi bil oče edino sirotam; marsikdo drugi velikim dobrotam hvalo dolguje za celo življenje. Tudi nevrednim je roka premila Tvoja obilne darove delila, ko si bil mnogim pomoč in vstajenje. Vemo: odpuščaš, pozabljaš žalitve zlasti ob petdesetletnici prve daritve. Naših duš, naših src vroča molitev naj Ti bo dar naš za vsako žalitev! Milost naj božja še dolgo ohrani zlatega mašnika — zlato srce! — kličemo njemu iz srca udani; liog pa usliši naj naše željd. F. K-n. Danes mineva petdeseto leto, kar marijaniški gospod pristopa >k oltarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje njegovo mladost«. Z imenom prelata Andreja Knlana jo v našem kulturnem, gospodarskem in političnem življenju združeno polno jubilejev. Toda prepričani smo, da bi teh kulturnih spominov ne bilo in bi ime Andreja Kalana med nami nikdar ne postalo tako tehtno, ko bi ne bil duhovnik. Ce je slovenska javnost slavila druge življenjske jubileje gospoda prelata, smo zato tem bolj upravičeni, da proslavimo njegov mašniški jubilej. Kajti gospod prelat je eden tistih vodilnih duhovniških osebnosti, ki so s svojim delom. trpljenjem in ljubeznijo ustvarjali slovenskemu narodu kulturo in ji utisnili svoj duhovni karakter. Mnogo je bilo takšnih božjih svečenikov med nami. Vse polno jih tudi danes deluje, čeprav so njihova imena neznana široki javnosti. In znova in zuova prihajajo uovi, ki uadaljujejo tradicijo svojih duhovnih vzor- gospodu prelatu je harmonično utelešen lik slovenskega duhovnika, ki je izšel iz ljudstva, ki stoji vse svoje življenje sredi svojega naroda in mu zvesto, pošteno in nesebično služi. Kakor daleč sega spomin naše zgodovine, se slovenska duhovščina ni nikdar oddaljila od svojega ljudstva. Vedno so bili zvesti pastirji, ki so čuvali izročeno jim Čredo v veselih in žalostnih dneh. Bili so vodniki njihovih duš, a so se brigali tudi za njihovo umsko in telesno kulturo. Duhovnik je bil prvi ljudskošolski učitelj na deželi in srednješolski profesor v mestu, duhovniki so pisali prve učbenike, jezikovne razprave in slovarje. Ko je val tujcev šel preko slovenske zemlje, so duhovniki v cerkvi branili narodu svetinjo sladke materinščine, kakor jo branijo tudi danes edini pred raz-nnrodovalnimi poskusi našega življa onkraj državnih meja. Duhovnik je pri nas trgal ljudstvo iz rok oderuhov in goljufivih inagnatov, organiziral zadružništvo in pomagal najširšim plastem naroda do gospodarske samostojnosti in nezavisnosti. In ko so vzplamteli narodnostni in politični boji, je slovenski duhovnik stopil tudi na politično polje, ne ker bi bil go-spodstva željen — kateri slovenski duhovnik si je napolnil žepe od politike? —, ampak ker se je z vsega početka zavedal, kar je v naši dobi tako klasično izrazil papež Pij XI., »da se politika dotika oltarjac. Dokler se politika peča i verskimi, vzgojnimi in moralnimi problemi, dokler se v parlamentih sklepajo zakoni, ki globoko posegajo v versko-nravni organizem naroda, toliko časa ima tudi zastopnik cerkve pravico in celo dolžnost, da svari narod pred zvodljivci in škodljivci. Slovenska duhovščina ni hotela igrati vloge mutastega psa, zato si je pri nasprotnikih pravih narodnih koristi, ki so ljudsko n»poučenost često skušali izrabljati v sebične namene, nakopala marsikatero nasprotje. Proti njej se je vodil odkrit in prikrit boj, denunciacija za denunciacijo je romala na Dunaj, kakor pričajo akti v arhivih, katerih žrtev je bil tudi naš današnji jubilant. Vendar vse to ni strlo žilave delavnosti vrlih mož, katerim so krepko pomagali lajiki, in če smo Slovenci ohranili svoj katoliški in narodni značaj, se je zgodilo le radi tega, ker so bili prijatelji naroda bolj delavni in skrbni za njegove kulturne in narodne dobrine, kakor pa je bila briga narodnih škodljivcev za njegovo propast Vsestranska delavnost je prav posebno značilna za našega gospoda prelata. Krasna apologija je to njegovega duhovniškega življenja in priča, da ni Kristus prišel le za tleče stenje, kakor bi nekateri radi dokazali, temveč je poklical v svoj vinograd tudi Zebedejce, Gro-movnike. Ime gospoda prelata je zapisano v delih našega leposlovja, kjer se je udejstvoval kot spreten literat, esejist, kritik in prevajalec. Poznajo ga gospodarstveniki, saj je stal nekaj časa na čelu naše najstarejše gospodarske institucije Kmetijske družbe. Do danes je pobudnik in največji prijatelj slovenskega čebelarstva. Gospoda Andreja Kalana štejejo med svoje prijatelje in pospeševatelje stari in mladi socialni delavski pokreti v naši zemlji. Organizator je katoliškega slovenskega časopisja, skoraj tri desetletja je bil aktivni predsednik Katoliškega tiskovnega društva. Mnogo let je kot urednik vodil »Slovenca« in »Domoljuba«, ki ga šteje za svojega ustanovitelja. Zgodaj je stopil na politično pozornico. Pomagal je bojevati boj proti nemškemu gospodstvu in je v najtežjih in najbolj usodnih dneh, ko se je odločevala usoda slovenskega naroda, stopil na čelo vodilne Slovenske ljudske stranke. Ljubi ga mladina in ga spoštuje. Sezidal ji je mogočen zavod, stotinam sirot je postal pravi krušni oče in premnogim dijakom rešilni mentor v bojih in zmotah mladih dni. Po svojem ogromnem delu, ki ga je izvršil, je gospod prelat daleko vidna, vodilna osebnost, ki se je visoko povzpel nad svojo dobo. Odkod ta silna energija, odkod izredni uspehi v njegovem življenju? — Človeško življenje nI osamljeno delo sebi prepuščenega človeka, ampak je skupno delo Boga in človeka. Kdor pozna današnjega jubilanta duhovniško in religiozno življenje in njegovo zakoreninjenost v Bogu, bo znova potrjen o resničnosti mističnega združevanja božjega s človeškim, kakor je to nepopisno lepo pokazal Kristus sam s podobo vinske trte in mladikami. »Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet« (1. Jan. 5, 4). V tej zvezi razumemo zlatomašnikovo neumorno delavnost za narod, ki se mu je kljub mnogim bridkim skušnjam vendarle vedno zdel vreden truda in žrtev, ker je v vsakem pocdincu gledal brata in sestro, v narodu pa božjo družino. Samo tako si je mogoče razlagati ono vedrino njegovega čela, ki tako blagodejno vpliva, čeprav so šli ljuti viharji preko njegove glave. S tem večjo naslado piješ iz globokih studencev nje- gove bistre modrosti in mirne stvarnosti, ker slutiš, da prihajajo iz globin, ki niso podvržene trenutnim čuvstvenim menam. Bodi spomnjena le ena lastnost, ki je gospodu zlatomašniku pridobila v življenju toliko vnetih, globoko vdanih in hvaležnih prijateljev. Gospod prelat je človek z dušo. Ne hodi veliko takih ljudi med nami. Redki so v brezdušni množici. Zato pa so tem dalje vidni in kakor večna luč sredi teme pred tabernakljem, tako svetijo njihove duše med nami z neodolji-vo privlačnostjo. Slovenski pisatelj je skoval lepo rečenico: »Dober kot kruh.« Toda že davno pred njim je slovenski človek rabil lepšo in globljo besedo: »Dober kot duša.« Tak je gospod prelat: Dober je kot duša in ni pretirano, če rečemo, da bi težko h komu prihajalo toliko ljudi z bolno dušo. Ohranil je svojo dušo sredi ogromnih posvetnih skrbi in burnega vrveža življenja. Ni je izgubil in ni si je pustil ubiti ne od ljudi n» od razmer, kakor se primeri premnogim, ki so stopili na križpotje življenja. Pač pa jo daje bogato vsem, ki se mu bližajo. Daje jo z besedo, nasvetom, dejansko pomočjo, predvsem pa s tistim nedvoumno globokim pogledom, ki vse razume in vse odpušča. Za človeka je to nov svet, je doživetje, zlasti danes, ko so tako redki, ki bi kaj osebnega mogli dati, ko si že skoraj nič več med seboj ne zaupamo. Gospodu prelatu pa lahko vse poveš, mu moraš povedati in se mu tako rekoč spovedati, ker čutiš, da si potem boljši, da si izčiščen, ker si prišel v dotik z njegovo dušo. Po srečanju 7. njim je svet lepši, kar več si zopet upaš v življenju. Gospod prelat, ki v zadovoljivem telesnem počutju in polni duševnosti praznuje svoj zlati mašni jubilej, nas bo tudi danes pri najsvetejši daritvi pozval z radostnim klicem: Sursum cor-da! Kvišku srca! Naj bo prepričan, da so bomo vsi radostno odzvali, saj je in bo ostalo celo življenjsko delo zlatomašnika nam in zanamcem en sam veličasten spev: Kvišku srca! Zato je prav in pravično, da se bomo združili z njegovo daritvijo in se z njim vred zahvalili Bogu, da nam ga je ohranil in ga blagoslavljal na njegovi življenjski poti, z iskreno prošnjo, da bi jo milostno podaljšal do biserne in demant-ne maše. Drin. Gimnazija v Murski Soholi Murska Sobota. 22. julija. Pred dnevi je izšel v »Slovencut članek, v katerem je b.la v imenu Slovenske krajine izražena želja in prošnja, da bi naša gimnazija ostala in so dopolnila, željo hočemo na tem mestu podpreti z novim razlogom. Ponovno se je naglašalo, da bo morala gimnazija v M. Soboti pasti radi tega, ker ni zadostnega števila dijakov. Ne bomo na dolgo in široko nalagali, da to ne drži, le na kratko poglejmo razne številke ob koncu šolskega leta. V štirih razredih je bilo koncem leta 212 dijakov. Nižji tečajni n-pit je polagalo 26 dijakov. Višji tečajni izpit pa je položilo v Ljubljani, Mariboru in Ptuju kar 25 maturantov. To so številke, ki dajo misliti. Kar se tiče dijakov v Soboti sami, mora priznati vsak, kdor razmere pozna, da sta številki 212 in 26 izredno ugodni. Pomisliti treba, kako negotov je bil obstoj gimnazije. Ravno v dnevih, ko so je bilo treba vpisovati, so se vedno raznesle vesti, da bo gimnazija ukinjena. Posledica teh vesti je bila, da se najmanj 30 odst. otrok, ki bi se drugače vpisaji, ni vpisalo. Ako o naši gimnaziji leto za letom ne bi krožilo toliko vznemirljivih vesti, bi danes gimnazija imela v štirih razredih najmanj 3oO dijakov. To pa je menda dovolj. Število letošnjih maturantov pa kaže, da imajo tudi višji razredi upravičenost za obstoj. Naši študenti so bili raztreseni na vse strani, živeli so skozi vsa šolska leta v zelo neugodnih razmerah, a kljub temu je končalo srednjo šolo v enem letu 25. Tudi to da misliti. Z ukinitvijo višjih razredov na ptujski gimnaziji bo imela soboška gimnazija za obstoj še večjo upravičenost. Dotok iz Slovenskih goric bo tako narastel, da se ne bo moglo govoriti, da ima gimnazija premalo učencev. Radi tega se ponovno obračamo na vse merodajne kroge, naj storijo vse, da gimnazija ostane in se čimprej izpopolni. IDEAL pralnica, likalnica Ljubljana, Kongresni trg 3 in Miklošičeva cesta št. 6 En dan (Ob zlatomašnem jubileju) Odtrgaš listič pri koledarju, ga vržeš proč in re£e&: en dan manj. In vendar je že v tem hipu nastopila zora novega dne, utrnilo se je novo hrepenenje, začeto se je novo življenje. Koliko duševnega bogastva skriva v sebi samo en dan! Zunanje udejstvovanje je pri velikih osebnostih nekak odsev iz onostranstva, ki priča o skrivnostnih virih, ki so jih izgrebli oni zase in za druge. Nočem biti kak skriven šepetalec, le spoštljivi pripovednik, ako bom utrgal popisan listič enega dne iz življenja gospoda prelata Andreja Kalana, današnjega zlatomašnika. V zavodu, kjer je družine okoli 300, je gospodar oče, ki resno in skrbno vodi življenje njemu izročnih. Pomemben je že kratek naziv »gospod«, ki ga nosi ravnatelj Marijanišča. »Gospodov god«, »gospod so rekli«, in vsakdo ve, da je to v zavodu samo eden. Vsi drugi nazivi, kakor n. pr. »oče«, kot mu pravijo gojenci, so intimni okraski za veličino hišnega vodje . Ko počiva še skoro vsa hiša, opravi gospod prelat sv. mašo pozimi in poleti ob 5 zjutraj. Prisostvujejo samo čast. sestre. V kapel. sv. Andreja, ob glavni kapeli Marije Pomočnice kristjanov, je njegov prostor. Tam premoli vse jutro, dokler se ne završita obe sv. maši za dijake in za otroke. Pozoren je na vse dogodke v kapeli in takoj spomni, kakšen je bil danes molilec rožnega venca oziroma, kako so dijaki ali otroci peli. Ob takih prilikah rad pohvali tudi vsak rahel napredek. Gospod prelat, Ši že 32 let neguje mladi rod v Marijanišču, ljubi vse svoje gojence in prav posebno so mu pri srcu bolniki. Prvi korak po sv. maši je k njim. Bolniška soba je na koncu dijaškega konvikta in tako prehodi sleherni dan hišo, ki je sad njegove ljubezni, dela in truda. S. bolničarka tolmači bolezen bolnikov, n gospod prelat že prepozna svoje »paciente« in jih ljubeče sprašuje, ali so kaj dobro spali. Posebno se bolniki razveselijo, ako jih preseneti nato kak dar, med ali jabolka, kar ni neobičajno. Tretji obisk je bil še do pred kratkim namenjen dijakom pri zajtrku in pred vojno tudi otrokom, ki so prejeli vsak dan blagoslov. Starejšim gojencem je v prelepem spominu ta jutranji obisk gospoda prelata, saj je tudi naravno, da je mlademu študentu prijazen človeški očetovski pogled tik pred odhodom v šolo le v pogum za naporno delo dneva. S. Genovefa pa že čaka z zajtrkom na gospoda. Kratek je pomenek z gg. prefekti, ki prihajajo v obednico in voščijo dobro jutro, preden gre vsak na svoje delo. Zajtrk in časopis, na to smo se že skoro preveč navadili! Zelo pozoren je gospod prelat na razvoj katoliškega časopisja, zlasti »Slovenca«, ki ga je nekaj let tudi sam urejeval, ter hvali dobre uvodnike. Dijaki so že odšli na vnanje gimnazije, šolarji na domačo osnovno šolo, ki jo vodijo z vsem priznanjem šolske seslre, ko začno prihajati vsakdanji gostje — prosjaki. Še preden odklone svojo sobo v I. nadstr., ga sprejme na hodniku pravcata procesija brezposelnih. Gospod prelat je radodaren in prejme vsakdo mal dar, z marsikom se pomudi še v kratkem razgovoru. Ti »obiski« trajajo ves dan. Plemenita je bila gesta gospoda prelata, ko je dal za brezposelne v zimskem času posebno kuhinjo. Zelo pogosto potrka na vrata tudi reven študent. Pc,rebuje obleke, obutve, šolskih knjig in hajd k znanemu očetu dijaštva. Redki so, ki so uživali podpore, da ne bi na ta ali oni način prišli v stik z gospodom Kalanom. Gospod prelat vsak dan mnogo bere in zasleduje v domači in tuji literaturi vsa gibanja in tehtno ocenjuje pravilne smeri. Bil je vedno borec za jasno katoliško umetnost v Slovencih. Njega dobiš redkokdaj samega. Marsikdo se zateče k njemu za nasvet in zlasti so mnogoštevilni njega častilci in prijatelji, ki se oglašajo v Marijanišču. Bivši marijaniški gojenci so vedno dobrodošli gostje pri njegovi mizi. Ob takih prilikah se razplete prijeten razgovor o starih časih, ker gospod prelat pozna vsakega gojenca in je vesel, ako je v življenju uspel. Njegova vzgojna načela venča ljubezen, s katero ima najlepše uspehe. Vsakemu gojencu skuša dati verski temelj in veselje do poklica, ki mu ga je namenil Stvarnik. Razveseli pa se mladega novomašnika, ki pride podelit v zavod prvi blagoslov in opravi sv. daritev pri oltarju, kjer je preživel svojo mladost. Vse delo v zavodu vodi in nadzira gospod prelat. Ob zvesti in nadvse požrtvovalni službi, ki jo vrše šolske sestre, je marsikatera skrb zmanjšana in tudi prihranjena. To skupno delo tvori posebno poglavje v prebogatem delu zlatomašnika v Marijanišču. V lepih letnih popoldnevih pa se. mudi gosp. prelat večinoma na vrtu pri čebelnjaku. Mali dom zase! Simbol življenja skromnosti, v katero je odeta osebnost prelatova in tudi simbol čebelične delavnosti, ki jo je prepolno njegovo življenje I Danes so vso čebelice na paši pod Krimom; tudi one »frajlice« iz gradiča in »ta pobožne« iz .cerkvice. Hoja medi in čebelice pojejo pesem dela in pospravljajo že desetero žetev. V popoldanskih urah zavod nekajkrat zaživi, ko se usujejo na dvorišče šolarčki s krikom, ki sega do grajskih »šanc«. Dijaki imajo v odmoru na obsežnem igrišču in vrtu razne igre: odbojko, med dvema ognjema, zastavice, keglanje itd. Vsemu vrvenju sledi pazno gospod prelat, ki je vesel zdravja in živahnega igranja mladine. Kar pospešuje duhovno in duševno izobrazbo gojencev, z vso ljubeznijo podpira. Lo versko življenje in resno študiranje smatra za najboljše jamstvo, cVi se gojenci pravilno vzgajajo za življenje. Kadar pa je potrebna resna beseda, je veliki mladino-ljub tudi zelo odločen. Ako iščeš gospoda prelata pri čebelnjaku in ga ne najdeš, je gotovo kje pri gospodarstvu ali pa na polju. Tu se vrši povsem drugo delo, enako potrebno. Ogromna družina potrebuje obilo jela. Marsikaj se pridela 7, vso pridnostjo na domačih poljih, včasih pa prikipljo skrbi preko razpoložljivih sredstev, pa priskočijo tudi dobrotniki zavoda in z božjo pomočjo se vse premaga. Večer zaključi ves zavod z zahvalnico Bogu. Marijaniška kapelica — za zlato mašo bo vsa prenovljena po načrtih arhitekta I. Vurnika — oživi k poslednji molitvi. Prelatova dnevna pot se zaključi zopet pred Najsvetejšim v kapeli. Pod temnim korom na preprostem klečalniku kleči sklonjen marijaniški skrbnik oče in ko je že vse mirno v hiši, utihnejo tudi samotni koraki hišnega gospodarja, ki jo izročil zavod božjemu varstvu. Ljubljana Javno vprašanje Ali je res, da je magistralni grem i j oddal v seji 18. t. m. firmi 11 es Anton v Zagrebu napravo asfaltnih hodnikov in druga občinska deda brez razpisa, proti jasnim določilom zakona o državnem računovodstvu, ki velja tudi za občinsko upravo ljubljansko. Asfaltnega hodnika bo okoli 1U0.000 m* dn bodo vsi stroški znašali nad 6.DOO.OOO Din. Ali je nadalje res, da sme firma Kes An-asfaltnega hodnika imenovani firmi za 48 Din, katera enotna oena je z ozirom na današnje cene asfalta najmanj za 10 odst. previsoka, kar znaša pri dobavi 0,000.000 Din razliko 0)0.000 Din, kar bodo morali v tem primeru plačati hišni posestniki in pa občina. Zakon o državnem računovodstvu določa, da se morajo vse nabave, torej tudi občinske, vršiti z javnim razpisom in javno licitacijo, če presegajo 5000 Din. Ali je nadalje res, da sme firma Ren A n -t o u pri odplačilu v obrokih, kar se bo sigurno zgodilo pri današnji gospodarski krizi pri vseh prizadetih hišnih posestnikih, ako kdo zaostane z odplačili, zaračunati nad 11 odst. zamudne obresti. Ker mora občina pri oddaji takih del z dotično firmo napraviti pogodbo, opozarjamo na § 36. obč. reda, ki jasno določa, da se smejo le na podlagi sklepa obč. sveta v imenu občine skleniti in razdreti pogodbe. V tej listini mora biti naveden sklep obč. sveta in mora biti podpisana od župana in 2 članov obč. sveta. Magistrat le pripravlja za posvetovanje obč. svetu pridržane stvari (§ 71. obč. reda), toraj ves materijal za sklenitev pogodbe v imenu občine. Občinski svet določa, katere upravne stvari se prepuščajo magistratu v razsojevanje. Vendar se stvari, o katerih je po §§ 29, 30," 31, 32, 33, 36, 37, 39, 44. 45, 46, 48 in 49 sklepati v obč. svetu, ne smejo prepuščati magistratu. Ako se je v resnici dobava oddala brez javnega razpisa, smo radovedni, kaj poreče k temu nadzorstvena oblast, kaj podjetja, ki bi refiektirala na to dobavo, in ki plačujejo težke tisočake davka v obč. blagajno, kaj porečejo prizadeti hišni posestniki, ki bi morebiti manj plačali, če bi se razpisala javna konkurenca, in končno kaj bo napravilo društvo hišnih posestnikov, čigar predsednik je tudi Član obč. sveta. Za vročino oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Bajazo obleke. — V veliki izberi blago za turistovske obleke. Najcenejša oblačiluica DRAGO SCHVVAB, Ljubljana © Zastopniki organizacij, ki se bodo danes poklonili zlatomašniku g. prelatu Andreju Kalanu, se vljudno naprošajo, da se zberejo ob 9 na dvorišču škofijske palače. I'o slovesni službi božji se poklonijo delegati jubilantu in pri tem izrazijo svoje čestitke. O Christofov učni zavod v Ljubljani ie zaključil šolsko leto 20. julija s sv. mašo ter z ganljivim poslovilnim govorom g. ravnatelja Josipa Christofa. Zavod je obiskovalo 64 gcjenk in gojencev, od katerih je piloMlo zaključne izpite 24 gojenk in gojencev z odličnim, deloma s prav dobrim uspehom, 32 gojenk in gojencev pa je prestalo izpite z dobrim in deloma z zadostnim uspehom. Ponavljalne izpite ima osem gojenk in gojencev. Običajna stenograf-ska in strojepisna tekma je morala letos izostati radi preselitve zavoda. Zavod ima na razpolago več prav dobrih stenografinj in slenografov-strojepis-cev ter se v trm oziru priporoča p. n. delodajalcem. 0 Ogled nebotičnika. Zadruga graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani priredi v sredo dne 27. julija ob 16 skupni ogled palač Pokojninskega zavoda, odnosno »nebotičnikar v Ljubljani. K ogledu so vabljeni vsi člani zadruge. Zbirališče točno ob določeni uri pred zgradbo v Gajevi ulici. Specijalist za zobne in ustne bolezni 'Med, unlv. o jutri v .ponedeljek ob 5 popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blagi ženi naj sveti večna luč, gospodu nadsvetuiku in njegovim pa naše globoko sožalje. □ Zanimanje za srebrnjake. Kupovalei na trgu so ugotovili zanimivo dejstvo, kako se krnetskj prodajalci potegujejo za nove kovane srebrnjake. Če dobi srebrnega kovača mesto papirnatega, pa da rad blago za dinar-dva ceneje... □ Pogajanja v Kovini. Vodstvo tovarne »Kovina« na Teznem je pred dnevi odpovedalo kolektivno pogodbo, katero je bilo sklenilo svoječasno s strokovno organizacijo delavcev. Nova pogajanja za ureditev mezdnega vprašanja se bodo vršila pričetkom prihodnjega tedna. □ Trda roka jc potrebna. Mestno tržno nadzorstvo je napravilo v trgovini z mlekom z rigoroznim postopanjem lep red. Bilo bi potrebno, da bi obrnilo tržno nadzorstvo svojo pozornost tudi na druge vrste živil na trgu in v trgovini, ki so ruvnotako potrebna, kakor mleko. Prepričani smo, da bi potem izginili številni nedofitatki, ki dajejo sedaj še vedno povod številnim pritožbam iz vrst kupujočega občinstva. □ Dr. Marinič Franc, Trubarjeva 11, od 25. julija do lconca avgusta ne ordinira. pa je bilo 83 (92). Meničnih tožb je bilo 526 (3241, senatnih tožb, pri katerih gre za velike zneska preko 125.000 Din pa je bilo 26 (24). Pestrejše številke nudi okrajno sodišče, ki se peča z deložacijami, prisilnimi izvršbami, dražbami itd. in pred katerim se odigravajo po navadi one na oko malenkostne, v resnici pa krute in dramatične odločitve malih ljudi. Deložacij, prisilnih osnov (intabulacij), prisilnih oprav, prisilnih nepremičninskih dražb, nepremičninskih izvršb in denarnih terjatev je bilo v letošnjem polletju skupno 5337, za dober tisoč več, kakor lansko leto v istem razdobju ko jih je bilo 4197. Med rubežnimi je doseglo sodišče dva rekorda; najvišji predlog se je glasil na 14 milijonov, najnižji pa na 5 Din, — Zemljiško-knjižni oddelek izkazuje 3435 vknjižb na lastninsko in zastavno pravico (4311). Skupna vrednost vseh vknjižb znaša okrog 50 milijonov Din. — Poravnav je bilo v letošnjih šestih mesecih 56, re-kurzov 18. Tudi v poravnavah je dosežen letos svojevrsten rekord. V enem slučaju je dosegel poravnalni znesek skoro 20 milijonov Din. stava slovenske konjereje, je naletela med slovenskimi konjerejci na zelo živahen odmev. Zlasti naša središča za rejo plemenitih kon jskih pasem, lcot so ljutomersko okrožje in Medji-murje, so se pričela pripravljati, da bodo izstavila na razstavo izbrane živali. Konjereja, ki je v Sloveniji tako visoko razvita, doslej še ni imela prilike strnjeno pokazati, kaj premoremo v tej živinorejski panogi. Z razstavo bodo •združene tudi velike konjske dirke na^/.cii-skem dirkališču. □ Tukajšnje drž. realne gimnazije izvestje za šolsko leto 1931/32 je izšlo te fini. Vsebuje zanimive podatke, ki smo jih objavili v številki z dne 28. junija t. I. Posebno prisrčna pa je uvodna beseda o vpokojenem zavodovem ravnatelju J. Zupančiču in pa sledeča o blagopokoj-nem profesorju Valentinu Jemcu. □ Zanimiva prijava. Mariborsko državno tožilstvo je prejelo zanimivo prijavo proti nekaterim tovarnam testenin, ki baje svoje proizvode umetno barvajo ter jih potem v reklami deklarirajo kot jajčne testenine. Ker je po živilskem pravilniku barvanje testenin prepovedano. bo uvedlo tožilstvo preiskavo. □ Fasade se obnavljajo, številni hišni gospodarji so pričeli te dni z obnovo hišnih fasad, očividno v hvalevredni vnemi, da olepšajo izgled mesta za predstoječe slavnosti mariborskega tedna. Potrebno pa bi bilo še marsikatero hišo prenoviti in tu bi morala vplivati na hišne lastnike občinska uprava. — Opažamo tudi, da so pričeli lastniki hiš in stanovanj krasiti okna in balkone s cvetlicami, še več vzpodbude, rla se ljudje vzdramijo, pa bo imel Maribor kmalu čisto drugo lice. □ SSK Maraton. Klubovi znaki so došli. Dobijo se pri klubovem tajniku J. Golen. □ Kolportorji -za razprodaja nje našega lista v mestu in okolici se iščejo. Povprašati je v upravi lista na Koroški cesti 1; zaslužek dobijo lahko tudi mladeniči, stari vsaj 16 let. □ Ljudje si znajo pomagati. V zadnjem časti je bilo izvršenih v Mariboru okoli 15 sodnih deložacij — po večini radi tega, ker niso mo-gil najemniki plačati radi brezposelnosti najemnine. Deložiranci pa so pokazali toliko iznajdljivosti v iskanju strehe, da je v mestni «v cijalno-politični urad moral samo v enem slučaju posredovati ter stisniti deložirano družino v barako v Kraljeviča Marka ulici. Ostali pa so si našli stanovanje po raznih zasilnih prostorih, kjer imajo za poletje vsaj streho nad glavo, do zime pa se bo že našlo nekaj boljšega. □ Padel s kolesa in si razbil nos. Na klancu pred Koprivo v Kamilici se je dogodila včeraj težja nesreča. Posestnik Pečar je padel s kolesa ter priletel na zemljo tako nesrečno, da si je razbil nos ter zadobil lui jše poškodbe na glavi. Poklicati so morali telefonično mariborske reševalce, ki so Pečarja prepeljali v bolnišnico. □ Če drugega ni... K tvrdki »šlager« je pred dnevi prišel mlad fant ter se lepo spodobno predstavil za dijaka Franca Ilanzlička iz Meljske ceste. Izposodil si je 25 gramofon, škili plošč, nato pa je tvrdka zaman čakala, da jih zopet vrne. Poizvedbe so ugotovile, da v Mariboru sploh ni dijaka pod tem imenom. Fant si je izmislit ime, poklic in stanovanje, da je lažje dobil plošče, ki so vredne preko 1200 Din. Brihtna glava je pogruntal, da se da tudi na ta način zaslužiti. Sedaj ga zasleduje policija. □ Bilanca avtobusnega podjetja mariborske občine kaže letos, da jc podlaga podjetja kljub krizi zdrnva. Izguba jc sicer še vedno znatna, veliko pa gre na račun osebnega občinskega avtomobila in šoferske stanovanjske hiše. Bilnncn bo predložena na prvi seji mestnemu občinskemu svetu. □ Sanatorij v Mariboru. Gosposka ulica 49. Telefon 23-58. Lastnik in vodja kirurg dr. černič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, tonizator. žarnica »Hala«, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača iu kopeli). Cene znieruo. /a pranje volne in svile knezoškof dr. Gregorij Rozman kar v livarni posvetil. Dne 19. julija 1932 pa so bili zvonovi, kakor ste že poročali, z veliko slovesnostjo na Brezje prepeljani in še isti dan srečno montirani. Hkrati so ta dan zavzeli prejšnji, jekleni zvonovi meisto v ŠiSki, dočim so nekdanji najmanjši bronasti zvon oddali Strojni livarni v Ljubljani. Da, ob 23 letnici kronanja podobe_ M. P-pnč ni moglo slovensko ljudstvo lepše izraziti svoji Kraljici na Brezjah poklonstva, kakor da ji je podarilo nad vse mile zvonove, ki naj bi uspešno vabili romarje, dn pridejo k Njej milosti prosit letos, poslej in vsekdar. Gospotiinfc — pozor! Vse vrste žganja in alhohol za vlaganje sadja dobite pri tvrdki „AIKO" d Z 0. Z. LI|ana, Gosposvetska cesta šl. 13 Dvanajsta ura je že! Storile nehaj za brezposelne! Trbovlje, 24. julija. Za Trbovlje se je ustanovil krajevni prehranjevalni odbor, sestoječ iz občinskega in župnijskega urada ter vseh karitativnih in humanitarnih ustauov, predstavnikov delavcev in brezposelnih. Le-ta je na svoji seji dne 16. t. m. soglasno sklenil ustanovitev javne delavske kuhinje za Trbovlje. Zastopniki delavcev so to kategorično zahtevali povdariajoči: Dvanajsta ura je že! Storite nekaj za brezposelne! In v resnici je število stradajočih v zadnjem času tako naraslo, da vse raizne podipore nič ne izdajo. Naše delavstvo lahko ločimo v deloma in popolnoma brezposelne. Doloma brezposelni so delavci, ki so sicer še zaposleni pri rudniku, ki pa delajo tako malo šihtov na teden, največ po tri, du pri velikih mesečnih odtegljajih zaslužijo na mesec v najboljšem slučaju komaj 200—300 Din. Pole« tega so pri trgovcih če.z mero zadolženi in ibrez vsakega kredita. In če ima rudar družino, po štiri do devet otrok, kako nnj izhaja z tO Din ali še manj na dan, ako mora vse kupiti od najmanjše do največje reči? Zaposlenih delavcev je tačas v Trbovljah 2500 z 8013 družinskimi člani, med temi nad 5300 otrok. Še hujša je stiska popolnoma brezposelnih, ki ničesar nc /a nikakor ne zadoščajo sredstva, ki so nam na razpolago, treba je za omil jenje strašnega pomanjkanja tolikega števila stradajočih pomoči vseli drugih stanov, vseh ljudi, ki kaj iinajo in bi lahko pomagali. Rudarjeva žena, ki si je še mogla speči dva hlebca kruha, je nesla ista od peči na Svoje stanovanje. Na cesti sredi delavske kolonije jo obkoli truma otrok, da ji zastavi ko- rake in prosi: »Teta, dajte nam kruha!< in žena jim z ljubeznijo in veselim obličjem deli kos za kosom, da razdeli ves večji hleb med revčke. Ta dobra rudarjeva žena, ki sama nima veliko, pa s tako ljubeznijo in vesoljem deli svoj pičel kruh, naj bo vsem zgled! Koliko je ljudi, premožnih, ki no vedo, kaj je glad in jionianjkanje, Pa tudi ne poznajo in nikdar ne občutijo v svojem srcu one blaženosti in sreče, ki ju rodi vsako delo usmiljenja do ubogih! Svet jim takega veselja ne more dati. Trkamo torej na vsa dobra, usmiljena srca, da nam pomagate vzdrževati javno kuhinjo, da sc lačni vsaj enkrat na dan nasitijo. Kaj bo pa na zimo. pa s strahom še misliti ne smemo!? Dobrodošlo nam je vse: denar, stara obleka, živež v kakršnikoli obliki. Naj sc v vsaki župniji ali občini ustanovi poseben odbor dobrih in zanesljivih ljudi, ki bi nabiral darove ter iste pošilja! na naslov: »Prehranjevalni odbor občine Trbovlje.« RUDARSKA DEPUTACIJA V LJUBLJANI Ljubljana, 23. julija. Danes je prišla v Ljubljano deputacija delavstva iz rudarskih revirjev, iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in drugod, da intervenira pri bansk-i upravi v nujni zadevi, ki je življenjskega pomena za vse delavstvo v rudarskih krajih. Trgovci v teh krajih so namreč sklenili, da od 1. avgusta dalje prenehajo kreditirati rudarskim družinam živila. To se pravi, da se prične v teh krajih pravi glad in da bodo ljudje v nekaj dnevih pričeli od gladu umirati. Sklep trgovcev je sicer umeven, saj trgovci morajo tudi sami svoje blago plačati in imajo že dosedaj mnogo blaga na dolgu, vendar pa je dolžnost oblasti in javnosti, da priskoči rudarjem in brezposelnim v teh krajih na pomoč. Rudarska deputacija, v kateri so bili zastopniki prehranjevalnih odborov, občine, cerkve in drugih korporacij, se je danes pod vodstvom predsednika Delavske zbornice g. Čobala iz Zagorja zglasila pri pomočniku g. bana dr. Pirkmajerju in mu razložila obupno slanje v rudarskih revirjih in ga prosila nujne intervencije in pomoči oblasti. G. fiomočnik bana je obljubil, da se bo banska uprava za stvar zavzela, da bo skušala nuditi revirjem pomoč in sicer po možnosti največjo, zlasti pa, da bo poslala v kratkem nekj živil v revirje. Ali bi kupili kremo za kožo iz kabliča? lxi 9*32 V slovo ameriškemu novo-mašniku p. Tomažu Hoge Trbovlje DUHOVNI SVETNIK 60LETNIKI Novi bronasti zvonovi na Breziah Brezje, 23. julija. Kakor drugod, je tudi romarski cerkvi na Brc/.jah prizadejala svetovna vojna hudo žrtev. Leta 1916 ji je namreč odnesel vojni val kar tri zvonove. Najpoprej ji je pobrala vojna vihra obžalovani veliki zvon, nato še drugega in tretjega; ostal je le najmanjši. Le-ta edinec je potem služil v vsakršnem položaju časo-slovja in vzdržal do konca nesrečne vojske. L. 1918 pa je vlila kranjska ind. družba na Jesenicah tri jeklene zvonove. Dispozicija jim je bila d, fis, a. Veliki zvon s podobo M. P. jo tehtal 123« kg. drugi, ki je nosil plastično {»odobo žalostne Matere božje pod križem, je tehtal 850 kg, in tretji brez vsakršne posebne označbe je imel 400 kg teže. Le-ti zvonovi so vršili v popolno zadovoljnost skoro 14 let svojo dolžnost; saj so pa tudi bili res najboljše tozadevno delo. Ali vseeno jeklo ni bron. Kaj čuda, da so se zlasti poslednji čas jc.Ii tajno javljati glasovi za nove. bronaste zvonove. Prvič se je javno razpravljalo o novih zvonovih oib priliki proslave 1500 letnice efeškega zbora na BrezjaJi 2b. julija 1931. In vsaka nadaljna beseda je bila močnejša, zato je tudi vselej padla na rodovitna tla. Cilj temu stremljenju je bil ta, naj bi dobila ob 25 letnici kronanja Marija Pomagaj novo, boljše zvonilo. Začeli so se zbirati milodari in v kratkem času se je nabrala i j, cele Slovenije tolika vsota, da so se že 14. marca 1932 mogli naročiti Marijanski zvonovi t. j. zvonovi, ki naj bi bili uglašeni na koralno antifono »Salve Regina«. Glasove B. d, f. g jim je določil konzist. svetnik in zla-tomašnik p. Ilugolin Snttner. Delo so prevzele Strojno tovarne in livarne v Ljubljani. Ko je Glasbena Matica v Ljubljani slavila svoj 50letni i'1'l-iiloj. tedaj so žo bili dne 16. maja prvi trije dogotovljcni in ob tekmi v potrkavanju so lupiti v domači, brezjanski potrkovalci odnesli čotrto nagrado. Dno, 2. julija je bil tudi že veliki zvon vlit. In dne 6. julija jc škof. komisar za glasbo Hugolin Sattner pisal: »Zvonovi so prav dobro uglašeni na koralno antifono »Salve Regina«. Veliki mogočno doni, drugi trije ž njim tvorijo harmonično zvonjenje. Zvonovi so vliti iiz najboljšega materijala v običajnem razmerju bakra in čina; glasovi so dolgobrneč.i, jasni in čisti; podobo, napisi in okraski so plastični. Zvonovi bodo za prvo romansko pot na Brezjah na Slovenskem velik kras in bodo |x>znim rodovom oznanjevali da-režl jivost, pobožnih, Marijo ljubečih Slovencev. Zvonovi so brez opreme stali okroglo dinarjev 146.835. Veliki zvon, ki telita 2643 kg, nosi podobo Marijo Pomagaj. Ob robu umi napis: »Ob 25 letnici kronanja smo bili BDFG -vliti 1932. Drugi zvon se imenuje: Sv. Vid in mu je teža 1310.5 kg; tretji: Sv. Frančišek i telita 731 .kg; četrti: Sv. Anton Padovanski pa j ima 560 kg. Dne 15. julija jih je ljubljanski I se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanemu modrem ovoju Jutri praznuje že osmič med nami župnik m duhovni svetnik g. Jakob G a š p a r i č svoj god. Pred par dnevi pa je dopolnil fX>. loto. Rojen je bil v Slov. goricah kot sosed g. dr. Antona Korošca. Dobra volja in ideali so ga že v zgodnji mladosti bodrili, da ni omagal v težkih gmotnih razmerah dijaških let. Z lastno pridnostjo se je prebil skozi gimnazijska leta. Po preizkušnjah v dijaških letih se je posvetil vzvišenemu duhovskemu poklicu, ker je bil prepričan, da bo v duhovskem slanu mogel najboljše uveljaviti svoje ideale. Na svoj god 25. julija 1899 je bil posvečen v mašnika. Eno leto je kaplanoval pri Sv. Martinu na Pohorju, potem ga je pa g. škof poslal na Dol pri Hrastniku, kjer je bil ravno on, navdušen in vnet za delo, pri|>rav!jen na žrtve, nujno potreben. Na Dolu sta namreč z g. Veternikom, takratnim dol-skini župnikom, zidala novo farno cerkev. Z dobro voljo in zgledom s-ta takrat premagala vse tožave, ki so pri graditvi tako velike in veličastne hiše božje. Delavci, rudarji so že takrat spoznali njegovo srce in ga vzljubili. 1. maja 1910 je odšel 7.a župnika v Št. Ruperl nad Laškim, kjer so se v kratkem že začeli kazati sadovi njogove ljubezni do Boga in faranov. 1. junija 1924 pa je božja previdnost poklicala za duhovnega očeta — župnika k nam v Trbovlje — največji industrijski kraj Slovenije. Dobro se je zavedal, da ni lahko delo voditi toliko duš in to še v tako neugodnih razmerah. A to ga ni jilašilo, saj sam dobro pozna gorje delavskih slojev ker ga je njegova življenjska pol ludi vodila skozi preizkušnjo trpljenja. Zato so mu tudi trpeči in ubogi najbolj pri srcu. in kar ima, vse razda. Ko je prišel med nas je bilo njegovo geslo: Pomagajmo trpečim, starim, bolnim. Dvignimo dobrodelnost.« Ustanovil je Vinc.encijevo konferenco, ki je že do danes izvr&ila ogromno karitativno delo in obenem dala pobudo še do drugih v naši dolini lako jH»trebnih karitativnih društev. Zastavil je vse sile, da se izvede v žu|>niji Katoliška akcija. Za Hrastnik je oskrbel dušno pastinsivo in sedaj so na vrsti Vode, ki so v centru delavskih kolonij. Jasno nam vse oznanujo večno resnico: Kristus in njegov evangelij je naša rešitev. Rešitev tudi v današnji svetovni duhovni in gosj»odarski zmedi. Lahko razume vsak. zakaj ga ljubimo vsi brez izjeme. Naš gosjvod duhovni svetnik ima za vsakega, če že ne denarja, pa ljubezen in srce, kar je mnogo več ko denar. Zato mu kličemo prav vsi k njegovi 0f> letnici in godu: »Ljubi Bog ga obrani |>o prijirošnji njegovega velikega patrona ajioslola Jakoba še dolgo dolgo zdravega in čilega med nami.« Na pomoč so prihiteli domači gasilci, ki sicer goreče stavbe niso mogli rešiti, ker sc to le malokdaj posreči, pač pa so deloma rešili zidani del hiše in Pa sosednja jvoslopja. Škoda se ceni na 45.000 Din. erdan pa je bil zavarovan za vse poslopje skupno le za 20.000 Din. Krema mora biti higijenično zavita in zajamčeno čista -drugače zelo lahko škoduje Vaši koži. In Vaše nežno perilo? Ne zasluži li tudi to enako pazljivost? Mislite na to kadar kupujete milne luske. Zahtevajte Lux v higi-jeničnem ovoju. Tedaj ste brez skrbi, da ne pride nikaka nečistoča v dotiko z Vašim perilom, a Vaša koža bo na ta način obvarovana od nevarnosti, ki jI preti od bakterij, katere s prahom uhajajo v perilo. Požar v Šenčurju pri Kranju Higijcnski aparat za serviranje peciva, ki sta ga izumila Miroslav Firin in njegov brat. Pecivo je v aparatu hermetično zaprlo in gost samo pritisne na gumb, pa pade kos peciva na podstavek. Brata Firin (Ambrožev trg I) sta pripravljena prodati svoj izum, a samo domačinu Kranj, 23. julija, Na deželi je še mnogo hiš, 1« so ali popolnoma ali pa vsaj delno lesene. Če je taka hiša ?C povrhu krita s slamo, predstavlja v slučaju požara nevarnost, da zgori do tal. Iz lake hiše je nemogoče kaj prida rešili, ker je vsa na en mah v ognju in pripetilo se je že, da so se iz lesene hiše še ljudje komaj rešili. Podoben slučaj se je zgodil v četrtek 21. t m. redpoldne v Šenčurju pri Kranju. Tam ima svojo išico Perdan Alojzij, Hiša je bila deloma zidana, deloma lesena. Isto tako je bila deloma krita z opeko in deloma s slamo. Zato se sklepa, da je iz dimnika parila žareča iskra na slamnati del strehe in jo vžgala, tako da je bil slamnati del strehe in pa leseni del hiše kar naenkrat v ognju, ki je s silnimi plameni uničeval skromno Perdanovo domačijo. Žrtev ognja je postal ves leseni del hiše, poleg nahajajoča se šupa in seveda precej orodja. Koliko lepih spominov me veže iz mojega bivanja v Ameriki na Tvojo družino, p. novoinašnikl Skozi 15 let sem bil, če ne večkrat, enkrat na leto gotovo, gost Vaše gostoljubno hiše v Bridge-portu 0., ko sem prihajal vsaj za veliko noč v naselbino, da sem lomil svojim rojakom brez slo-ven. duhovnika kruh božje besede in delil milosti sv. zakramentov. »To je svetniška družina,« mi je rekel Vaš župnik, goreč Belgijec, o vaši družini. Tvoji stari starši, tvoja mati in strici, vsi pristni Zužemberčani, iz znane družine Hočevarjev, Tvoj oče, slov. Kočevar, vsi svetniškega življenja in apostolskega duha, koliki blagoslov so bili za vso slov. naselbino in naselbine v okolici I Cerkev in dvorano jim je nadomestila vaša hiša; duhovnika in voditelja vaša družina. Ko se je z ustanovitvijo Družbe sv. Rafaela in lista Ave Maria začel katoliški pokret med am. Slovenci, Tvoja mati je bila med prvimi in najbolj delavnimi sotrudniki. Njene žrtve, moralne in gmotne, pozn asamo Bog. Deloma pa jih poznaš tudi Ti, p. novomašnik. Skupaj s tvojim bratom, Ludovikom in Petrom, sedaj P. Benediktom, gvardianom v Lcmontu, si že kot mlad deček po materinih navodilih delal za dobro božjo stvar, ko ste hiteli od hiše do hiše in razširjali kat. časopisje, zlasti Ave Maria, ko ste vabili v kat. društva in jednote, ko ste vabili v cerkev, k službi božji, k zakramentom, h krščanskemu življenju. Večkrat prebiram zlasti v »Malem Ave Maria« Tvoje dopise, podpisane s »Stanko Hoge«. Dragi p. novomašnik. Tvoja velika mati, Ti je dala veliki poklic. Delo, ki Te ga je naučila kot dečka, boš sedaj nadaljeval v velikem ko duhovnik Gospodov, kot izšeljeniški misijonar. Ti dve leti, ko si bil tukaj, sicer nisi, žal, imel dovolj prilike, da bi pogledal dovolj globoko v dušo svojega naroda, da bi bil dovolj sjioznal vse njegove vrline in plemenitosti, vendar vidol in skusil si dovolj, da se vračaš v Ameriko, pokropčan z navdušenjem in ljubeznijo do svojega naroda in do domovine, svojih staršev. Bog s Teboj, dragi p. novomašnik! Nesi s seboj pozdrave svoji blagi materi, — očeta boš našel med tem v grobu — pozdrave Tvoji celi družini in vsemu narodu. Domovina pa bo sledila 'Tvojemu prihodnjo.mil dolu in naše molitve bodo s teboj. P. Kazimir Zakrajšek. Jutri, v ponedeljek zvečer ob 8 priredi Družba sv. Rafaela na glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka pozdravno odliodniro P. Tomažu Hoge, ameriškemu novomašniku, s sodelovanjem tamburašev Prosv. društva in cerkvenih krožkov sv. Krištofa. Vsi prijatelji naših izseljencev so vabljeni na kolodvor. Dnevna kronika „Slovenec" in dr. Rape Na odgovor »Slovenčevih« urednikov dr. Ra-petu, priobčen v »Slovencu«, dne 19. julija je odgovoril g. poslanec dr. Rape s Člankom v »Jutru«, dne 21. julija, v katerem nadaljuje s pavšalnimi trditvami in sumničenji. Ne zdi se nam vredno odgovarjati« še enkrat g. dr. Rapetu. Slovenski javnosti sporočamo, da bomo tudi zaradi tega članka dali g. poslancu priliko, da se izjasni pred sodiščem. Uredništvo »Slovenca«. Evharislični dan la može in tante ribniške dekailije bn v nedelj«, dne 31. julija t 1. pri Sv. Gregoriju. Ob 10 doipoldne bo prvi evharistični govor, potem sv. maša na prostem z moškim ljudskem petjem in godbo, nato drugi evharislični govor. Popoldne ob 2 procesija z Najsvetejšim za može in fante s petimi litanijami Matere božje ,po procesiji blagoslov z Najsvetejšim na prostem. Po blagoslovu pa se v dvorani tamošnjega doma predstavlja zadnja večerja iz pasijona — brez vstopnine. Možje in fantje iz ribniške dekanije, pohitite vsi ta dan k Sv. Gregoriju. da se na lepi višavi poklonimo svojemu evharističuenm Bogu, se z njim pogovorimo in pri njem ooživinio! — Dekanijska duhovščina. Romanje belokranjskih mož in fantov na Zeželj Poslušni vabilu poglavarja katoliške cerkve, da je treba v sedanji splošni stiski iskati pomoči pri Bogu z molitvijo in pokoro, bomo romali v nedeljo, dne 31. julija v slavno znano in veličastno -Marijino svetišče na Zežlju pri Vinici. Zbrali se bomo v prenovljeni in povečani župni cerkvi na Vinici, odkoder bomo odšli ob pol desetih proti Zežlju med prepevanjem pesmi »Povsod Bogat in >Marija skoz življenje«. Od vznožju hriba do vrha bomo opravili pobožnost sv. križevega pota. Ob desetih bo v žeželjski cerkvi govor in sv. maša, med_ katero bodo peli združeni pevski zbori. Po končani dopoldanski pobožnosti bomo zavžili svoje skromno kosilce v senci dreves. Vsak prinesi svojo brašnjo s seboj! Za bolj lačne bodo spekli janca na ražnju. Pitna voda je tam. Da bo suho kosilo bolj teknilo, zato bodo med kosilom zapeli posamezni pevski zbori in tamburaši bodo segli t strune. Ob dveh bo v cerkvi pridiga in slovesne ■Etanije z blagoslovom. Nato odhod na Vinico tn razhod. Pridite v obilnem številu! Majhna rosa naj Vas ne prestraši! Kdor je že kdaj bil na Zežlju bo zopet rad prišel; kdor pa bo prvič prišel, ne bo nikoli pozabil. Na svidenje! — Pavlin Bitnar, dekan. Za vročino ©Medte lahne suknjiče, modne hlače, motociklisli pa t£ajazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica prago Schwab, Ljubljana Koledar 5edetj», 34. julija (10. pobinkoštna nedelja); Kunigunda; Magdalena P., Kristina, devica muče-nica. Ponedeljek. 25. julija: Jakob (Rado), apostol: RriStof, mučenec. Zadnji krajec ob 14.42. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Alovi grobovi + V Ljubljani je po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Jelene Jože vulgo Gričar, posestnik in mesar. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 5 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! "t" V Ljubljani je umrl g. Ivan Delakorda, ravnatelj društva »Merkur« v p. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- Na Verdu pri Vrhniki je umrl g. Ivan Ro-eenvvirt, star. Svetila mu večna luč! Osebne vesli = Duhovni svetnik g. Tomaž Zabukovec, župnik z Roka, je že od 30. maja hudo bolan. Sedaj se nahaja na zdravljenju v Leonišču v Ljubljani. Vsem duhovnim sobratom in znaučem ga priporočamo v molitev. = Promocija naše rojakinje na visoki šoli za Svetovno trgovino na Dunaju. 15. t. m. so se vršile prve promocije na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju. Med prvimi šestimi doktorati je bila tudi ena dama, naša rojakinja, gospa dr. Hermina Goli, doma iz Dravograda. Gotovo bo našo javnost zanimalo, da je prva dama, ki je dosegla doktorat na visoki šoli za svetovno trgovino, in to za časa prvih šestih promocij te visoke Jole, naša rojakinja, ki je pred petimi leti absolvi-rala mariborsko gimnazijo. Njena disertacija, ki je bila ena najboljših, obravnava gospodarstvo Dalmacije. Iskreno častitamo! Cerkveni vestnih Zaprte duhovne vaje za žene in matere z dežele bodo v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani od 28. julija zvečer do 1. avgusta zjutraj. Oskrbnina (hrana, stanovanje) znaša za vse tri dni 100 Din. Prijave — ustne in pismene — sprejema vodstvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg. — Udeleženke dosedanjih tečajev ne morejo popisati sreče, veselja in zadovoljstva, ki so ga bije deležne v teb blagoslovljenih dneh preuovljenja. Polne novega navdušenja in velike gorečnosti gredo zopet na delo v svet. Želimo, da bi bile tudi naše žene iu mamice z dežele deležne take sreče, zato jih kar najprijazneje vabiimo, da se jih udeleže v obilnem številu. — Prijaviti pa se je treba takoj. Kongrcgacija »Žalostne matere božje« za gospe in gdč. pri sv. Florijanu ima v torek, 26. t. m. ob pol 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom iu popoldne ob 5 shod. Ostale vesti — Pogreb zlatomašnika g. J. Lebarja. Iz Čr-mošnjic na Dol. poročajo: V četrtek so tn pokopali župnika in zlatomašnika J. Lebarja. ki je deloval v župniji skoro 30 le*. Gospod, ki je šel pred dobrim tednom iskat v K and i jo olajšanja svojemu trpljenju, se je vrnil v torek, pa le toliko, da je umrl ined svojimi in doma, saj je izdihnil nekaj minut potem, ko so ga dvignili z avta na stol. Pogreb je bil pač pogreb dušnega pastirja, ki tudi mrtev zbere okroe sebe vse brez izjeme. Kljub skrajno neugodnemu vreanoou je spremljalo utftvetfa zlatomašnika na njegovi zadnji poti tepo število nzegovih duhovnih sobratov, vse pogrebne obrede pa je opravil dekan novomeški prošt g. K. Čerin. Lepo se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika zastopnik občine, častno spremstvo mu je delalo korporafivno došlo gasilno društvvo, prisrčno sta vzela na pokopališču slovo od »dušnega pastirja in prijatelja otrok« z besedo in molitvijo deček in deklica. Bilo je to dne 21. julija; 21. julija 1849 je bil pokojni rojen, 21. julija 1874 pa je bil rajni posvečen v mašnika. N. v m. p. I — Mrliško opravilo za sedmi dan se bo vršilo prihodnji četrtek 28. t. m. ob 8 v Crmošnjicah. D * J Ledeno kavo DAM — Nova maša na Zaplazu. lz Temeniške doline: Nenavadna slovesnost se je obhajala minulo nedeljo v romarski cerkvi na Zaplazu, nova maša g. Ignacija škoda. To je že druga nova maša v novi Zaplaški cerkvi, odkar je sezidana, in še bolj je zanimivo, da sta imela obe brata iz ene in iste hiše, 12. maja 1918 g. Jožef, ki je sedaj župnik v Bokšiču v Slavoniji (prej je bil v Istri, od koder so ga pa pregnali fašisti, kakor tudi mnogo drugih duhovnikov), letos pa g. Nace. Za ta lepi dan so se pripravljali Čatežani, da proslave dan nove maše svojega rojaka kar najslovesncjše. Postavili so okoli cerkve 7 prav velikih mlajev, od rojstne hiše g. novomaš-nika do cerkve pa so naredili lep špalir iz samih smreki«, ki so jih porabili 80. Pripravljalo in postavljalo pa je mlaje 56 mož in fantov. Postavili so tudi tri slavoloke. G. novomašnika je sprendjalo v cerkev 19 duhovnikov in bogoslovcev. Ljudstva pa se je ta dan kar trlo na Zaplazu, saj so prišli ljudje od vseh strani, celo iz dalnje Bučke. Pa bi jih bilo še več, da ni bil v soboto popoldne silen vihar in je deževalo. Koliko je bilo ljudi, se da nekoliko sklepati iz tega, da je trajalo darovanje g. novomašniku čez eno uro. Slatinske lah te teza hujšanje Odstranijo r>so preobilno toiščo in Pas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana — Tahorcnjc Borccv. Odhod v nedeljo 31. t. m. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.15. Zbiranje do 7 pred zunanjo blagajno (pri trafiki) na glavnem kolodvoru. Kdor reflektira ua četrtinsko vožnjo, naj se prijavi najkasneje do četrtka (28. t. m.) Zvezi Borcev in Stražark, Ljubljana, Delavska zbornica. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Št. Vid nad Ljubljano—Warnsdorf na Češkoslovaškem (5.40 zl. fr.); Jesenice—Moravska Ostra-va in Pordubice (4.80 zl. fr.) in Jesenice—Praha, Usti uad Labem in Dečin—Podmokly (5.40 zl. fr.) in med Kranjem ter vsemi mesti v Belgiji (9.50 zl. fr). številke v oklepajih so telefonska pristojbina za tri minutni pogovor. — V Službenih novicah so objavljena »Navodila za izdelovanje regulacijskega načrta iu gradbenega pravilnika« in ^Pravilnik o opijskem fondu«. — Kmetijsko-gospodinjska šola v Kranju sprejema na svoj šestmesečni gospodinjski tečaj, ki traja od 15. oktobra do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. Teoretični in praktični pouk vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi s strokovnimi učitelji. — V Kranju sprejema zavod Marijanišče v svoj internat otroke v predšolski dobi, učenke osnovno šole in gimnazije. Zavod vodijo šolske sestre. — S Pečnikarjevim avtobusom iz Ljubljane na Sušak. Najkrajša udobna vožnja do morja. Zveza s parniki. Odhod iz Ljubljane vsak dan ob 5 zjutraj, prihod na Sušak ob 11.30. Odhod s Sušaka ob 15, prihod v Ljubljano ob 21.30. Cena v eno smer 125 dinarjev, retour 225 Din, veljavna 10 dni. Vozovnice izdaja sprevodnik na avtobusu in avtopodjetje Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska cesta 3. tel. 3386. 1P V steklenice In aparati SM JSf za vkuhavanje sadja. — Zaloga: jHlil Klein. Ljubljana, Wolfova 1 — »Konfeti« in pustni korzo v Ljubljani. Pa se spominjajmo še naprej starih dobrih časov! Gospod 1. Š. popisuje v št. 166 »Slovenca«, kako je metala »koufeti« ljubljanska gospoda iz kočij, ko se je vozila okoli »Zvezde« na pustni torek. Njegov spomin sega v 1. 1871. No, tudi leta 1881.-82. in naprej ta navada še ni bila opuščena. Živo se spominjam, kakor bi bilo lani, kakšno vrvenje če bilo tisti čas v »Zvezdi« — takrat imenovani seveda še »Stern-allee« — vsako leto na pustni torek. Največ zabave je imela tedaj ljubljanska gospoda (nemška seveda), ko je pometala z balkona »Kazine« med nadebudno mladino cele jerbase pomaranč pa tudi sladkorja. Posebno zabavno je bilo za to gospodo, ko je gledala, kako se je mladina — študenti in vajenci — podila za pomarančami in tudi valjala po tleh, čeprav so bila blatna ali snežena. Po »Zvezdi« pa se je sprehajala gosta množica ljudstva vseh slojev, predvsem zopet študent in »komi« (trgovski pomočnik), dekleta i. dr. To ti je frčal »konfeti«, kar pa ni bilo vselej zabavno, saj je bilo vmes tudi barvano ostro žito. Tarča je bil le — obraz, ki je postal ob pogostem »obstreljevanju?: čisto pisan. — Okrog »Zvezde« pa se je podil korzo, pri katerem ni smela manjkali čudna žival: • brna«, ki je pa ni v zoologiji. Stari Ljubljančani jo še pomnijo, mladim je pa vseeno, naj jo poznajo ali ne. Zato opustim raje opis. Veliko zabave so ta dan napravile študentom pokalne žabice, in male po-kalice (Knallerbsen), ki so s precej glasnim pokom povzročile pri ženskem spolu nekaj sicer nedolžnega strahu. Vse take vrste zabav pa je kesneje pslicija prepovedala. Mislim, da je bil glavni povod prepovedi ta, da se je zabava vdCkrat Ie prekoračila. Odkritje spomenika Anastazia Griina in velikanske demonstracije I. 1887. pa so dale nemški vladi dovolj razloga, da je ustavila vse zabavne javne obhode. — F. K—n. Prlmartg Dr. R. Blumauer ne ordinira privatno do 22. avgusta. — V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine št. 58 od 23. t. m. je objavljena »Izprememba uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe«; dalje »Pravilnik o fondu za pobijanje monopolskih kaznjivih dejanj« in '■Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.« _ Vsako soboto tridnevni iilet iz Ljubljane i nn Sušak, Bakar. Križišče, Crikvenica. Vožnja iz I Ljubljane. Sušak. Bakar tja in nazaj 150 Din. Vož-I nja Ljubljana, Sušak, Bakac, Crikv.ouica tja in nazaj 200 Din. Prijave sprejema Avtopodjetje Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska c. 3, telefon 3386. — Razpisana cestarska mesta. Kraljevska banska uprava razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora v Laškem osem službenih mest banoviuskih cestarjev, in sicer za sledeče proge: 1. banov, eesta L r. št. 32 Radeče—Zidani most-Laško-Celje od km 9 do 14.5; 2. banov. c. I. r. št. 32 Radeče-Zidani most—Laško—Celje od km 14.5 do 21; 3. banov. e. I. r. št. 32 Kadeče—Zidani most—Laško—Celje od km 21 do 24.4 in banov. c. II. r. št. ti« Trbovlje— Zidani most—Sevnica—Rajhenburg od km 19.250 do 16; 4. banov. c. II. r. št. 62 Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagorje od km 11.464 do 17; 5. banov. c. II. r. št. 62 Latkova vas—Marija Reka — Trbovlje Zagorje od km 17 do 21.582 ; 6. banov. c. II. r. št. 68 Trbovlje—Zidani most—Sevnica—Rajhenburg—Videm od km 24 do 26.295 in banov. c. L r. št. 32 Radeče—Zidani most—Laško—Celče od km 0.0 do 3.0; 7. banov. c. II. r. šl. 115 Breg—Dežno od kin 0.0 do 6.0; 8. banov. c. II. r. št. 119 Sv. Marjeta— Marno zveza z banovinsko cesto II. r. Trbovlje—Zidani most od km 0.0 do 5.0. — Dalje je razpisano v območju okrajnega cestnega odbora Konjice službeno mesto banovinskega cestarja na bauovinski cesti Konjice—Poljčane—Majšperk za odsek od km 0.0 do km 5.500 in na banovinski cesti Št. Jurij—Dramlje—Spitalič—Žice za odsek od km 18.500 do km 20.500. — Prosilci za vsa ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih n klh in ne smejo biti mlajši od 23 in ne ši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za ■> Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi iu zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužeuju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventuelna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1932 pri okrajnem cestuem odboru v Laškem oziroma v Konjicah. — t 'uma reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 16 Din. — KunČjfe-reja je postala v teh časih zelo važna gospodarska panoga, zlasti še za revnejše sloje. Ako imaš količkaj prostora bodisi na dvorišču ali kje drugje, si lahko sam postaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno žival domačega zajca. Žival li nc dela veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna je z odpadki jedil, ki sicer pridejo na smetišče, poleti je pa zadovoljna s krmo, ki Jo dobiš za prav nizko ceno, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna in se obilno izplača. Meso domačega zajca je lahka in zelo okusna ter zdrava jed, ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura je bogato ilustro-vana z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni ter koristi te ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna Franz - Josei« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Več udobnih avtobusov za izlete od 14 do 28 sedežev nudi Avtopodjetje Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska cesta 3, telefon 3386. — Legatov trgovski tečaj, novi učni programi brezplačno, znatno znižana šolnina. Maribor, Slo-vonska ulica 7. Dijaški internat._ TRILYSIN pomaga zares: TRILYSIN očisti lase od prhljaja, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, TRILYSIN upliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. — Brošuro o preparatu Vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mašinskoga 5. — Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitas« sprejema v zavarovanje zdrave od 7—80 let stare osebe. Čim mlajši se zavarujete, tem večje ugodnosti se vam nudijo. Zahtevajte prospekte! Zavarujte sebe in domače pri tem solidnem in varnem domačem zavodu, ki je bil ustanovljen pred 32 leti! Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitasr, Ljubljana. — Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zalo si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov, kamnose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87. — »Franz-Josef« grenčica reši telo nabranih gnilobnih strupov. — Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst sc doseže dober uspeh s 'Vogal tabletami. Po stro-kovnjaškib ocenah mnogih zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih profesor.jev-zdravn.i-kov, delujejo Togal tablete hitro in učinkovito. V predpisanih količinah so neškodljive za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Poskus Vas bo prepričal! Zahtevajte v Vaši apoteki prave Togal tablete! Ako jih slučajno ni v zalogi, se lahko takoj nabavijo. (Odobreno od Ministra socialne politike in nar. zdravja S. br. 1437 od 5. II. 1932..) ISazznanila Smlednik. Loterijo priredi prostovoljno gasilno društvo Smlednik dne 31. t. m. ob pol 3 pop. na Joškovem vrtu. Loterija je dovoljena od kmetijskega ministrstva in vsebuje krasne dobitke: spalnico, brejo kravo, voz-brek, moško kolo in še več sto krasnih dobitkov. Srečke so samo po 5 Din. Dobijo se po vseh trgovinah in gostilnah in pri članih gasilnega društva. Po loteriji velika vrtna veselica, pri kateri igra delavska godba »Svetje« in poje domač pevski zbor. Vstop k veselici prost. Prijatelji gasilstva pridite in kupite pravočasno srečke. Snoherje-Zadobrova. Danes teden se vrši koncert ljubljanskega okrožja Pevske zveze pri tovarišu Avšiču v Sneberjih. Spored je zelo pester in zanimiv. Po koncertu istotam pevska veselica. Pridno segajte po vstopnicah, ki so že v predprodaji pri tov. Avšiču. Sedeži so samo po 5 Din, stojišča po 3 Din. Udeleženci koncerta imaio prost vstop k ve-aeiici. Dekan Jakob Falur — 50 letnik in srebrnomašnik Znameniti francoski pisatelj Lamartine opisuje katoliškega duhovnika sledeče: V vsaki župniji živi mož, ki nima svoje družine, a ga vsaka družina v župniji smatra kot nekaj svojega, nekaj družinskega. On se mora udeleževati veselih in žalostnih dogodkov v župniji; on spremlja človeka na življenjski poti, blagoslavlja ga ob rojstvu in smrti. ' Otroci ga ljubijo, spoštujejo in so mu srčno udani; celo oni, ki ga ne poznajo, ga smatrajo za očeta. Duhovniku razkrije kristjan dušo in srce, ker sa zaveda, da duhovnik pomaga zdraviti telesno in duhovno bolest. Vsled preprostega življenja pripada nižjim slojem, a po izobrazbi ima dostop tudi v višje kroge. On ima pravico vse reči, ker ima njegova beseda avtoriteto božjega poslanstva. Duhovnik je končno mož, ki more storiti največ dobrega, če razumeva nadnaravno poslanstvo. Pričujoči opis katoliškega duhovnika se kaj lepo prilega na srebrnoinašnika gospoda Jakoba Faturja, dekana v Radovljici, ki je ves vnet za čast božjo in dobrobit izročenih mu vernikov. G. dekan Fatur je bil rojen 24. julija 1882 v Zagorju na Krasu in dopolnjuje danes petdeseto leto življenja. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani in leta 1907 pel novo sv. mašo. Naslednje leto je bil nastavljen za kaplana v Sv. Križu pri Cerkljah, kjer je z veliko požrtvovalnostjo in odličnim uspehom delal 6 let v čast božjo in rešitev duš. Cerkveno delo mu je bilo vedno prvo, a kot veren Krekov učenec se je zavedal, da mora duhovnik delati tudi zunaj cerkve, da bo žel čim lepših sadov. Organiziral je ljudi v verskih organizacijah, ustanovil prosvetno društvo, orlovski odsek, vodil hranilnico itd. Svetokriški fantje so bili svoječasno znani daleč na okrog po svoji vernosti in zavednosti in lo pač i>o zaslugi kaplana Faturja. Njegova nesebična delavnost in plemenit značaj sta mu pridobila ljubezen in obče spoštovanje. Težko je bilo slovo, ko je kaplan Fatur po šestletnem delovanju v začetku vojne odšel na nova službeno mesto v Radovljico. V Radovljici je tekom vojne vodil aprovizacijo za 7 občin. Z nesebičnostjo je zaslužil mnogo hvaja in priznanja. V deklaracijski dobi je visoko dvignil prapor jugoslovanske misli v radovljiškem okraju. Odločno se je postavil na Krekovo stran in čeprav je moral bojevati marsikak boj, je z vplivno besedo in nesebičnim delom zmagal. Ko je koncem vojne umrl radovljiški dekan kanonik Novak, jet bila enoglasna želja Radovljice ter bližnje in daljna okolice, kaplan Fatur n»j bo njegov naslednik. Želja se je izpolnila in Fatur je postal lela 1913 župnik in leta 1924 dekan v Radovljici. Po vojni se je lotil z veliko energijo obnovitvenega dela na vseh poljih javnega udejstvovanja. S pomočjo uda-nih župljanov je napravil mogočne zvonove, krasen tabernakelj po Vurnikovem načrtu, olepšal cerkevt znotraj in zunaj. Povečal je in krasno uredil prosvetni dom, da nima para daleč na okrog. Kot vnet zadrugar je videl, da je baš zadrugarstvo velikega pomena za naše razmere. Močno je dvignil hranilnico, ustanovil prodajno zadrugo, ki je še sedaj v času krize trdna, in močna. Celo oni, ki so nekdaj nasprotovali tej zadrugi, so se jo počasi oklenili! in pristopili kot člani. Poleg mnogovrstnega delat v domači župniji, vrši g. dekan važne posle pri centralnih organizacijah, je odbornik KTD,.,,'j-Za-družne zveze itd. Toda čemu bi naštevali vsa pOljn, kjer dekan Fatur vestno dela za Boga in narod. On se je ravnal v vseh petindvajsetih letih duhovni-štva po pesnikovih besedah: »Ne to, kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan.« Njegov čisti duhovniški značaj, njegova skrb in delo za ljudstvo sta mu prinesla ugled, kakršnega uživa malokdo-Zato se radujemo njegovega petindvajsetletnega mašniškega jubileja in prosimo Boga, da bi gospod srebrnomašnik dočakal zlatomašni jubilej. Bog daj! Kamnik Poziv javnosti! Danes bo lepo kamniško kopališče pozorišče zanimivih in napetih borb za prvenstvo Dravske banovine v plavanju in waterpolu. Športni klub Kamnik je v svojem stremljenju za propagando zdravega in lepega športa prevzel nase težko in odgovorno dolžnost, da organizira to največjo plavalno prireditev, kar jih bo letos v Dravski banovini. S prireditvijo so združene velike finančne žrtve, toda SK Kamnik ima pred očmi! ugled našega mesta in propagando lepega kamniškega kopališča, zato upa, da bo danes naše občinstvo s svojo navzočnostjo podprlo stremljenje naših sprotnikov. — SK Kamnik. Posipanje cest. Z drobilcetn, katerega je dobil pred kratkim cestni odbor, so zdrobili in na-mleli velike množine kamenja iz kamnoloma cestnega odbora pori Skalo. Z njim so posuli vse ceste v okolici Kamnika. Sedaj drobijo na Grabnu zelen porfir, katerega so navozili cele kupe iz Bistriške doline. S porfirjem bodo posuli zlasti glavne ulice po mestu in uredili cesto v Stahovico, ki zaradi velikega prometa najbolj trpi. Cestni odbor dobi prihodnji teden tudi cestni valjar. Zupan občine Nevlje g. Ferdo Novak je te dni izročil svoje posle novemu županu g. Francu Hočevarju, gostilničarju in posestniku v Nevljah. Gospod Novak je vzorno vodil neveljsko občino nad 18 let in njegov odstop obžaluje vsa občina. Priznanja. ki jih je opetovano dobil z najvišjih mest, pa naj mu bodo v zadoščenje, da znamo pni nas še vedno visoko ceniti nesebično in požrtvovalno delo v prid občine in občanov. Meščanska korporacija je te dni razdelila med svoje upravičence skoro 800 sežnjev (4000 m') drv. Vsak upravičenec je prejel letos samo 4 sežnje (20 ni®), medtem ko je lani znašal delež 7 sežnjev. Velika kriza v lesni trgovini je ludi meščansko korporacijo prisilila k največjemu varčevanju. Jezica Žetev pšenice se je letošnje leto zelo zakasnila; za cele tri tedne ža-njemo letos kasneje kot lani. Pretekli teden je dozorela pšenica na gornjem polju, dočim se bo žetev v proAu začela šele ta leden. Zor letos ni bil nič kaj pravi. Zadnje deževje je povzročilo, da je klasje in slama kar počrnela, Tudi na zrnju pridelek ne bo tak, kafco» je sprva kazal. — Ječmenova mlačev v področju Strojne zadruge na Ježici je že končana. Pridelek ni obilen. Seme je razmeroma zelo plevelno; zlasti je v njem mnogo stoklase in pahorke. Redek Jubilej. Pretekli teden je naš g. župnik Košir France v krogu svojih domačih prijateljev proslavil petdesetletnico svoje mature. Redki so že, ki so ž njim vred zapustili ljubljansko gimnazijo, ki so dočakali ta častiti jubilej. Gospodu Jubilantu, ki je še mladeniško čil, želimo, da bi ga dobri Bog še dolgo ohranil v prijetnem zdravju in zadovoljstvu. Bog ga živil Škropljenje Dunajske ceste. Pretekli teden so bile naše opetovano izražene želje vsestransko vpoštevane, kar je nemala zasluga g. Franca Deč-mana, posestnika iz Stožic. ki ie od občine prevzel za letošnje leto javno škropljenje. Hud dan v slovenjebistriški okolici Strele uničujejo poslopja Slovenska Bistrica, 23. julija. Okrog pol 12 se je z«temnilo nebo nad Slovensko Bistrico z južne strani. Med viharjem in grmenjem .se je bliskalo in strela je ob pol 1 popoldne udarila v gospodarska poslopja posestnika Valentina Šege v Zgornji Bistrici. Na mesto nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Slovenske Bistrice s svojo motorno brizgalno, kakor tudi zgornjebistriški gasilci z brizgalno. Posrečilo se jim je, da so ogenj omejili nu gospodarska poslopja, tako da plameni nisp mogli objeti še bližnje stanovanjske hiše. Gospodarska poslopja so pogorela čisto do tal, plameni so uničili gospodarsko orodje in stroje, tako da znaša škoda okrog 80.000 Din. Živino se je posrečilo v zadnjem trenutku rešiti. Oškodovanec je zavarovan za 61.000 Din. Slovenjebistriški gasilci so se vračali okrog 3 popoldne po velikih naporih domov. Komaj so prispeli pred dom gasilcev, so bili že pozvani na pomoč v št. Pavel. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Miška. Tudi tukaj je vse pogorelo, orodje, pridelki, posrečilo se je rešiti le vola in ga spraviti na varno. Ker pa je bila žival radi plamena in strašne vročine ter dima popolnoma omamljena, so jo morali pobiti. Škoda znaša okrog 40.000 Din. Oškodovanec je zavarovan samo za 25.000 Din. Velika zasluga slovenjebistriških gasilcev je, da so takoj prihiteli na mesto požara, ker je bila nevarnost za ostala poslopja aelo velika. V soseščini so namreč vsa stanovanjska in gospodarska poslopja krita s »lamo, radi česar je le malo manjkalo, da ni nastala strahovita požarna katastrofa. Po dveurnih reševalnih delih so se slovenjebistriški gasilci vračali nazaj v Slovensko Bistrico, toda čim »o zopet priSli v mesto, so zopet zvedeli, da je strela udarila v šupo posestnika f^skovarja v Prebukovju. Šupa je pogorela čisto do tal, gasilci pa niso mogli na mesto požara, ker je ležala šupa previsoko. Prav tako so se danes v mostu razširile govorice, da je strela udarila še v več drugih poslopij v Slovenski Bistrici in okolici. Celje, 23. julija. Danes okrog poldneva so se začeli zbirati črni oblaki nad Celjem. Nenadoma se je vlilo, kakor da bi lilo iz škafa. Istočasno se je začelo bliskali m treskati brez konca in kraja. Po desetminutnem nalivu je že prišlo gasilnemu društvu sporočilo, da gori na Ljubljanski cesti, kjer je udarila strela. Takoj za tem je prišlo drugo sporočilo, da gori na Spodnji Hudinji. Celjsko gasilno društvo je takoj odhitelo na Ljubljansko cesto, kjer je strela užgala setio. Zaradi bližine hiš bi bilo opasno, ako se bi vzdignil še veter in so morali gasilci hiteti, da so ogenj čimprej pogasili, kar se jim je posrečilo po enournem napornem delu. Takoj nato so odšli gasilci v Spodnjo Hudinjo, kjer so gorela vojaška skladišča sena in ovsa v prejšnjih vojaških barakah. Tudi tam je vžgala strela. Ko so prišli Celjani na lice mesta, so našli Gaberčane in gasilce iz Lopate pri napornem delu. Ker je v vojaškem skladišču mnogo sena, je bilo seveda gašenje silno težko in se je gasilcem šele po dolgih urah posrečilo vsaj toliko omejiti požar, da je minula nevarnost, da se bi ogenj razširil na sosednja poslopja, zlasti na žago gosp. Čaterja, kjer bi povzročil ogenj ogromno škodo. Končno se je neumornemu delovanju združenih gasilcev posrečilo ogenj popolnoma pogasiti, na kar so se vrnili domov a pustili iz previdnosti še nekaj straž na pogorišču. Zlet Jug. gas. zveze v Slovenjgradec Slavlje slovenjgraških gasilcev Slovenjgradec, 22. julija. Sloveojgraško prebivalstvo, predvsem pa gasilstvo, stoji pred pragom prav velike in pomembne slavnosti, ki bo edina letošnja prireditev te vrste ne le samo r dravski banovini, temveč v celi državi. Kakor smo že parkrat mimogrede omenili, obhaja tukajšnje gasilno društvo v soboto in nedeljo, dne 13. in 14. avgusta t. 1. 60 letnico svojega obstoja združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalke in razvitjem prapora pod pokroviteljstvom okrajnega poslanca g. dr. Bogomila Vošnjaka, ministra v pokoju. Obenem s proslavo 10 letnega jubileja slovenj-graškega gasilnega društva se bo vršil te dni tudi zlet JGZ v Slovenjgradec. Proslave in izleta se poleg gasilstva iz dravske in savske banovine udeleži tudi slovensko gasilstvo iz avstrijske Koroške ler delegata zveze češkoslovaškega gasilstva, ter pro-vzvišeni g. škof dr. Tomažič Ivan iz Maribora, kateri bo izvršil slovesno blagoslovitev motorne brizga ln e in prapora. Spored proslave je naslednji: V soboto, 13. avgusta: Ob 10 sprejem zvezmih dostojanslvenikov, ob 31 bakJjada, podoknica kumicam, nato prijateljski Celje & Celjskim lastnikom motornih koles. Pred-stojništvo mestne policije opozarja vse lastnike motornih koles, da morajo imeti vsi od 1. VIL t. I. pri sebi saobračajne knjižice, izdane od pristojne davčne uprave, odobrene od urada, kjer je bilo vozilo registrirano. Opozarja se, da bodo vsi lastniki teh vozil, kateri predpisanega odobrila za vporabo ne bi imeli na vožnji pri sebi, za vsak primer kaznovani z globo 100 Din. Vsi varnostni in finančni organi so prejeli nalog, da izvajajo tozadevno kontrolo nad motornimi vozili. Nesreče. Težak hlod je padel te dni 50-let-nemu delavcu Josipu Polnarju z Dobrove pri delu na nogo ter mu jo zlomil. — Gostilničarjev sin Petelinšek Jožef iz Vitanja je padel pri nogometu na kamen. Pri padcu si je težko poškodoval koleno. _ Posestnikov sin Hrovat Jožef iz Sp. Doliča je padel te dni z vso silo s kolesa. Pri tem si je zlomil desno ključnico. — Rudar Peter^Kuder iz Kasaz pri Petrovčah je padel te dni pri delu v li-bojskem premogovniku in si izpahnil desno roko v ramenu. & Veliko zanimanje vlada v celjskih športnih lcrogih za rezultat današnje kvalifikacijske nogometne tekme med celjskimi Atletiki, dosedanjim tekmovalcem v podzvezni ligi in SK Celjem, starim rivalom Atletikov. Da obeta tekma biti zelo vroča in napeta ter da smo imeli prav, ko smo pred nekaj dnevi apelirali v Slovencu na LNP, ko smo zahtevali, da se naj odredi za to tekmo energičen in objektiven sodnik, izhaja iz dejstva, da so si pristaši enega in drugega kluba že sedaj v laseh zaradi končnega izida tekmovanja. Obenem pa apeliramo na občinstvo, naj se vede na igrišču mirno in dostojno. Čevlji za dame in gospode, garantirano iz pristnega usnja, še vedno samo 66 Din. Stermecki, Celje. Ptui Veliko slovesnost praznuje danes dne 24. julija župnik Sv. Marjete niže Ptuja. Tamošnji gospod župnik konzistorijalni svetnik Ivan Šketa obhaja namreč 25 letnico mašništva. Prisrčnega slavlja se udeležijo tudi številni slavljenčevi stanovski tovariši iz bližnje in daljne okolice. Najlepše pa bo povzdignila slovesnost s svojo navzočnostjo slav-ljenčeva mati, še vedno čila in čvrsta. Jubilantu naše iskrene čestitke. Iz zdravniške službe. Banovinske zdravnik Ct. Matej Mrgole se jc vrnil -z dopusta in zopet redno ordinira. Iz policije. Radi delamržnosti je aretirala policija 24 letnega brezposelnega natakarja Viktorja Klemenči^a, brez stalnega bivališča, pristojnega v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Na vesti ima še nešteto predkazni radi raznih pregreškov. Nadalje se je ludi ugotovilo, da so ga izgnali iz Avstrije in da ima prepoved bivanja v Ljubljani, Novem Sadu 1n Sisku. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča. Tedensko službo gasilske straže od 24. do 31. t. m. ima drugi vod, tretja desetina in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Mahač. Reševalni oddelek: šofer Schonlaub in desetnik Kropi, od moštva pa Kuhar in Mutlto. Ruše Kam naj gremo? Težka je odločitev, vabijo nas na vse strani, v Limibuš, Selnico, Puščavo, k Šmidhoferju itd. V Lhnbušu in Selnici obhajajo v sestanek v dvorani Sokolskega doma. V nedeljo. 14. avgusta: Ob 6 budnica, ob tri četrt na 8 in pol 11 sprejem gostov, ob 11 slovesna sv. maša, blagoslovitev nove motorke in zastave, pozdravni govori in mimohod. Po mimohodu slavnostna seja v dvorani okr. hranilnice in odlikovanje zaslužnih gasilcev z zaslužnim križcem po zveznem starosti tov. Turku. Ob 13 bauket mestne občine v hotelu Goli. Ob 14.30 javna vaja slovenjgraškega gasilnega društva na glavnem trgu, nato pričetek velike ljudske veselice. V nedeljo zvečer vozi posebni vlak iz SIo-venjgradca do Celja ob 21 z zvezo proti Ljubljani in Zagrebu. Prošnja za polovično vožnjo za tja in nazaj je bila pravočasno vložena ter je upati, da bo tudi pravočasno in ugodno rešena. V ponedeljek 15 avgusta (Vnebohod M. D.) izleti na Urško goro (1696 m), v Rimski vrelec. Hudo luknjo itd. Podrobnejše bomo še od časa do časa še poročali. Vsi gasilci in prijatelji gasilstva se bodo 13. in 14. avgusta zbrali v naši lepi in prijazni mislinjski metropoli v Slovenjgradcu in našemu gasilnemu društvu ob njegovem jubileju za njegovo dosedanje delo izkazali svoje priznanje in čast. Pripravljalni odbor je z vso paro na delu, da pripravi vse. kar je za najdostojaustvenejši potek slavnosti potrebno. cerkvi obletnico ali žegnanje, v Puščavi god sv. Ane. K Šmidhoferju pa vabijo gasilci iz nekdanje tovarne vžigalic. V Selnici imajo povrh še gasilci tombolo in veselico. Vsi bi radi veliko zaslužili. Da le žep ne bi imel odprtine in ostal vedno poln! Tako pa... Mladi postopači. Da nas obiskuje vsak dan celo krdelo brezposelnih, na to smo že navajeni. Zadnji čas pa prihaja iz mesta in Studencev nekaj sumljivo raztrganih otrok semkaj in berači na cesti in po hišah, pa ne morda za kruh, ki ga otroci navadno zelo radi jedo, ampak samo za dinarje. Saj se dobi v mestu za denar čokolade, sladoleda, klob as in drugih dobrih reči. Zato škoda za vsak dinar, ki se da takim mladim postopačem! Pokaži jim pot v Maribor! Slovenjgradec Duhovniška ves?. Župnijo Ribnica na Pohorju je dobil gosp. Vrhnjak Alojzij, dosedaj župnik Sv. Peter na Kronski gori. Slovesna inštalacija bo v nedeljo, dne 1. avgusta. Šempeterski farani bodo simpatičnega in prijaznega župnika prav težko pogrešali. Gosp. župniku želimo na njegovem novem mestu vse najboljše. Letošnja letina je v našem okraju v splošnem prav dobra. Koruza kaže odlično, le ozimno pšenico je radi zadnjega nestalnega vremena napadla rja. Tudi sadja vseh vrst bo, kakor vse kaže. to leto dovolj, tako da bodo naši kmetje z letošnjimi pridelki lahko zadovoljni. Slovenske gorice Sv. Lovrenc. Kap je zadela pretekle dni vele-častitega gospoda župnika, zlatomašnika in duh. svetovalca Jožefa Sinka. Njegovo stanje je resno. Duhovnim sobratom se priporoča v molitev. — Deževna kriza se je hvala Bogu nekoliko pomilila. Vinsko pa rešujemo kar sami, bolje rečeno, izpraz-njujemo polovnjake za novi mošt . .. Vino dobiš po »pušenšankih« za 2 do 3 Din liter. — V sredo smo pokopali posestnika Blaža Plohla na Kukavi, dolgoletnega člana nadzorstva tukajšnje Hranilnice in posojilnice. Lahka mu žemljica domača, žalujočim naše iskreno sožalje! Negova. Najstarejši faran je umrl in sicer Biaž Vogrinec iz Radvcnskega vrha. Dosegel je častitljivo starost 93 let. Blag mu spomin! Jarenina. Odslej bomo lahko dobivali nedeljskega »Slovenca« tudi pri nas v razprodaji. Prinaša obilo zanimivega gradiva in slane samo dva dinarja. Segajmo po dobrem čtivu! Murska Sobota Gasilski avto in motorna brizgalna. Občina jc nabavila za gasilno društvo velik avto. V kratkem dobi društvo ludi motorno brizgalno. Oboje bo za napredek gasilstva velikega pomena. Do sedaj se društvo radi nezadostne opreme ni moglo dovolj razviti. Premeščen je po službeni potrebi v Belgrad sodnik dir. Farkaš, ki je deloval v Soboti izza prevrata sem. Bolnišnica je dobila zadnji čas velik hladilnik, dezinfektor in moderen kurnik. Javno kopališče, ki ga je otvorilo vodstvo Zdravstvenega doma, je tako dobro obiskano, da je vodstvo moralo nabaviti še eno kad. V Petrovcih (Tišina) je umrla v visoki starosti splošno priljubljena mati frančiškanskega gvar-dijana g. Šbiila. V zadnjih trenutkih ji je stal ob strani sin-duhovnik. Umrli večni mir, preostalim pa naše iskreno soialiel Učite se pravilno solnčiti , NIVE A- CREMO »„ OLJEM To se pravi, nikdar ne solnčite mokrega telesa in vedno poprej telo nadrgnite. S teui zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lo|H> zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-Creme in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Na celem svetu se ne dobi nobene druge kreme in mila, ki bi vsebovalo eucorit. nn katerem temelji edinstveni učinek. Nivea-Creme: Din 5"— do 22'—. Nivea-olje: Din 25 •— in 35'—. Jngosl. P. Boiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor f Rene Bazin Po dolgi in mučni bolezni, ki jo je prenašal Bogu vdano z občudovanja vredno potrpežljivostjo, je izdihnil dne 20. julija ob 0 zvečer v Parizu svojo blago dušo eden iznid štiridesetih -.nesmrtni kov francoske akademije pisatelj Hene Bazin. Ž njim je izgubilo sodobno francosko slovstvo enega najreprezentativnejših predstavnikov, francoska zemlja enega najzvestejših svojih sinov, ka-tolištvo pa enega svojih najbolj vestnili in največjih glasnikov. Hojen je bil Bazin leta 1853 v Angersu; navezan po svojem očetu na prekrasno anžujsko zemljo, je po svoji materi postal tudi Parižan, tako, da je združeval v sebi tisto naj-prijetnejše svojstvo slehernega pravega Francoza, o katerem govori E. R. Curtius v svoji znameniti knjigi o Franciji, da ima namreč vsak pravi Fan-coz svoje korenike v provinci, na kmetih, kjer se strogo varuje tradicija in kjer živi neokrnjen pravi francoski duh, svoje svetovljanstvo, svojo naprednost in dinamično rast pa črpa iz vrveža največjega križišča narodov, iz Pariza. Po srednješolskem študiju v Angersu, je v Parizu shidiral pravo. Po promociji se jc spet vrnil v svoj rodni kraj, kjer se je udejstvoval kot profesor prava. Toda profesura, dasi ji je posvečal vse svoje sposobnosti in mnogo svojega truda, nikakor ni izčrpala vseh njegovili sil. Leta 188-1 je izšel njegov prvi roman »Stčphanette«. Temu, ki je zbudil pozornost. so hitro sledili drugi (Ma tanto Giron, Une tache d'encre..., Lee Noellet, A 1'Aventure, La Sareelle bleue), ki so zagotovili imenu Renea Bazina veljavo v francoski javnosti. — Po tej prvi dobi pisateljevanja je Bazin mnogo potoval ter napisal nekaj potopisov (Sicile, Terre d'Espagne, En province, Les italiens d'aujourd'hui). — Prva velika doba njegovega pisateljevanja se je potem začela z romani »De toute son Ame« (slovenski prevod Nika Kureta »Iz vso svoje duše« v Ljudski knjižnici Jugoslovanske knjigarne), »La terre qui meurt« (slov. prevod dr. Izidorja Cankarja -»Gruda umirat v založbi Leonove družbe), .-Les Oberle« in »Donatienne«, v katerih mu je bilo splošno priznano mojstrstvo. Hrunetiere, ki je proslavil njegov sprejem v francosko akademijo, pravi: »Ker živi v teh lepih romanih krajina brez primere, v solidni zgradbi in v točnosti učinkov, ki je enaka drgetu življenja, ki trepeta v njih in čaru, ki iz njih izhaja; ker nikoli niste zamenjavali moči z nasilnostjo, najmanj pa s surovostjo; ker pri reševanju nekaterih najtežjih vprašanj, kar jih dan današnji more obravnavati moralist ali sociolog, nikdar niste napihovali svojega glasu, marveč ste vselej rabili najpreprostejše besede kadar Vam je bilo govofiti o najgloblji bodnosti.' — Nadaljnje Bazinovo delo je bilo v središču splošnega zanimanja. LIsolee?, »Le Rio qui leve«, »La Barriere« in SDavidee Miro! so sijajni dokumenti za pisateljevo psihološko motrenje življenja in zgodovine, a še sijajnejši dokumenti njegove zrele in čiste vernosti. — Nemogoče je na tem ozkem prostoru omeniti ali vsaj našteti vsa mojstrova dela. Svojo ljubezen do Francije je pokazal v prekrasni svoji >Douce France«, med vojno je napisal »Closerie de Champdolent« in »Les Nouveaux Oberler. Vedno zrelejša, vedno bolj z večnostnega vidika pisana dela prihajajo izpod njegovega peresa vse do poslednjega, prekrasnega »Magnificat« ... Pretresljivo je dejstvo, da je dan pred svojo smrtjo, v ponedeljek, Rene Bazin, ko so bili zbrani njegovi dragi okrog njegovega ležišča in so kleče molili, začel z razločnim glasom najljubšo mu pesem: Magnificat... Dasi je bil roman »Magnificat« njegov poslednji, vendarle mojster Bazjn ni bil brez drugih načrtov. Tako poročajo listi, da je imel v mislih, obdelati največji problem našega časa, delavsko vprašanje. — Kot pisatej je veljal Bazin nesporno zn enega najbolj očarujočih po svojem čudovitem jeziku, po svoji preprostosti in prosojnosti. Toda kar daje Bazinovemu delu vso mogočnost in ostrino, je inspiracija, ki ga poživlja. V sleherni stvari je iskal Boga in Ga našel, in v tem je mimo njegovih velikih pisateljskih sposobnosti gotovo največji čar. ki privlačuje čitatelja njegovih spisov. Tudi pri nas ga poznamo po zgoraj omenjenih dveh delih, ki jih imamo v slovenskem prevodu. Bil je velikan kol človek, kot pisatelj in kot katolik. Njegova dela bodo večen njegov spomenik. Kulturnim $ro$š$fom — odgovor od sirom Pod naslovom Zadnji odmevi ponesrečene založniške kampanje sta v sobotnem Jutru nastopila kar dva, in sicer že znani gospod —o ter njemu vdani gospod Janko Kač (po motivu iz Zeller-jeve operete Pličan : »Sva dva profesorja«), da složno zaključita zares ponesrečeni zagovor takole: »Kaj preostaja po vsem tem? Nekoliko humorja in blagodejne ironije in delo, predvsem delo: kljubujoč in vendar pozitivno delo! — Mi pa ugotavljamo danes že v drugo, da na izvajanja iz našega nedeljskega članka Drobne opazko- nismo prejeli nikakega stvarnega odgovora, da so po vseli .-Jutrovih odgovorih naše trditve slej lio prej neovržene, da smo pa zalo čitali zares mnogo humorističnega in blagodejno ironičnega. Sicer se v sobotnem Jutru« kulturni grosisti (to hočejo menda bili, če smo jih prav razumeli, ko označujejo nas za malomeščanske kulturne dotajlisle) menijo med seboj in se samo od strani ozirajo na na«, tako, da moramo tudi mi samo od strani odgovarjati. Storili bomo lo na kratko in obemn hkratu: Glede Kačevega »prvorojenčka omenjamo, da so njegova ušesa, ki jih naslavlja Za kulis«', morda zdrava in dobro slišijo, po vsem videzu jili je pa naslavljal v napačnem teatru in za napačne kulise, ker iz našega uredništva nikdar ni slišal, da se o njegovem prvorojenčku« ?sploh ne bo pisalo«. Co knjige, ki jo je poslal »Slovencu« v oceno, nismo vrnili, pomeni to, da nameravamo o nji pisati. Pika. Ce pa je tako nestrpen, da bi slišal našo sodbo, nil i .se neljifti nri nma no nn tkri ihMiuvlii —u, ki mu v tej zadevi ne more pomagati. Gospod —o (in to smo slišali v pravem teatru in za pravimi kulisami) je povedal, da o izdaji >Le>vstiko-vega zbranega dela«, ki iizhaja v založbi Jugoslovanske knjigarne, vodstvo »Jutra« ne želi priobčiti ntkake ocene. No, vidite, gospod Kač, ali ni to tolažba za Vas? Saj je bil Levstik — Levstik! Go-s|>od —o, ki mu ni bistveno naštevati knjige, ki so jih pri »Jutru- ocenili ali ne, že ve, zakaj tako naštevanje ni bistveno: ker od tri in tridesetih knjig, ki so u. pr. izšle v knjižnih zbirkah Jugoslovanske knjigarne vse d«: danes, ne more pokazati skoraj nobene resnobne ocene. O Preglju je pisal obširneje zato. ker mu je dala povest vZvod-llik« priložnost za smešenje, o Mrzelu, čigar črtice so izšle skoraj vse »tam\ njegova knjiga pa pri Jugoslovanski knjigarni, je objavil kislo in kratko poroči Ice — a to sta vsega dve knjigi na tri in trideset!, ki jih je po veČini odpravil s par besedami, po možnosti še zasoljenimi s svobodomiselno or-todoksnimi opazkami! Pa smo pri vsem tem seveda na naši strani malomeščanski kulturni dotaj-listi, dasi je »Slovenec priobčil marsikatero resnobno oceno o knjigah Tiskovne zadruge — gotovo iz »res že otipljivih interesov«! Seveda, v takih prilikah ni drugače mogoče kakor udrihati »ideološko« s pavšalnimi očitki, ki le predobro kažejo, da razen podtikanj nimajo v sebi drugega kot zavest »kulturnih grosistov«. Radovedni smo, kakšno bo njih nadaljnje kljubujoče* in jiozitivno delo«. Pišece Posestne spremembe. Tudi pri nas še trguje* mo. Te dni je g. Jožef Stojan kupil od Marijo Verlec. znani mlin tik župnišču. Kakor čujemo, ima gospod Stojan z mlinom za bodočnost lepe nnčrte. Že sedaj jih vsi pozdravljamo. V kratkem nameravamo skleniti še več posestnih sprememb. Saj kriza tira ludi pri nas kmeta na boben. Požar. Pred nekaj dnevi so naenkrat švignili ognjeni zublji proti nebu v Pavlivasi, župnija Pišece. Vsi v strahu smo strmeli v smer proti požaru in končno doznali, da gori gospodarsko poslopje pri g. Cernelču v Pavlivasi. Kako je ogenj nastal, se ne ve prav. Domneva se, da ga je podtaknila zlobna roka. G. Cernelč ima občutno škodo, ker mu je gospodarsko poslopje zgorelo do tal. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Skofia Loka Srečna škofjeloška fara! Našo škofjeloško župnijo je letos Bog prav posebno blagoslovil. Izbral si je v njej kar tri služabnike tri novomašnike, gg. Kaiana Janeza, Starmana Franceta in Peternelja Jožefa. Prva dva, ki sta študirala v ljubljanskem semenišču, sta že zapela prvi sveti maši, zadnji, ki se jo pripravil za duhovski poklic na Hrvatskem, pa bo pel novo mašo prihodnji mesec na Veliki Šmaren. Nova šola je že skoraj dovršena. Popravljajo le še malenkosti, ki jih je zahteval kolavdacijski odbor. Sedaj prideta na vrsto le še telovadnica in stanovanjska hiša za učiteljstvo. Ta hiša že stoji, le notranjost je še vsa prazna, a se tudi že izpopolnjuje. Naše letovišče je tudi letos precej obiskano. V mestu se zdravi nekaj nad 20 ferijalcev in feri-jalk iz Biinata, pa tudi precej Ljubljančanov nas je obiskalo. A dosti manj kot sicer: denarna stiska se povsod pozna. Posamezni posestniki še vedno niso okrasili svojih hiš, dasi smo to že večkrat prosili. Vrhnika Ustanovitev šahovskega kluba. Kraljevska ban-ska uprava dravske banovine je odobrila ustanovitev »Šahovskega kluba Močilnik« na Vrhniki in se bo vršil ustanovni občni zboT kluba v torek 26. t. m. ob 20 v prostorih gostilne Ivan Oblak na Vrhniki. Vse vrhniške in okoliške šahiste, kakor tudi vse one, ki bi se radi naučili šahovske igre, vabimo, da prijavijo svoj vstop v klub. . Peter pri hlovvm mestu Nesreča pri delu. Posestnik Jevnikar Martin iz Št. Petra je pripravljal krmo za živino. S srpom je obrezoval koruzo, pri letu pa je zgrešil cilj, srpova ostrina mu je zapustila precej občutne rane na prstih desne roke. Občinski proračun za leto 1932 še ni potrjen. Dovoljuje pa banska uprava pobirati občini takse in trošarino v višini kakor lansko lelo. Avtobusno podjetje Kos je s 17. t. m, znižalo ceno vožnjam za 25%. Do Šmarjeških toplic lour in retour za časa sezone pa še več. Pozdravljamo ta korak in smo prepričani, da bo znižanje še največ koristilo podjetju samemu. Saj opažamo, da se zadnji teden vozi vedno več potnikov. Ko bi pa g. dr. Gregorič znižal šc cene kopeljim — scciai stane enkratna kopel v Šmarjeških toplicah 7 Din, oz. S perilom 9 Din, dočim kot čujemo stane kopel v Varaždinskih toplicah samo 2 Din, bi bil poset toplic večji, kar bi bilo zopet v prvi vrsti lastniku v korist, pa tudi avtobusno podjetje bi več zaslužilo. Poleg tega bi si pa še marsikdo okrepil svoje zdravje, ker voda v Šmarjeških toplicah, to moramo priznati, je res izvrstna. Upamo, da bomo mogli kmalu sporočiti javnost: ceneje se bomo kopali. Z letino moramo biti letos kar zadovoljni. Ne suše ne moče. Žito pravkar zori, dobra bo strn. Vinogradi kažejo prav zadovoljivo, trte polne gtoz-dov. Tudi glede drugih poljskih pridelkov se ne smemo prav nič pritoževati. Če ne bo še v bodoče kake vremenske nezgode, bo vsaj za žive/ povsod preskrbljeno. Poizvedovanje TrgoTska vajenkn je zgubila včeraj 22. julija dopoldne od Mencingerja, Sv. Petra cesta do Aguo-le, Dunajska cesta Din 200 - gotovine in potrdilo. Ker je revna, se naproša pošten najditelj, da vrne proti odškodnini ua policiji ali pa Stožice, trgovina PcčniU. Drzna reforma madjarskega stečajnega zakona Na Madjarskem si prizadevajo, da oraejijo gospodarsko krizo z zaporom in robijo. Pred kratkim je bil sprejet nov konkurziii zakon, ki določa za nemarne dolžnike, pa tudi za upnike, ki otvorijo dejanja, s katerimi oškodujejo druge upnike, prav trde kazni. S tem hoče ta zakon doseči, da se zlouporabe. ki so se tudi v ostalih državah že udomačile in zelo razpasle, iztrebijo. Ta zakon gre čisto novo pot in baš zato vzbuja mednarodno zanimanje. Medtem ko je nemarna krida povsod tak zločin, ki ga zasleduje državno tožilstvo, ima sedaj na Madjarskem po določilih tega zakona večina upnikov — ne po osebnem, ampak po razmerju kapitala — pravico, da naperi zoper insolventnegn dolžnika zasebno tožbo radi tefen delikta. S tem je dana upnikom izredno velika moč v roke. Doslej so se upniki pritoževali, da državna oblast premalo podpira s svojo avtoriteto upnikove terjatve in da se tožbe zoper malomarne dolžnike vedno vračajo, ker gre le za civilnopravne zadeve, je dano zdaj jamstvo, da morejo upniki kriminalne primere insolvene odstopiti drž. tožilstvu. Vsekakor pa mora biti večina upnikov zato. Pa tudi npnikn preti, kakor smo že zgoraj omenili, kazenskopravno postopanje, če sprejme superkvoto. Dolžnik odide v tem primeru nekaznovan izpred sodišča, ker je tako priznanje pač podal le pod pritiskom. Tej določbi ni mogoče oporekati: kajti prostovoljno ne priznavajo dolžnosti nikdar superkvot. To določbo so madjarski zakonodajalci po- Prva razstava jugosl. fotografije v Ljubljani Fotoklub Ljubljana je v teku tega meseca razposlal fotoaimaterjein in poklicnim fotografom po vsej državi veliko število vabil in prijavnic za udeležbo na tej razstavi, ki bo otvorjena 3. septembra 1932 v okrilju Ljubljanskega jesenskega velesejma. Pri obilici dela s pripravami in radi pomanjkljivih adresarjev je mogoče, da mnogi interesenti niso prejeti vabila, pa jih Fotoklub Ljubljana zato naproša, da bi se zadevno nemudoma obrnili na naslov: Fotoklub Ljubljana, Poljanski nasip 16/1, da jim pošlje vabila s prijavnicami in na željo morebitne podrobnejše informacije. Pogoji za udeležbo so v ostalem na kratko naslednji: 1. Slike morajo biti nalepljene na primernem kartonu, pod steklom in v gladkem, črnem okvirju. Okvir in steklo oskrbi lahko tudi Fotoklub Ljubljana sam proti povračilu efektivnih stroškov. 2. Format slike same je najmanj 13X18. 3. K vsaki sliki je treba navesti vse glavne podatke in event. prodajno ceno, od katere pripade 15% Fotoklubu Ljubljana. 4. Prijave je poslati najkasneje do 10. avgusta 1932, slike pa do 20. avgusta t. 1. Obenem s prijavo ie poslati 50 Din v pokritje razstavnih stroškov in kopijo vsake slike v najmanjšem formatu 6.5X9. •%5. Izbira slik in podelitev nagrad je poverjena posebni žiriji. Vsi razstavljalci prejmejo diplome. Podrobnejši pogoji so razvidni iz zadevnih vabil, ki iih naj interesenti zahtevajo od Fotokluba Ljubljana. Kupčija s hmeljem V tednu od 11. do 18. julija je bilo na Češkoslovaškem nekoliko povpraševanja srednjevrstnih hmeljev po cenah od 150 do 180 kron. — V Nemčiji (Ntirnberg) je bilo v prvi polovici tekočega meseca povpraševanje po hmelju zelo redko. Kupčije so se sklepale od 50 do 68 mark za 50 kg. Pridelovalci hmelja si mnogo obetajo od odprave prohibicije v Ameriki, ker bi bilo po tem uživanje piva dovoljeno. V Chicagu se je vršila značilna demonstracija pristašev republikanske stranke. Izmed 1153 delegatov je 800 republikancev korakalo po mestu in nosilo v gumbnici hmelj in ječnjen. Demokratska stranka je itak za odpravo prohibicije, zato pričakujejo v Ameriki, da se bo v teku enega leta prohibicija zelo omilila, ako ne odpravila. Omejitev pridelovanja hmelja. Površina s hmeljem poseja-ne zemlje v Jugoslaviji je znašala leta 1932 1561 ha (leta 1929 10.000, to je za 8439 več ali 84.39%), od tega v Sloveniji 1000 (leta 1929 3000); na Češkoslovaškem leta 1932 9436 ha (17.457 ali 45.95 več); Nemčija leta 1932 8092 (15.224 ali 46.84%), Francija 2000 (4550, 56.0-1%), Belgija 1561 (10.000, 82.2%). Iz trgovskega registra »Kravata«, družba z o z. se je po sklepu zadnjega občnega zbora razdružila in prišla v likvidacijo. (Likvidator Korenčan Ivan, trgovec v Ljubljani, Mestni trg št. 20.) Ljubljanski župan gosp. dr. Dinko Puc je v smislu vpisa v trgovski register 13. junija 1932 izstopil iz upravnega sveta »Slovenske gradbene in industrijske delniške družbe v Ljubljani Slograd«. — Po sklepu zadnjega občnega zbora se je trgovska in industrijska delniška družba »Unlversal« razdružila in prišla v likvidacijo. (Likvidator Janko Adamič, Povšetova cesta 7). — Izbrisan je bil član upravnega sveta Združenih papirnic Vevče gosp. Tykač Alojzij in vpisan na njegovo mesto Souvan Leon. — Združene tvornice Filip Biimil-ler, Zagrad—Celje, so prenehale biti komanditna družba in prevzel jih je Mengr Anton kot lastnik. »Zadružna tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z o. z.«, izbriše se član načelstva dr. Rožič Valentin in vpiše Košiček Jožef, novinar v Ljubljani. Odprava konkurza. Konkurz, ki je bil razglašen nad trgovcem Hrastnikom Angeloslavom v Ljubljani, se odjpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava. Poravnalno postopanje dolžnika Breznika Gabrijela, trgovca v Ljubljani, je končano, ker je sodišče poravnavo potrdilo. Dobavo brezšibnih originalnih Mannes-manno-vih cevi z navoji in s kolčaki (3000 m y, cole, 2000 m 1 cola za 15 alm. pogonskega tlaka, cevi morajo biti dobro z juto povite in rasfaltirane), razpisuje ravnateljstvo Mestnega vodovoda ljubljanskega. — Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 5. avgusta za dobavo franko postaja Velenje in Žalec; 20.000 kg pšenične moke, 1200 kg bučnega olja, 600 kg cikorija, 2400 kg riža', 600 kg sirove kave, 3600 kg koruznega zdroba, 80 kg ječmenove kave, 1200 kg terpentinovega mila. 2400 kg svinske masti. »Kokra« tekstilna d. d. Kranj — bilanca izkazuje za leto 1931 172.045.37 izgube. — Telefonska zveza Čakovec—Postojna—Benetke—Milan— Genova se otvori 23. julija, in sicer stane razgovor čakovec—Postojna 2.25 zlatih frankov, Čakovec—Benetke 3 zlate franke, Čakovec—Milan 3.90 in Čakovec—Genova 4-20 za tri minut«. — Zdaj se smeli iz zakonodaj, ki že obetojijo v nekaterih drugih državah, kakor v Nemčiji, Bolgariji in na švedskem, kjer se prav tako kaznuje upnik takrat, če si izgovori posebne prednosti v škodo drugih upnikov. ...... , ., Posebno hnde so kazni, ki jih predvideva madjarsko stečajno pravo. Krivda je v vsakem primeru ne glede na višino dolgov, zločin, ki se kaznuje z zaporom od t do 3 let. Če pa so oškodovane vloge denarnega zavoda, potem pa je za to določena robija do 5 let. Ce je nastala insolvenca radi malomarnosti, lahkomiselnosti ali pa zapravljivosti, je to prestopek, ki se kaznuje z zaporom do 1 leta. Kdaj je podan primer lahkomišljenega gospodarstva? če trgovec ni pravočasno prijavil sproje plačilne ne-zmožnosti, če špekulira na borzi, ali pa, če je vodil tvegane posle in končno še, če ni vodil v redu svojih trgovskih knjig. Zasledovanje teh deliktov se pa vrši le, kakor smo že zgoraj omenili, na predlog zasebnega toži-telja. Upnik, ki si izposluje nezakonito kako korist. se kaznuje z zaporom do 2 let. Kdor pa skuša v poravnalnem ali pa v stečajnem po-stoDku vedoma uveljavljati protipravno ali pa predstoječo terjatev se kaznuje do 3 let. Upniki vseli dežel gledajo sedaj z velikim požel jenjem na Madjarsko. Izkušnja pa vendar uči, da tudi še tako stroge kazni ne morejo obvarovati gospodarstva pred izgubami, ker so insolvence le v malem delu pojavi malomarnosti, lahkomiselnosti ali pa zapravljivosti; večinoma ima vmes svoje prste kriza. t. r. lahko vršijo razgovori med Jugoslavijo in vsemi važnimi mesti Brazilije predvsem s temile: Rio de Janeiro, Campos, Correa, Entre-Rios, Nictheoroy, Petropolis, Rezende, Theresopolis in Vassouras. Likvidacija grSkih bank. Banke KosmadoDulo, Centralne banke, Koleva-Markala, Trikala in Mik-tari, ki so v likvidaciji bodo vloge do 25.000 dr. popolnoma izplačale, vloge od 25 do 50.000 80%, a najmanj 22.500 drahem, od 50 do 100.000 70%, najmanj 40.000 nad 100.000 60% in najmanj 70.000. Ostali upniki bodo prejeli 25%. Indeksna številka za cene na debelo so bila po podatkih Irvinga Fisherja pretekli teden v Združenih državah 61.3 (prejšnji teden 60.7). Cene so šle torej navzgor in Američani vidijo v tem znak boljšanja gospodarskih razmer. V Franciji so cene nazadovale in indeks je kazal 74 (74.4), medtem ko so šle v Nemčiji navzgor, kajti indeks je znaSal 70.1 (69.8). Za Anglijo je znašal indeks 63.4 (o3.4)-V Italiji so cene nekoliko nazadovale (indeks 61 proti 61.4). ... Dobave. Dne 16. avgusta t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Belgradu licitacija glede dobave pločevinastih spojnic. Mautner d. d. jugoslovanske tekstilne tvornice so imele v letu 1931. 1,448.554.25 Din dobička. Izplačale bodo 6% dividendo. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je položaj tekstilne industrije v Jugoslaviji slab in da računajo na zmanjkanje konzuma. V letu 1931. je znašala uporaba volne in volnenih tkanin sploh 27 milijonov kilogramov, t. j. okoli 2 kg na glavo, med tem ko je znašala ta uporaba pred vojno 4 kg. Posebno stroge devizne odredbe zelo ovirajo to industrijo, ker delajo velike težkoče nabavi 6urove volne iz inozemstva. ČISTO PERILO X OMARI Borza Denar Dne 23. julija. Curih. Pariz 20.13, London 18.25, Bruselj 71.20, Newyork 513.87, Milan 26.10, Madrid 41.05, Amsterdam 206.90, Berlin 121.95, Stockholm 93.60, Oslo 91.25, Kopenhagen 98.1, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.60, Atene 3.32, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.78. Žitni trg Nekateri belgrajski listi menijo, da so poročila o slabi žetvi pšenice, ki jih prinašajo drugi listi, pretirane. Nikakor ni res, da bi letošnji pridelek pšenice ne zadostoval za prehrano Jugoslavije; poleg vsega ima Jugoslavija še vedno na razpolago 5000 vagonov žita od lanskega leta. Pridelek pšenice je posebno dober v pasivnih krajih. Nikakor ne drži domneva, da bo morala Jugoslavija celo uvoziti pšenico iz inozemstva. Te glasove širijo tisti, ki špekulirajo s pšenico. Resnični podatki o letošnji žetvi bodo znani šele prve dni avgusta, ko bo mlačva dokončana. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 41 vagonov. Chicago. Pšenica julij 46.375, sept. 48.25, dec. 51.50, koruza sept. 32, dec. 32.75, oves julij 16.50, sept. 17.75, dec. 20.375, rž dec. 34. Winnipeg. Pšenica julij 54.50, okt. 57.50, dec. 58.75. Jarše pri Liubljani Zahvala. Te dni je prejel g. Miha Dimnik, dolgoletni občinski svetovalec občine Jezica in javni delavec odlok, da je razrešen mesta občinskega odbornika. Gospodu Dimniku, ki po 431et-nem nepretrganem in uspešnem delovanju odhaja iz vrst občinskega odbora, izrekamo njegovi so-vaščani najtoplejšo zahvalo za njegovo neumorno in požrtvovalno delo tako v občinskem in šolskem odboru kakor tudi v vseh drugih korporacijah, kjer nas je tako uspešno ves čas zastopal. Njegovo neumorno in plodovito delo za javni blagor ni našlo samo med občani popolnega priznanja, marveč opaženo je bilo tudi na Najvišjem mestu, kar dokazuje visoko odlikovanje z redom sv. Save, ki ga je prejel gosp. Dimnik že lansko leto Ponikva ob j. ž. Dne 16. t. m. ob pol 4 popoldne je zopet toča obiskala župniji Ponikva in Št. Vid pri Grobelnem. Uničila je tretjino poljskih pridelkov. Prizadete so okolice: Bobovo, Spodnje Selce, Zaverše, Grobel-no, deloma Ponkvica in Ostrožno. Vodovod za vas Ponikvo je bil dovršen 22. t. m. Vsaka hiša ima vsaj po eno iztočno pipo, premožnejše tudi po več. Pred občinsko hišo je montiran javen studenec. Vse funkcionira izvrstno in je v čast tvrdki Maks Ussar v Mariboru, ki je instalirala vodovod. S tem je vas Ponikva napravila velrk napredek ▼ gospodarskem in zdravstvenem oziru. Veselijo se vodovoda posebno gospodinje in služkinje, ki so morale vodo na glavi donašati. Manj veselja imajo t splošnem gospodarji, ki z denarjem niso bili založeni in so morali ob instalaciji vodovoda napraviti dolgove. S strahom premišljujejo, kako jih bodo v sedanji težki krizi odplačali. Upajmo, da pridejo polagoma boljši časi za kmetal 40H 0 VSi Prizadevajte si da bo Vaše perilo vedno čisto in sveže. Pazite na to, da bodo Vaši otroci redni in negovani. Tedaj bo zdravje in veselje krasilo Vaš dom. Da to dosežete potrebujete predvsem dobro milo, a to je že 80 let poznano SCHICHTOVO MIL!? ZNAMKE JELEN Bajna noč v kopališču Ilirije Štiri leta imamo kopališče, pa so se spomnili šele leto«, kako se dajo organizirati plavalne tekme tudi ponoči. Po navadi je treba za v6ako novost, predno se uveljavi, velike dolgotrajne propagande, več nastopov. Da se uveljavijo plavalne tekme tudi ponoči, je zadostoval en sam večer. Obisk prireditve je bil tak, da so bili presenečeni celo sami prireditelji, ki nimajo vzroka, da so ravno skromni. Veliko, mogoče celo par sto gledalcev, ni dobilo prostora, zasilne tribune so bile premajhne. Skoro dva tisoč gledalcev pri eni plavalni tekmi, ki ni imela posebnega pomena. Torej, plavanje le postaja naš slovenski narodni spori. V sporlih, ki so v najožji zvezi z naravo smo, oziroma bomo poslali prvi. Prireditev je posetil — proti običaju — tudi g. župan. Na lastne oči se je lahko prepričal, kaj pomeni to kopališče za Ljubljano, mogoče mu bo odslej bolj naklonjen. Ker je prireditev uspela, bo v prihodnje gotovo vsem ustreženo. Tudi onim, ki žele gledati tekme in, ki nočejo biti pri kopanju ovirani. Vse dosedanje prvenstvene tekme so močno ovirale kopalce. Marsikdo ni prišel v dneh, ko je bilo državno prvenstvo v kopališče, radi kopanja. Sedaj se bo naše občinstvo, ki je naklonjeno plavalnemu športu, podnevi kopalo, zvečer pa prisostvovalo borbi naših fantov za prvenstvo. Serijo plavalnih tekem zvečer so otvorili Mad-jari, člani FTC iz Budimpešte. FTC je postal naš reden gost, že četrtič so pomerili svoje moči z nami. Vsako leto je razlika manjša, petič bodo mogoče sile že kar izenačene. V plavanju smo jim kar dorasli, edino \vaterpolo je še panoga, v kateri nas precej prekašajo. Poleg mednarodnih plavalnih točk so nastopile tudi domače moči. Vse, kar ima najboljšega, je skušala Ilirija pokazati. Vsi rekorderji so nastopili. Večer je bil takorekoč izrabljen za zadnji trening pred prvenstvom. Vsi plavalci so pokazali, da so v dobri formi. V prvi vrsti nas seveda zanimajo uspehi tekmovanj med našimi in FTC. Zmage smo si delili, po točkah so pa zmagali naši fantje. 100 prosto: 1. Zentay 1:06:1, 2. Frič 1:06:3; 100 m hrbtno: 1. Žirovnik 1:22:6.2, Hunyady 1:24:4. Žirovnik je plaval že v boljšem času. Edina panoga, kjer so nas sigurno opravili je bilo prsno plavanje. Naš rekorder Sever je še bolan in ni nastopil, sicer bi gotovo tudi v prsnem plavanju zmagali. 100 m prsno: 1. Lantoo 1:26: šele četrt je bil junior Hribar. Lepa je bila zmaga v štafeti 4X200 m. Naši so nastopili v sestavi Fuchs, Zirovnik, Jesih, Frič. Prvi je oddal istočasno z Madjarom, toda že Žirovnik, še bolj pa Jesih so povečali razliko na približno 25 metrov, zadnji madjarski plavač je skoro dohitel Friča, ki je plaval taktično prav dobro. Pustil je, da se je bližal madjarski tekmovalec, izčrpaval ga je, toda v fi-nisu je Frič kolosalno potegnil in skoro že izgubljeno štafeto so ravno radi taktično dobrega plavanja dobili naši v 10:56, FTC pa v 11:08. Štafeta je zaključila plavalni program. Kot predigra glavne točke se je vršila vvater-polo tekma med junior ji Ilirije in prvim mošlvom Primorja. Zmagali so juniorji s 4:1. Med igro enih in drugih je bila velika razlika. Juniorji so igrali zelo pametno in bili v vsakem pogledu boljši. Marsikdo je vzkliknil, zakaj ni to nogomet! Gostovanja inozemskih klubov so Ilirijanom veliko koristila. Brez dvoma bomo tudi tw dosegli lepe uspehe. Glavno zanimanje je bilo seveda za nastop FTC. Takoj, ko so prišli v vodo, so pokazali, kakšni mojstri so. Streljali so tako na gol, da je kar odmevalo, kot bi streljali s lopovi. Gostje so zmagali v razmerju 8:2. Toda to pot so se morali za zmago boriti. Niso propagirali igre, temveč prav resno so se morali boriti za zmago. Izkazali so se kot izvrstni strelci. V tem pogledu so naši močno zaostajali. Marsikatero priliko bi lahko izrabili, ako bi imeli vsaj enega takega strelca, kot jih imajo Madjari v svojih vrstah. Taktično in v plavanju naši niso dosti zaostajali za gosti. Vse je bilo lepo, krasna razsvetljava, kot po dnevi, dober obisk, dobra organizacija, torej vsi predpogoji, da bomo še imeli take nočne nrire-ditve. Tako kol v velemestu. Ali je potem kie vzrok, da javnost ne bi podpirala teženj takega klubo? - Šport Tekme za prvenstva LNP Kamnik, 23. julija. Danes so se pričele v kopališču mestne občine tekme za prvenstvo LNP v plavanju in vvaterpoolu. Jekme so vzbudile v Kamniku mnogo zanimanja in se je zbralo v kopališču precejšnje število občinstva, ki je z zanimanjem spremljalo borbo v posameznih točkah. V prostem tekmovanju senior-jev na 100 m je zmagat Fritsch v času 1 -10 n.Am.ri je bil Slepec (Ilirija), tretji Hartlieb (MafflEi) V predtekmovanju juuiorjev na 50 m prosto sejib je plasiralo za finale 5. Najboljši čas je dosegel Lavrencič, ki je plaval 29.3, v \vaterpoolu senior-jev je zmagala Ilirija nad Maratonom 9:0. Rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu, v drugem pa so Maratonci izjavili, da odstopijo od nadaljnje igre. Ker Kamnik ni prijavil moštva, je bilo s tem tekmovanje seniorjev v vvaterpoolu končano Prvenstvo si je osvojila zopet. Ilirija. H koncu programa so izvajali Strnad in Antosijevič od Ilirije ter Brvar od Kamnika lepe skoke. Tekmovalci so zeli od navzočega občinstva veliko odobravanje Tekmovanje se bo v nedeljo ves dan nadaljevalo. Radio Programi Ratiio~L1uhUana> Nedelja, 24. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe f n an e cerkve. — 10 Nedeljske misli (p. dr K. Tominec). _ 10.30 Akademski poklici. — 11 Salonski kvintet. - 12 Čas, poročila, plošče. -15.15 Schonthan-Kadelburg: »Veleturist« (Ljudski ~ ^ Slovenske narodne (na ploščah). — 17.15 Salonski kvintet. — 20 Operetna ura. Sodelujejo: gdč. Vera Majdič, gosp. Mirko Jelačin in orkester Triglav. _ 21 Prenos Erich Hersejeva iazz-Pa,rk'h°?.20 Plošče. — Dunaj: 20.00 'Pri belem konjičku«, gra. 22.50 Plesna glasba. — Budapest: 20.00 Večerni koncert. Jazz. Čitateljem „Slovenca" za nedeljo Robert Reade: Iz dnevnika starega mornarja Kapitan C. C. Dixon je po solncu trinajst dni starejši kakor po koledarju. Kako je to mogoče? »Zelo preprosto,« je dejal kapitan. »Trinajstkrat sem jadral okoli sveta proti vzhodu; to pomeni, da sem videl več solnčnih vzhodov in zahodov in videl trinajst dni več, kakor če bi bil na enem samem mestu.« Kapitan Dixon je potomec stare mornarske rodbine iz Nove Scotije. Milijone milj slane vode je prejadral s svojimi trijambor-skimi jadrnicami. Enainpetdesetkrat je prevozil ekvator, šestnajstkrat Atlantski, šestin-tridesetkrat Tihi ocean. Sedemdesetkrat je jadral okoli Cape Horna (Južna Amerika), najnevarnejšega rta, ki ga poznajo mornarji. Ne samo, da je veliko življenja prebil na sedmerih morjih sveta, bil je celo rojen na morju, in sicer v Južnem morju. Morsko gladino je zapustil zato, da proučuje njene globine. Zdaj se peča z iznajdbo, kako bi rešil potopljene podmornice in zaklade z dna morja. Mnogo se je zanimal za znanstvo morja, za njegovo meteorologijo, za teorijo vetrov in valov. »Kaj je v teku vaših neštetih morskih voženj napravilo na vas najgloblji vtis?« sem ga vprašal. »Morski tokovi,« je odvrnil. »Ljudje na suhem, pa tudi mnogo mornarjev meni, da je Zalivski tok odgovoren za milo podnebje Brit-skih otokov, ki bi ga spričo svoje severne lege ne imeli. Pa se motijo. Zalivski tok se začenja kakor znano v Mehiškem zalivu in teče mimo polotoka Floride. Ko dospe v bližino Nove Fundlandije (Kanada), izgubi že večino svoje toplote. In čeprav je ne bi, bi njegova toplota imela toliko vpliva, kakor če bi spustil vroč vodovod v morje. London ima enako severno širino kakor VVinnipeg (Kanada). Kaj je krivo pri prvem, da ne pade zimska temperatura pod ničlo? London ima morsko podnebje, Winnipeg pa celinsko. Prevladujoči vetrovi pihajo od zahoda proti vzhodu. Zahodne obale severnih evropskih kontinentov imajo milo podnebje in manj spremenljivo vreme, ker pred njimi leži na tisoče milj morja (Atlantski ocean), prek katerega pihajo vetrovi od zahoda. Vzhodne obale pa imajo za seboj tisoče milj zemlje, mrzle zemlje. Temperatura Atlantskega in Tihega oceana je vedno nad ničlo. Vetrovi, ki pihajo prek Tihega oceana, se torej ogrejejo na morju in zato imajo Kalifornija in pacifiške obale toplo podnebje. Tu pa toplim vetrovom zapre pot v notranjost celine visoko obrežno gorovje (Severne ameriške morske alpe), tako da prek širokega kontinenta Severne Amerike pihajo mrzli in suhi vetrovi. Vzhodna obala, to je allantska, ima po tem takem seveda mrzlo kontinentalno podnebje. (New York, Quebec, katerega pristanišče pozimi celo zamrzne). Ko dospejo ti vetrovi prek toplega Atlantskega morja do Britskih otokov, se zopet ogrejejo in postanejo vlažni. To je torej vzrok za milo podnebje sevemo-evropsldh kontinentov, ne pa Zalivski tok.« Rf Horn v Južnem mor u In zdaj je začel pripovedovati o rtu Cape Horn (Južna Amerika), ki je zelo mrzel. »Ne razumem, kako sploh se more jadrnica v tistih širinah, kjer je okrovje, vrvi in vse v sainem ledu, gibati. Kako morete ravnati z jadri, če je vsaka ped jadra ledena in trda, da bi se po nji lahko drsal?« sem vprašal. »Najnižja temperatura, ki sem jo ob Cape Hornu zaznamoval, je bila —32° Fahrenheita. Vreme tam je lahko zelo ostro in neprijetno, a ne slabše kakor v Severni Škotski. Ribiči na obali Nove Fundlandije (Kanada) imajo hujši mraz. Rt Horn ima oceansko podnebje in zelo zanimivo lego, ker leži na točki, kjer se spajajo trije veliki oceani: Atlantski, Tihi in Južno morje. Da objadraš Cape Horn, je zelo težka naloga za jadrnico. Tam zelo pogosto srečaš velikanske ledene gore, ki se lomijo od velike antarktične barijere. Nekatere so trideset milj dolge. Z jadrnico lahko zavoziš v kakšno krivuljo take gore in misliš, da si se ledeni gori izognil, potem pa v svojo grozo spoznaš, da si v pravi ledeni zagati. Vrh tega moraš jadrati morda več sto milj proti jugu in se boriti s polarnimi viharji, preden si prebiješ pot proti severu ob čilski obali. Navadno pa sem se izognil rtu Hom.« »Ali ste rabili Magellanovo ožino?« »Ne, šel sem skozi I^amairovo ožino. Skozi Magellanovo ne more priti velika jadrnica.« >Toda, ali ni jadral Magellan sani skozi njo?« »Brez dvoma. On pa je imel majhno ladjo. Tam so ozki prehodi, obale gorate, zelo strme, oseke nenadne. Ta ožina bi bila pretesna zn veliko jadrnico. Čilska obala Iz njegovega nadaljnjega pripovedovanja sem posnel preprosto resnico, da je veter velik sovražnik, pa tudi prijatelj jadrnice. Več tisoč milj ob čilski obali piha ugoden veter. Mirno jadranje je mornarju zelo dobrodošlo, posebno če si se z rtom Hornoni boril. Če pa se za pet milj oddaljiš od svojega čilskega pristanišča, rabiš en mesec za isto pot nazaj. »Sloveča so morska potovanja Lorda An-son-a, ki je jadral ob čilski obali. Njegovo moštvo je umiralo od žeje in skorbula. Skušal je priti na Robinzonov otok, Juan Fernandez (v Tihem morju, zahodno od Santiago, Chile). Enkrat ali dvakrat je bil od njega samo še za pol milje oddaljen. Takrat pa je veter utihnil. Njegova posadka je od žeje počepala kakor muhe, dočim je videla tik pred seboj suho zemljo. Njegovo jadrnico je pozneje zaneslo tako daleč, da je štirinajst dni rabil, da je prišel nazaj do otoka.« »Zakaj se ni zasidral, potem pa v čolnih veslal na otok.« »Morje tam okoli je pregloboko, da bi vrgel mačka,« je dejal kapitan. »Štirideset milj ali pa samo nekaj tisoč čevljev od obale so lahko najglobokejša mesta na svetu. Tihi ocean je globok. Ob vsi čilski obali je samo nekaj mest, kjer se lahko blizu obaie zasidraš. Ob izlivu Amazonskega veletoka je moštvo neke druge ladje tudi umiralo od žeje. Voda, vse na okoli voda, oni pa niso imeli niti kapljice, da bi si jezik zmočili. Ainazonski veletok izliva neizmerne količine sveže vode v morje. Morda bi sto milj od obale še zajel pitne vode. Vem pa, da voda sto milj od izliva Mississippi kljub temu, da je še blatna in se vidi kakor rečna voda — ni več pitna.« Sargasso (morske alge) Mnogokrat sem jadral po 1800 milj proč od svoje črte, da bi ujel ugodnejši veter. Da si poznal meteorološki položaj in da si naprej vedel, kakšno vreme bo, je bilo zelo važno. V časih, ko še ni bilo brezžičnega brzojava, ti niso mogli dati vremenskih poročil. Ugil>ati si moral sam, in si zapomniti, da pod ekvatorjem viharji prihajajo od zahoda. nad ekvatorjem pa od vzhoda. Ce si jadral po Atlantskem ali po Tihem morju, ali če si prišel iz Avstralije ali Indije, je bilo nad vse važno, da si ujel pa-satne vetrove, in pa, da si se izognil onim tihim nevarnim krajem brez vetra, med katere spada Sargasso. V tem delu Atlantskega morja raste ta morska trava, ki se razprostira v elipsi od polotoka Floride do Azorov, proti jugu do širine Cube in San Dominga. proti severu pa do otoka Bermude. Vidi se kakor neizmerna riava. s travo porasla ravnina. Čo gledaš z ladje, se ti skoraj zdi. da se voziš po suhem.« Kapitan Dixon je prebil več let v tistem delu morja in ga raziskoval. * »Na svoji trijamborski jadernici ste imeli na tucate jader in na stotine vrvi. Če je veter nepričakovano potegnil, posebno v pristanišču, ste lahko trčili v drugo ladjo in jo poškodovali. Kako ste spravili tako težko ladjo v določeno točko? Brez dvoma ste dali nešteta povelja glede jader?< »Da,« je pritrdil kapitan Dixon. »Kaj pa, če je kakšen mornar napačno razumel vaše povelje ali pa ga malomarno izvršil? Kako ste zaupali novincu, ki ste ga najeli, in ki ni razločeval jamborja od sidra?« »Če mornarji niso nič vedeli, ko so prišli na morje,« se je smehljal kapitan, »so v splošnem zadosti vedeli, ko so bili nekaj mesecev na ladji. Naša potovanja so navadno trajala šest do osem mesecev. To je zadostovalo za vsako mornarsko šolo.« Val 96.000 feon'sfrfi sil Neizmerni sili valov se čudi marsikdo, tudi kapitan Dixon sam. In od vseh valov, kar jih je videl, ga najbolj zanimajo tisti, ki butajo ob vznožje Andov v Južni Ameriki. Ob čilski obali dobiš pojm o sili valov. Strmo gorovje, polno prepadov, sega naravnost v morje in mogočni, nepretrgani, pol milje in se več dolgi valovi udarjajo vanje. Kakor pošasti se dvigajo in padajo velikanski težki oblaki pene. Lahko čutiš, kako se vsa obala strese, kadar jo zadenejo ti strašni orjaki, gnani od viharja, ki hiti z naglico 76 milj na uro. Ti butajo s težo petsto ton na dolžino enega čevlja (30 cm) obale! Udarec eno miljo dolgega vala ima tri milijone ton energije ali 96.000 konjskih sil. Spričo tega dvomim, da bi bili mogoči umetni otoki v Atlantskem oceanu kot pristanišča za aeroplane. Kaj je odpor umetnega otoka proti sili takega elementarnega udarca?« »Veliki parniki pa vendar vzdrže take udarce,« sem ugovarjal. »To pa je zato, ker se gibljejo. Če bi bil »Bremen« trdno privezan, bi ga en sam udarec valov, ki se nanj privali med viharjem, stri kakor jajčno lupino. Vihar hiti z naglico 75 milj na uro. Močen vihar dvigne valove po 70 čevljev ('21 metrov) visoko. Videli so jih, ki so pljuskali do vrha svetilnika, štiristo čevljev visokega.« Ue Prešla sva na morske ribe. »Vedno sem ugibal, če so sredi globokega modrega morja še druge ribe razen kitov.« »Kadarkoli smo vrgli trnek,« je odvrnil kapitan, »smo vselej ujeli kaj. Leteče ribe. delfine, morske volkove. Mislim, če bi moral živeti samo od rib, da bi mi ne bilo tre1>a nikoli stradati.« »Ali je morski volk človeku bolj nevaren od volka na suhem?« »V Avstraliji,« se je smehljal, »smo se ob obali tik ob njih sprehajali. Ne morem pa reči, da sem jim kai preveč zaupal, in ne rečem, da niso nevarni tudi takrat, kadar se B. Samsonov: Ozdravljen! 9 Priznati moram, da kadim kakor Turek, kakor prava lokomotiva. Sramota I »Tudi vžigalice sprejemam. Sicerr to ni obvezno, a vendar priporočljivo.« Nabasali smo mu ves predpasnik do vrha. »Ali ste vsi dali, kar imate?« Zdaj s peljali povsod, kjer kaže ali tudi ne kaže, racionalizacijo, mehanizacijo, povsod odslovijo nemarne delavce, — a jaz zapravljam lastna pljuča kot da ne bi bilo to graje vredno z narodnogosi>odarskpga stališča. Saj pravijo, da ni težko na ta način v sedanjih natančnih časih kratkomalo izgubiti službo! Vzel sem vse to v poštev, si oskrbel prijavnico za bolniško blagajno pa odkorakal v protialkoholno in protinikotinsko bolnišnico, i Pokadil sem v veži zadnjič za slovo dva »Java« cigarete in odločno odprl vrata. Prišel sem v veliko dvorano... Po klopeh so sedeli kakor obsojenci moji težko obeme-njeni tovariši v nesreči. Po stenah so visele slike in gesla neprijetne vsebine. — »Ali jo zdravnik že pričel sprejemati?« — »Kje neki! Zdi se, da danes sploh ne bo sprejemal...« Vsi, ki so čakali, so bili mrki in slabe volje. Dobro sem jih razumel: kadili bi radi! Marsikdo je sesal sladkorčke. samo nonrovo meto. Drugi so enostavno požirali sline. Čez pol ure ali še pozneje (neznansko počasi se je vlekel!) je vstopil plešasti zdravnik v beli obleki in spustil na mizico kozarec z neko nesnago. Po pravici povedano, jo nisem podrobno ogledal, ker se mi je preveč gabila. Nato je pričel brati levite, in je govoril dobro uro. »To je sramota!« — je klical. — »Nikotin je strup, vi pa »te njegovi zastrupljeni sužnji!« — Hudo nas je zmerjal, in vsi smo postali neznosno obupani. Naposled je šc zvišal glas: »Vsi«, smo odgovorili. Uslužbenec je od.šel s polnim naročjem tobaka. Zdravnik si je obrisal znojno plešo in dejal: »No. državljani, zdaj no smete niti misliti na tobak. Čestitam, ozdravljeni ste. Lahko greste.« In res mi je nekako odleglo, ali mi boste verjeli? Hes sem popolnoma nohal misliti na tobak. Vsi, ki smo bili ozdravljeni, smo prišli ven na hodnik ter zagledali uslužbenca s predpasnikom. Mašil je naše cigarete vogu-fjen rumen kovčeg in zraven kadil. Ta nesramnost! Kadil je luksuzno »Poslaniško« cigareto. Povohal sem la luksuzni dim in seveda postal razburjen: »No, dragi tovariš, to je dokaj čudno in kaže, da se premalo zavedate svoje dolžnosti.« A uslužbenec se je samo namuznil. »Zakaj bi ne kadil,« "je dejal, »saj nisem noben bolnik, nisem se zdravil. Briga rneU — »Nehajte!« — je zavpil, — »takoj nehajte! Sem s tobakom! Pošljite ga k vragu! Pričnite novo življenje!« Videl sem, da so ros vsi privlekli tobačne zaloge na dan. Tudi jaz sem izpraznil žep. Prav za prav kem hoel prositi, da bi ma dovolil zadnjič pokaditi vsaj pol cigarete, a nisem upal. — »Kam naj denem tobak?« — sem vprašal. Takoj je zrasel iz tal neki uslužbenec v belem predpasniku in glasno naznanil: — »Le sem z vašim tobakom, državljani.« — Nastavil je predpasnik, stopil naokrog in zraven opominjal: »Ne sinete ničesar zatajiti, državljani! Dajte vse, kar imate. To je samo v vašo korist!« Kadilci so mu pričeli metati v predpasnik tobak. »Kaj pa vžigalice?« — je nekdo vprašal. ne obrnejo na hrbet. To pa mislim, da delajo zato, ker jih love z vabo, privezano na verigi.« Morski volk ima namreč zelo občutljiv nos. Če se ne obrne na hrbet, ga udari veriga v nos. Volk pa seveda tega ne mara kakor tudi ti ne, zato se obrne, da se udarcu izogne. Da ubiješ sabljača z golo roko v vodi, je veliko bolj zaslužno. Videl sem domačine v Celibes-u v Južnem morju, ki so ga ubili z nožem. Ko se jim je približal, so ga z nožem sunili v nos, ki je očividno zelo občutljiv. S sabljačem je borba veliko bolj divja, kakor z volkom.« Kur pa je kapitana najbolj presunilo, ni v zvezi ne t morskimi volkovi ne viharji ne s potapljajoč«) se ladjo. Ko so mu je sredi Indijskega morja ladja potapljala, je stopil v majhen čoln in hladnokrvno veslal naprej čez ocean. To pa ni bilo še nič. Ampak, če se spomni na pristanišče Durban, kamor je med vojsko jadral skozi morje polno min, se mu še danes lasje ježe. To me je res raakačilo. Le pozabite potem misliti na tobak! Poslužil sem se pljuvalnika, da bi zadostil predpisom v bolnišnici, in prav poparjen sem prišel ven. A kaj sem zagledal na ulici, o, moj Bog! Deset krošnja rje v moskovske zadružne zveze, pet prodajalcev domskih tobačnih tovarn in jh>1 tucata zastopnikov leningrajske tobačne industrije, ki so stali v vrsti in glasno ponujali blago: »Izvolile, izvolite! Najboljše cigarete! Popolnoma sveže!« »Gromska strela!« sem zaklical, »Gadja zalega! Ali morate stati samo poleg protiniko-tinske bolnišnice? Ali niste našli nobenega drugega prostora!« »Mar ne veste, državljan/ so mi rekli, »da je to v vsem mestu za nas najboljši prostor? Tu največ zaslužimo ...« Kaj sem hotel. .. Kupil sem dve škatljiei »Jave«, 20 kosov, in jih kadil vso pot do same hiše. Tako so me prevzele... O. ti, nesreča, ti! Od tedaj kadim zopet kakor lokomotiva, kakor Turek »Bilo je to proti admiralskim predpisom, a storiti sem moral tak.o. Zunaj na morju nisem smel ostati, moral sem zapeljati v pristanišče.« »Imeli ste pač dobrega krmilarja, da je med viharjem varno vozil med minami,« sem pripomnil. »Ni bilo to — ampak sreča. Saj nismo vedeli, kje so mine. Na slopo srečo smo jadrali.« Zaradi tega čina ga je poveljnik »Lusi-tanije«, Dow, občudoval. Občudoval ga je, ker se ni oziral na admiralske predpise. Dow sam ni za časa vojske nikdar od-plul ob določenem času. Zato ni nihče kakor on sam vedel za uro odhoda. Slutil je, da mu je ta zvijača rešila ladjo in — življenje. Prepričan je bil, da so Nemci kar prežali na točen odhod »Lusitanije«. Na njoni zadnji vožnji ji je poveljeval drug kapitan, ker je bil Dow takrat bolan. Novi kapitan se je vestno ravnal po predpisih. Odplul je ob določenem času in »Lusi-tanijo« so — torpediraii,« je končal kapitan. T. D. GOSPODARSKA ZVEZA MUHA 14480 i no.z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, kofoni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog ild. Prvovrstno moka Iz milno Forgocs, Datko Topola, |e stolno no zalogi. L. Hoyer: Modrost (Iz budhistovske književnosti.) Menih San-ti je rekel velikemu nastav-niku Tamu: »Pred dolgimi leti sem živel v svetišču Sinmiaoju sretli Zapadnega gričevja. Z zmaji okrašene granitne stopnice so vodile v glavno poslopje, kjer je sedel na lotosovem prestolu Buddha poslednje sodbe iu pomiloval človeško zavednost. Sveti gaj je bil daleč odtod, a veter je moral prinašati semena dreves. Tako je zrastel javor poleg kadilnice iz litega jekla in kamenitega leva čuvaja. Leta so tekla. Drevo se je dvigalo in se košatilo. Ce je bilo lepo solnčno vreme, je vrglo senco na nežno rožnate granitne stopnice. V tem svetišču so imeli vratarja, brata Čang-tija, ki so ga imeli ljudje za bedaka. Cim se je dvigalo sonce zgodaj visoko na nebu, si je že vrgel okoli golih ramen sinj-kasto haljo, zasopel pritekel iz svoje čuvajnice z metlo v roki ter dolge ure vestno delal. Pometal je stopnice in se v potu obraza potrudil odstraniti zobčaste sence javorje-v«ga lista. Ko je zahajalo sonce onstran hol-mov, se je z zadovoljnim obrazom vsedel na lopo pometene stopnice in se lotil večernega riža. Srečen smehljaj je razsvetlil njegovo lice, kajti menil je, .'.a je opravil dolžnost in pometel vse sence. Ne vem, ali je bil moder ali samo neumen, večkrat se mi dozdeva, da pometajo iste sence na nepremičnem granitu vesoljstva vsi ljudje, ki se trudijo, vznemirjajo, se borijo in so vedno obsojeni na pogibelj.« Veliki nastavnik T amo — bodi vekomaj blagoslovljeno njegovo ime — je spustil roko na meuihova pleča in rekel: »Ali veš, zakaj je bil vratar Čang-ti tako srečen, in zakaj je sijal vesel smehljaj na njegovem obrazu? Zato, ker se mu je sleherni dan redno izpolnila njegova želja. Trud nu je obrodil pričakovan sad. Sence na stopnicah so izginile, ko je zahajalo solnce. Čang-ti je bil nedvomno moder, kajti uravnal je svoje delovanje po toku življenja ter so odgovarjale njegove želje vesoljnim zakonom. Čang-ti je 1 »iI moder, kajti spoznal je veliko skrivnost Tao.« L. Hoyer: Ikiu-Sendzo (I/, huddhistične književnosti.) Ko je dospel popotni menih Ikiu-Sendzo v beli platneni kuti, z bisago in zakrivljeno palico v roki v vasico Murajamo na severu japonskega otoka Honda, so ga prijazno sprejeli vsi prebivalci. Otroci so mu prinesli skledi ce s kašo kuhanega riža. Ženske so se mu nizko priklanjale in ga vedle pred družinske oltarje. Moški, ki so prižigali tenke pipice, so ga po ovinkih vprašali, kako kaže letina, in kaj je z ribolovom. Popotnik je obhodil vas ter se je nn splošno začudenje naselil v neki napol sežgani koči brez strehe in vrat. Izgledalo je, da ne misli kmalu zapustiti vasi, kakor da bi res po dolgem tavanju od svetišča do svetišča prek gor in gozdov naposled dospel na zaželjeni cilj. Nihče ga ni videl podnevi. Zvpčer pn je mrko korakal sem in Ija po vasi, pogledal v hiše in dolgo stal na morski obali. Nepremično je zrl v daljavo, kot da bi štel ribiška jadra, ki so se počasi premikala na robu obzorja. Večkrat je obstal sredi ceste in nekaj tiho mrmral. Tovorna živina, ki se je vračala s polja, je morala narediti ovinek, da se mu ie izognila. Prebivalci Mura-jame so kmalu sklenili, da je menih nevšečen gost. Najrajši hi videli, da bi neutegoma odšel kam naprej. Nekoč popoldne, ko je bila huda vročina, je sedet lkiu Sendzo v svoji napol razdrti kolibi na strgani rogoznici s prekrižanimi nogami v globoki pobožni zamišljenosti. Roke so mu ležale na kolenih, z odprtimi dlanmi in tako, da sta se dotikala palca drug drugega. Pozibaval se je kakor počasno nihalo, nepremično gledal svoj popek in šepetal: »Namo Amida Buddha — Češčeno bodi tvoje ime, o Buddha...« A nenadno je obmolknil, se vzravnal in pričel napeto poslušati. V posvetne skrbi zatopljen človek ne razume glasu vesoljstva, a puščavnik ga razloči v šumenju morskih valov, pesmi ptic in cvrčanju škržatov ter sprejema skrivnostne vesti... Menih Ikiu-Sendzo je planil iz kolibe in napol oblečen stekel po vasi. Drvel je skozi Murajamo, mahal z rokami in besno vpil: Možje! Pobegnite, rešile se, poskrijte se v hribe!« Butal je s peslmi v zaklopna papirnata vratca kmečkih hišic, ujel in dvigal v zrak preplašeno otročad, letal od soseda do soseda. Naposled je izmučen obstal in kazal s palico v trepetajoči roki v daljavo, proti veličastnemu, za spoznanje naraščajočemu oceanu, ki je obali nekaj modro šepetal. Toda vas je izumrla. Vsi moški so delali na polju onstran klancev. Vse ženske so bile zaposlene pri preji ali pripravljanju večerje. Še deca je pobegnila v vrtove, kjer se je igrala skrita v senci črešnjevcev. Menih se je prepričal, da se ne zmeni nihče za njegovo svarilo, se obupno spustil na tla, in dolgi, do pasu viseči lasje so mu zastrli obraz. Za trenutek je obsedel kakor ©drevenel, potem zopet vstal ter z ostrimi navdušenimi očmi ozrl vas in okolico. Onstran zadnjih kmečkih hišic so se dvigali z redkimi bori in cedri poraščeni griči. Tu na višini, kamor niso segali morski valovi, so stale kopice slame, vršaji prosa in ječmena. Ikiu Sendzo je planil na noge in stekel mimo vrtov navkreber na vrh klanca. V naglici se je spotikal in padal. Upehan in znojen je dospel na vrh in obstal. Pridni kmetje so goniazeli kakor mravlje v kotlini tostran obalnih klancev. Stali so do kolena v klejastem blatu riževih polj, okopa val i so poganjke, presajevali koreninice in prevažali »umokolnice s polnimi sodi iz stranišč. Zunaj pa se je videlo svobodno brezmejno morje. Pestra ribiška jadra niso več obrobljala obzorja. Menih je zopet zavpil na ves glas: »Možje... pobegnite v gore... rešile se!« A njegov krik je splašil samo srako, ki je zletela z bližnjega bora na drugo drevo. Ikiu Sendzo je obupno skomizgnil z rameni ter odločno stopil k najbližjemu slogu. Vzel je iz svojega širokega pasa dva kremena, zanetil iskro in podžgal stog. Drobna hleskovita kača si je naredila vijugasto pot skozi suhe snope, zdaj izginila notri, zdaj zopet pogledala ven: razleglo se je tiho prasketanje, in plamen je švignil kvišku. Menih je brez obotavljanja stekel k bližnji kopici slame in zopet zanetil ogenj. Iz oblaka dima so se kmnlu prikazali slepiIni zublji. Spodaj v dolini se je razleglo pasje lajanje, kričanje dece in pokanje v naglici odprtih lahkih vrat. Kmetje so zapustili polja in v dolgih vrstah pohiteli v klanec, na P ž;m\ Menih je slejkoprej letal kakor besen med slogi, mahal z rokami im vpil: »Ogenj! Ogenj! Hitite, možje! Rešite vaš pridelek!« j Dve močni roki sta ga zagrabili odzadaj: 1 »Kdo jo podtaknil ogenj? Govori! Ti si bil na strnišču!« >.Taz, samo jaz sem to storil.. .« je kakor od zamaknjenja prevzet vedno zopet ponavljal Ikiu Sendzo. »Pohitite... Pridite vsi, vsi, da ne bo nihče ostal spodaj v vasi!« Ta nasvet je bil itak odveč. Ženske so že tekle v hrib s polnimi vedri vode. Deca je vlekla motike, lopate in sekire. Vsi vaščani so zapustili Murajamo, da bi gasili ogenj, ki ga je vedno bolj razpihaval veter. Kmetje so dolgo in vztrajno razmetavali stoge, polivali bližnje kopice slame, hiteli rešili preostale snope. Med tem so se zbrali vaški starešine blizu pogorišča pod pristreškom malega skednja. Možje so porinili pred nje zvezanega meniha. >Ali si ti zanetil ogenj?« ga je vprašal Terusama, osemdesetletni starec, ki je imel že pravnuke med dečki, ki so pomagali ribičem krpati mreže. Ikiu Sendzo je samo prikimal, ne da bi poslušal, ter neprenehoma gledal velikansko, vedno naraščajoče morje. Zdelo se je, da hoče poplaviti ves svet. »Kuni, izročilo naših očetov,« je nadaljeval starec, določa smrt na sramotnem stebru za požigalce, zastrupijevalce rib in poljske tatove.-; Pokazal je z desnico proti napol ožganemu stoletnemu boru. Kmetje so dvignili meniha, ga privezali na deblo in mu pribiti stegnjene roke na dve veji. lkiu Sendzo ni kričal, ni tožil, niti zastokal ni. Požar je ugasnil. Vse vaško prebivalstvo se je zgrudilo okoli drevesa. In zdaj se je nenadno razleglo oddaljeno votlo bobnenje: zdelo se je, da prihaja izpod zemlje. Nebo se jo pomračilo. Velikanska vodna stena je zrasla iz oceana in z besno naglico planila proti obali. Ljudje so obmolknili v nepopisni grozi. Velikanski morski val, navadna posledica podvodnih potresov, se je z grmenjem zrušil na vas. Poplavil je hišice, igraje strgal drevesa in podrl vse, kar je sreča! na poti. Pri-kipel je do vznožja obalnega holmja in planil zopet nazaj. Odnašal je ostanke v trske zdrobljenih hiš, ribiške čolne, živino in kuretino. Krvavordeče solnce je počasi zatonilo onstran hriba. Tu in tam so še dogorevale zadnje grmade razmetanih snopov. Njih luč je še razsvetli a obraz mučenca, čigar odprte roke so objemale vesoljstvo. Njegov obraz je sijal v nepopisnem visokem navdušenju popotnika, ki je dospel na določen cilj, pastirja, ki je rešil zaupano čredo. Moški, ženske, otroci so pobožno pocenili na tla ob nogah lkiu Sendza. Kakor šelestenje listja se je razlegalo njih šepetanje: »Namo Amida Buddha ...« Sinji lovci a) Ptič časti. rieli oblaki so prihajali izza gor, se prehitevali in kopičili, pa se bleščali na sinjem nebu. Solnce jih je še obsevalo, pa bilo jili je vedno več, njih bela, nežna barva je postala preteče siva; veter pa, ki je preje pokojno pihljal čez poljano, je divje plesal z listjem, ki ga je ropal mlademu drevju. Vrhovi dreves su sc ječe upogiba li kot pod silnimi udarci. Po gozdu je zavladal mrki somrak, ki ga je namah razsvetlil blisk s slepečo lučjo, |«> listih, ki so obstalj negibno, nemo, so udarile prve svinčeno težke kaplje, vihar pa je hrumel v vrhovih. IMice so si poiskale varna zavetja in tam ždele plaho stisnjene. Od nekje je priletel na brzili pe-rotih golob in zavil v gnzd. Ni šc dospel do gozdnih senc, ko se je spustila nanj, kol urna pšica izstreljena iz loku, leninosiva ptica. Golobje peroti so s tleskom še parkrat udarile, na prsih mu je zaze-vala široka, krvaveča raua in treščil je z napadalcem na tla. Temna ptica se je dvignila in poletela pred dežjem, ki se je vlit v curkih, v varno zavetje smrečja. * Dež je ponehaval, iz smrečja je prhnila temna ptica in pustila lam kup perja in ostanke goloba. V vlažnem ozračju so se ji v prvih žarkih zable-slele prsi v nežni belini, le tu pa tam je bila rahla temna lisa. Peroli sta bili tesno progasti in lasla-vičje prikrojeni, telo čokato, kratko, na kratkem vratu je bila močna glava. Mogočno zakrivljen v primeri z glavo velik morilski kljun se je svetil v sinjkasli sivi barvi, nad katerim je bila močna voščen ica. Pod lepim temnim čelom, čigar barva se je razlivala še po vsem hrbtu do konca repa, pa je sijalo ono veliko čudovito lepo oko morilca — sokola selca. Par krepkih udarcev z dolgimi krili je pognalo čudovito ptico pod sinje nebo, vse telo je v trenutku postalo samo temna v sinjini jadrajoča točka. še par veličastnih lokov in kralja zraka so zakrile rahle bele megle. V silnih višinah je krožil v |>oj>oldanskeni solncu, nato se pa spuslil na visoke lopole, ki so stali ob reki kot nemi stražarji. Miroval je, le lepo oko je motrilo planjavo, ki je rdela v poslednjih žarkih. Na sveže razoranih njivah je znčirikala jerebica. Sokol se je potuhnil in si popravil z rahlo kretnjo peroti. Za prvo jerebico so pritekle še druge, cela kila. Zletele so na njivico, ki je ležala nekoliko nižje, to je porabil sokol, neslišno so zarezale smele peroti zrak, jerebice so prestrašene začirikale in padle v njivo, a prepozno, temnooke-mu, teninočelemu ptiču je Irepetala v rumenih I prstih jerebica, njene rjave očke so se pa še po-slednjič s kalnim pogledom poslovile od rožnato ' rdeče zarje na zahodu ... * Pomlad z vsem svojim čarom. Povsod je klilo novo življenje. Sokol, ki je šel zimovat pod temno- modro orijentalsko nebo, se je vrnil in poiskal družico, ki je bila od njega malo večja in bolj zamolkle barve. Vzela sta si v najem staro čapljino gnezdo ob robu močvirja in tja je znesla samica Štiri rožnorjasta, rjavopikasta jajca. Ko je samica ležala na gnezdu, je samec v krasnih lokih krožil visoko v zraku in zabaval samico. Ko so zagledali mladički — sivi kupčki perja — svet, sta jih stara hranila najprej z napol prebavljenim mesom, potem pa s ptiči, ki so jih mladiči sami trgali. Ko so jim pognala iz modrikastih konic dolga letalna peresa, ko jim je narava nadela lepo suk-tijico, so se pričele letalne vaje. Mlada nevajena krila so jim omahovala od napora, nežno klikajoS so klicali starše, pa sami so se morali zaupati krilom, starša sta bila sedaj trdosrčna, z ostrim zamahom kril sta pognala mlade v sinji zrak. Peroti so se urile, krila, krila... V drznih lokih so merile mlade moči zračno brezmejnost in se urile za težko pot pod orijentalsko temno nebo, kjer bodo jadrali pozimi čez tuniške planjave, občudovani od temnopoltih sinov puščave. Ko so so krila navadila, so se vadili lova in smelosti, ki jo za lov potrebna. Vrane, ki so napadle vsako ropa-rico, so se plaho umaknile v gozd, takoj ko se jo pokazal na obzorju sokol. Pa zaman. Mladi so bili že izurjeni, par zamahov kril, en sam prestraSen smrtni krik in omahnile so peroti, povesila se je glava, lelo pa je poslednjič zatrepetalo v objemu ostrih krempljev rumene noge sokola. + Poslavljalo se je solnce in zelenje. Po livadah so umirale v ostrem vetru zadnje jesenske cvetke. Sokoli, sinovi solnra so odšli za solncem na afriškn planjave. Tam bodo jadrali kot sivožoMo točke v temnem azurju. Oči Arabcev se bodo iskrile v temnem soju in iskali si bodo starih »ptičev časti«, da si jih polove za plemenit lov — za lov s sokoli. Lov s sokoli! Kol bajka zasanjana v daljno, sivo davnino, kol pesem, ki je izzvenela in ji jo samo še duša polna. Sokol oropan svobode, ptič časti, mora biti suženj, najdrznejša ptica se ukloni volji človeka. Lov s sokoli — ponos in prcdpravica Arabca — plemiča. Sokola starca zmninjjo z belo, trepetajočo golobico v drobno žimnato mrežo. Ko se mu krila zupleto, ko vidi, dn je premagan, se pomiri, se uda v usodo. Miren je. ne skuša se strgati z brezupno silo. Skloni glavo in mirno zre: Zmagovalca ne črti lev, ne sokol, človek plemenit... Z lakoto in govorenjem ga vzgoje tako, da prileti gospodarju na ramo, da gre za ptico, jo ubije, a nato raje prileti h gospodarju nazaj, ki mu da košček krvavega mesa, kot pa. da bi se lotil svežega s toplo krvjo prepojenega... Ptič časti! Ce ukradejo Arabcu sokola, ga maščuje s smrtjo. Če sokol ne ujame živali, osramoti Ara lira plemiča pred plemiči bolj kot pa, če bi mu pobegnil sin iz vojne strahopetno domov... Arabci in azijski mogotci love s sokoli še da nes. Pa tudi v lepi Rosni so še do nedavnega lovili v Krajini in Posavini. Rili so to begi Uzeirbogo-viči v Maglaju in Širbegoviči in Smailbegoviči v Tešil ju. Lov s sokoli je doma v Aziji in odtod jo prišel v Evropo. Indijci in 'Iračani so lovili že pred Kristusovim rojstvom. V rimskem imperiju pa se je pričel ta lov v četrtem stoletju po Kr. Lov s sokoli je bil na višku v srednjem veku. Ko jc cvetelo viteštvo, je cvetelo tudi sokolarstvo. Nad vse priljubljena pa je bila ta zabava pri Phr?* kih in v Mali Aziji sploh. Sokole so silno visoko cenili i v časti i v denarju. Ko je pri obleganju Akkona ušel Filipu II. Avgustu krasen sokol, je Turkom ponujal zanj tisoč cekinov, pa mu ga niso hoteli dati... Med službo božjo so smeli vitezi dati sokole na oltar, da so tam sedeli, duhovnikom pa je bil lov s sokoli prepovedan. Sultan Bajazit je v bilki pri Nikopolju ujel vojvodo Neverskcga in več drugih francoskih ple-mičev. O odkupnini sploh ni bolel nič slišati. Ko pa mu je poslal vojvoda Burgundski dvajset belih sokolov, je spustil ujetnike brez odkupnine... V Angliji je bila za krajo sokola določena smrtna kazen. Lov s sokoli, vitezi in grofi, slika davnine. _ Vse je zagrnil mrak preteklosti, le plemiči naš še gledajo v galerijah iz zaprašenih slik, na desni roki pa jim sede sokoli ... * Mrak. Temne smreke stoje pokojno, tiho in tonejo v mrak. S polja je priplul sokol in sedel na vrh smreke. Bistro oko ni opazilo temne senco pod drevjem. Rahel blisk in pok — sokol se jo zrušil s preslreljeno peroljo v Iravo, kri pa, ki jo kapljala iz rane, je orosila Iravo. Krila, ona lastavičje dolga krila so trepetala v poslednjem trepetu. Oko se mu je skalilo, še enkrat se je zazrlo v morilca in se trudno zaprlo. Prišla bo zima, onemel bo gaj, ptiča časti pa ne bo več letovat k vitkim palmam pod temnomo-dro tunizijsko nebo ... za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovatrnei -vate Arbeller, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik GRADEC Lendplatz 1 Telefon: 30-77 HOTEL 'GOLDENER EKGB- v neposredni bližini glavnega kolodvora in mestne železnice; popolnoma novo urejen. V sobah tekoča topla in mrzla voda, kopalnica, centralna kurjava. Prostor za vozove. Zbirališče inozemcev. Govori se tudi slovensko. Ka poset se priporoča JOS. STELZER, lastnik. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Pohištvo razproda po znižani ceni jedilnice, spalnice, kuhinje itd. Ivan Napast, Vižmarje f), nad Lj. (črez železniško progo, pri kapeli, levo) Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje oene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 Največjo zalogo od marmorja in gtanita po globoko znižanih cenah priporoča kamnoseška industrija Ljubljana, Resljeva c. 30 j Pomota: »Oprostite, jaz sem ... jaz pobiram račune.. Fležarca: »Samo malo potrpite, prinesem vam jih celo zbirko.« Čarovnik: »In zdaj bom naredil, da bo ta mož vse pozabil.« Glas iz dvorane: »Ne, ne, počakajte, ta mi je dolžan pet kovačev.« HIPE higijenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih se naroča pri ALOJZ DERGANC Ljubljana — Gerbičeva IVAN KRA.Es) se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska c. 2 .. m^mMo mrzlih kopelih so take motnje hujše. Priporočani vam več gibanja, zlasti hoje, skrbite za priprosto hrano in redno iztrebljanje. Ce so težkoče neznosne, treba zdravnika! A. C. — Lj. Neredno perilo pri uradnici ni lrič posebnega, ker je pisarniško delo vobče manj primerno. Le nadaljujte sprehode, igre na prostem in izlete! Da vam nogi (menda goleni) za-brekata in pordečevata pri daljši stoji ali pri sedenju, je znak, da je posedanje ali mirno stanje neprimerno, ker zastaja krvni obtok. Pri stoji treba se večkrat prestopiti, pri sedenju napraviti nekaj gibov v nožnem sklepu ali kolenu. A. Š. — š. Mlado, preobilno dekle, ki ima poleti opraviti z nahodom in težkim dihanjem, glavobolom, zbadanjem v trebuhu in »vednimi« bolečinami v želodcu, je bržkone zanimiva zbirka •azilih pojavov ene in iste bolezni, ki tiči v izredni občutljivosti rastnega živčevja. Stopite v stik z bližnjim zdravnikom, ki utegne opazovati vse te motnje od blizu, menim, da se mu kmalu posreči najti pravi konec, odkoder se da razvozlati ta vaš bolezenski vozel. L V. — M. Driska in močni krči v trebuhu so znaki nagle (akutne) bolezni prebavil, ki se običajno kmalu ozdravi s primerno prehrano, časih so potrebna tudi čistila, časih tudi druga zdravila, časih zadošča samo poštenje. Da se zdaj, ko imate komaj tri križe, bojite, kako bo z vami čez dvajset ali trideset let, priča o vaši zbeganosti, ki je neutemeljena in morda bolestna. Seve, če se vam te motnje ponavljajo večkrat, potem bi tre-balo pri vašem poklicu misliti na obrtno zastrupljen je. Ce vam kmalu ne od leže, pojdite zavoljo potrebnega opazovanja v bolnico. Fr. Z. — P. Počitniške kolonije ob morju so menda za letos že vse »zasedene«. Za vas pa itak ne pridejo vpoštev, ko imate kot član OlIZl) pravico do uporabe okrevališča na Rabu, ki je otvor-jeno malone vse leto. J. K. — Nin. Prsni bradavici pustite čisto v miru ne tipljite jih, ne ogledujte jih, pa bo mir tudi od njune strani. Svet je nekoliko drugačen kakor se zrcali v segretih možganih I Spominjam se mladeniča, ki me je zasledoval zavoljo svojih preogroumih: uhljev, ki mu naj jih obrežein do pravšne velikosti. Nisem mu mogel dopovedati, da *ta uhlja čisto primerne velikosti. Ko me je začela nadlegovati še njegova mati, sem fantu oba uhlja nekoliko iuirez.il, da je odteklo nekaj prismojene krvi. pa je bilo dobro! Ali bi tudi vam trebalo takšnega zdravljenja? J. S. — K. Hud rev mali »eni se porazgublja prav počasi, v vašimi primeru še dovolj hitro in povoljno. Ko so minile bistvene težkoče, bi priporočal, da opustile vsakršno zdravljenje z zdravili in se lotili smotrenega vtrjevanja z opreznim sončenjem in uporabljanjem votle (umivanjem, oblivanjein ali pršenjem, kasneje tudi kopanjem). Uredite bivališče, ki naj bo zanesljivo suho. Hrana naj ostane brezmesna še nekaj mesecev ali za vedno! Strah pred nevarnimi leti je vobče večji kakor njih nevarnost. K. R. L. Znišanje telodra ni bogve kakšna bolezen sama po sebi. ki naj se kako posebej zdravi. Važnejši se mi zdi čir. ki ga treba čim preje spraviti do aaceljenja. Vaše dosedanje pri-zadevanje in zdravljenje se mi zdi kakor streljanje mimo — cilja. Zdravili so vam črevo, -ločim tiči bolezen v želodcu (morda v dvanajst- liiku ali celo v žolčniku). Če imate sredstva in čas na razpolago, j>ojdite zdaj za tri tedne v Rogaško Slatino (po glavni sezoni je zdravljenje cenejše in enako uspešno), če ne, pa v večjo bolnico na oddelek za notranjo bolezni. Sama ne poskušajte nikakšnega zdravljenja, niti po Kneip-povih navodilih ne. Kar smete tvegati brez nevarnosti je: stradanje po določenem načrtu. Pri-trgujte si dan za dnevom redno prav po malem od običajne hrane nekoliko, da pridete na najmanjšo množino mleka, ki se da ob njem še shajati (seveda brez. dela v mirovanju), vztrajajte ob tem teden dni ali več, in potem začenjajte prav tako polagoma vživuti več. Vse to stradanje je treba nategniti vsaj na dva meseca, da se utegne drobje odpočiti in popraviti. V vaši dobi in v vaših razmerah je bolezen ozdravila, zato so vam ni treba begati radi zakona, ki ga nameravate skleniti čez dve leti. Dotlej se lahko pozdravite popolnoma! Ista. Trebušna vodenica, bržkone zavoljo jetrnega obolenja, je huda zadeva. Zdravila ne pomagajo. izpraznjevanje samo začasno. Časih se da pri nekih oblikah doseči trajno izboljšanje (ne ozdravljenje) z operacijo. Posvetujte se s svojim Zdravnikom, ali bi kazalo napraviti tak poskus pri vašem primeru. I. š. — M. Trganje in razne živčne motnje si preganjate že več ko pol lota — doma, v bolnici in na kliniki — z nepovoljnim uspehom. Kaj šo poskusite? Zaradi bolečin ne polegajte, hranite se samo z mlečno in rastlinsko hrano, vtrjujte se z vodo in solncem. Zapeka je kvarna, posvetujte se z zdravnikom radi morebitnega puščanja krvi. Toplice, ki jih omenjate, vam priporočam prav toplo, a po glavni dobi (lorej v ki-movcu), ko se ho vtegnii zdravnik nekoliko več baviti z vami kakor mu je zdaj mogoče. _ Vašega kovača podarim siromaku z lačnimi otroki. ^ H. M. — C. Norice so pravim kozam podobna kužna bolezen, ki je časih res nadležna, a premine pri pravilni negi brez posledic. Da se otroci ob splošnem in javnem cepljenju proti kozam, kaj lahko in radi nalezejo raznih kužnih bolezni, so krivi roditelji, ki donašajo ali dovajajo neozdrav-ljene otroke k cepljenju in ob tej priliki kužijo druge, cepljenje samo na sebi je nedolžno. Ista. O cepljenju kaj sodim? Kar na dveh straneh jo prepisano tozadevno mnenje znanega Kneippu o cepljenju, ki se je seve odklonilo. Poznam spise župnika Kneippa (glavna dela innim v svoji knjižnici) in njegove načine zdravljeni«. Brezdvomno ima ta plemeniti in nesebični človekoljub velike zasluge za zdravstvo, znal je opozoriti >?o!sko< medicino na vodo in druge pri-rodne zdravilne člnitetje. pokazal ie na sobi blagodejni vpliv vtrjevanja in priprostega življenja glede hrane in obleke in s tem ogromno koristil pomehkuženemu človeštvu. V tem je Kneinp velik in ostane! V drugih zdravstvenih zadevah se pa Kncipp ni povznel niti do povprečnega poznanja, lastnega izobražencem nezdravnikom. Cppljenie zoper koze se jp vendar povsod sijajno obneslo, dasi nastopijo izjemoma tudi kakšne nevšečnosti, kakor pri vsakem človeškem delu in prizadevanju. a vse te ;žrtve cepljenju-, naj bodo Se tnkn pristransko pretirane, ne pridejo v poštev v primeri z ogromnim uspehom, dn so koze. ta strašna kuga, novsod zatrte, kier so ljudje pravilno cepljeni. Saj ima celo solnce. vir svetlobe — svoje temne perre! R. O. — Lj. Vas si »privoščim«- prihodnjič, ko preštudiram vaše tri pole pisanja. Pravni nasveti Smrckii-e ob meji. A. Z. Pred mesec.i ste tik ob meji I. j. 'JO cm od meje zasadili mlade smre-kicc. Sosed, ki tedaj ni ugovarjal, pa sedaj trdi, da mora biti po postavi ograja iz smreke najmanj 1 meter 50 cm oddaljena od meje. Snirekice nameravate pustiti rasti le 40 cm visoko in 20 cm široko. Vprašate, če vas more sosed prisiliti, da snirekice presadite. — Ni v postavi določeno, da mora biti živa meja 1 m 50 cm oddaljena od meje. Vsak lastnik sme svojo lastninsko pravico izvrševati tako. da ne posega v pravice drugih. Smrekice pri opisanem položaju gotovo ne morejo motiti soseda v njegovi lastninski pravici, če bi se razrastle preko meje. bi sosed lahko porezal na njegov svet segajoče veje. Tudi bi se sosed mogel upirati, če bi senca škodljivo vplivala na njegovo zemljišče. Dokler pa lega ni. ni povoda za sosedovo pritoževanje. Taksa od najemne pogodbe. ,1. P. L. Po izpre-menjenem zakonu o taksah imajo lastniki stanovanj in lokalov sestaviti pogodbo ali listino o najemu in plačati takso in to v 15 dneh od dneva vselitve, drugače plačajo razen redne takse tudi šc petkratni znesek redne takse za kazen. Optanl in zemlja. L. M. Prosili ste, da bi dobili zemljo od države in je zadeva v teku. Vprašujete če je upati, da dobite to zemljo in pod kakšnimi pogoji, ker ste v aktivni državni službi itd. Dalje če bi dobili zemljo od države pod pogojem, da hi po gotovem času zapustili državno službo in pričeli z obdelovanjem zemlje. — Na to vprašanje vam ne moremo dati točnega odgovora, ker gre za poseben slučaj, ki ga bo rešilo pristojno oblastvo. Obrnite so s lomi vprašanji na naslov, kjer ste vložili prošnjo zu zemljo. Tam boste najbolje zvedeli, kakšno stališče bo v tem slučaju zastopalo državno oblastvo in kakšni so izgledi za ugodno rešitev vaše prošnje. Iztirjanjc dedščine. L. M. G. Ženina mati je umrla 1. 1924. in je zapustila svojemu sinu posestvo, hčeri (vaši ženi) pa je izgovorila polovico lesa z ene gozdne parcele oziroma delež v denarju, ki ga ji ima izplačati brat. Ta je gozd lani prodal, vendar deleža sestri ne izplača, češ da nima denarja. Kako bi prišla žena do svojega deleža; na koga bi v slučaju ložbe padli pravdni stroški; ali ima žena pravico do obresti in kako dolgo bi se pravda vlekla. — če ženin bral deleža ne izplača zlepa, no bo sestri kazalo drugega kakor brata tožiti. Stroške, ki so potrebni za pravdo, mora plačati tisti, ki pravdo zgubi, torej gotovo brat, ki je dolžan, pa ne plača. Kako dolgo se bo pravda vlekla, se ne da prorokovati. če bo brat zahtevek takoj priznal, bo pravda lahko že pri prvem naroku končana. Če bo pa brat tožbi ugovarjal, bo pa moralo sodišče izvesti dokaze iii se v tem slučaju pravda lahko zavleče za več mesecev in če se tisti, ki v prvi inštanci izgubi, pritoži, traja pravda lahko tudi kakšno leto ali še dalje. Obresti žena lahko zahteva od dneva zapalosti plačila, a največ za tri leta nazaj. Občinska klavnica. K. F. Z. Ustanoviti nameravate občinsko klavnico v obliki zadruge, kjer I zadružni člani lahko klali in razprodajali meno. Med člani imale izučenega mesarskega pomočnik.-' ki bi klavnico vodil. Vprašate, kako vam jo postopati, da bi izvršili navedeno namero. — Predvsem morate biti na jasnem, kdo naj prične z izvrševanjem mesarije ali občina, ali zadruga, ki bi jo v la namen ustanovili. Občina bi to mogla storiti samo. če je to v javnem interesu in s posebno dovolitvijo bana in če ima poslovodjo s strokovno izobrazbo. Isto pravico sme ob enakih pogojih dati ban tudi potresnim zadrugam, če izpolnjujejo odredbe zakona o obrtih in če imajo poslovodjo s strokovno izobrazbo. V ostalem pn se obrnite najprej na sresko načelstvo, ki bo kot obrtno oblastvo prve stopnje v prvi vrsli merodajno. Tam boste mogli tudi dobili podrobna navodila, kako vam je postopati za dosego vaših načrtov. Glede ustanovitve zadruge pa vprašajte pri eni zadružnih central. Na tem mestu ne moremo o tem pisati, ker bi bilo preobširno. Odklonitev izdaje nhoinega spričevala. I. K. Vaš znanec je zaprosil pri županstvu za izdajo ubožnega spričevala, ki ga rabi za dosego pravice revnih v pravdi iztirjanja zaslužka. Župan pa je iz raznih nasprotstev izdajo spričevala odklonil. Kaj storiti. — Obrnite se na sresko načelstvo in prosite naj ono županu pouči o njegovih dolžnostih ter mu naroči, da izda spričevalo. Vmešavanje drugih v zakon. K. F. V. Leta 1929 ste se poročili v popolnem sporazumu staršev in bratov žene. Ker pa niste mogli dobiti svojega posla, so vas na ženinem domu začeli po enem letu postrani gledati, tako da ste jim šli spoti m se odpravili z ženinega doma. Pod vplivom staršev ni hotela žena iti z vami, ker so ji grozili, da sicer ne bo nič dobila z doma. Med tem je ženi umrl oče in je dobila zapisano dosmrtno stanovanje. Nenadoma je umrl tudi ženin brat-prevzemnik posestva. Vprašate, kako bi mogli ženo sedaj prisiliti k skupnemu življenju ali pa se ločiti. — Žena je dolina iti z možem v njegovo domovališče in ga v gospodarstvu in pridobivanju po močeh podpirati. Razlog za ločitev je, ako žena zapuati moža brez utemeljenega razloga. Svetujemo vam, da se z ženo ustmeno pogovorite,- ako ne bi hotela vam slediti in bi se morda izgovarjala s kotom, ki ga ima ona sama v rojstni hiši, pojdite z ženo na okrajno sodišče ter vpoglejte oporoko pokojnega očeta, iz katere so razvidni pogoji zapisanega kola. Sodnika naprosite, da pouči vašo ženo o njenih dolžnostih, kakor tudi, da vam pojasni, če so po očetu v oporoki stavljeni pogoji, da se ne smeta več združiti, postavni ali ne. Samo na ta način se bo vaš zapleten družinski spor pojasnil in boste vedeli, pri čem da ste. Obratovanje pod tujim imenom. J. K. M. Gostilničar je dal v najem gostilno zakoncema z osebno pravico točenja. Najemnika sta izvrševala obrt pod imenom lastnika gostilne. Vino sta kupovala najemnika sama, finančni kontroli pa sta ga morala javljati pod imenom lastnika. Ko je najemnik pred pol leta umrl, pa je prišlo na dan, da sta on in žena delala na ime lastnika dolgove. Potom potnika sta naročavala od neke veletrgovine več sodov vina na ime lastnika in naročilnice podpisovala z imenom lastnika. Najemnica priznava ta naročila, pravi, da bo plačala, trenutno pa ne more. Vinska tvrdka pa zahteva plačilo od lastnika-go-stilničarja, ki pa sam nikdar ni nič naročil. Vpra- Oc. trgovcem in posestnikom se firiporoča za vsa sedlarska dela ma vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne ter vse potrebščine. Sprejema staro v popravilo. — Točna postrežba. - Cene solidne. VIKTOR KLEŠNIK sedlar in jcrmenar Ljubljana, Poljanska cesta 4« L. Mikus - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsako-. vrstne rože — cvetlice lončenice itd. ČEH, Ljubljana Vil, Gasilska c. 14 DEKLIŠKI ZAVOD »VESNA« MARIBOR sprejema interne in eksterne gojenke v eno- ali dveletno gospodinjsko-obrtno šolo. V internat se sprejema tudi gojenke zunanjih šol. Dekliški zavod je moderno ureieno poslopje s centralno kurjavo, elektriko (plin, kopeli, telovadnice, tenis, vrt itd.). Poučujejo se jeziki in glasba. Zahtevajte prospekte! Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev grohov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline. Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Krii-Ljubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv Petra c 33. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev. IVAN VVOSTNER LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21 splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za žledilnike itd. z najboljšo izvršitvijo in po možnosti najnižjih cenah. JOŽE MIHELiC in drug - LJUBLJANA Dunajska cesta 41 Telefon št. 2777 kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodne in strelovodne inštalacije šate, če je lastnik gostilne dolžan plačati najemnikov dolg na vino. — Če je potnik vinske tvrdke osebno poznal najemnika in lastnika, potem odgovarja za plačilo vina oni, ki je vino pri potniku naročil. Če pa potnik ni poznal najemnikov po imenu, niti osebno lastnika, ter so se najemniki na naročilnico podpisali z imenom lastnika gostilne, kakor je napisano na gostilni, ter se je vino pošiljalo redno na ime lastnika — čeprav sta ga prevzemala najemnika — potem je za naročeno vino po našem mnenju tudi odgovoren lastnik gostilne, pod čigar imenom se je obratovalo. Lastnik ima, če bo plačal dolg, regres napram najemnici. Dobrota — sirota. K. B. Po oporoki tete ste bili vi z vašimi brati dediči posestva. Svoji sestri pa je zgovorila hrano in stanovanje na posestvu do smrti. Pri zapuščinski obravnavi pa sestra pokojne ni bila s svojim zapisanim volilom zadovoljna. Da preprečite tožbe in prepir v sorodstvu, sto končno napravili dedni dogovor, da je sestra pokojne dobila posestvo v dosmrtno računa prosto hasnovanje, ima pa svoječasno vam prepustiti posestvo v istem stanju, kot je bilo ob smrti tete. — Razmere so se spremenile in sedaj želite vi m bralje, da bi na tem vašem posestvu imeli dosmrten kot vaši priletni starši. Vprašate, kako bi to dosegli. — Dedni dogovor veže obe stranki: vas z brati kot dediče in sedanjo vžitkarico kot volilojemnico. Ta dogovor se more le sporazumno spremeniti, ne morete ga pa enostransko razdreti, če sestra pokojne tete dobrovoljno pristane na vaš redlog, potem ga lahko izvršite, prisiliti jo pa ne morete, kajti vi kot lastniki nimate na svojem posestvu nikakih tozadevnih pravic, dokler živi hasnovalka, V zakonu rojeni nezakonski otroci. A. K. M. Pred 11 leti je odšel mož vaše sestre v Ameriko. V tem času se mož ni več javil in ne veste, če je živ ali mrtev. Njegova žena pa se je med tem spe-čala z drugimi in ima dva nezakonska otroka različnih očetov. K er ne dobi nezakonska mati od nobenega nič, pomagate sami sestri vedrževati otroka. Vprašate, na kakšen način bi sestra dobila alimente za otroka. — Ker je vaša sestra poročena in ne sodno ločena, se smatra, da so od nje rojeni otroci zakoniti otroci. Zakonsko rojstvo teh otrok sme spodbijali njen mož najdalje v 3 mesecih, ko je to zvedel, s tem, da dokaže proti skrbniku, ki se ima postaviti v obrambo zakonskega rojstva, nemožnost, da bi bil on zarodil otroka. A.ko pa je mož umrl ali pa je izza rojstva otroka njegovo bivališče trajno neznano, potem more tudi otrok sam izpodbijati svoje zakonsko rojstvo s pritrditvijo matere, če še živi. Svetujemo vam, da si vaša sestra preskrbi za oba otroka ubožno spričevalo ter gre na sodišče, ter zaprosi za to tožbo pravico revnih in zastopnika-advokata, ker je treba to tožbo vložiti na okrajno sodišče. Ko bo ta tožba končana, bosta oba otroka po svojem varuhu vložila pri okrajnem sodišču tožbo na priznanje očetovstva proti nezakonskima očetoma, ki bosta morala za otroke plačevati alimente. Pravica do kape. B. M. B. Sosedu je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Ostalo je golo zi-dovje. Vse skupaj je prodal in ie novi lastnik že začel graditi strešni stol, tako, kakor je stal stari, vendar brez. vsakega občinskega ogleda in dovoljenja. Stari kap je segal v vaš svet 30 cm. Vprašate, kako bi mogli preprečiti ta za vas nadležni kap z nove strehe. — Ker je stalo staro gospodarsko poslopje že 100 let, je torej posestni prednik sedanjega mejaša priposestvoval pravico do kapa in mu s civilno tožbo ne morete zabraniti naprave nove strehe v istem obsegu, kot je i bila stara. — Pač pa je za vsako novo stavbo potrebno občinsko stavbno dovoljenje in bi torej le občina iz važnih stavbno-policijskih razlogov mogla prepovedati obnovitev gospodarskega poslopja na dosedanjem prostoru. Usoda otrok ločencev. K. F. V. Nameravate se ločiti in vprašate, komu bo sodišče prisodilo edinega sinčka. — Ako zakonca pri ločitvi nista s pritrditvijo sodišča ničesar dogovorila o negi in vzgoji otrok, mora sodišče glede na posebne okol-nosti primera in koristi otrok, poklic, osebnost in lastnosti zakoncev in vzroke ločitve odločiti, je-li prepustiti vse otroke ali katere očetu ali materi. Ni torej nikjer zapisano, da dobi dečka oče in deklico mati. Drugi zakonec obdrži pa pravico, osebno občevati z otrokom. Sodišče more občevanje bližje urediti. PECI ŠTEDILNIKI STENSKE ODLOGE Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceni). Keramična zadruga r s m z Ljubljana. Tesarska ulica St. 5 — Telefon št. 27-69 KOLESA »jelave. Cementni izdeSki stavbinska dela, nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša izdelava, prvovrstni materijal. — TABOR J0ZE, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII št. 13. nova in rabljena vedno na zalogi in vsi nadomestni deli. Ceno nizke. Popravila prvovrstne iz- Mehanlčna delavnica STANE RA KOŠ Ljubljana - Moste Društvena ul. 2 ■ aaiiaHiZRHHiasffiBBBHBBBgBfln&fi Ulmirn. Cestnik, Trbovlje II stropno mizarstvo Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do naj. finejse izdelave ter vsa stavbno-mtzarska dela po iastnih m po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevajte proračune. Velesejem paviljon F. RaHMnajaHaBaBMHBHHMaH Najvarnejše šn najboljše naložite syoj denar pri »m mar z n. z. f CClfU ren ?adr. z n z. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem lire popravlja, prvovrstno strokovno delo — nizka cenn Korošec f rane - Lgublfano i Sv. Petra cesta št. 55 (dvorišče levo) PROSTOVOLJNA DRAŽBA NEPREMIČNIN Dne 31. julija 1932 od 8 zjutraj dalje se bo vršila na licu mesta sodna dražba gozdov, njiv in travnikov iz zapuščine pok, Videmška Antona iz Doba, ležečih v k. o. Podrečje, Brezovica, deloma tudi Dob. Ta dražba se bo po potrebi nadaljevala dne 1. avgusta dopoldne. Dne 2. avgusta 1932 ob 9 dopoldne pa bo na sodišču na Brdu dražba gozda, spadajočega pod k. o. Krašnja. Dražbeni pogoji in potrebne informacije je dobiti pri g. Rihtarju Mihi, trgovcu v Dobu št. 97, in pri okrajnem sodišču na Brdu. Okrajno sodišče na Brdu, dne i5. julija i932. Priporoča se prvi slovenski zavod Ifzaf&siiiaa ziuiroualnica LJubljana v lastni palači o!) Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrtninski oddelek »KARITAS« sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Glede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek »ICARfTASt. Inserirajte v »Slovencu"! .41M Zdravko Ocvirk: Luna in zaspanček Lunica srebrna sredi tihega neba, našemu Ivančku ljubko se smehlja. »Ni te sram, zaspanček? S kurami greš spat. Pridi raje k meni malo pokramljat! Noč tako je svetla, zvezd gori nebroj, pridi, ljubček, pridi, dolgčas mi je, joj...« »»Da pri tebi, luna, hej, bi vasoval?«« se smeji zaspanček. »Raje bom zaspalk« Žalostno obrne lunica se vstran, solze kakor lešnik, ji privro na dan--— M. K.: Kako so nastale kresnice V svetlem zavzetju je Andrejček razprostrl roke in ji planil naproti. In preden se je zvezda utegnila predramiti iz svoje zamišlje-nosti — že je ležala v Andrejčkovem naročju. »Joj, prejo j k je tedaj presunljivo krik-nila in vztrepetala v smrtni grozL »Kaj pa spet to pomeni? Kam sem zašla?« Plašno je strmela v Andrejčkov obraz in ugibala, kakšna pošast bi neki to utegnila biti... Andrejček pa ni slišal, ni razumel njene govorice. Samo rožam in ptičkom in metuljem in drugim živalcam sredi pisanih poljan je dano razumeti, kaj nebeške zvezde govorijo. Tako skrivnosten, tako čudežen je njih jezik. Zaman se je uboga zvezda skušala izviti dečku iz rok. Andrejček jo je krepko držal. Takšna silna radost je napolnila n jegovo srce ob pogledu na prelestno lučko božjo, da bi bil najraje zavriskal na ves glas, če se ne bi bat. da mu potem zvezda kakor čudežne sanje ne ugasne... Saj pa to res ni kar tako — ne-neboško zvezdo takole na lepem ujeti in jo imeti tik pred nosom. Kaj takega! Očka, je vprašal, ko se je do kraja prepričal, da ne sanja, »očka, kaj naj zdaj napravim /. njo? Ali naj jo vzamem s seboj domov? Hej, ali se bo čudila, ali bo strmela Mirka, ko ji bom prinesel tole lepo igračko!« »Hm,« je dejal očka in se zamišljeno prijel za brado, »hm, ne vem, če se to spodobi. Zvezda je gotovo zdrknila kakšnemu nerodnemu angelčku iz rok. Najdenih reči si pa človek ne »me kar takole prilastiti. Bogve, kako zdaj angelček v nebesih bridko joče in trepeta pred jezo ljubega Boga... Vrniti jo bo treba, Andrejček, vrniti — nič ne pomagal« »Ampak kako?« je zategnil Andrejček. Nič kaj všeč mu niso bile očkove besede... »Hm, hm,« je še bolj zamišljeno dejal očka in silno resen je bil njegov obraz. Naj-deniškemu oradu takole reči pač ne moreva oddali, kajti tudi tam je ne bodo mogli vrniti pravemu lastniku — ljubemu Bogu. Res ne vem, kaj bi bilo storiti.« »Morda pa ni zdrknila angelčku iz rok,« se je zdajci domislil Andrejček in svetlo pogledal. Morda pa je zvezda prostovoljno in z dovoljenjem samega Boga zapustila raj in odpotovala na zemljo — kaj misliš?« »Mogoče!« je pokimal očka z glavo. »Pa jo vzemi s seboj, no, saj drugega nama res ne kaže.« »Ko bi zvezda vsaj govoriti znala!« je vzdihnil Andrejček. »Saj zna,« ga je poučil očka, »ampak nam ljudem ni dano njene govorice razumeti. Torej vzemi jo s seboj in mir besedi!« Rekši je očka z dolgimi koraki nadaljeval pot, Andrejček pa je drobno stopical za njim in ljubeče stiskal lučko božjo na srce. ★ Pozno v noč je že bilo in vse hiše v vasi so bile že temne, ko sta prišla domov. Stopila sta v izbo, kjer je spala mama z malo Micko in mogočna svetloba je preplavila vso izbo. Andrejček se je kradoma splazil k postelji in pomolil zvezdo spečima pred oči. Mama in Micka sta se prebudili in si ineli oči. »Kaj pa se tako strašno blešči?« je zaspano zagodrnjala mama. »Ali ti nisem že stokrat dejala, nepridiprav, da nikar tako visoko ne privij stenja v svetiljki!« »He, he,« se je veselo zasmejal Andrejček in tudi očka se je namuznil. »He, he, mama, ali si slepa, kali? Saj to ni-svetiljka! Poglej vendar! « Mama je do kraja odprla oči in lahko si mislite, kako se je zavzela, ko je videla na mesto svetiljke — pravo, živo zvezdo v An-drejčkovih rokah. Tudi Micka poleg nje je bila presenečena, da nikoli tega. Kar ploskni-la je z rokami in se tako zamaknila v božjo lučko, da je pozabila govoriti... »Hej, to je pa imenitno!« je radostno vzkliknila mama, ko ji je Andrejček natanko razložil, kako in kje sta z očkom zvezdo ujela. »Zdaj nam vsaj ne bo več trebn kupovati dragega petroleja in čistiti svetiljke! Zvezda nam bo svetila zastonj.« Ko so se dovolj načudili in naveselili, so postavili zvezdo na mizo in odšli spat. Tiho in žalostno je zvezda nekaj časa ležala na mizi in se ozirala okrog. »Ah,« je vzdihovala in tarnala, »ah, bogve, kaj me še vse čaka? Dobrega gotovo nit. 0 ti ljubi moj Bog, daj da se vrnem k Tebi!« Ljubi Bog pa je molčal. Tedaj je zvezda zagledala drobnega kanarčka v kletki, ki je nepremično upiral otožne oči vanjo in zdaj pa zdaj narahlo pomdgal z repkom. »Kdo pa si ti?« ga je vprašala. »Kanarček sem,« ji je vljudno odgovoril. »In ti si nebeška zvezda, kakor vidim. Ampak povej mi, za Boga milega, kako si zašla semkaj?« Zvezda mu je potožila svoje gorje. Tudi tega se ni sramovala povedati, kako bridko se kesa, da ni ubogala ljubega Boga in ostala v nebesih... »To res ni bilo modro,« jo je očetovsko pokaral. »Le kako si mogla tako lahkomiselna biti? Ampak zdaj ti vse kesanje nič ne pomaga. Če je ljubi Bog dejal, da povratka v raj ni in da boš morala za vedno na zemlji ostati — bo pač t&ko in nič drugače!« »Lepa tolažba, res k je vzdihnila zvezda. »Ampak, povej mi, prijatelj, kaj prav za prav nameravajo ta čudna bitja z menoj?« »Kakšna čudna bitja?« se je začudil kanarček. »Ali še tega ne veš, da so to ljudje? Saj ne rečeni, da so hudobni, ampak lepo vseeno ni od njih, ko tako postopajo z nami. Poglej na primer mene! Že tri leia čepim v lej ječi in vzdihujem po zlati prostosti. Hrane imam res dovolj, ampak še le mi ne dajejo kar tako iz dobrote, marveč iz sebičnosti. Zato, da jim pojem. Ah, kako rad bi zamenjat vse te dobre reči, s katerimi me pitajo — vsaj za teden dni svobode!« >Torej takšni so ljudje!« je bila do kraja razočarana 7.vezda. »Ali IkkIo ludi mene v takole gajbico zaprli? Kakor je bil kanarček žalosten, se je moral zasmejati temu otročjemu vprašanju. »Saj nisi ptič!, je dejal. S leboj inmjo povsem druge namene. Slišal sem prej, kako se hočejo okoristiti s tvojo svetlobo. Za sveti ljk o jih boš!« Za svetiljko?« je ogorčeno dejala zvezda. »V takile temni, beraški bajti za svetiljko!? Jaz, lučka božja, ki mi niti v nebesih ni bilo dovolj lepo!? Ne, kaj lakegak »Pobegni!« ji je svetoval kanarček. .Pobegni, dokler .je še časi« 0 »Kako neki?« je žalostno zatarnnla zvezda, ko se je ozrla naokoli. »Saj odlod ni nobenega izhoda.« »Tamle gori pod stropom je majhna odprtina, ki vodi naravnost venkaj,« ji je s pridušenim glasom povedal kanarček. ? Smukni skozi njo — in rešena boš!« Zvezda si tega ni pustila dvakrat reči. Prisrčno se je zahvalila kanarčku za prijateljski nasvet, se lepo poslovila od njega in smuknila skozi odprtino. Izba, ki je bila še pravkar svetla kakor ob belem dnevu, se je v hipu spet potopila v črno temo — in kanarček je ostal sam s svojo bridkostjo in svojim hrepenenjem ... Vsa srečna in vesela, da se je rešila iz neprijazne izbe, je splavala zvezda po prostranem polju. Tam pa je čakalo nanjo silno presenečenje. Milijon njenih sestric — zvezd — je begalo sem in tja. Za Roga svetega, o-lelom dni v onem pismu zagrozila, da me bo se- kore tudi ne bo škodovalo, saj so me dovolj gnja-strica Darinka s svojima dvema zobkoma ugriznila?! vili in mrovarili na tem svetu! v brado, Če pisma ne objavim. Ta grožnja je nainee kajpak učinkovala kakor bomba, zato sem Tvoje*; pismo nemudoma vtaknil v kotiček, če sem se ta—t krat dveh drobnih zobkov tako strašno zbal, .si lahko mislit^ kako mi .je šele pri srcu zdaj, ko ima Darinka že več zob ... Zalo brž, brž tudi s tem Tvojim pismom v kotiček, da se izognem še hujšemu ugrizu! Kakšne so mačkine solze, Ti pri najboljši volji ne morem povedati. Kajti tudi jaz »i*em videl Pozdravljena! — Kotičkov striček. Imeniten priimek V Aziji se nahaja kraljestvo, ki je po svojem i obsegu manjše kakor Slovenija. Vladar, ali kakor 'i ga naaivljejo: mnhnraja, pa ima lako dolg časten : priiiMk, da bi se človek zamudil dva dni in dvo i nofli, 'če. bi na hotel do konca prečitntL LEPOTE NAŠE ZEMLJE w Cez Barje na Krim Taborjenje na Krimu Med vsemi izletnimi točkami, kamor zahajamo, da prosti in nemoteni uživamo blagoslov nedeljskega počitka in da se nasrkamo življenjske sile za vse dni naslednjega tedna, je najmanj obiskovan notranjski očanec Krim. Mnogi se strašijo dolge kot ravnilo ravne ižanske ceste in pa enoličnosti barske pokrajine, ki jo moraš prehoditi, preden dospeš do Iške vasi, iz katere šele se začne vzpenjati v hrib. Če nisi prirodoslovec, za katerega je naše Barje pravi Dorado, prebogat zanimive faune in flore in ki se mu razodeva lepota stvarstva prav tako v močvirju kot v nebo-tičnih gorah, si pešhojo čez Barje prihraniš s tem, da se ob 7.15 zjutraj odpelješ z dolenjskim vlakom do Škofljice, od tu pa z avtobusom prav do krimskega vznožja, ali pa z notranjskim vlakom ob 6.14 do Preserja, od koder je pot na Krim najkrajša in najmanj naporna. Vsaka pot pelje v Rim, iz Ljubljane na Krim pa torej samo tri, prva leva po ovinku čez Škofljico, druga desna čez Preserje, tretja srednja pa, dasi vendar najdaljša, od Karlovškega mostu v skoraj geografski smeri sever-jug. Srednja pot najboljša pot, pa če si izbereš to ter jo mahneš na Krim, boš spotoma vsaj v bežnih slikah spoznal obširno ljubljansko Barie, ki je za Cerkniškim jezerom najlepši pri-rodni spomenik slovenske zemlje. Živahen promet, ki se vrši po Ižanski cesti zlasti v jutranjih urah, ko vso dolgo pot srečavaš voz za vozom, ti priča o gospodarskem pomenu te prometne žile za vse »morostarje«, kakor tudi seveda za Ljubljano samo. Črna vas, Iška Loka, Matena, Brest, da omenim samo nekaj barskih vasi, ki zalagajo z mlekom in poljskimi pridelki mnlodane polovico naše prestolnice. Pa naj se inrenuje vas tako ali tako, vsak njen prebivalec je Ižanec, ki ti na lepo besedo da prijazen odgovor, ne pusti pa si kratiti svobode in časti nikdar in nikoli ter od nikogar. Kadarkoli me pot pelje po tem čudovitem svetu, vsakokrat doživim vsaj en prizor, ki mi priča, da so Ižanci čistokrvni potomci junakov, ki jih tako živo opisuje Jaklič v Pakleni svobodi«-. Nedavno tega sem bil priča sledečega dogodka: Kmet, Ižanec, se pelje na praznem vozu iz Ljubljane proti domu. za njim pa pridrvi širok osebni avto, ki ga skuša kajpada prehiteti. Avto daje vsa mogoča znamenja, naj Ižanec za božjo voljo blagovoli kreniti s sredine ceste h kraju, a hi se za hupanje, piskanje in trobentanje še zmeni ne, pač pa se na vso moč razjarjenemu šoferju odreže: »Kar javkajte, gospod, kolikor hočete, to vam pa povem, da sem danes prej prišel na to cesto kot vi.c In avto je lezel za vozičkom skoraj od barske šole do Haupt-mance, kjer se odcepi pot v Mateno in kjer ga je lahko prehitel. V slovo de Ižanec: »Tako pa ja, gospod,« a kako se je poslovil šofer, raje ne ponovim. Na obeh straneh ceste so po barju izpeljani globoki jarki, po katerih se leno pretaka rjava tekočina, tekoča barska megla. Odkar so pričeli 6 smotrenejšim osuševanjem, nima naše mesto več tako pogoste in goste megle kakor nekdaj, ko si jo lahko rezal z nožem, in skoraj minula je nevarnost pomladnih in jesenskih poplav, ki bi čez noč odrezale Ljubljano od južnega zaledja. Ako bo z meglo vred izginil tudi ljubljanski spieen, bomo od osušenja imeli trojno korist, moskitov pa na Barju itak nikdar ni toliko bilo, da bi nas bili resno ogrožali z malarijo. Tu navajam natančne kilometrske razdalje od ene značilne točke ižanske ceste do druge, potem pa naj vsak zase presodi, kdaj mora oditi z doma, da bo prej prišel Krimu pod vznožje, preden postane solnčna vročina neznosna ali pa vsaj kaj neprijetna. Pomni namreč, da se je na barskem solncu pekla šota in, če že ta tako vroče žari, kako šele peče in pali solnce, kadar se z jasnega neba upira navpično na obširno ravan, kjer ni pitne vodice in senčnatih gozdov. Karlovški most — Barska ljudska šola 3.5 km, Baska šola — pot v Mateno 3 km, Pot v Mateno — pot v Loko 1.4 km, !'ot v Loko — Studenec 3.5 km, 'udenec — Staje 1.4 km, ■ ;taje — Iška vas (mo6t) 2.6 km. Ako hodiš prvikrat tu, drži se le glavne ceste m ne sili na stranpota, češ, da te bodo ta hitreje pripeljala do cilja, ki se vso to pot tako blizu vidi, a se le noče in noče približati. Barske stranpoti niso bližnjice, vsaj za novinca ne, pač pa hojo po ravnem kaj lahko prav občutno podaljšajo. Blizu Hauptmance sc odcepi od glavne ceste pot skozi M (»tono, Brest, Vrbljene v Strahomor, od koder.se sicer tudi lahko povzpneš na Krim, a pot navzgor je jako strma. Za malenkost si prikrajšaš hojo s tem, da presekaš lok, ki ga napravi cesta skozi Iški Studenec in greš po polju skozi Iško Loko do Staj, od koder imaš le še pol ure do mostu za Iško vasjo. Tu se v prijetni soteski odpo-čiješ in, ko si se dobro podložil, si pripravljen za naskok na Krim. Tik za mostičkom v Iški vasi zaviješ s ceste, ki pelje dalje v Iški Vintgar, na desno v hrib, bodisi po nekoliko strmejši stari poti, ki je še dokaj | dobro markirana, ali pa po položni cesti. Cesta je nova in posuta z gramozom, zato je hoja po njej utrudljiva. Bolje storiš, da se odločiš za staro pot. Ker pot večkrat preseka cesta, ki se zvija kot kača, pazi vselej, kadar prideš čez cesto, da ne zgrešiš njenega nadaljevanja. Čim višje se vzpenjaš, tem bolj se ti odpira razgled, zlasti lepo vidiš globoko Iško sotesko in onkraj nje po gričkih in dolinah raztresene vasice. Po enoumi zmerni hoji dospeš iz gošče na majhno planoto, na koje skrajnem jugovzhodnem kotu čepi prijazni Gornji Ig. Kakih '20 korakov od <*aike cerkvice je ob cesti zajetje (vodni rezervar) z vodnjakom, okrog njega pa prijetno počivališče. Kot posebnost bi omenil, da raste tu več grmičkov božjega drevea (llex), čigar vedno-zeleni usnjati listi so ostrobodičasto nazobčani, in ki je zakonito zaščitena rastlina. Ako si urežeš dve, tri vejice božjega drevca za spomin na Krim, se ne boš pregrešil ne proti zakonu in ne proti svoji vesti. Posebnost Gornjega Iga sta dve majhni podzemeljski jami, Velika in Mala pasica, ki pa sla za debelejše bolj težko dostopni. Jamarju priporočam. naj se oboroži s svečo ter se splazi vsaj v Veliko pasico, v kateri je nekaj kapnikov in pa krasnih, kitajskim vazam podobnih kotanj, polnili čiste kraške vodice. Če najdeš notri raztrgan čevelj, zarjavelo žlico ali kaj drugega, ne misli, da si našel dokaze o visoki kulturni stopnji krimskega pračloveka; Ižanci namreč zmečejo v jamo vse, kar jim je odslužilo, pa tudi poginule živali. Tik nad vasjo se pričenja zadnji in najstrmejši del poti na Krim. Preden odrinemo dalje, ne pozabimo vzeti s seboj vode, kajti vsega ima Krim v izobilju, kar zahteva turist od gore, le s pitno vodo ti ne more postreči. Pod vrhom je sicer plitva ko-tanjca, iz katere solzi ponižna vodica, a je ne najdeš zlepa, če ti še tako natančno opišem, kje jo išči. Pot se spočetka vije po levem robu precej napete senožeti, dokler te ne pripelje v igličast gozd, s katerim je porastlo vse severno krimsko pobočje. Tu še zadnjikrat presekaš novo cesto, na kar hodiš deset minut skoraj po ravnem in dospeš do razpotja, kjer stopiš Krimu na vzhodne rame in se v rahlem loku po severnem hrbtu vzpneš do njegove častitljive glave. Kljub redkim markacijam do omenjenega razpotja skoraj ne moreš zaiti, od Iu dalje se pa drži desne poti, kajpada ne take, ki pelje navzdol, da s tega ali onega razpotja ne za-viješ preveč na levo, kajti sicer boš taval in taval po gozdu in, ko bi moral biti že na tretjem pravem vrhu, boš šele prisopihal na prvi vrh. ki je, kakor tudi drugi srednji, ves poraščen z gostim grmovjem. S konice najvišjega vrha štrli živa skala, na njej pa je napis: KRIM 1106. Ker je krimski vrh precej daleč navzdol sama senožet, je razgled od tu, zlasti po dežju, edinstven v vsej bližnji in daljnji ljubljanski okolici. Z vrha pregledaš obširno Barje, ki se podolž razprostira od krimskega podnožja do emonskega zidovja. povprek pa se širi od Sv. Ahaca tja do vrhniških gora. In pa te ravne ceste in pota, ki spajajo v eno celoto neštete vasice in naselbine, ts» *kupaj pa z Ljubljano! Slikovitost Ljubljane, njeno lego in raz-prostranost z nobene druge višine lepše ne vidiš in laglje ne pregledaš kakor ravno s Krima, posebno Če opazuješ z daljnogledom. Ako še nisi videl celotne panorame naših božansko lepih planin, jo vidiš od tu, kjer stojiš nekako v žarišču velikanskega loka, ki ga tvorijo gorski velikani na severni in zapadni meji naše domovine. Predaleč bi zašel, ako bi samo po imenu naštel vse gore, hribe, griče in doline ter po njih raztresene cerkvice in vasice, ki jih od nikoder drugje tako plastično ne vidiš, kakor s tega najvišjega vrha ljubljanske okolice. Pridi sem — Bog daj lepo vreme! in prepričaj se sam, če ni sveta resnica, kar pravi Badjura v znani knjižici »Sto izletov« na strani 130. in 131. Uverjen sem, da boš tudi ti pritrdil njegovim besedam: »Spričo tega je res kar neverjetno, kako malo zanimanja kažeta glavno mesto Slovencev in naša turi-stika za ljubljanski Olimp, da še do danes ni vznikla in meso postala zamisel planinskega doma z metereološko postajo na Krimu in autoceste na njegovo plešo (odeepek s ceste Gor. Ig—Rakitna). Za mnogobrojne trume ljubljanskih turistov, še v \ večji meri pa za goste iz tujine bi to bilo neocen- ' ljivo velikega pomena, kajti tak Krim bi govoril ! mogočno besedo v prilog Ljubljani in v prospeh , turizma. Bomo li to dočakali?« 1 Razgled s Krima proti severovzhodu, severu in zapadu nima para, slabši pa je razgled proti jugu, kjer ga na več krajih zapirajo košati gozdovi sosednjih vrhov. Nekako v jugozapadni smeri se dviga Risnjak, malo desno od njega pa tužni notranjski Snežnik, ki leži že onstran meje. Od Snežnika se proti zapadu vleče javorniško pogorje, na čigar tostranskem vznožju je Cerkniško jezero, ki ga kajpada s Krima ni videti. Gledajoč v smeri proti Snežniku spoznaš po kopičasli obliki cerkniško SI ivnico (1115 m). Z razglednim stolpom bi se dal izboljšati razgled tudi proti jugu. Ker je Krim brez planinske koče, si moraš sam postreči z vsem, kar zahtevata žejno grlo in ' lačen želodec, pa tudi kuhati moraš znati, ako hočeš zaužiti kaj toplega. Suhljadi je v bližnjem grmovju na kupe, le malo potruditi se moraš, oa si | zakuriš, če hočeš, cel kres. Vlak odhaja iz Preserja osem minut pred devetim zvečer, s Krima do postaje pa lahko prideš v dveh urah in pol, zato lahko odlašaš s povratkom prav do petih ali še dalje. Za sestop imaš na izbero ali pot, ki pelje skozi selo Planinica, ali pot skozi Gornjo Brezovico. Spusti se z vrha po strmejši zapadni strani tja do gozdnega obronka, pa tam, kjer najdeš prvo markacijo, vedi, da si na poti v Plaui-nico. Ako izvoliš drugo pot, pojdi po položnejši vzhodni strani in, ko čez dve minuti dospeš na ravno, zavij po senožeti naravnost na desno. Tam, HOTEL CENTRRL Kompletni pension 55-60 Din. - Dunaj., domača, mad/arska kuhin/a. RAB kjer se seaiožet najbolj zoži, prav tam najdeš začetek slabo markirane poti, po kateri dospeš v pol ure na rakitniško »cesto«, po tej pa jo ubereš skozi Gornjo brezovico v Preserje, ki je le še pičle pol ure oddaljeno od postaje. Otok Korčula in polotok Petješac Korčula ni največji med srednje-dalmatinskimi otoki — (dolg 47 km, širok 6—8 km, površina 276 km2). V površini ga prekašata Hvar (312 km2) in Brač (393 km2) a relativno je najbolj obljuden (22.000 preb.; gostota znaša tedaj 81), to pa zaradi številnih večjih mest (Blato 6788, Vela Luka 4672. Korčula 2200 prebivalcev). Otok je razmeroma gorat, zlasti na severni in južni obali; najvišji vrhovi so Klupča (568) in Kom (510 m). Pogorja nosijo lepe hrastove gozdove. Od prejšnih sestojev pomorskega bora so ostali le sledovi na zapadni ki obdaja vse staro mesto in je ojačeno po štirih, orjaških okroglih obrambnih stolpih. Na majhnem trgu pred mestnimi vrati stoji palača občinskega doma, nekdaj sedež mestnih knezov. V bližini vrsta lepih starih palač: Arne-rov Ismaclov itd. V hiši Medinovi je rojen domači pesnik Peter Kanavelič. Korčula je tudi rojstni kraj slovitega pomor« ščaka in potovalca Marka Pola ter Nikozija, tajnika poljskega kralja Žigmunda. Od ostalih cerkva bodi omenjena cerkev Vseh MMŠmm■1 Mesto Korčula. Nasproti polotok Pelješac z goro Sv. Eelije, pod njo se beli Orebitu obali. Zaradi njih se je imenoval otok v starem veku >Corcyra melajna« (črna Korčula). Ravnice Lumbarda in Blatsko polje niso posebno razsežne, vendar je tu največ selišč; goji se zlasti vinogradništvo. Kot najprijazneši izmed 5 večjih srednje-dalmatinskih otokov ima Korčula prav toplo podnebje (srednja letna temperatura 16iin C), ki ga pa omiljuje veter, ki vije od bližnjega polotoka Pelješca, ki je oddaljen le 2 km. Po zimi znaša povprečna temperatura 9° C( kakor v Girgentiju na Siciliji). Temu primerno je tudi rastlinstvo. Korčula je raj za botanika. Tu ne uspevajo le oljka in fige in oleandri, ampak tudi citrone, oranže; tu zore na čudno izkrivuljenih drevesih rožiči, rodi pa tudi že dateljna palma in jagodno drevo. Najstarejši naselniki na Korčuli so bili Grki, ki so tu ustanovili kolonijo Korkiro. Po razpadu rimskega imperija je prešla Korčula nekaj časa pod bizantinsko nadvlado, potem na Frankovsko državo; za njimi so na nji gospodarili hrvatsko-dalmatinski knezi Zahumlja. Od 11. stol. se vrste v njeni posesti Genuezi, hrvatsko-ogrski kralji, Frankopani, od 1. 1420 do 1797 Benečani. Po zlomu beneške republike je prišel otok povrsti na Avstrijo, Francijo, celo na Rusijo in Anglijo, po Napoleonovih vojskah slednjič na Avstrijo, 1. 1918 pa k Jugoslaviji. Glavno mesto oloka, obenem najzanimivejše morsko kopališče in okrevališče na njem je mesto Korčula (2200 prebivalcev), na severovzhodni obali, za Dubrovnikom in Trogirjem eno izmed najbolj starinskih mest Dalmacije, divno ležeče na polotoku v temnomodrem zalivu, izmed katerega se pravljično vzdigujejo njega bele stavbe, staro obzidje in okrogli obrambni stolpi. Vrsta malih otočičev leži v prilivu med Korčulo in nasprotnim polotokom Pelješcem, na katerem se dviga 915 m visoka gora Sv. Ilija. Vsa okolica mesta je obdana z bujnim zelenjem, cipres, lovorov, oljk, ta-marina, morskega bora itd., po katerem drže ob morju kilometre dolga šetnlišča. Na koncu mesta je velik park kralja Aleksandra, eden najlepših ob Jadranu, nad mestom pa obdaja novi park trdnjavo Sv. Vlaha, ki so jo leta 1843 zgradili Angleži. Mesto je vse polno prelepih arhitektonskih stavb. Najznamenitejša je stolnica Sv. Marka iz 13. stoletja s krasnim pročeljem, lepo tribuno nad velikim oltarjem in umetniško izrezljanimi vratmi v žagred, kjer se hranijo različne dragocenosti (bizantinski mašni plašč iz 14. stol., zlati kelih iz 17. stoletja, delo dalmatinske šole itd.) Slike v oltarjih so dela italijanskih mojstrov Tiziana, Tintoretta, Bassana, Giacoma da Ponte itd. Pred cerkvijo stoji korintski steber z Markovim levom in grbom vladujočega doža. Zanimiva so južna mestna vrata s stolpom iz 15. stoletja. Tu se prične visoko mestno obzidje, svetnikov z oltarnimi slikami bizantinskega tn muranskega porekla, cerkvica Sv. Antona iz leta 1420, do katere vodijo v senci cipres 102 stopnicL S čolnom dospeš v % ure do otočiča Badije, kjer se dviga med bujnim zelenjem v gotskem slogu zgrajen frančiškanski samostan z lepim križnim hodnikom, ki zelo spominja na dubrovniški vzorec. V samostanu je bogata knjižnica in lepa zbirka starega orožja. V kapeli se hrani križ, ki so ga Sli« t§ ' 1 m , MSB Mffii I Korčula: Trg pred mestno hišo z levovim stebrom. V ozadja mestna vrata. frančiškani baje rešili iz bitke na Kosovem (1383) ter ga 5 let pozneje, ko jim je bil otok Badija podarjen, tja prinesli. Na zapadnem delu mesta je samostan Domi-nikanov s cerkvijo sv. Nikolaja, v kateri se hrani kopija Tjzianove slike, ki jo je uničil požar. V ulicah starega mesta zadeneš ob vsakem koraku na spomine davnih dni, razpadajoče bene-čanske palače, grbe in nad vratmi patricijskih hiš, preboke med nadstropji nasprotnih hiš nad ozkimi ulicami. Tudi je dojeni srednjeveškega življenja povsod ohranjen in vpliva neposredno in mogočno na gledalca. Posebnost korčulanskih stavb je njih belina, saj pa obstoje tudi po večini iz krasnega belega kamna, ki ne zaostaja mnogo za hvarskim (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj.) Kraufiškanski samostan na otoku ličili ji; Znameniti križni hodnik. Slovenski biografski leksikon Prva knjiga. — Abraham-Luiar. — Uredila Izidor Cankar in Franc Ksaver Lukman s sodelovanjem uredniškega odbora, — V Ljubljani 1925. do 1032. — /al. Zadružna Gospodarska banka.* Že ob izidu marsikaterega znanstvenega dela smo se Slovenci čudili, da zmoremo njega izdajo ne le iz razumljivih finančnih ozirov, marveč zlasti radi tega, ker pomeni pri naši maloštevilnosti in nezadostnih pripomočkih samostojno znanstveno delo vse večji napor in vse dragocenejši uspeh nego pri večjih narodih, kjer je sorazmerno več znanstvenikov in pomožnih sredstev na razpolago kakor pri nas. /ato je vsako tako delo, ki v našem jeziku izide, hkratu poudarek naše vitalitete, žila-vosti našega narodnega organizma in važen korak k izoblikovanju našo lastne fizionomije. Cenimo ga radi njegove splošne vrednosti in veljave, hkratu pa tudi kot novo potrdilo in nov dokaz našega obstoja in našega napredka. Slovenski biografski leksikon je eno takih det, morda med njimi še najpomembnejše. Treba je najprej preudariti, da se oslaejajo podobna dela pri drugih narodih na neoporečne znanstvene izsledki- in kot taka no predstavljajo samostojnega znanstvenega raziskovanja, marveč le organizacijo in ureditev že dogotovljenega raziskovalnega dela. Naš biografski leksikon pa predstavlja tudi dobršen del tega prvinskega znanstvenega dela, raziskovanja. Torej polog organizacije in ureditve še raziskovanje gradiva, ki ni nikjer objavljeno, ki je raztreseno ne le po našem domačem ozemlju, marveč tudi zunaj meja naše domovine. Marsikatera drobna vrstica te debele knjige je veljala pisatelja ogromnega truda in iskanja. Ako bi bil naš leksikon samo informativen na osnovi že dognanih izsledkov, bi že zaslužil laskavo pohvalo. Toda naš leksikon je mnogo več kakor to! V našem leksikonu imamo podatke, ki o njih do danes nihče ni imel pojma! Ako motrimo prvo knjigo Slovenskega biografskega leksikona tudi površno, moramo priznati, da je storjeno gigantsko delo in da gre vsa čast najprej organizatorjem in urednikom, potem pa brez izjeme vsem sotrudnikom, ki so dokazali, kaj in koliko zmore idealna ljubezen do lastnega rodu in pa, kako zrelo gledajo na važnost takega dela. Prva knjiga Slovenskega biografskega leksikona je izšla v 4 zvezkih, i. zvezek(Abraham-Er-berg) je izšel I. 1925, 2. zvezek (Erberg—Hinter-lechner) 1. 192«., 3. zvezek (Hintner-Kocen) 1. 1928, 4. zvezek (Kocen-Lužar) pa je pravkar izšel. Z njim je zaključena prva knjiga in pridejane so mu naslovne strani z uvodom, seznam piscev leksikona po redu kratic in seznam kratic (str. I— VIII). Iz uvoda posnemamo sledeče podatke o osnovni misli in o dosedanjem delu: »Osnovna misel načrta je bila ta: Slov. biogr, leksikon podaja v življenjepisih kultur, delavcev kar se da točno sliko slovenskega kulturnega življenja v preteklosti in sedanjosti; vanj naj se sprejmejo vse za kulturni razvoj v Sloveniji kakorkoli pomembne osebnosti, ki so slovenskega rodu ali na Slovenskem rojene in so delovale doma ali v tujini, pa tudi osebnosti tujega rodu, ki so s svojim delom med Slovenci vplivale na slovensko kulturno življenje; življenjepisom naj se doda, kaj se je pomembnejšega napisalo o posameznih osebnostih in njih delu, kjej Je iskati nenatisnjenih virov, kje se nahajajo nii^jo objaiijene slike. Skratka: Slovenski .biografski leksikon bodi vsakomur zanesljiv kažipot za orientaoijo, znanstveniku pa pomoček za nadaljnje raziskavanje. — Za prvotni seznam imen ima posebno zaslugo dr. Janko Šlebinger, ki je imel * 4. zvezek SIB izide, kakor v zadnjem trenotku izvemo, iz tehničnih ozirov šele sredi tedna. IZ TEHNIKE gradivo zbrano za podobno delo, ki se je pred lerti snovalo; njegovo gradivo se je izpopolnilo z do- j datki, ki so jih prispevali razni kulturni delavci. V začetku 1922 se je natisnil »Seznam imen za Slovenski biografski leksikon*', obsegajoč 2335 imen. Vrzeli, ki so se med delom pokazale, so se sproti izpopolnjevale ali se bodo izpolnile na koncu drugo knjige v posebnem dodatku, ki bo prinesel tudi popravke in dopolnila k že natisnjenim življenjepisom. — Uredniški odbor je razdelil j imena na strokovne skupine in jih dodelil soured- ! nikom, ki naj bi ali sami napisali članke o določenih jim osebnostih ali pa po sporazumu z glavnim urednikom dr. Izidorjem Cankarjem pridobili primernih sotrudnikov. — Prvotna razdelitev je bila taka: dr. Joža Glonar je prevzel tujejezične pisatelje na Slovenskem, pred vsem latinske, dr. Ivan Grafenauer slovenske književnike izza srede 19. stoletja, dr. France Kidrič slovenske pisatelje do srede 19. stoletja, dr. France Lukman teološke in nabožne pisatelje, dr. Ivan Pintar zdravnike in naravoslovce, dr. Avgust Pirjevec politike in narodne gospodarje (koje bil dr. Dragotin Lončar zaradi bolezni odstopil), dr. Janko Polec pravnike, m.sgr. Premrl glasbenike, msgr. Viktor Steska likovne umetnike, dr. Janko Šlebinger tiskarje, založnike, šolnike in prekmurske pisatelje. V teku časa so se v tej organizaciji izvršile nekatere spremembe in število sotrudnikov v pričujoči prvi knjigi je naraslo na 57. Sotrudniki signirajo svoje članke z imenom ali šifro in so zanje odgovorni. Z zvezdico označene članke je oskrbelo uredništvo po avtobiografičnih podatkih in drugih virih. Glavno uredništvo je o veliki noči 1981 prevzel dr. France Lukman.< — Prva knjiga obsega VU1+688 dvostolpnih strani v leksikalnem formatu, a v tem kratkem poročilu se hočemo omejiti samo na omembo nekaterih člankov iz 4. zvezka (str. 481—(588): O prvem slovenskem narodnem gospodarju velikega formata Ferdu Kočevarju piše A .Pirjevec. — Obširno razpravo o Kopitarju je prispevala Eleonora Kernc. Hazprava vsebuje ogromno doslej neznanega gradiva. — Prof. Silvo Kranjec je napisal izredno uspelo studijo o dr. Antonu Korošcu, politiku in javnem delavcu. — Omeniti moramo tudi izvrstni članek prof. dr. Ivana Grafenauerja o Ko-rytku. _ O Kreku je pisal znani izdajatelj njegovih izbranih spisov prof. Ivan Dolenec. — O zaslužnem šolniku Blažu Kumerdeju, čigar zasluga jo, da se je uvedel na Kranjskem in Štajerskem slovenski jezik v šole, piše Janez Logar. — Kulturna delavca Evgen in Fran Lampe sta takisto izvrstno obdelana, prvi po zaslugi dr. Aleša Ušenič-nika, drugi po A. Pirjevcu. — Znamenito osebnost Matije Langusa je opisal dr. Frane Štele. — Goriškega politika Lavriča prof. Pirjevec. Med daljšimi razpravami, ki vsebujejo premnogo doslej neraziskanega gradiva, nam je omeniti zlasti članka o Francu Levcu (dr. Janko Šlebinger) in o Franu Levstiku, katerega je vestno obdelal izdajatelj njegovega Zbranega dela. dr. Anton Slodnjak. — Izredno municijozno je izdelan doslej vse premalo znani lik Antona Tomaža Linharta po zaslugi profesorja Franceta Koblarja. A navedeni članki so le kar na slepo srečo izbrani iz premnogega skoraj nepreglednega in vseskozi vzorno obdelanega gradiva. Treba je poudariti, da je ludi ined kratkimi življenjepisi marsikateri veljal pisatelja ogromno truda. Založnici Zadružni Gospodarski Banki in pa seveda uredništvu ter vsem sotrudnikom moramo k dovršenemu delu prav od srca častitati, ob enem ko izražamo željo, da bi se druga knjiga zares mogla zaključiti v letu 1931, kakor obeta uredništvo v svojem uvodu. Za vse Slovence pH je izid tega dela prav gotovo naroden praznik. s. š. NAZNANILO Pri Zmafskem mostu Ivanka Štrukelj, Ljubljana Resljeva cesta št 2. Ker sem dobila veliko partijo manufakturnega blaga po zelo ugodnih cenah, opozarjam cenjeno občinstvo, da bom prodajala to blago po skrajno reduciranih cenah od 25. julija dalje dokler traja zaloga in sicer: Peribia svila gladka . . preje Din 17'- sedaj Din 12 - Satin Slik....... „ '„ 20'- „ „ 14'- Umetna svila, perilna . . „ „ 20*-Pnnplin svila, gladka . . „ „ 24 - Krep perilni...... „ „ 18'- Rips perilni...... „ „ 15*- 14'-12'-15"-12'-11- 1'anama. Toaring . Tibet volneni . . Volneno blago..... Inlet za pernice in blazine Namizne prte..... Kambrike....... Različno modno blago za moške in ženske obleke že od Din 35' . preje Din 17'- sedaj l)iu 13'- » ,, 30-- „' „ 22'- „ 30;- „ „ 20'- •) n 18'" „ „ 10'- „ „ H ti'- „ „ 22'-od ., 6 - naprej naprej Pri večjem odjemu bisga še poseben popust Vse cene torej znižane za f0°/o Se priporoča Ivanka Štrukelj, Ljubljana, Resljeva cesta št. 2 marmorjem. Lomijo ga v bližnjih lomih, zlasti na otoku Vrniku, oddaljenem 20 minnut s čolnom od mesta ter ga izvažajo daleč po svetu. Berlinski parlament je baje grajen iz korčulanskega mramorja. Vzhodno od pristanišča, kjer sta hotela de la Ville (Odak) in Evropa, so majhne ladjedelnice, ki izdelujejo obrežne ladjice. Zadnji spomin so na nekdaj tako slovito in razvito brodogradbo korčalansko, ki je preskrbovala s svojimi izdelki benečansko, genueško, dubrovniško in celo turško mornarico. Korčula se je zaradi svojega milega podnebja m zelene okolice zelo povzdignila kol morsko zdravilišče in okrevališče, zlasti za bolezni dihalnih organov, protina, nosne in ušesne bolezni, ra-liitido, slabokrvnost in zlasti za okrevajoče pozimi. Nedvomno visoko toplino poleti hladi vedno lahen veter; posebnost mesta Korčule pa je, da v njem ni komarjev. Za kopanje skrbita dve kopališči, h katerima drži lepa obalna pot. V kopališčih je pitna voda in drobna mivka. Prelepo je na Korčuli konec avgusta in zače-»ck septembra, ko zori njeno sladko grozdje in ko je ponehala največja vročina. Barve po kopnem in po morju so ledaj najlepše, zrak najčistejši. Tedaj je čas za zdravljenje z grozdjem, ki poleg morskih kopeli preraja ves organizem. Toda Korčula je poleg svojih lepot in dobrot tudi izhodišče za mnoge in silno hvaležne izlete, tako n. pr. peš v 1 uro oddaljeno Lumbardo z njenim sijajnim vinom Grkom* in široko obalo zk kopanje. V Žrnovo. zlasti pa (z motornim čolnom) v nasproti ležeči Orebič (000 preb.) z dobrim hotelom Bellevue, od tu k bližnjemu samo-stanu s krasnim razgledom po morju. Orebič je eden glavnih krajev polotoka Pelješca. ki se razprostira v dolžini 71 km, v širini l'A 7 km severno od otoka Korčule skoro do pred Dubrovnik ler je zvezan s celino le po stonski ožini. Nad Orebičem se dviga 915 m visoka, povsem gola gora Sv. Ilije. Od nje je krasen razgled. Na vrhu je planinska koča. Dohod je priporočljiv le ko se. zdani, ker je v solnčni vročini tod vse polno gadov (Monte »Vipera*!) Orebič je po tej gori tako zavarovan, da velja pokrajina kot za eno najg-orkejšiih Dalmacije. Tu je mesto za pravo tropično vegetacijo. Naši pomorščaki so si med Orebičem in Trpanjem za leta pokoja zgradili že nekaj vil in hišic s prekrasnimi vrtovi. V Orebiču pristajajo parniki turistovske proge prišedši iz Splita, vsak petek ob 8.30, tovornih prog pa tudi ob petkih ob 13.30 in torkih ob U. Poleg Orebiča so s (parobrodoni) hvaležni izleti v Velo Luko (mesto ha zapadu otoka Korčule s 5000 preb.) hotel Sokol, Istra, in v 14 km oddaljeno Blato, ki je s 6000 prebivalci, največja dalmatinska vas. Eden najzanimivejših izletov pa je na vulka-nični otok Mljet in lam na Malo in Veliko jezero. Zveza s Korčule je mogoča le z motornim čolnom, ker je razdalje vendarle 25 km po morju in ker parobrodi iz Korčule na Mljetu ne pristanejo. Malo jezero na Mljetu na usahne niti v največji vročini. Ob njega južni obali je benediktinski samostan Sv. Marija na jezeru s krasno okolico, ki ima še ves prvobitni značaj nedotaknjenega dalmatinskega pragozda. Za počitnice rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-grame, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki Matek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Zvočni film v več jezikih Nemi film je bil mednarodno razumljiv. Bil je tako prikrojen, da ga je vsakdo, nogledo na narodnost, doumel ter so bili napisi, ki so se tu pn tam prikazali, morda le bolj podrejenega pomena. Tudi ni bilo združeno /. velikimi stroški in težkocami opremiti neme filme s teksti v raiznih jezikih. Popolnoma drugo stanje pa jo nastalo, č.iim je nastopil zvočni film svojo zmagoslavno pot sirom sveta. Sedaj niso več sliike v taki meri glavne, glasovi in zvoki mu dajejo sitnejši in globlji doj-m. Vsak film, ki je količkaj dober, naj ima odprto pot v vse dežele. Tudi rentabilnost filmskih podjetij je sila odvisna od izposojanja odnosno ek s por ta v ('ln! v®č dežel. No more se pa predstavljati da bi široke mase obiskovalcev kino gledišč razumele bogve koliko jezikov. Treba je tedaj te I i Ime oziroma njih govor »prestavit.«. Kako se naj reši to pereče vprašanje? N« razpolago sta v glavnem dve poti. Prva je ta, dn se snema film v tolikih jezikovnih verzijah, kolikor sc družbi za uspešein eksport zdi po-1 robno. Če je igralec zmožen dveh ali več jezikov, potem cel postopek, šc ni tako drag. Ni pa verjetno, da bodo vsi igralci, ki nastopajo v gotovem filmu, znali iste jezike. Pritegniti je vedno treba, za recimo francosko obdelavo, druge igralce, za angleško spet nove itd. Plače filmskih zvezdniikov pa niso majhne, za to se tega prvega načina poslužujejo le v slučajih, kadar je svetovni uspeh gotovega zvočnega fil nia že naprej zagotovljen. Drugi način pa je takozvana naknadna sinhronizacija zvočnega filma. Kakor znano, sestoji filmiski trak iz dela, ki nosi slike in iz dela. ki nosi fotografiran zvok. Tu so svetlobni in zvočni ponatisi vsi na istem filmskem traku. Lahko po nosi trak samo slike, medtem ko zvok hranimo na gramofonskih ploščah, ki se morajo pri predvajanju filnui z njimi vrteti v sinlironi/niu. ali drugače rečeno v twktn. kaj nuni je torej treba pri naknadni prestavi filma .storiti? Očividno moramo v filmu nanovo ukopirati govore v zahtevanem jeziku ali pa narediti nove plošče. Ves ta izpreminje-valni postopek se vrši ,kakor smo že omenili, z naknadno sinhronizacijo. Nje bistvo bomo najlažje razumeli, ako si predočhno kar konkreten slučaj. Angleški film, čigar zvok je re-p reduciran recimo na gramofonskih ploščuh. je opremiti z. nemškim govorom. Pri naknadni sinhronizaciji ostanejo slike take kakor so. torej s prvotnimi angleškimi igralci. Kolikor govorečih osel) je imel angleški film, toliko se /bero nemšikih govorileev. s pomočjo katerih se ustvari nove nemške plošče. Govori teh se bodo morali popolnoma ujemati artiknlaristično in ritmično s |x>tckom prvotnega filma. Izgovarjati bodo morali besede tako, da se IkmIo do vseh |H)tankosli pravilno prilegale oblikovanju ust angleških oseb na platnu. Treba je seveda veliko truda in beljenja glav, da se ustvari res tako ustrezajoče besedilo, ki se bo popolnoma v taktu prilegalo odpiranju in zapiranju ust odgovar ju joči li igralcev. Druga težkoča leži tedaj v problemu, kako dirigirati te nemške govorilce, da res pravočasno izgovore, oziroma zaipojejo dotie.no besedo. Praksa se poslužuje dveh načinov in sicer Thun-Gorsto-ejevega, ki ga uporablja družba Tobis-Polyphon, od tod na kratko na z van Topolv-sistem ter ritmografični [>o C. R. Blum-u Po Topoly-jevem sistemu se uporabljajo velike, vrteče se dirigentske plošče okrog 70 cm premera. Na teh ploščeh, ki jih v ateljeju imenujejo »omlete«, so v spirali pisane note, slično zarezani na gramofonski plošči, seveda v veliko večjem merilu. Plošča se počasi in v taktu s Silinom vrti. pri čemer kaže vedno posebni kazalec na čriko odnosno noto, ki jo je potrebno baš izgovoriti, oziroma zapeti. Veliko truda seveda vzame točno popisanje teh vrtečih se dirigentskih plošč. Drugi, ritimografični sistem, je precej stičen ravnokar opisanemu, v glavnem s to razliko. da novo besedilo oziroma note niso pisane na vrtečih se ploščah, temveč na ravnem traiku, ki se giblje z enakomerno brzino liki telegrafski papir |kh1 gotovim znakom, ki zopet opozarja in dirigira našega nemškega govorilen. Kakor sta bistroumna in enostavna oba sistema, vendar imata to slabo lastnost, da stane ponovna »predstava« filma dosti denarja kakor tudi dlakocepskega, utrudljivega dela. Zato predlaga Blum, da bi se že ob snemanju zvočnega filma mislilo na poljubno število jezikovnih verzij. Rešitev tega problema si predstavlja taikole. Manuskript gotovega filma bi bilo treba proučiti še prod snemanjem z ozirom na razne jezike iz artikularističnega vidika do viseli potankosti. Tekst bi se tako a priori internaeio-naliziral. Film bi se na to >nemo« snemal. Zn vse verzije bi uporabljali eno in iste igralce. Da se povrnemo zopet k našemu primeru, bi igralec pri angleški nemi iizdelavi odpiral usta po angleški artikulaci ji. nalo pa v isti sceni, na novo snemani nemški. Igralcu ni niti treba, da jc zmožen recimo angleščine. Ker se snema film nemo. je dovoljeno v filmskih ateljejih zopet govorjenje vse vprok. tudi režiser lahko daje spet glasno svoja povelja. In tako se nahaja pred igralcem za rotografsiko kamero predizgovarjalec, ki igralcu izgovarja celo besedilo, ki ga le ta samo ponavlja. Popolnoma vseeno je, kako zveni la »angleščina«. Važno je samo, da si je zapomnil besedo in količkaj inteligenten človek lahko ponavlja na ta način tudi kitajske besede, ne da bi bil vešč jezika. Fotografirano gibanje ust pa bo tako sigurno sila olajšalo zopetno naknadno sinhronizacijo, ki ponovno, kakor srno prej videli, ustvarja zvočne efekte. S tein načinom so prihrani mnogo na času in denarju. Najbrže bi pridobila tudi tehnična kaikor umetniška stran sedanjih filmov, ker bi se snemanje vršilo zopet pod istimi pogoji k« svojčas. pri že zadostno preizkušenih nemili filmih. Tudi bi dobila cela kopica dobrih igralcev nemega film«, ki jih jo neznanje jezikov in nemožen glas pahnil v bedo. zopet krnila. Ni izključeno. dn bo zvočni film krenil lo pot. saj ga bo silila v to tudi sedanja gospodarska kriza. Angleška porazdeli svoj uvoz vezanega , lesa, ki znaša letno 9.52 miljonov kubičnih me-; tfov na posamezne dobavne države kakor sledi: I Finska ji dobavlja 31%, nato sledi Sovjetska s Rusija s 26%. T.etska s 14% itd Norveška potroši letno povprečno 6000 ton oglja, za kar jc potrebno cu. 100.000 ur1 lesa. • Zanimivo jc. du mora švedska, čeprav je sama bogata nu lesu, uvoziti dve tretjini te količine. Izsušenje Zuidershega jezera Pretekli mesce so izvršili prvo važno etapo v ogromnem tehničnem delu izsušunja Zuider-skega jezera, Zuider-Zee na llolundskem. Dokončali so 30 km dolg nasip, ki s tem loči ">50.(100 hektarjev /. vodo pokrite zemlje od morju. Del poplavljene pokrajine nameravajo osušiti, s čemer bi sc pridobilo za skoraj pol milijona ljudi zemlje za prehrano. Zuider-Zee, ki je ogromen morski zaliv 150(1 km- površine, je bil v starem veku jezero s sladko vodo ter po obsegu mnogo manjši. V srednjem veku pa je tekom treh stoletij morje povzročilo katastrofalna ra7xiejanja celili pokrajin tako, da je končno nastal današnji morski zaliv. V novejšem času so začeli razmišljati, kako iztrgati morju izgubljeno zemljo. Leta 1886. se je ustanovila |k»ebna družba ZuJder-zeevereeniging, ki je kontno osvojila projekt C. Lely-a. Katastrofalne poplave v januarju I. 1916., ko je razburkano morje zagrnilo I2.K00 hektarjev zemlje, so [voka.zale nujno potrebo, da se sprejeti projekt čim preje izvrši. Po I,čly-jevem načrtu je bilo treba zgraditi "M) km dolg nasip v odprto morje. Ta obramba, ki moril zdržati naj hujše viharje in plime, je približno 100 m široka iu 6 m visoka, po vrlin pa je prostora za dva železniška tira iu cesto. Prodno so pričeli /. gradnjo lega ogromnega tehničnega dela. so poverili profesorju tehnične visoke šole v Karlsruche Rehboeku nalogo, da v svojem institutu za rečne gradbe preišče do vseh potankosti izvršitev tega dela. V to svrho je poleg drugega študija izvršil tndi poskusni model celotne naprave v merilu I : 50 in na njem proučil po pravilih geometrijske podobnosti vprašanja zatvornie. propnstov itd. Kako važna so bila ta ra/.ifkuvunja za gospodarnost izvršitve naprave kaže dejstvo, da so njegovi poizkusi na primer dovolili zananjšati število projektiranih zatvornie od 15« na 125. Danes stoji nasip sklenjen, do podrobnosti izvršen pa bo prihodnje leto. S tem je Zuider-Zee odrezan od morja in ne služi več kot rezervoar ogromnim morskim mmo/inom. ki dvakrat n« dan pritekajo m odtekajo v čas« plime in oseke. Izračunali so. da se bo za zgledih raznih držav, jemati zemljo sosedu, ampak jo trga v potu svojega obraza morju iz objema. Uporaba plina v kuhinjah Švicarska statistika za plinsko porabo v manjših mestih je dognala, da porabi družina treh do štirih oseb 38.5 kubičnih metrov plina na mesec. Ta |>1 i n dobi vajo samo iz črnega premoga in ima spodnjo kalorično vrednost ca 4000 kilogramskih kalorij na kubični meter. Zanimiva jo poraba plina za kuhanje (brez aparata za toplo vodo) in z normalnim plinom: 4100 kg kalorij ua kubični meter. Tako odpade na glavo in dan pri družini z dvema osebama 0.48 m" plina, s tremi 0.30 m::, s štirimi 0.3 m3, s petimi 0.25 m3, s šestimi pa 0.25 m-1. Poraba električnega toka za kuhinjo družine treh do štirih oseb pa znaša na glavo in dan eno kilovatno uro. ESektrifikaciijski načrt Kitajske Kitajska ima danes več ko 700 elektrarn » skupnim učinkom približno 350.000 kilovvatlov. Ze sedaj imajo skoro vsa velika in srednja mesta Kitajske države električna podjetja. 57% električne energije izvira iz parnih naprav, 36% iz naprav na surovo olje, dajejo elektrarne na plinski pogon in le en procent izvire, iz. vodne sile. Da so vodne sile lako malo izrabljene, leži krivda v njih preveliki oddaljenosti od krajev porabe električnega toka. Cene toka so razmeroma nizke tako, da shaja družina, ki uporablja več ko tri žarnice, cencie z električno lučjo ko s petrolejkami. Tudi namakanje in razmakanje se ponekod vrši z električno energijo. Kitajska nacionalna vlada je ustvarila načrt elektrifikacije za celih 20 let naprej. In sicer nirn bi se zgradile elektrarne do nad pet mililonov kilovvatlov energije, kar bi stalo nad dve in poi milijardi srebrnih dolarjev. Nadalje predvideva rm-črt tudi izgradnjo daljnovodov v skupni dolžini 30.000 km. Ta dvajsetletka vseeno ni tako ian-tastična, kakor na prvi pogled izgleda, kajti naslanja se na 10% ni letni napredek, kar je bilo do nedavno običajno tudi v drugih deželah. Tovarna mostov Angleška železniška družba Southern Bail-way je na svojih kolodvorih (vpeljala zanimivo novost. Da so olajša hojo potnikov od po sameznih tirov k postaji, so potrebni mostovi za pešce, ki vodijo preko vlakov. Mostove, ki imujo širino približno I '/i m. izdelujejo kar v tovarni. Glavne izgotovljene sestavne dele nato postavijo s pomočjo betonskega žerjava i« potrebnem mestu. Nn ta način je montaža i/v-šena tekom ene same noči in je mosl dmgo jutro že odprt za promet. I' :. ba je tako izvršila /c celo vrsto mostov, |H>nckod celo do dolžiuu bo m. Z vojaki nad hrošča L. 1914 je zatrepetala vsa Nemčija, ko je zvedela, da je v deželi zopet koloradski hrošč. V okolici mesta Stade so zasledili samo 5 hektarjev polja. ki je bilo okuženo s tem škodljivcem. Kljub temu pa so se spravili nad njega s pravo vojsko. Vojašlvo je bilo alarmirano in je prišlo na pomoč. Vojaški pionirji so okrog in okrog vseh njiv, na katerih so mogli zaslediti enega samega hrošča škodljivca, izkopali globoke jarke. Nato so polili vsa polja s sirovim bencolom, da je bila zemlja z njim prepojena več ko pol metra globoko. Nato so izkopali v sredi okuženega ozemlja globoko jamo in zmetali vanjo vsa krompirjeva stebla iz vseh okuženih njiv. Ogromni kup krompirjevil stebel pa so nato znova zalili z bencolom in ga nato pokrili z več metrov debelo plast .jo zemlje. Ostalo je le še vprašanje, če je bencol, ki izredno hitro uniči te hrošče, v resnici končal vse do slehernega. Nihče se ni mogel o tem prepričati m freba je bilo j>očakati naslednjega poletja. Prihodnjo spomlad so na vseh poljih, ki so jih razkužili z bencolom, nasadili v ir.redno redkih vrstah, ki so se križale med seboj, sam krompir. Računali so povsem pravilno in nastavili hroščem pasti. Krompir naj bi jih le zvabil, da bi se j>okazali in tako zapadli poginu. Vsak dan so vojaki potem, ko je krompir ozelenel, pregledali vsako st»blo In vsak listič. In to pregledovanje je trajalo več me- Hrošč je napovedal Evropi vojno in v enem samem letu more priti 150 km naprej, tako da leti in leze. Najbolj pa še napreduje tedaj, kadar se pusti prenašati od ve.tra. Značilna in nevarna je tudi njegova žilavost, saj kljub velikanski požrešnosti lahko shaja več tednov brez vsakega zelenja. Milijoni proti milijardam Prav gotovo niso Francozi od leta 1922, ko so zasledili škodljivca na svojih tleh, držali rok križem. Po zgledu ameriških farmarjev so začeli oster boj, ki jim pa kljub temu ni pregnal škodljivca iz dežele. Tisoči in tisoči kmetov, ki obdelujejo sedaj polja v okuženih krajih, vozijo čez njive, posejane s krompirjem, posebne stroje, ki posipajo krompirjeve nasade s finim prahom iz arzena. Hrošči se ob arzenu zastrupijo in poginejo. Seveda je nemogoče pokončati vse. Pri milijardah, ki žro po poljih, je še vedno nekaj takih, ki uidejo temu strupu. In čez pol leta žive zopet milijarde! Koliko pa stane ta boj proti temu škodljivcu? Samo arzen, ki ga uporabljajo za posipavanje krompirjevih stebel in listov, stane toliko, da se je podražil francoski krompir za 15 Din pri 100 kg. Kdo bo pa plačal delo, novo stroje in nadomestil zmanjšani pridelek, ki se krči radi škode, ki jo hrošč povzroča? Pa arzen ni še edino sredstvo! Saj ličinke, ki so se zabulile 20 cm globoko pod zemljo, ne pridejo v dotiko s smrtonosnim arzenom tedaj, ko ga posipavajo. Za uničevanje teh pa imajo francoski kmetje zopet novo orožje. Podobno kakor škropijo pri nas trte, tako škrope oni zemljo-Vendar je ne škrope po vrhu, pač pa ji dajejo neke vrste injekcije. Kmet nosi na hrbtu veliko posodo, v kateri ima ogljikov disulfid, sjiojino ogljika z žveplom. Ta spojina je brezbarvna tekočina, ki ima neprijeten vonj in katera je precej močno hlapljiva. Uporabljajo jo ponekod tudi proti trtnim ušem, ker uničuje manjše žuželke. Iz posode na hrbtu vodi gumijasta cev v ročno brizgalno, ki je podobna dolgi kolesarski črpalki. Kmet zasaja to brizgalno 20 cm globoko v zemljo in potem pritisne z nogo na poseben pedal ter tako požene ogljikov disulfid v zemljo. Na ta način mora podškropiti precej na gosto vso njivo in zemljo zastrupiti, da pogine vsaj večina bub. Koliko stane zopet ta strup, koliko delo? Našemu kmetu, se hvala Bogu, še ni treba ubijati s tem, kljub temu pa ima še vedno zadosti dela. Ozemlje, po katerem bi se samo v letošnjem letu mogel razširiti koloradski hrošč po Franciji, obsega zopet celo tretjino Francije. Ce boj proti hrošču letos ne bo dobro uspel, potem bo leta Lopak, ki opozarja na nevarnost koloradskega hrošaa. V Nemčiji so izdali gornje plakate in so jih v tisočih in tisočih nalepili po vseh železniških postajah, uradih in javnih lokalih. Povsod v Nemčiji srečuje potnik velike barvane plakate, iz katerih se lahko vsak prebivalec nauči, kakšen je nevarni škodljivec. 1934 prišel hrošč že do nemške meje. Zato so že sedaj Nemci v velikem strahu in so razvili po vsej državi silno propagando pod geslom: vsi Nemci morajo poznati tega škodljivca, vsi moramo paziti, če se bo kje po kakršnemkoli naključju pojavil. Vsak je dolžan to takoj javiti do-i mačim oblastem, tako da je mogoče takoj nastopiti proti hrošču. Škoda, ki jo povzroča hrošč, je dvakrat strašna. Prvič trpijo pridelki v domači zemlji in se {»večajo stroški za pridelek in najvažnejše živilo širokih ljudskih plasti se mora nujno podražiti; drugič pa je udarjeno narodno gospodarstvo, ker bi bil v tem slučaju takoj prepovedan vsak izvoz krompirja. — Zato je razumljivo, da je imel strah velike oči in da je šolska mladina, ki je v prvih dnevih počitnic dobila nekoliko več časa, pomotoma našla tega hrošča že v Nemčiji. Natančnejše preiskave so dognale, da ga v Nemčiji še ni, vendar je nujno potrebno, da se tudi mi zganemo in da ne pozabimo, da spada v učni načrt za prihodnje leto za vse ljudske in srednje šole natančen pouk o tem škodljivcu. Bodimo previdni, kakor so Nemci, da ne bomo morda prekasno obžalovali svojo malomarnost, kakor jo obžalujejo Francozi, ki žrtvujejo milijone v brezupnem boju s tem škodljivcem. Tečaji za hoj proti koloradskemu hrnšžn. V Nemčiji prireja državni zavod za poljedelstvo po vseh deželah posebne tečaje, kjer se učijo kmetje vsega, kar bo treba znati v boju s krompirjevim škodljivcem. Slika nam kaže, kako udeleženci tečaja obirajo z zelenja vse hrošče in ličinke, zato da jih potem pregledajo in ugotove, če se nahaja med njimi kak koleradski hrošč. S tem pregledovanjem bodo začeli nemški poljedelci sedaj sistematično po vseh krompirjevih njivah samo zato, da tudi vsakega posnviie&iieiža škodljivca čimpreje uničijo. Brez mobilizacije, brez vojne napovedi, skrito in liho, vprav zahrbtno je napadla milijardna armada sovražnikov evropsko poljedelstvo. Fronta, na kateri korakajo milijarde, ki puščajo za seboj opu-stošena polja, je danes dolga že nad 1000 km. Mode rna tehnika in znanost danes skoraj ne najde orožja, s katerim bi mogla ustaviti to armado. Za 150 km napreduje ta armada na leto. Ni je mogoče ustaviti, kljub temu, da so njeni vojaki dolgi le 1 cm in da imajo celo lepe, vidne uniforme. Koloradski hrošč, priseljenec., ki nam ga je dala Amerika, je največji poljedelski škodljivec, kar jih morda poznamo med žuželkami. Strašen pa je prav radi tega, ker se je lotil najvažnejšega poljskega pridelka, ki smo ga sicer dobili tudi iz Amerike, od katerega pa živi, lahko rečemo, najmanj pol Evrope. Koloradski hrošč ali krompirjev škodljivec napada samo krompir in ga s svojo po-žrešnostjo tudi uniči. Vendar se ne loti, kakor bi kdo mislil, krompirjevih gomoljev v zemlji, temveč le listov in cvetja. Milijoni in milijoni teh hroščev obžro zelene krompirjeve njive tako, da štrle iz zemlje le še gola stebelca brez vsakega zelenja. Radi tega pa krompir ne more več obroditi, usahne in pridelek ostane več ko malenkosten in ni goden za seme. Strašna trtna uš. ki je svojčas uničila naše lepe in bogate vinograde, je naravnost nedolžna v primeri s tem škodljivcem. Zato je razumljivo, da zlasti prizadete države vabijo vse prebivalce na pravo križarsko vojno proti temu največjemu sovražniku poljedelstva. Preseljevanje narodov in krompiriev škodljivec Če ima kaka žuželka zanimivo zgodovino, tedaj jo ima gotovo koloradski hrošč. Vsem je znano, kako so v pretekle«ii stoletju prodirali skoraj zastopniki vseh narodov z vzhodne obale Severne Amerike proti zahodu. Nekaj farmarjev je prišlo tudi v državo Colorado. Ti so prvi našli na divji gozdni rastlini, ki jo sorodna in podobna krompirju, centimeter dolgega hrošča, ki pa je bil sila redek, da so bile prirodoslovne zbirke, ki so ga mogle pokazati, prav posebno ponosne na to redkost. Ko pa je prišel hrošč do njiv, posejanih s krompirjem, je našel na njih najboljšo hrano. Hrošč, ki se je preje plodil le počasi, je zadobil izredno plodovi-toel. Vojska hroščev se je začela strahovito večati in v par letih tamkajšnji farmarji niso vedeli, kaj bi počeli. Hrošč jim je skoro čez noč uničil krompirjeve nasade. Rojevita armada hroščev pa se ni zadovoljila i le s tem. da je uničila farmarjem v Coloradu njihove krompirjeve nasade, šla je naprej in junaško prodirala. L. 1855 so ga prvi farmarji spoznali, leta secev. Vsega skupaj so našli le štiri hrošče in nekaj gnezd z jajci. To je bilo znamenje, da je bila med temi štirimi hrošči vsaj ena samica, in če te ne bi dobili, bi bilo vse prizadevanje zastonj. Tako pa je vestno pregledovanje rodilo tudi uspeh in drugo leto jvotem, ko so odkrili hrošča v Evropi, so ga tudi že iztrebili. Kljub vsemu temu, da so bili hrošči šele na petih hektarjih zemlje in da je bilo vse preganjanje samo na teh. petih hektarjih, je stala vojska proli temu škodljivcu v teh letih nič manj kakor 25.000 predvojnih zlatih mark. Vendar je bila ta odkupnina zelo nizka, saj je bila Evropa rešena največjega škodljivca in rešena hkrati, ker je vprav divjala svetovna vojska — najstrašnejše lakote. Lačne milirarde zopet v Evropi Svetovna vojska je minila, minila so prva povojna leta in nihče nj pomislil na to, da je prav mogoče, da je ta škodljivec zopet v Evropi, šele leta 1922 ga je našel francoski kmet na svoji njivi. Ogledoval je lepega hrošča in žalosten gledal svojo uničeno krompirjevo njivo. Kakšen hrošč je to, ki mu hoče požreti vso njivo in uničiti ves pridelek. Povedal je najprej in v trenotku je zvedela Francija: koloradski hrošč je na naših njivah! Z vso naglico so začeli preiskovati polja in ugotovili so strašno dejstvo, da je hrošč že zasedel ogromno ozemlje. Zaznamovali so na zemljevidu kraje, kjer so ga našli, in so ugotovili, da lahko potegnejo na zemljevidu iz pristanišča Bordeaux ob Atlantskem oceanu po francoski zemlji polkrog, ki obsega že 250 kvadratnih kilometrov. Pri tako veliki jKivršini seveda niso več zalegli jarki in neočiščeni bencol. Bilo je že prepozno! Obupan je moral francoski kmet poseči za istim orožjem, kakor je nekdaj posegel ameriški farmar. To ni več zmagovit boj, ki obljublja zmago nad škodljivcem, to je le truda-jiolna, mučna in neprestana borba s sovražnikom, ki ga ni več mogoče uničiti, kvečjemu le razredčiti njegove vrste. Kljub moderni tehniki, najnovejšim poljedelskim strojem in najrazličnejšemu preganjanju se hrošč ne da več ustavili. Po desetih letih je zasedel že 32 departementov ali tretjino Francije in naglo se širi še naprej. Francozi domnevajo, da se je vtihotapil škodljivec v Evropo z ameriškimi vojaškimi četami, ki so prihajale na koncu svetovne vojne na pomoč zaveznikom. Ker so tedaj večino ladij, ki so do-važale čete ali pa živila in med njimi seveda tudi krompir, raztovariali v Bordeauxu, je hrošč prišel najbrž v Bordeauxu na evropska tla. Nesreča je hotela, da ga niso pravočasno opazili, in danes se Francija bori proti hrošču, druge evropske države pa se bore proti njenemu krompirju. Večina držav, tako Anglija, Španija, Nizozemska, Švica in Nem- Koloradski hrošč v vseh stopnjah razvoja. Koloradski hrošč, ki so -a leta 1919 zanesli v Francijo, kjer je v dobrih 10 letih napravil že ogromno škodo, je razmeroma majhna žuželka Na sliki ga vidimo v povečavi. Črtica poleg kaže njegovo prr«vo velikost. Prav tako je s črtico zaznamovana velikost njegove ličinke, ki je nekoliko večja od hrošča samega. Na sliki vidimo tudi krompirjevo steblo, ki so ga napadle ličinke in hrošči. Značilne so luknje, ki jih napravlja ličinka v listje, v leku časa, ko se hrošč razbohoti, pa inižre vse zelenje, tako da ostanejo le gola stebla. Na steblu so z malim a zaznamovani kupčki jajčec, z b majhne ličinke nekaj dni potem, ko so se iz legle iz jajčec, s c ličinke, ki so se že močno zredile in z d hrošči. na krompirjevem steblu. V dveh mesecih zleže ena sama samica okrog 700 jajčec, iz katerih se vedno po preteku štirih do osmih dni izležejo skoro nevidne ličinke. Požrešno se zagrizejo v krompirjeve liste in jih popolnoma požro. Prav hitro rastejo in se zdebele, po dveh, treh tednih so že dolge 12 mm. Zatem se zarijejo v zemljo in se v globočini 20 cm zabubijo. Po 12 dnevih že zlezejo iz bub mladi in požrešni hrošči, čez nekaj tednov pa se Francoski kmet v boju s koloradskim hroščem. Francoski poljedelci zastrupljajo f>olja, zasajena s krompirjem z arzenovim prahom, ki pokončava škodljivce. Ker pa so ličinke, ki se zabubijo, v zemlji, zastrupljajo tudi zemljo s pomočjo posebnih brizgaln, ki jih zasajajo v zemljo in s katerimi dajejo nekakšne inijekcije zemlji. Tekočina, ki jo brizgajo v zemljo, je ogljikov žveplenec, ki silno hitro pomori manjše žuželke. ponovi znova zgodba z jajčeci. Pozimi pa hrošči ne poginejo, pač pa se zarijejo do 70 cm globoko v zemljo, kjer prezimujejo. Prav enostaven je račun, ki pokaže, d,i ena sama samica, ki zleže v dveh mesecih 700 jajčec, razplodi v toku enega leta ogromno družino 34 milijonov hroščev. Otroci, vnuki in pravnuki ene same samice morejo do golega obžreti 4 in pol hektarja krompirjevih nasadov v enem letu. Še strahotnejša pa postane številka, če dovolimo hroščem, potomcem ene same samice, razvoj poldrugega leta. V poldrugem letu se na-množe namreč že na 8 milijard in požro toliko krompirjevih listov In zelenja, kolikor jih zraste na 2400 hektarjih krompirjevih njiv. Prav lahek je račun, ki bi pokazal, koliko samic bi bilo treba, da nam v poldrugem letu uničijo vse krompirjeve njive v Jugoslaviji! Tiralica 1872 pa je prepotoval že 3200 km dolgo pot z obale Tihega oceana čez vso Ameriko do obale Atlantskega oceana. Na vsej tej dolgi poti pa je zapuščal ob-žrta krompirjeva stebla in krompir, ki za seme ni bil več uporaben. Tedaj se Amerika še ni znala dobro braniti pred tem škodljivcem in zato so v Evropi kljub temu, da jih je ločilo morje, spoznali ogromno nevarnost, ki jim preti. Vse draive Evrope so prepovedale vsak uvoz krompirja iz Amerike. Ker ni šlo zlepa, pa 6e je hrošč vtihotapil in kot •lepi potnik napravil dolgo pot iz Amerike v Evropo. L. 1877, torej tri leta potem, ko je prišel v Ameriki do obale Atlantskega oceana, so ga našli prvič v Nemčiji. Z velikim naporom so ga končno udušili. L. 1887 se je zopet pojavil v Evropi in zopet so ga onemogočili. L. 1914 pa se je pokazal tretjič pri mestu Stade ob izlivu Labe v morje. čija, je prepovedala uvoz francoskega krompirja samo zato, da ne bi s lem krompirjem uvozili po nesrečnem naključju tudi hrošča. Na zadnji mednarodni konferenci v Parizu, ki naj bi obravnavala boj proti hrošču, pa je padla domneva, da je hrošč prešel čez Pireneje tudi že v Španijo. Iz enega v letu 34 milijonov Največja sila, s katero se bori ta hrošč proti človeku in njegovi tehniki, je hitrost, s katero se množi. Tam, kjer nima dobre paše, tam se množi počasi, kjer pa pride do krompirjevih njiv, pa se množi in širi kakor kuga. Trikrat na leto se ponavlja sledeče: Samica zleže po 100 jajc naenkrat, navadno vse v enem dnevu, in sicer na zeleni list Strašni škodljivec na prvi pogled še zdaleka ne izgleda tako nevaren, kakor je v resnici. Je dolg okrog 10 mm, ima često precej različno barvo, večinoma pa rumenordeča krila, na katerih se prav dobro razloči deset črnih podolžnih črt. Vsaka pe-rot ima torej pet črnih črt. Glava je prirastla na trup, hrošč ima srednje dolge tipalke in tudi srednje dolge noge. Ličinka, ki se izleže iz jajčec, je najprej majhna. Ko se pa razraste, je celo večja kot hrošč in meri do 12 mm. Vprav ličinka je najstrašnejši škodljivec, ker požre mnogo več kakor hrošč sam. Podobna je debelemu črvičku s šestimi nogami in debelim zadkom. Jajčeca leže samica na krompirjeve liste v kupčkih do 100 jajčec skupaj. V enem samem poletju se ga ne da uničiti, ker je vedno en zarod v zemlji, namreč ličinke, ki so se zabubile. Razširja se s strahovito naglico Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne mlorinacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popolJne in od 2 do 6 popoldne. TeleAnska Stev. 3030. S1H EMENTALEC radi prevelike zaloge že po Din 16'— in 22—. TRAPIST g L. UHLER, Maribor, Glavni trg, imovina OTOffilINE Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žim-nice, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška dela izvršuje najceneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA, STARI TRG ST. 6. IVAN KRAHOS, Aleksandrova c.13 Nahupova Javna sodna dražba Dne 27. julija 1932 ob 9 predpolde se bo vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 27, v konkurzni zadevi Martina in Josipine Cvilak javna dražba posestva Jareninski dol, vi. št. 3 in 91. Podrobne informacije v zadevi daje konkurzni upravitelj dr. Kumbatovič Filip, odvetnik v Mariboru. Kralja Petra trg t, kakor tudi pisarna okrajnega sodišča v Mariboru, odd. IV., soba št. 25. Ali ste že poravnali naročnino? Iiadio-aktirno termalno kopališče ogljikov« kisline termalno kopališče na prostem RimSKE TOPLICE Dravska banovina Sezona od 1. maja do 15. oktobra Indikacij«; rovinatizem, iStns, ženske bolezni. Peastonske »ene v glavni setonl: I>ln 70'— dnevno, — Prijave pri vseh uradih ..Putnika" Izčrpni prospekti brezplačno potom kopališke uprave Klmske Toplic« pomunjkanje teka, arterioskleroza itd. ie iščejo za takoj za okolico Maribora, Počehovo, Kamnico, Limbuš, Bistrico in zgornjo dravsko dolino, kakor tudi za Št. Peter, Duplek in Dravsko polje — sami resni in zanesljivi ljudje, pri posestnikih dobro znani, dobri poznavalci vseh vrst jabolk, ki imajo za ta posel potrebne skušnje. — Reflektanti naj se predstavijo v ponedeljek, dne 25. in v torek, dne 26. julija od 10 do 12 dopoldne pri And. Suppanz, eksportna trgovina, Maribor, Aškerčeva ulica 3. Razpis kavarne v nebotičniku Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje kavarn o v nebotičniku v najem aH pa mesto ravnatelja kavarne Reflektantje s kvalifikacijo in primerno kavcijo naj pošljejo ponudbe do konca tega meseca in navedejo ali želijo prevzeti kavarno v najem ali pa se potegujejo le za službo ravnatelja. Natančnejša pojasnila pri gradbenem vodstva v Gajevi ulici 3, III. nadstropje. Ljubljana, dne 15. julija 1932. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Priporočamo Vam «« najboljše šivalne stroje lit kolesa Adler - GltlTZNEK Švicarski pletllul stroji DUBIED edino 1« pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Tel«!. iL £018 »a vodo. Telof. St. 3913 Brezplačen pouk v Teženju. Vetieta« jamstvo. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ndd1 po izredno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB piiej K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Umrl nam je naš srčno ljubljeni svak in stric, gospod soprog, skrbni oče, dobri brat, mesar in posestnik ▼ soboto, dne 23. t. m. po dolgi, z izrednim zatajevanjem prenašam bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. julija 1932 ob pol 5 popoldne od njegovega ljubljenega doma Celovška cesta št. 54 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. julija 1932. Pepca roj. Malgaj, soproga. Mira, Nada, Joško, otroci in žalujoče rodbine Jelene, Felber, Malgaj. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani kis Špirit in žqanje za vlacmnje bOBITE m JAKOB PERHflVEC, HflRlBOR, Q0Sr0SM UL.s Okrajno društvo delovodij na Vrhniki naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni član in blagajnik, gospod Ivan Rosemvirt st. delovodja opekarne Fr. Kotnik do kratkem in mučnem trpljenju, danes v soboto 23. t. m. ob tričetrt na 12 umrl. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu j Okrajno društvo delovodij na Vrhniki. ?tf s.« .,.. . . . g 00:-----._, £3.3-.23 8 .O o " oo 8i,oo •I?*«-3® lašažg S© © - m g S w •• ez 5« rSsa a j* . s? . ®s .O o a "g i S ' 5 N > -M . 1 M - « a N •H OJ M > .H V o = s Q t B-J , — ^ o sj ^ <3 iS > tf ^ ~ f _ '> a> m' i5 »■= i Roland Dorgeles: Leseni križi 91 Udari so si sledili v peklenskih skupnih strelih in zadevali tako blizu, da sta vsakokrat čutila, kako se stresajo tla pod njima. Strahovit pok je razklal ozračje in luknja se je namah napolnila z dimom... Sulphart je menil, da ga je podsulo. Skušal se je šiloma osvoboditi, pa njegova laket je ležala pod prsmi onega, obe telesi sta bili zagvozdeni med seboj, tako da se ni mogel geniti. Zgrožen je napel vse sile, ker je menil čutiti, da se že duši pod težo zemlje; tedaj se je dim razvlekel in zopet je videl beli dan. Takrat pa je zazrl Sulphart, tesno ob svojem obličju, tesno pred osvojimi očmi — smrt v pogledu starega. To je bil strahoten trenotek, ta človeški pogled, v katerem se je za hip zrcalil divji upor; potem se je zdelo, kakor da je v njem ugasnila neka luč, postal je moten, bloden, steklen... In Sulphart je prejel na svojo ustnice zadnji dih umirajočega, ki je grozno zajočal, kakor da bi bil zajokal za odkitelim življenjem. Sulphart je ostal še trenotek stisnjen ob mrtvem, čegar oči so se sedaj prevračale; polem se je šiloma oprostil, zlezel iz luknje in dvignil svojo levo roko, ki ga je ob najmanjšem dotiku grt zno bolela. Ko se je vzravnal, je začutil v ustih čuden okus. Izpljunil je, bilo je čisto rdečkasto... Prestrašen je na dušek izpil ostanek ruma, ki ga je še imel v svoji čutari, in se kolikor mogoče hitro odpravil dalje, boječ se, da ne bi med potjo omagal. Zvezni jarki tega odseka, ki so se prepletali med seboj in bili polni nesnage, mu niso bili znani. A zdaj pa zdaj so mu dejali seli ali bolničarji: »Vedno naravnost,« in tako je šel naravnost, ne da bi si hotel odpočitL Naposled je opazil tablico z napisom: »Obvezo-vališče,« in šel je doli. Medpotoma je moral stopati prek ranjencev, ki so zdeli po stopnicah .Tudi sta-nišče jih je bilo polno: nevarno ranjenih, ki so ležali na nosilnicah in z zaprtimi očmi od bolečin ječalL Štabni zdravnik je dejal Sulphartu: »Tukaj ti ne morem nič pomagati... Odpočij se, in ponoči, ko ne bo več takega streljanja, pojdete vsi skupaj do ambulance.« Iskal je prostora, kamor bi sedel; tedaj je vstal majhen sergeant, ki je nosil roko v povoju iz velikega križastega robca, in rekel: »Ne bom več čakal tu-le... Še nocoj izgubim zadnjo kapljo krvi.« Omahuje je odšel, zadevaje se ob nagnjetene ranjence, in Sulphart je sedel na njegovo «J©imico. Nebo je bilo oblačno in zmračilo se Je zgodaj; o prvem mraku se je več ranjencev odpravilo na pot Sulphart jim je sledil. Pred njim je sel lovec, ki si jo z obema rokama opiral zdrobljeno spodnjo čeljust. Medpotoma so došli še druge in tako že v znatno naraslem številu prišli mimo baterij. Topničarji so prišli ven, da bi jih videli. »Na pravi poti ste, fantje... Vas ni več daleč.. .< Šli so dalje. Sem pa tja Je ležal vojak, ki je na potn v lazaret izkrvavel. Smrt je poznala njihovo pot in prežala ob njej, da jih zagrabi. Prepoznali so tudi sergenta po njegovem velikem križasteas robcu. Čc mu pa se je bil tudi odpravil sam? Če sta dva, se ji postavita po robu, se branita... Kar je še ostalo mežavega dne, je potekal kakor voda iz razpokane vedrice. V čadavem somraku so se srečavali z rezervnimi stotnijami; vojaki so se upogibali pod nahrbtniki in okopnim orodjem. Večer j® za trenotek poživljalo rožljanje orožja in posodja. Nato je cesta zopet opustela. Eden ranjencev se je ustavil, potem še eden, nič več nista mogla dalje. Eden se je sesedel na robu cestnega jarka in začel jokati. »Pošljemo ti nosilničarje,« so mu obetali tovariši in se z ohromelimi koraki oddaljili. Naposled so v temi opazili kmetsko hišo z nizko segajočo streho; skozi zastrta okna je uhajal v noč tenak žarek svetlobe. Vstopili so. Na koncu hodnika je lila skozi široko šipo blagodejna luč: ta jih je vabila kakor vešče. Tipaje so šli po veži dalje, pritisni t blede obraze na šipo in pogledali notri. Miza je bila le skromno pogrnjena — na njej je stalo več kvar-tinov kakor kozarcev — a beli krožniki, svetilka, kadeča se skloda, vse to se jim je zdelo kakor nezaslišano razkošje; pohlepno so se zastrmeli... Eden častnikov za mizo je dvignil pogled in spo znal v senci vročične oči teh očeladenih mrtvecev, med njimi strahotni obraz lovca, čegar zdrobljena brada ni bila drugega kakor krvava kepa. Častnik je zadrgetal, vstal je skrajno bled. Presenečeni so se nato ozrli tudi ostali in zagledali strahove. Glasovi so se utrgali, kakor zadavljeni... »Dajte, pridite na požirek,« je naposled dejal neki topniški major in jim odprl vrata. »Zaslužili ofn — — — uwgl iauiju.* V malih oglasih velja vseka beseda Din 1'—; ženftovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za moli oglas Din iO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka peiitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službeiičejo Vsaka beseda 1 Din Prodajalka T trgovini z mešanim blagom, več let v službi, želi spremenili mesto. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dobra prodajalka« št 10870. (a) Mladenič pošten, soliden, vajen kmečkega dela, išče primerno službo na kaki pristavi ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod šifro »Soliden 11« št. 10.760. (a) Mladenič pošten in zanesljiv, nekadilec, išče službo hlapca. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.742._ (a) Mladenič priden in pošten, išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.741._Ul Šofer z enoletno prakso, zmožen tudi položiti kavcijo po dogovoru, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor. (a) Trgovski potnik išče zastopstva za Ljubljano in okolico Ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Vpeljan« 10.845. (a) Visokošoiec iz Pariza išče mesto domačega učitelja (inštruktorja). Kač, Polzela. (a) Dekle z dežele, vajena domačega dela in šivanja — išče primerno službo za hišno j.4i v pomoč v kuhinji. Naslov v upravi »Sloven-jca« št. 10.819. (a) Gospodična z večletno pisarniško prakso, katera ima veselje tudi do gospodinjstva in ročnega dela, želi primerno zaposlitev v kateremkoli kraju. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena« 10.805. (a) Gospodična izučena šivilja, z gospodinjsko šolo, išče mesto sobarice. Veselje ima za pomoe v kuhinji. Reflek-tira v boljše hiše. Ponudbe na podružnico »Slo-Tenca« Trbovlje. (a) Mizarski pomočnik izprakticiran, z dveletno prakso knjigovodstva in •trojepisja v latinici in ci-rilici — želi nastopiti v trgovini pohištva ali primerno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.769. (a) Mlinar Vojaščine prost, izučen na valjčnem mlinu, zmožen samostojno delati — išče stalno nameščenje s 1. avgustom ali tudi pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen« št 10.763. (a) Fant nekadilec, pošten, vojaščine prost, z dobrimi izpričevali — išče službo sprevodnika k avtobusnemu podjetju ali kaj sličnega. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.915. (a) Vsaka beseda 1 Din Vajenko za trgovino meš. blaga, iščem. 1—2 leti učne dobe prednost. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 10.869. (v) Kleparskega vajenca sprejme proti primerni plači M Jankovič, splošno kleparstvo, Rimska cesta 17. (v) Učenko pošteno in nadarjeno takoj sprejmem k strojnemu pletenju in pozneje v trgovino. — Ponudbe na unravo »Slovenca« nod »Pletenje 37« 10.744. (vj Vajenca za fino usnjato galanterijo sprejme Jos. Slatnar, Levčeva ul. 8. (v) Pekov, vajenca sprejme z vso oskrbo t hiši Pavlin, Blejska Dobrava, Gorenjsko. (v) Usnjarskega vajenca z oskrbo sprejme usnjar-na Čebular, Ig pri Ljubljani. (v) Pekovskega vajenca sprejme pekarna ftiha Karol, Dravlje 111. Vsa oskrba v hiši. (v) Učenec zdrav in krepak, dober računar, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši* Ponudbe na naslov: »Kostanjevec«, d. z o. z., manufakturna zaloga. Ptuj. (v) Trgovskega vajenca močnega in zdravega, s primerno šolsko izobrazbo — poštenih kmetskih staršev — sprejme takoj Jos. Bruss v Dolenjem Logatcu. (v) Učenca krepkega, poštenega, iz Ljubljane, s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden- 10.811. (v) Brivski vajenec se takoj sprejme. Kochl, Florjanska 31, Ljubljana. (v) ftt. 16. „Slovcncc" ena nalvalnelšfih opor prodalne organiiacitc! Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVA1V IM. ADAMIČ, Ljubljana. Sv. Petra cesta 31 (radi preureditve trgovskih prostorov se prodajajo vsi vrvarskl lastni izdelki, žima, afrik itd. po znatno znižanih cenah), podružnici v Mariboru, Ve-trinjska 20, in v Celju. Kralja Petra c 33, nam sporoča: 'Oglaševanje spreminja neinnno trgovino v znano trgovsko tvrdko. Zato smo ze od našega obstoja dalje mnogo inserirali. posebej pa še v ..Slovencu'', katerega naklada je zdaj tak« inrasla, da se tiska že t 28 200 do 32 000 izvodih! Kot tak nuiu je postal ena najvažnejših opor naše prodajne organizacije! In \m ogiasl? Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«? »V trenutku je občinstvo na nogah, če inserirate t ,SloTeneti'!< Vsaka beseda 1 Din Prvovrstne mizarje sprejme tovarna pohištva A. Amann, Tržič. (b) Vrtnarski pomočnik dobro izvežban v gojenju gob — se takoj sprejme Hirschl, dipl. umetni vrtnar, Subotica, poštni predal 26. (b) Gospodična (vdova) trgovsko naobra-žena, z nekaj kavcije, ljubiteljica ročnega, rezbar-skega ali slikarskega dela, dobi službo. Sigurnost zajamčena. Ponudbe pol »Ugodno« 10.887 na upr. »Slovenca«. (b) Služkinja za vsa dela, z dobrimi spričevali — se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.798. (b) Potnika z avtom iščem v svrho sopotova-nja po celi Sloveniji. — Imam malo kolekcijo. Ponudbe z navedbo, kaj se zahteva za dnevno plačilo — na poštni predal 102, Celje. (b) Šoferja sigurnega vozača, sprejme Pačnik, Laško. (b) Gospodična resnega in energičnega značaja, zmožna enostavnega knjigovodstva, dobra tipkarica, ki obvlada po-popolnoma italijanščino, se sprejme takoj v službo. Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Stalna« štev. 10.913. (b) V Mi trikih fasili se more Sf najlažje d bili z ustanovitvijo domače rlelarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za ple-J lenine, dobavimo prejo in lizptafamo zastuiek zu ple lenje kar dokazuje mnoco zahvalnic, piSite Se dane* po sraiis-prospekle tvrdki ^omaia Pletirika Induatri-j», odd 7. I oaip K a MS, Maribor, Trubarjeva ! Vsaka beseda 1 Din Zastopniki (-ce) za sprejemanje naročil za povečane slike, se iščejo z dobrim zaslužkom. Ponudbe z označbo referenc poslati na R. Toporiš — Osijek I., Strossmajerjeva ulica 46. (z) Vsaka beseda 1 Din Matematiko instruira profesor. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.880. (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola j. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. avgusta. Prikrojevalni tečaj za (Jamska in moška oblačila priredim od 1. avgusta do 20. avgusta 1932. Poučuie se najmodernejša metoda. Priglasitve se sprejemajo vsak dan. Natančnejša pojasnila daje lastnik konc. strok. šole. Teodor Knnc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. nadstr. Krojni vzorci se izvršujejo po meri Čifajte in širite »Slovenca«! Vsaka beseda 1 Din Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! __(d) Posojila daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Iščemo poverjenike. (d) Rešite se dolgov postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 a. (d) Posojilo do 15.000 Din iščem na prvo mesto na lepo posestvo v Savinjski dolini proti zmernim obrestim. Ponudbe pod »Varno« št. .ct,.. Družabnico na večjo gostilno in trgovino, v starosti do 27 let, katera bi posedovala nad 25 tisoč Din kavcije — iščem. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tiha družabnica« št. 10.705. (d) Žeriitbe Mladenič star 23 let, posestnik in trgovec, išče trgovsko popolnoma izvežbano deklico v svrho ženitve. Dopis s sliko se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Gorenjec« 10.761. ž Oklic Dne 31. julija t. I. ob 3 popoldne se bo vršila v Mojstrani v hiši šte*. 21 prostovoljna javna dražba raznih stavbnih parcel, njiv, travnikov in gozdov. Parcele se nahajajo deloma sredi vasi Mojstrana, deloma v neposredni bližini Mojstrane. Podrobne informacije se dobe v odvetniški pisarni dr. Aleša Stanovnika, Jesenice, (o) Obrtnik srednjih let poroči izobraženo kmetsko dekle s primerno doto. — Mlade vdovice niso izključene. Le resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Antialkoholik« .št. 10.759. (ž) Kmečki fant 41 let star, industrijski upokojenec, . se želi priženiti na posestvo z večjo vsoto denarja. Dopise nasloviti na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Zenitev« št. 10.789. (ž) Trgovec srednje starosti, bi poročil gospodično od 25 do 38 let, čiste preteklosti, zdravo, z nekaj gotovine ali obrtnico. Dopise s sliko na upravo »Slov.* pod »Srečen zakon« št. 10.914 (ž) Mlad obrtnik posestnik, dobro situiran, v industrijskem mestu — želi poročiti gospodično s kapitalom 50.000 Din za povečanje obrata. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod ^Bodočnost za-sigurana« št. 10.906. (ž) venca* Celje. (d) Vsaka beseda I Din Ker se govori da dolgujem v občini Gorjah kmetom na živini — plačam vsakemu za sto Din tisoč Din. Proti osebi, ki bo to govorila, bom sodnijsko postopat. Dolenc, mesar, Žirovnica, (o PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc I I..I.II___v-.i • —ufuui|aiia, nai.jv* ska cesta 22. (0) Kiparska, rezbarska in pozlatarska tvrdka IVAN PENGOV Kolodvorska ulica št. 20, Ljubljana, javlja, da izvršuje kljub smrti svojega dosedanjega lastnika kakor doslej tudi v bodoče po lastnih in danih načrtih vsa naročila po zmernih cenah prvovrstno, solidno in trpežno. -Posluje v istih prostorih in dela z istimi delovnimi močmi. (o) Vsaka beseda l Din Dijaki! Kdor hoče preživeti brezplačno počitnice in bi naslikal nekaj kulis, naj se takoj priglasi Kat. izobraževalnemu društvu Dovje-Mojstrana. (D) DIJAŠKI DOM V KOČEVJU sprejema kot gojence dijake državne realne gimnazije v Kočevju v popolno oskrbo. - Šolskoletna oskrbnina 6000 Din. Lastna ekonomija. — Igrišča. Lastni vrtovi in park. — Izboren zrak. — Radio. Telefon št. 12. (D) Stanovanja :•■*>■■\"' -" • v;''' XV "■»•'•■■v.' Vsaka beseda 1 Din IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno, s kuhinjo, iščem za september v bližini Miklošičeve ceste. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dve osebi« žt. 10875. (c) Sobo in knhinjo išče za takoj ali za 1. september zakonski par v trnovskem okraju. Ponudbe pod »Vesten plačnik« št. 10.866 na upr. »SI.« c Stanovanje iščeta dva upokojenca brez otrok s 1. ali 15. oktobrom v bližini Radeč, Sevnice, Krškega ali Bre-žič. Obsega naj 1 veliko ali dve mali sobi, kuhinjo, pritikline in vrt. Natančen opis stanovanja z navedbo cene je poslati na Fr. Šinkovec, Stožice, p. Je-žica. (c) Stanovanje dveh sob in kuhinje, išče družina štirih odraslih oseb z avgustom v mestu, začetku Trnovega, Rožne doline ali Šiške, tudi podstrešno, suho in prostorno — proti primerni najemnini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.780. (c) Opremljeno sobo z 2 posteljama iščem za 1. avgust. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 10.911. (s) Upokojenec s svojim pohištvom išče čisto prazno sobo z oskrbo za 1. avgust. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 10.674. t ODDAJO: Stanovanje 3 sob in kuhinje se odda. Stari trg 24/11. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja, oddam s 1. septembrom za 300 Din .Stožice št. 126. (č) Štirisobno stanovanje z vsem komfortom in vrtom takoj prosto — za Bežigradom - oddam, Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.850. (č) Stanovanje enosobno, v mestu — oddam takoj. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 10.872. (č) Stanovanje soba, kuhinja, podpritlič-no, parketirano, oddam z avgustom v vili Fortič, Holzapflova ulica 17. (č) Stanovanje dvosobno, lepo, se odda: Beograjska ulica 50 (Ma-gdalensko predmestje) — Maribor. (e) Stanovanje sobe in kuhinje se odda mali družini. Ciglerjeva ul. 37, Moste. (č) Stanovanje sobe in kuhinje, tik kolodvora v Dev. Mar. v Polju št. 74, v novi hiši, se odda. (č) Kletno stanovanje lepo, sobo in kuhinjo — takoj oddani. Ponudbe pod »Takoj« 10.920. (č) Stanovanje malo, čisto, solnčno., v sredini mesta, opremljeno sobo in kuhinjo, se odda za dve osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.918. (č) Komfort. stanovanje dveh velikih in ene manjše sobe oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi -Slovenca« 10.935. (e) Trisobno stanovanje odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, tel. 2605. č Trisobno stanovanje s kopalnico takoj oddam. Dunajska cesta 99. (č) Prazno sobo parket, elektrika, poseben vhod, oddam. Fri-škovec 6. (s) Kmetski sobi z lepo slikarijo odda — Loschnigg, Koroška cesta št. 8, Maribor. (s) Fina šivilja išče komfortno stanovanje 2 do 3 sob v centru mesta za november. Po- i _..JU-__.J »» . J-: . - nuuu«. ,.Ou -l'IWUJI! d It-- ' lje« 10.879. (c) Sobica lepo opremljena, v novi vili, s posebnim vhodom, se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.901. (s) Prazno sobo separirano s stopnjišča, pripravno ludi za pisarno, poleg sodišča, oddam. — Tavčarjeva ulica 11, I, le-vp._(s) Opremljena soba se odda. Breg 2/II, tu. (s) Prazno sobo oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.932. (s) V okolici Hoč ali Pekrov iščem pri boljšem posestniku ali gostilničarju prazno sobo, mogoče s posebnim vhodom in malim štedilnikom. Je lahko na podstrešju. Sobo rabim s 1. septembrom dalje, za eno ali dve leti, ter plačam za eno leto naprej. Ponudbe z natančnim popisom kraja in sobe ter koliko bi stala soba za eno leto, na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod šifro »Mirna in čista soba« 10.904. s Vsaka beseda 1 Dtn IŠČEJO: Delavnico iščem, primerno za popravila avtomobilov, bolj v središču mesta. Prevzamem tudi že vpeljano. — Ponudbe pod »Avtodel« št, 10.839 na upravo »Slovenca«. (m) Gostilno ali posestvo najraje oboje skupaj, vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Osebno neomejeno dovoljenje« št. 10.829. (m) ODDAJO: Ljubljanska kreditna banka odda v najem takoj ali s 1. avgustom t. 1. več pisarniških prostorov s centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Pojasnila pri upraviteljstvu bančne palače. (n) Lokal oddam. Poizve se v trgovini Golob, Florjanska ul. št 28, Ljubljana. (n) Hišo ali parcelo tik Kranja — prodam, Peter Grilc, Kranj, Klanec št. 18. _(p) Parcela 1400 m' - naprodaj blizu Martinove ceste. Poizve se Ilirska ulica št. 21 pri hišniku. (p) Hiša s pekarno 7 oralov njiv, travnikov in gozda, edina v trgu, pri cerkvi — pripravna za trgovino, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10885. (p) Kdor želi zidati v Rožni dolini visokoprit* lično hišo zelo poceni — (lepa parcela c. 500 m' in načrt) naj pošlje naslov na oglasni oddelek »SI.« pod šifro »Podjetje« štev. 10.849. (p) Prodam hišo z dvema dvosobnima sta-novanjima v Šiški. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.848._(p) Trgovina in vinotoč v Zagrebu, pred tremi tovarnami, vogelna hiša in na križišču ulic, blizu velikega sejmišča, brez konkurence, 'naprodaj z inventarjem in blagom, za Din 15.000 s kompl. stanovanjem. Vprašali pri: Buifet, Rusanova št. 24, Zagreb._(p) Enonadstropna hiša s starovpeljanimi podjetji: pekarijo, trgovino in gostilno, naprodaj. Pripravna tudi za letovišče, v jako prometnem kraju Gorenjske. Cena in plačilo po dogovoru, tudi s hranil, knjižicami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10858. (p) Prodam lepo posestvo, 10'o^afiAr zemlje in šume v ravnini — radi starosti — za zelo nizko ceno. — Adelstein, Zbelovska gorca štev. 60, p. Loče pri Poljčanah. (p) Vogalna parcela v Škrabčevi ulici (pod Rožnikom) naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.816. (p) Lokal za trgovino in prostor za seno se da na prometnem kraju tik kolodvora v najem. — Naslov v upravi »Slov.« pod št 10868. (n) V dosmrtno oskrbo se vzame starejša oseba, moški ali ženska. Proda se malo posestvo. Več se izve pri Kralj, Rošpoh št. 105, Maribor. (n) Dva lokala za trgovino, na prometnem kraju, dam v najem. Franc Vidmar, Podreče št. 36, p. Domžale. ((n) Vsaka beseda 1 Din Več parcel po_ ugodni ceni naprodaj. Folzve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (pj Stavbno parcelo na Viču prodam. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10.751. (p) Tristanovanjska hiša nova, tik Ljubljane, naprodaj. Elektrika, vodovod v hiši. Mišvelj, Ljubljanska ulica 37, Zelena jama. (p) Majhno posestvo do 30.000 Din kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Resen kupec« št. 10.881. (p) Sobo lepo, opremljeno, na Poljanski cesti 18, oddam. -> oizve /.e v lry'ovini isto-tam. (tj Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lasini avto za ogied na razpolago. Hiša nova — poceni naprodaj. Ježica pri Ljubljani — Malavas št. 49. (p) Hiša z dvema kuhinjama, dvema sobama in dvema sobama s štedilnikom, vrtom in vodnjakom — se takoj proda ali da v na-iem. Špesovo selo št. 15, Pobrežje-Maribor. (p) Tristanovanjska hiša nova, se za 100.000 Din proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10,919. (p) Enonadstropna hiša šeststanovanjska, moderno urejena, v najbližji periferiji Ljubljane, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.938. (p) Štiristanovanjska hiša nova, v Mostah, tik Ljubljanice, naprodaj. Elektrika in vodovod v hišL Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.940. (p) Vsaka beseda 1 Din Pes volčjak eno leto star, naprodaj. Fr. Golba, Podbrezje — Gorenjsko. (j) Vsaka beseda 1 Din Klavirji! Velika izbira klavirjevl Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene, tudi na obrokel Solidna postrežba, WAR-BINEK, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. (g) Klavir kratek, črn, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.884. (jjJ SLOVENCA .......^••»»iiintit r-tsfi&m/ Mleko t steklenicah garantirano iz posameznih hlevov — na izrečno želio tudi posameznih krav — prične t avgustom po konkurenčni ceni dostavljati Mlekarska zadruga v Medvodah. (1) Fotoaparat nov, Certotrop, Zeiss — 1:4.5, 10X15, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nenadkri- ljiv«. _(1) Steklenice najcenejše in najpriprav-nejše za konzerviranje povrtnin in sadja so »Reform«. Glavna zaloga pri tvrdki Lovro Petovar — Ivanjkovci Ceniki na zahtevo. (1) Ugodna prilika! Vsled preselitve se nudi interesentom ugoden nakup velik« blagajne, Poizve se: »Komercijalna banka«, Mestni trg 5. (1) Otroški vozički športni od 220 Din, globoki, moderni od 650 Din. Sv. Petra cesta 52. (1) Premog in drva najugodneje pri Franji Kačič, Celovika 67, Ljub-ljana VII._(I) Prodam Supo na zidanih stebrih, velikost 13 x 7.50, sposobna za preureditev stanovanjske hiše, poleg bano- vinske ceste, Skofja Loka, Selce. Vrt 550 m-. Jugo-vič, Stara Loka 32, pošta Skofja Loka. (I) Novo kolo Din 980.— z mufnami, izredno močno, z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnim peresom, kompleten, s pripadajočim orodjem. Se par komadov. Miklošičeva cesta št. 7, III. nadstr., vhod poleg Delavske pekarne. (1) Kdor potrebuje materijal za nasip in vrt, naj se oglasi na stavbi Tomažič, Karlovška 2. (I) FRANC MARINCIC Stavbeno podjetje Vif-Glinee (Tržaška cesta 15) pri Ljubljani Izvršuje vsa stavbeua dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki coni. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni nučrti. Žive piščance 60 do 80 dkg, po 10 Din komad, zaboj 30 komadov; la, sveže hruške po 3.50 Din kg, vse franko naročnik — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Vzidne štedilnike lepo in močno delo, po zelo nizki ceni dobite pri Tomo Šušteršič, Sodraži-ca pri Ribnici, (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82: Kemična čistilnica peria. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Konfekcija — moda! Nalcenejši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št. 14. Ljubljana. II) DOBRO H A LOŠKO VINO 1 vagon letnika 1930 naprodaj po zmerni ceni pri g. SORMANU V PTUJU, vila Kari._0) Pletilni stroj štev. 8, 50 dolg, naprodaj. Naslov pod St. 10.862. (t) Vino pristno, žlahtnih trt, štajersko, iz lastnih goric — ima naprodaj Wresounig Alojz, Konjice 10. (I) Kolesa Šivalne stroje, vse posamezne dele in pneumati-ko kupite najboljše in edino najceneje le pri stari domači tvrdki M. R. Plevel v Preski pri Medvodah. (1) Prodam 30 kg repnega semenla, in 150 kg sekir. Ponudbe na upravo- tista pod Stev, 10871,_0) Naprodaj dobro ohranjena galerija za trgovino ter več rolet. Vprašati je v trgovini I. Strojanšek, Pred Škofijo št. 21, Ljubljana, (1) Dobro ohranjen voz na peresih, z 9 sedeži pripraven za manjše gasilno društvo, poceni naprodaj. Vprašati pri gasilnem društvu v Trzinu. (1) Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5. I. nadstr. _ (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Te-leion 33-13. Vrtne stole ' zložljive, proda Tribuč, Glince. Tržaška cesta 6, telefon 2605. (H Ogoreli les na Velesejmu dobi brezplačno tisti, ki očisti pogorišče. (r) I V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Sest autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (r) Milostljiva! Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plašč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana. (r) Sadnega eksporterja zanesljivega in plačila zmožnega odjemalca za vagonske količine namiznega sadja in za konzerviranje — iščem. Takojšnje ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Jabolka« 10.837. (r) Vinogradniki, pozor! Rad bi dobro vino. Dobro trto imaš. Dobro grozdje Ti bo zrastlo. Dobro vino boš napravil z dobro pripravo. Vse drugo že imaš. Samo reblienika (pecljal-nika) še nimaš. Obrni se na naslov: Fišter Anton, strojno ključavničarstvo, Metlika. Naročilni pogoji kar najugodnejši! Zamenjam tudi za vinol (r) Čevljarji! Zamenjam čevljarski čistilni stroj (Ausputzma-schine) za čevlje. Stroj je najnovejše, težke konstrukcije, pripraven tudi za večja podjetja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tovarniško nov« št. 10.937,_(r) Sangrad ob vznožju Krvavca nudi mirno gorsko letovišče. Kompletna oskrba 40 do 50 Din dnevno. Avtobusna zveza Ljubljana—Cerklje. Informacije in prospekte pošlje: Sangrad, Cerklje pri Kranju. (r) Avtotaksi štirisedežen — kilometer 3 Din. Lenardič, Kranj — telefon 28. (f) Harley Davidson nadomestne dele odda po nizkih cenah O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. »Renault« automobile pivovrstne, osebne, tovorne, vse rezervne dele, dobro ohranjen Fiat 503, nudi najceneje Sikor, Ce--ta na Rožnik 19. (f) Vsal a beseda 1 Din Zelene orehe večjo množino, in prazne steklenice vseh vrst, kupuje Kovačič, delikatesa, Ljubljana — Miklošičeva cesta. (k) Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Srebrne krone »taro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska nlica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno ZlflltO hrapnše po najvtijib cenab CERNE, luvelir, Ljubljana. Wolfova ulica Ct 3. Tovorni avto enotonski, tipa 30, boljše znamke, dobro ohranjen, kupim. Janez Fujan, Hra-še, p. Smlednik. (f) Avto ali motocikel rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno «vež« dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32, Vsaka beseda 1 Din Pohištvo spalnica, dobro ohranjena poceni naprodaj. Poljanski nasip 54. U) DRVA IN PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon St. 2951 Rcstavracija-Pension »TRIGLAV« morsko kopališče, Aleksandrovo, otok Krk, v neposredni bližini pristanišča, z razgledom na morje. Novo urejene sobe. Elektr. razsvetljava. Dunajska kuhinja. Prvorstna vina, sveže pivo. Točna postrežba. Popolna oskrba za 50 Din dnevno. Oskrba obstoji: iz zajtrka: kava, čaj, kakao ali mlako s pecivom; obed: juha, pečenka z dvema priku-hama in močnata jed; večerja: pečenka ali riba z dvema prikuhama, kom-pot ali sadje. Informacije pri lastniku Ivanu Frano-liču. Za večdnevno bivanje 10% popust. pristen, nnraven s čistim sladkorjem vkulian se dobi nu malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. ti Ključavničarstvo Priporočam se za vsa klju-avničarskn dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo ločno in solidno, Vckoslav Lavren-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50. (t) Zdravo suho seno proda L. Nouschak, Bos. Zidarska dela vseh vrst Vam solidao in uro dno iivrSi stavbno podjetje IVAN VIŽINTJN Ljubljana, Mu"ni kova al (zada| za vojaško bolnico) Omaro nanovo prepleskano, prodam ali zamenjam za mizico. Kocjan, Dolenjska c. št. 20. (1) Šivalni stroj in Puch kolo prodam ceno. Sv. Petra c, 47. (1) Damsko in moš, kolo za nizko ceno prodam. Ižanska cesta, Livada 15. Popolna razprodaja manufakture, galanterije, konfekcije vsled bolezni po globoko znižanih cenah. Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 26. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša nad vse ljubljena, nepozabna soproga oziroma tašča, sestra, teta in svakinja, gospa BolniSka blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen bivši ravnatelj, gospod Couch zofe v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dvofakova ul. št. 3, dvorišče. Prvovrstni izdelki, cene nizke. soproga veterinarskega nadsvetnika v soboto 23. julija 1932 ob 13.15 po mukepolnem, z največjo udanostjo prenaianeni trpljenju, previdena s tolažili svete vere, v 59. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršit v ponedeljek, dne 25. julija 1932 ob 17 iz mrtvaške veže na frančiškansko pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana v torek, dne 26. julija ob 8 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor - Ljubljana - Ptuj - Feketič - Sekič - Štip -Šmarje pri Jelšah - Rogatec - Graz, 23. jul, 1932. Hugo Hinterlechner, veterinarski nadsvetnik, soprog, vsi otroci in sorodniki. ▼ soboto, dne 23. julija 1932 po dolgi in mučni bolezni umrl. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 25. julija 1932 ob pol 15 iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 13 na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnega ohranimo v Častnem spominu! V Ljubljani, dne 23. julija 1931 BOLNIŠKA BLAGAJNA TRGOVSKEGA BOLNIŠKEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA Modroce V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš 6rčno ljubljeni soprog, svak in nečak, gospod ZA TVRDKO FRAN KOTNIK, OPEKARNO V VERDU PRI VRHNIKI, javlja tužnega srčn lastnik JOSIP LENARČIČ, da je njen zaslužni, dolgoletni zvesti delovodja, gospod ravnatelj društva »Merkur« v p. v soboto, dne 23. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. julija 1952. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 17 na pokopališče k sv. Križu. kratki, mučni bolezni, dne 23. julija 1932, nepričakovano v Gospodu zaspal Bodi blagemu rajnkemu ohranjen hvaležen spomin! Verd pri Vrhniki, dno 23. julija 1932. V Ljubljani, dno 23. julija 1932. Žalujoče rodbine: DELACORDA. KOHLER, CZECH. j-^r' Sandale za tople poletne dneve s podplatom iz najboljšega krupona OTROŠKI velikost 9-1 Din ŽENSKI velikost 2-5 Din MOŠKI velikost 6-11 Din Čevlji moški s fleksibl usnjatim podplatom prej Din 99.-, sedaj črni Din prej Din 99»-, sedaj rujavi Din Snaiite troje čevlje i nalo kremo, 1 škatlja Din 4.— Žlica in kljukica Din 4 — Vrsta 2944-00 Sandali nc žulijo niti nog niti žepa. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile. Udobne so in lahke. Priporočamo Vam, da nosite poleti lufove vložke. Udobneje Vam bo, uoge se Vam ne bodo potile. Lutov vložek Din 5,— n 79.- 89.- Vrsta 2927-15 Udobni in okusni polčevljj iz črnega ali rujavega boksa Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnjo. Za malo denarja boste dobro in solidno obuti. Obiščite našo prodajalno, poizkusite to udobno obutev in jo kupite samo tedaj, ko se prepričate, da so več vredne kot pa stanejo. P r i rt a s dobite dobre in cenene nogavice: M o š k e Din 5.—, otroške Din 7.—, ženske Din 19.— Za vkuhavanje in vlaganje sadja in sočivja priporočamo pristno slivovko, vinski špirit in droženko, kis za vlaganje kumare ADALBERT GUSEL, veležganjarna Aleksandrova cesta št. 39, Maribor, Koroška cesta št. 18 Pozor! Pozor! Prostovoljna javna dražba trgovske in male stanovanjske hiše z vrtom v Doku pri Domžalah. V četrtek, dne 28. julija 1932 ob 9 dopoldne se bo vršila v prostorih gostilne umrlega Videmška Antona v Dobu, hišna štev. 71, prostovoljna dražba trgovske in stanovanjske hiše štev. 97 z dobro večletno vpeljano trgovino z mešanim blagom na najbolj prometni točki ob glavni državni cesti — ter pritlične dvostanovanjske hiše z vrtom, hišna štev. 32, obe kat. obč. Dob pri Domžalah. Izklicna cena znaša za prvoimenovano 150.000 Din, vadij odnosno kavcija 15.000 Din; za drugo: izklicna cena 20.000 Din, vadij 2000 Din. Dražbeni pogoji z vsemi pojasnili so na vpogled v prostoru Videmškove gostilne. Dob, dne 20. julija 1932. Anica vel. Videmšek, jior. Šimnic. IVAN NOVAK splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad Lj. Naročila se sprejemajo po lastnih in po podanih načrtih Za počitnice rabite hitro izvršni entel, aiur, mono-grame, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki Male k & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Naznanilo preselitve! Carinski posrednik Ivan BreSfah se je preselil iz svojih dosedanjih poslovnih prostorov ua Miklošičevi cesti v Metelkovo nllco St. 5 Telefon 2117 ¥ posloole firme .,EXPORl"k.d. za mednarodne transporte, ter se priporoča še na ialje cenj. klijentom. Izjavlja tudi, da izvršuje še nadalje revizijo deklaracij brezplačno. Zopet došlo novo blago po 6, 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga pred nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Zahvala Podpisani sem bil operiran leta 1903. in sem vsled slabe operacije 27 let točil vodo po nepravilni poti radi kamenja. Bil sem pri več zdravnikih, ki so vsi zahtevali novo operaciio, kar pa nisem dopustil. Leta 1930. sem se obrnil na g. dr. Kremžarja v Domžalah, mu pokazal svojo rano in kje je iztekala voda. Gospod doktor me je v enem letu kljub moji starosti 84 let tako ozdravil, da mi danes teče voda po pravilni poti in tudi ne čutim najmanjše bolečine več. Radi tega se tem potom g. dr. Kremžariu v Domžalah najprisrčneje zahvaljujem in ga vsakomur najtopleje priporočam. Lovrenc Menart, Domžale. Gradbeno podjetje ARH. l/IDIC JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA) Celovška cesta 80 TEHNIČNA PISARIVA Načrti, proračuni, skico za vse vrste zgradb in notranjo opremo, preskrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč i. t. d FRIDOLIN B1SCHOF Maribor —♦- Lastna tovarna patentnih mobilnih lestev P. Ilickof-m MOtll MTMT-UST£V prlUotnitl I V^O Pr«me»tljlv« na PET NAČINOV. , VJ Abaolalno atablln« In alp.ima. Skladišče in pisarna: Kacijanarjeva ulica št. 22, Melje w Za vsakega obrtnika in posestnika neobhodno potrebna iu brez primere praktična novost Dobra, praktična vrata in okna zsns domu! — Vse izdelke stavbnega mizarstva v vseh poljubnih oblikah po SS strojno mizarstvo Alojzij Trink LJUBLJANA - LINHARTOVA ULICA ŠT. 8 - TfiLEFON 28-56. Inserirajte v »Slovencu"! Kdor liočc biti solidno postrežem naj so oglasi pri M. JANICOV1Č LJUBLJANA, RIMSKA CESTA štev. 19 ^fe KLEPARSTVO. KRITJU LESOCEMENTNIH STREH. INŠTALACIJE STRELOVODOV VSEH SISTEMOV 381 TELEFON ŠTEV. 2057. 2470, 2979 ADRUZNA GOSPODARSKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad. Kranj. Šibenlk, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor. Djaltovo, Split. Izvršuje vse bančne posle nafkulantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu WnWtWW!!^lM''>''>''"WHWHTW>>"MM.....>,,)>tWM>WHW>fWWW»»».»»««MWm»»»»M>mM» ...............................................................»J Za Jugoslovansko ttakamo « I^ljanls Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan KakoreeT" Frane Kjeinžar""" i