I 864 etim&A&NJA mmmrn wmgMèm® s mìmwmmm ujnjuq)NJ Union ctpiillr'i 9Iptnik ^ 8.7.1993 "ceha 120SIT /\ij y Fn I (cv n n ^ \ i *S i u ^ j I / n L LTV i 3 SVOBODE 1 fax: - _yv oi Kfi8. 22 0®P» nrmnrRTCO f CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV l OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah P RESNEM A VANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 1.500.00 2.000,00 2.800.00 3.500,00 1.500,00 1.100,00 60,00 500,00 25,00 6.000,00 150,00 5. OSMRTNICE 1.800.00 CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE m ' ■ j Bliža se izbor za miss Zasavja Kakšna bo temperatura pred izborom. Kako so se okrepili zasavski nogometni in rokomrtni klubi in kaj menijo okrepitve o svojih prestopih. • UVODNIK • Nekaj milimetrov velik hrošč, katerega obliko spoznate šele, ko si ga ogledatevskozi povečevalno steklo, se je razmnožil prek vseh meja. Če je to leto normalno, vzleta le enkrat, ob porušenju naravnega ravnovesja pa v letu dni vzletijo tudi tri generacije in rezultat je velika škoda v gozdovih. Lubadar grize smreko. Od petindvajsetih vrst sta najbolj značilna veliki in mali lubadar. V Sloveniji se je lani razvil do mej, kot jih doslej še ne pomnijo. Zasavje ne sodi med izrazito ogrožena področja, čeprav so tudi tu posamezni predeli, ki so zelo prizadeti. Republiška vlada je v februarju sprejela uredbo o dodatnih ukrepih za preperečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov, s 25. junijem pa je začel veljati nov zakon o gozdovh. Kaj storiti, da lubadar ne bo postal gospodar gozda! Najvažnejši je gozdni red, ki lubadarju prepreči razvoj. Sem sodijo še kontrolni ukrepi in kadar razvoj škodljivca presega kritično mejo, še zatiralni ukrepi. pi**** NOVICAtcM V trboveljsko bolnišnico so iz Hanovra že pripeljali nov rentgen firme Phillips, s katerim bodo nadomestili 20 let stari, iztrošeni rentgen. Denar za nove naprave {1,6 milijona DEM) je prispevala država iz proračuna (1,6 milijona DEM). Vrniti ga bo treba v petih letih. Rentgen bodo pričeli v teh dneh montirati, pripravljalna dela bodo končana v mesecu dni. V trboveljski bolnici računajo, da bodo s sodobno aparaturo pričeli normalno delati septembra letos. NASLOVNICA: Dušan Kastelic % | /j.) V ogledalu: Alojz Klančišar o i—« V Trbovljah ukradli zagorski rentgen i)\ Cvet zasavskih učencev n! m Ma' Dr. Janez Drnovšek na Izlakah 114Ì ] Lubadar žre gozdove \ ~it} Pogovor z Dragom Butjo Znan prvi dobitnik nagrade Unija Več plati prvega junija Dobra mrha igra bas Pesmi na potepu fjljji Mrtvak, star dva meseca KOLEDAR DOGAJANJ 28. julijtt - V Zagoiju oziroma pri tamkajšnji Javni gozdarski službi se bojijo, da jim bo ves letni gozdni posek tokrat odkaz.al lubadar. Zaradi njegove požrtnosti so namreč doslej posekali že skoraj 3000 kubikov smrekovih dreves. 29. juniju - Hrastniški IS ta torek znova zaseda. Tokrat je na dnevnem redu ena sama točka: analiza dogodkov, vezanih na elektrofiltrski pepel. Rezultat: položaj v občini je potrebno umiriti, sicer pa čimprej imenovati skupščinsko ekološko komisijo. 29. juniju - Pri trboveljskem klubu Dczam se lahko pohvalijo dobrim odzivom na svoj projekt Uči sc biti samostojen. Zanj so jim denar dali na Republiki, doma pa se je nanj odzvalo kar 18 lažje duševno prizadetih otrok. Prav njim je bil namreč projekt tudi namenjen. 30. juniju - Velik dan za izlaški ETI Elcktroclcmcnt: kot prvemu med zasavskimi podjetji mu podelijo mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, nakarjiin (osebno) čestitata še premier Janez Drnovšek in minister Maks Tajnikar. 3O.jil n iju - Zagorski skupščinski poslanci sc pozno popoldne dobijo na seji in celo sklepčni jim uspe biti. Nekaj seznanitev s takimi in drugačnimi informacijami, nekaj sklepov, nekaj poročil - sicer pa po starem in na svidenje jeseni. 1. juliju - Medijskim Toplicam d.d. zagorska vlada odobri supergarancijo. Menda zato, da bi lahko dokončali prvo fazo naložbe. Sploh se pa z naložbeno dejavnostjo to leto znova lahko pohvalijo v ETI Elcklroclcmcntu. Kar za pet milijonov mark naj bi jim jih uspelo uresničiti. 2. juliju - Begunski center v Trbovljah za Savo sc počasi prazni, ker je majhen, je drag in ker je drag, morajo begunci v centre v Črnomelj, Krško in Vidoncc. Nazadnje jih je v njem bivalo 121. 3. juliju - Stanovski praznik slovenskih rudarjev, med njimi tudi 3182 iz slovenskih rudnikov rjavega premoga. Srečno. 3. juliju - Tudi občinski praznik v Hrastniku. Prireditve Hrastničani opravijo že prej, dan pred občinskim praznikom odprejo še nove prostore Teniškega kluba. Polona Malovrh Z AS A VC Izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta zmage 33,Zagorjcob Savi Direktor: Tomo Garant mi. Časopisni svet : Stuidi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez* Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Tehnični urednik: Uroš Klemen Uredniški odbor: Katarina GavranoviČ, Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, Fariči Moljk, Tomi Pucelj, Roman Rozina. Maja Sevljak, Suzana Sivka, Sume Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc. Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013 (tudi fax), 61-177. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva /a informiranje (sl. 23/283-92, z dne 5.3.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki l.št. 3, /a katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen UJAC13J00 V ALOJZ KLANČIŠAR Pred dnevi so praznovali slovenski policisti svoj stanovski praznik. Med njimi je bil tudi "prvi zagorski policaj", kot radi rečejo ljudje, Alojz Klančišar. Komandir zagorske policijske postaje ima za seboj vsaj za policista nenavadno pot. Rojen je bil leta 1956 v vasi Požarje nad Čolnišami, osnovno šolo je obiskoval v Zagorju, nadaljeval v srednji kovinarski šoli in se zaposlil v takratnem Energoinvestu Varnosti kot kovinobrusilec. "Veselje do uniforme sem dobil na služenju vojaškega roka, kjer so me v Titovi gardi nagovarjali, naj ostanem, vendar nisem hotel ostati v Beogradu. Ker me kovinarski poklic ni v celoti zadovoljeval, sem začel razmišljati o policiji." Po odsluženem vojaškem rokuje Alojz Klančišar še nekaj časa delal v Varnosti, dokler ga niso sprejeli v policijo. Policijsko kariero je začel leta 1977 v Domžalah kot pripravnik. Poenolctni policijski šoli je nekaj časa delal v zaščitni policijski enoti in se vrnil v Domžale kot vodja varnostnega okoliša. Študij na višji šoli ministrstva za notranje zadeve je končal leta 1985. Natose je končno vrnil v rodno Zagorje, kjer je prevzel funkcijo komandirja policijske postaje. "Svoje delo vidim v tern, da pomagam ljudem v stiski", pravi sam in dodaja, da je vedno pripravljen prisluhniti slehernemu občanu. Dela mu nikoli ne zmanjka. Nove varnostne razmere zahtevajo angažiranost in predanost delu. Le tako je možno delo opravljati kvalitetno, kljub težavam in naporom, ki jih prinaša služba. "Če hočem svoje delo opraviti na nivoju, moram marsikdaj žrtvovati tudi kakšno uro ali dve svojega prostega časa." In kaj dela komandir zagorskih policajev v prostem času? "Blizu rojstne domačije gradim hišo, ki bo kmalu dokončana. Tako se bom lahko končno malo odpočil in posvetil več časa svoji družini. Pozimi pa bom izkoristil kakšen dan tudi za smučanje." Jure Nagode Foto: Tomo Brezovar Ffiffla tedna Danes v rubriki foto tedna objavljamo fotografijo, ki jo je pred dnevi posnel Tomo Brezovar med zagorskimi vrtičkarji, ki so z zanimanjem in igrivostjo poslušali pesnika Francija Lakoviča in njegove pesmi. Zasavc je Lakovičeve otroške pesmi izdal v zbirki Pesmi na potepu. Predstavili smo jo v torek v zagorskem delavskem domu. Foto: Tomo Brezovar Plin bo Pogodba za izgradnjo plinovoda v Zagorju je določala pričetek del v prvem tednu julija. Slovenski plinovodi, podjetje za projektiranje, izgradnjo in distribucijo plina in vode, so konec junija zaprosili za podaljšanje roka za pričetek izgradnje. V času od podpisa pogodbe do danes so opravili vrsto aktivnosti za izgradnjo omrežja v Zagorju, nekatera dela pa so se zavlekla preko planiranega časa. V petek, 2. julija so bili v Zagorju predstavniki Slovenskih plinovodov in predstavniki izvajalca Costruzioni Dondi, ogledali so si teren in določili tehnične in operativne rešitve za začetek del. V teku so postopki za uvoz opreme, za pridobitev garancij italijanske državne agencije SACE, pridobljene so ponudbe proizvajalcev za gradbena dela, pripravljeni so akti za sklepanje pogodb s posamezniki. Z gradnjo plinovoda v Zagorju bodo pričeli najkasneje v začetku avgusta. Direktor Slovenskih plinovodov Tomaž Vuga je v pismu Izvršnemu svetu zapisal, da bodo nastalo zamudo nadoknadili v fazi gradnje, ki bo organiziranaz dvojnimi ekipami in s tem zagotavljajo, da bodo plin do prvih uporabnikov pripeljali do pričetka zimske sezone v rokih, ki so določeni s pogodbo. I.L. Hrastniški samoprispevek Odbor zanadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev je seznanil hrastniško skupščino o izpolnjevanju zastavljenih ciljev 5. občinskega samoprispevka. Dela nadzidave šole heroja Rajka in vzdrževalna dela v prostorih šole s prilagojenim programom so bilakončana 26. avgusta 1992. Pri nadzidavi so ugotovili, da šola ni bila zgrajena po načrtih in je bilo potrebno dodatno izdelati temelje, nosilne stebre, ojačitve plošč in del nove plošče. Dodatna sredstva so morali zagotoviti za opremo učilnic z računalniki, za kar je hrastniško gospodarstvo zagotovilo dobro polovico denarja. Slabosti so se pokazale tudi pri adaptacijah v šoli s prilagojenim programom, ki so bile izvedene pred 15. leti. Tako so morali izven predvidenih del odstraniti obstoječe talncobloge, popraviti pretanke glazure, vse poravnati z izravnalno maso ter izdelati dodatno toplotno zaščito. Iz sredstev samoprispevka so poravnali tudi zaostale obveznosti za cestne posodobitve v letu 1991 in sofinancirali TV pretvornik Draga. Tako je iz naslova samoprispevka ostala neizpol-njena le še izgradnja doma za starejše občane. Za dom je izdelana projektna dokumen-tacija, z deli pa naj bi začeli v septembru. Za i /.gradnjo do ma za starejše občane bodo Hrastničani 40 milijonov SIT zbrali s samoprispevkom, 60 mio SIT pa bo delež Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zbiranje denarja za 5. občinski samoprispevek, ki ga bodo očitno uspešno izpeljali, poteče konec leta 1993. J.R.jr Slikarska kolonija Letos bo Slikarska kolonija Izlake - Zagorje praznovala 30-lctnico delovanja. Letos se bodo slikarji v koloniji družili med 10. in 20. julijem v Medijskih toplicah na Izlakah. V 30 letih je bilo v koloniji 233 različnih slikarjev, vseh udeležencev, vključno z letošnjimi, je 384. Nekateri so se kolonije udeležili večkrat. Leta 1964 sc je v Medijskih toplicah zbrala prva skupina desetih slikarjev, ki je skupaj ustvarjala deset dni. Za organizacijo prve kolonije je poskrbel slikar Tone Leskovšek. Na jubilejnem srečanju bo sodelovalo 17 udeležencev, med njimi jih 9 sodeluje prvič, 8 pa že drugič. Iz Ljubljane se bodo kolo-nijeudcležili Darko Birsa,Grega Kokalj, Gani Llalloshi, Miha Pirnat, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Tozon, Marij Vrenko, Vesna Obid Vrenko in Jurc Zadnikar, iz Škofje Loke Herman Gvardijančič, iz Starega trga pri Ložu Stanislava S. Podobska, iz Kranjapa Vinko Tušek. Tudi letos bo prišlo nekaj gostov iz tujine. Iz Zagreba pričakujejo Sanjo Čemko - Pavkovič, iz Nizozemske sta se vabilu odzvala stara znanca Bram d'Hont in Breda Smej d'Hont, tudi tokrat pa pričakujejo v koloniji tudi goste iz Japonske. Tokrat bosta v koloniji sodelovala Kiza Fumiya in Ysuke Marakami. Delo slikarjev bo dopoldne potekalo v improviziranem ateljeju, popoldne pa bodo za slikarje organizirali izlete po okolici Izlak, s katerimi bodo spoznavali okolico in ljudi od Šentgotarda do Gamberka. Tuji slikarji si bodo lahko ogledali tudi Ljubljano, glavno mesto Slovenije. Zadnji dan bodo udeleženci slikarske kolonije pripravili priložnostno razstavo na terasi hotela Medijske Toplice. Tudi letošnje srečanje slikarjev so omogočili sponzorji: Občina Zagorje, TKI Hrastnik, ETI Elektroelement Izlake, Svea Zagorje, Varnost Zagorje, Deloza Zagorje, Nova banka Zagorje, Gostinstvo Medijske toplice, Lisca Zagorje, Studio Modema Zagorje in drugi. K.G. Gradič bodo obnovili Dobro se še spominjamo, da je 2. aprila letos v popoldanskih urah zgorelo ostrešje najstarejše hiše v Trbovljah, imenovane Gradič. Trboveljčani so bili zavoljo tega pri zadeti, saj na področju Trbovelj ni večjega in imenitnejšega objekta od tega. Računali so, da bo Gradič končno zaživel že ob občinskem prazniku, pa seje upanje sesulo. Lastnik objekta, občina Trbovlje, je sklenila, da je treba ostrešje obnoviti in objekt usposobiti za obratovanje po programu. Vsa dela bo izvedlo SGP Zasavje v dveh mesecih, tako, da bo septembra Gradič nared. T.L. C Tokrat smo našo rubriko Zasavčeva svetilka pripravili drugače kot običajno. Vanjo uvrščamo dva prispevka. Najprej prispevek o novem domu zagorskih gasilcev. Enkrat smo jih postavili na sramotni steber zaradi neurejenega gradbišča. Sedaj se nam zdi vredno, da jim prižgemo svetilko zaradi lepo urejenega doma sredi Zagorja. V to rubriko pa postavljamo tudi prizadevne krajane, ki vodijo KS Steklarna. Tam so v zadnjem času naredili precej (tudi z občinsko pomočjo) za lepšo podobo te predvsem industrijske KS. Vemo, kako težko se danes ljudje odločajo za delo v KS. Z.ato naj bo prižgana svetilka v vzpodbudo vsem ljudem, ki so pripravljeni kaj storiti za svoj kraj. IVovl prostori Večji požar v Toplicah leta 1908, ki bi lahko uničil celo naselje, je bil vzrok, da seje v prvih dneh julija istega leta zbralo v Ranzingerjevi gostilni nekaj naprednih Zagorjanov in ustanovilo prostovoljno gasilsko društvo. Nasledstvo teh ljudi danes negujejo v Gasilskem društvu Zagorje - mesto. Te dni so praznovali 85 letnico obstoja društva. Obletnico so proslavili v soboto, 3. julija, z otvoritvijo novega poslovno operativnega centra v neposredni bližini svojih dosedanjih prostorov, ki so postali premajhni za vse aktivnosti in čedalje večji vozni park. Z novimi prostori so zagorski gasilci dobili dodatni dve veliki garaži, prostor za servisiranje gasilnih aparatov in večnamenske prostore v skupni izmeri preko 600 kvadratnih metrov. Ob tej priložnosti so zagorski gasilci dobili tudi avtocisterno, ki jim jo je podarila Očinska gasilska zveza Zagorje ob pomoči Ministrstva za obrambo republike Slovenije. Osnova za avtocisterno je bil namreč tovornjak iz voznega parka bi všeJNA. Zagorski gasilci so svoje prostore dobili z obnovo in dozidavo nekdanje Koširjeve mesnice na Kidričevi cesti in so vsa dela opravili v glavnem sami. Najbrž jim zato ne gre šteti v zlo, da so se zaradi neurejenosti gradbišča znašli celo na Zasavčevem sramotnem stebru, česar se še danes spominjajo z grenkim priokusom. Večino del so namreč opravljali potem, ko so prišli vsak iz svoje službe in takrat človek pazi bolj na delo, kot pa na to.kakoboizgledalo gradbišče. Predsednik društva Ljubomir Vutkovič je dejal, da so v nove prostore vložili 19.500 prostovoljnih delovnih ur, po zelo pavšalni oceni pa je izgradnja njihovih prostorov stala preko 25 milijonov tolarjev. Veliko sredstev in materiala je po svojih zmožnostih prispevalo tudi zagorsko gospodarstvo. Pri gradnji sojim najbolj pomagali Ljubljanska banka - banka Zasavje, Gasilska oprema iz Ljubljane, Svea in Integral. Seveda so hvaležni tudi drugim podjetjem, ki sojim kakorkoli priskočila na pomoč v zadnjih petih letih, kolikor je trajala gradnja operativnega centra, na katerega so lahko danes upravičeno ponosni. Še najbolj seveda tisti, ki so v potu svojega obraza spremljali njegovo nastajanje. Dan pred otvoritvijo centra so na slavnostni seji ob društvenem jubileju najbolj zaslužnim članom podelili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Odlikovanjajeprejelošestgasilcev,šestgasilcevje prejelo gasilsko plamenico, podelili so sedem občinskih gasilskih priznanj, prvič pa so po novosprejetem pravilniku podeljevali tudi društvena priznanja. Srebrno plaketo občine Zagorje ob Savi je za svoje dosedanje delo prejel predsednik društva Ljubomir Vutkovič. Zaželimo jim torej samo še uspešno delo v novih prostorih in čim manj požarov. J.R.jr. Foto: Tomo Brezovar Lepša I€S V ponedeljek, 28. junija so svoj praznik na tradicionalni način obeležili v KS Steklarna, najbolj industrijski krajevni skupnosti v občini Hrastnik. Tam si nobene prireditve ni mogoče zamisliti brez steklarske godbe in pevcev. Leti so spomladi praznovali 85-let bogatega kulturnega delovanja. Kljub klasični industrijski podobi KS. ki ji dajejo značilno podobo stare delavske hiše, stisnjene ob bok obeh tovarn (TKI in Steklarne), se lahko krajan pohvalijo z bogato kulturno in športno tradicijo: brodarji, kegljači, strelci so večkrat ponesli v svet ime Hrastnika, taborniki, ribiči, nogometaši in v zadnjem času tudi tenisači in balinarji dajejo bogato izbiro možnosti izkoriščanja prostega časa. Prizadevne pletilje v okviru društva upokojencev vsako leto pripravijo razstavo ročnih del. Bazična in predelovalna kemija ter proizvodnja steklenih izdelkov v okviru tehnološko proizvodnih procesov kljub ekološkim sanacijskim programom močno posegajo v okolje: ozračje, voda in posegi v prostor vplivajo na življenske pogoje prebivalcev, zato so tudi zahteve KS za izboljšanje življenskih in bivalnih pogojev stalnica v programih dela. Drug problem, ki pa je izrazit šele nekaj let, pa je povečan cestni promet po edini cesti skozi KS ter množično parkiranje tovornih in osebnih vozil na cesti, pločnikih in ob vhodih v obe tovarni. Peticije ostajajo le pobožne želje, saj k sreči do hujših nesreč še ni prišlo. Ob pregledu nalog zadanih v letu 1992 in sprejetih na zborih krajanov lahko naštejemo nekaj uspešno realiziranih: usposobitev TV pretvornika na Dragi, asfaltna preplastitev cest v naselju Trtica, zagotovljena normalna in stalna oskrba s pitno vodo v vseh predelih KS, vgraditev primarnega telefonskega kabla v KS, lepši in urejeni izgled celotne KS (vključitev v občinska javna dela). V naslednjih letih nameravajo v KS Steklarna urediti (makadamsko) cesto v Drago z. odvodnjavanjem od gostišča Logar do kmetije Pavčnik, asfaltirati nekatere cestne priključke, še naprej bodo potrebna stalna prizadevanja za izboljšanje zraka, vode in okolja. Letošnji praznik KS je potekal pred domom brodarjev v Podkraju. Ta prizadevni in skromni kolektiv je uspešno organiziral tudi nočno baklado na Savi. Kot je ob prazniku običaj, so tudi letos podelili nekaterim krajanom za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v organizacijah in organih v krajevni skupnosti posebna priznanja. Prejeli sojih Ljudmila Dolanc, Stanko Laznik st. in MPZ Svobode II. za 85-letni jubilej. Adi Zaletel Foto: Branko Klančar jeTRn|Ce Sporočilo redakcije Zarade senzacionalnega odkritja našega rednega sodelavca se je Redakcija jetrnic soglasno odločila, da mu tokrat namenimo ves razpoložljivi prostor. Resda so se Zgodile v tem času izredno pomembne stvari, izrečene so bile izredno tehtne besede. Nenazadnje, na Izlakah je gostoval predsednik vlade, njegov kabinetni Marjan Kramar nam je zanikal svoje bližnje letenje, hrastniška vlada spet nekako je, Trboveljčane v lepše čase pelje ženska, litijski župan je s konjsko vp rego prepotoval pol Slove n ije,... A vse to, kot smo Že povedali, ni nič proti odkritju Rdečega Revirja. Zatorej, dovolj smo fiancali, prostor je Noj! Redakcija jetrnic Loža Roža Na levi strani so nanizani portreti treh trboveljskih mož, ki so pogosto gosti teh strani. Če jih poimenujemo, Samo Fakin, zelo vodilni Demokrat in Kolesar. Zatem, Alojz Jeraj, zelo vodilni Narodni demokrat in Pipa. In še, Anton Ahac, zelo vodilni Zeleni in Rožca. Normalna opozicijska združba, bi rekel kdo, pa še kolegi poslanci so vsi. Vendar, resnica je znatno manj preprosta. Ključ do nje, do resnice torej, je v njihovih oblačilih. Že doslej se je dogajalo, da je bilo v Trbovljah tu in tam moč srečati gospoda zrelih let, ki se mu poda dobro ukrojen suknjič, da jo je na korzo mahnil kar v rožasti srajci. Malce čudenja je že bilo, a ljudje pravijo, da eden ni nobeden, saj so ob srečanju z drugim že pozabili na prvega. Žal moram ugotoviti, da je množičnost rožastih srajc spregledala celo naša vrla policija. In zakaj rožaste srajce. Ker je zadeva izredno ^'rajanstvena, nosilci rožastih srajc pa se izgovarjajo na okus svojih žena, je naslednje poskus rekonstrukcije, ki bolj kot na dejstvih (žal) temelji na zdravi logiki. f \ Obstoj lož v T rbovljah je znana stvar, o tem so prepričani vsi tamkajšnji politiki. Kaj več od tega o ložah javnost ne ve. Sam domnevam, da je najbolj vplivna trboveljska loža, imenovana Roža, nastala nekje v začetku leta, v času blokade trboveljskega proračuna. Združuje več politikov, gospodarstvenikov in javnih delavcev. Fotograf ira nei na levi strani sestavljajo njeno vodstvo. Obstoj lože so doslej skušali zakriti z različnimi manevri: v javnosti se Kolesar in Pipa kažeta kot zagrizena politična nasprotnika, dejansko pa, tako kot pred časom isti stranki, pripadata isti organizaciji. Ime so si nadeli po jetrniškem imenu tretjega, torej Rožce. Kaj več o tem senzacionalnem odkritju kdaj v ^prihodnje. Fotografirajte, popisujte in sporočajte (spoznate jih po rožastih srajcah, kot je lepo razvidno iz levih fotografij), da jih zaustavimo predno dosežejo svoj končni cilj. Ta je le eden. Vsi skupaj se bodo povezali v šopek in se podarili stečajni upraviteljici. ;; -iSissisijSK;:; Na junijski seji vseh zborov zagorske skupščine seje zbralo 41 delegatov, na dnevnem redu so imeli kar 19 točk. Rentgen in ostale pobude Rentgenskemu aparatu v zagorskem zdravstvenem domu bo novembra poteklo uporabno dovoljenje. Uporabljajo ga že odleta 1977. Direktor doma dr. Franc Grošelj je delegate seznanil, da so v trboveljski bolnišnici že prenovljeni kletni prostori za prenos pljučnega dispanzerja iz Zjgorja v Trbovlje in ocenil, da je bilo Zagorje pri tem izigrano, saj je bila ob zbiranju sredstev za rentgen mišljena tudi aparatura za zagorski zdravstveni dom. Sedaj sije po njegovem mnenju na račun zdravstvenega doma Zagorj trboveljski dispanzer nabavil dražji aparat. Če zagorski zdravstveni dom ne bo imel več pulmološke ambulante, bo s tem prekinjena 61-letna praksa, pred leti je namreč zagorska pulmološka ambulanta opredeljena kot zasavska. Zagorski zdravstveni dom torej potrebuje nov rentgenski aparat, vreden bo okoli 300.000 DEM. Skupščina občine je apel zdravstvenega doma sprejela, ta ga bo posredoval po občini, vloga pa bo poslana tudi ministrstvu za zdravstvo za finančno pomoč. Ob spreminjanju davčne zakonodaje je skupščina naslovila pobudo republiški vladi, naj se prispevki za sofinanciranje gradnje cest in infrastrukture upoštevajo v zakonu o dohodnini in naj to postane olajšava pri odmeri dohodnine. Sprejeta je bila tudi pobuda, kije izvirala iz junijskega srečanja diabetikov, predlagali so zmanjšanje davkov na diabetična živila. Tudi ta pobuda je bila posredovana republiški vladi. Na predlog delegata bo statutarno pravna komisija pretehtala upravičenost odločanja nekaterih delagatov v zboru združenega dela. katerih organizcaije so se bistveno spremenile, na primer Varnost, Beton, VIZ. Rudnik. Delegati naj bi sredino, v kateri so bili izvoljeni, upravičeno predstavljali. Odgovor bo znan na prihodnji seji. Poročilo SDK Skupščina občine je ob zamenjavi izvršnega sveta zahtevala tudi natančen pregled finančno materialnega poslovanja občine. Pregled je opravila Služba družbenega knjigovodstva in ugotovila določene napake, zaradi katerih bo pri javnem tožilcu predlagala kazenski pregon zoper odgovorne posameznike iz časa, ko so se nepravilnosti dogajale. Skupščina je zaključni zapisnikSDK sprejela, ni pa o njem razpravljala. S tem je bilo zaključeno tudi neko obdobje, iz katerega izhaja vsaj opomin, da je treba z družbenimni sredstvi modro in racionalno gospodariti. Občinska priznanja Komisija za občinska odlikovanja je na podlagi javnega razpisa za to leto prejela pet predlogov. Z namenom, da občinskim odlikovanjem vrne ugled in veljavo, je dosledno upoštevala odlok o dodelitvi odlikovanj in skupščini za letošnje leto predlagala podelitev Srebrne plakete občine Zagorje Janezu Vidmarju in Ljubomirju Vutkoviču. Skupščina je predlog komisije sprejela. Zakon o zapiranju rudnika Republiška vlada bo septembra sprejemala strategijo razvoja. Tudi energetskega. V občini Zagorje so ocenili, da mora biti v to strategijo vključen tudi zakon o zapiranju zagorskega rudnika. Ker razgovori z ministrstvom o tem že potekajo, lahko pričakujemo, da bi bilo mnenje republike znano že v tem mesecu. RRPS in občina Zagorje naj bi v republiki nastopala z enotnimi stališči. Ostajajo še določena razhajanja, saj Rudnik v svojem predlogu obravnava bolj urejanje pod površino, Zagorje pa posledico 230 letnega kopanja pod zemljo čuti povsod. Odprta vprašanja oz. razlikovanja med obema stranema so: status javnega podjetja, ki naj bi bilo ustanovljeno, ustanovitveni delež, rok za ustanovitev javnega podjetja za zapiranje rudnika, soustanoviteljstvo občine v javnem podjetju, lastnina po preoblikovanju in operativni program, ki mora biti po mnenju IS sestavni del zakona. Teh šest točk bo zahtevalo v dolini, ki se poslavlja od rudarjenja, veliko strokovnega dela. da bodo doseženi učinki. Tako IS kot skupščina hočeta zaščititi vitalne interese občineinza oblikovanje tez, ki bodo to omogočile, bosta vztrajala do sprejetja zakona. Supergarancija za Medijske Toplice IS zagorske skupščine je poslancem posredoval informacijo o podelitvi garancije za del najetega inozemskega kredita za gradnjo novega centra na Izlakah. Nekatere poslance je informacija motila, saj so menili, da s tem sprejemajo nase odgovornost v primeru, če Medijske Toplice kredita ne bodo mogle odplačati. Poudarjeno je bilo. da je garancijo za štiriletni kredit z enoletnim moratorijem sprejel IS, da pa ta organ želi skupščino obveščati o svojih odločitvah, pri tem dobiti podporo ali dodatna navodila. Delegati so informacijo sprejeli, na podlagi predloga komisije za nadzor proračuna so določili, naj se garancija v primeru nezmožnosti odplačila spremeni v kreditni odnos. V prihodnje bo podobne odločitev sprejemala Agencija za razvoj. Ta garancija se bo upoštevala tudi pri delitveni bilanci, če bo prišlo do delitve občine. Prenos stanovanjskega fonda Delegati skupščine so sprejeli poročilo stanovanjskega podjetja in predloge IS v zvezi s poročilom. Predvsem so izpostavili priporočilo IS o prenosu stanovanjskega fonda pravnih oseb na druge osebe. Pojavljajo se težnje, naj bi se ta fond prenesel na republiški stanovanjski sklad. Skupščina je podprla predlog, naj se v tem primeru stanovanja prenesejo na domače stanovanjsko podjetje. Pobudo bodo poslali vsem pravnim osebam, ki so lastniki stanovanj. Represija ie zadnje deianie Poročilo policijske postaje podrobno opisuje področja, ki zahtevajo dejavnost policistov. V poročilu je zapisano, da celotna družba namenja premalo pozornosti vzgoji mladih, da so ceste preslabo urejene, da je cestna signalizacija slaba, da nekatere komisije, ki so bile imenovane za izboljšanje in urejanje življenja na račližnih področjih, sploh ne delujejo itd. V razpravi smo slišali, da šole, še posebej osnovne, le niso tako brezbrižne. Iz druge klopi so povedali, da si pred pojavi mamilaštva zatiskamo oči, tudi, da bi morali policisti bolj dosledno upoštevati odlok o javnem redu in mini in daje nadzor nad prometom velikokrat prešibak. Glavna misel poročevalca in poslancevje bila, kaj narediti, da stranpoti občanov ne bi bilo. V septembru naj bi skupščina predlagala poročila najrazličnejših komisij in organov ter predlagala ukrepe, ki naj bi izboljšali stanje v prometu, pomagali umiriti javni red, preprečevali alkoholizem in uživanje mamil med mladimi. Med poletjem sej zborov občinske skupščine ne bo, sestajala pa se bo vlada. V bližnji prihodnosti bo posebno sejo namenila zapiranju rudnika v Zagorju. Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar Cvet zasavskih učencev Vpis v zlato knjigo najboljših dosežkov učencev osnovnih šol je še posebej lepo priznanje za prizadevne osnovnošolce. Ponekod vpisujejo v zlato knjigo le tiste, ki so vse razrede OŠ izdelali z odliko, vmes pa vpisujejo v srebrno knjigo. V Hrastniku in na Dolu pa vpisujejo v zlato knjigo vse odličnjake po razredih. Zato objavljamo le osmošolce, ki so bili vpisani letos. V nekaterih šolah je ta vpis bolj "anonimen", drugod spet ob vpisu pripravijo posebne prireditve. Tako je bilo npr v litijski občini, kjer so konec junija pripravili svečan vpis na gradu Bogenšperk, učencem pa je spregovoril predsednik skupščine občine Litija Mirko Kaplja. Prav bi verjetno bilo, da bi posvetili primerno pozornost najboljšim učencem. Zato smo se v uredništvu odločili, da jih objavimo v našem časopisu. OŠ heroj Rajko Hrastnik 8.a: Matija Majes, Maša Avsenak, Mojca Lavrič, Polona Zaverl, Nina Maurovič, Helena Zaletel; 8.b: Mojca Haberl, Jasmina Pogačnik, Petra Zalokar, Milojka Kolarič, Tatjana Pajnkihar;8.c: Edin Bajramovič, LauraHusar, Diana Tomič; 8.d: Tadej Krošlin, HrvojeLušič, Jasna Dvornik. Janja Sotošek. OŠ Dol pri Hrastniku 8.a : Danijela Frangež, Rosana Mlakar, Darja Polak; 8.h Špela Gomboc. Marija Hohnjec. Bernarda Kačič. Andreja Alauf, Nadja Pcklar, Tanja Šibila. OŠ Vitka Pavliča Hrastnik 2.r. Jožica Novak; 6.r.: Boštjan Gašparut; 8.r.: Tina Zakrajšek. 05 Trbovlje 8.a: Nataša Dolanc. Katja Koder; 8.b: Ambrož Dušak; 8.c: Gordana Jurič, Tina Kolenc; 8.d: Polona Dernovšek, Saša Forte. Rok Holešek, Alea Ostanek; 8.e: Romana Grošelj. Lili Ktnišek, Marko Oplotnik, Tanja Pavlič. Vesna Tomše;8.f: Barbara Bola. Vesna Florjane, Ines Knez, Marko Peršič. Nataša Pinter. Petra Sovdat. Mateja Štrumelj; 8.g: Mojca Cerar. Sabina Brečko, Nina Kahne, Katja Majnardi, Gregor Metcre, Polona Novak. Saša Celak, Marjeta Vengust, Špela Vodlan; 8.h: Marcus Fink Junior. Nataša Jerman. Petra Kajič. David Otopal, Urška Prosenc; 8.i: Ncda Avramovič, Davor Klemen. Barbara Kovačič, Katja Krcvl, Darja Tahirovič. Eva Trevn, Melita Župcvc. OŠ Tone Okrogar Zagorje Katja Zibelnik, Gregor Celestina. Borut Drnovšek, MatjažŠircelj. Petra Kovač, Katarina Lczič. Maja Pavšek, Alenka Sluga, Damir Kozolič. Maruša Forte, Aleš Celestina. Nika Dcbak, Urška Slokar. OŠ Ivan Skvarča Zagorje Tomas Likar. Veronika Renko, Rok Krajnc, Maleja Klančišar, Matjaž. Prvinšek. Gregor Šuligoj, Katarina Bebar. Darja Bukovšck. Romana Hudornalj, Alenka Pavlič, Petra Guna, Petra Jerc. OŠ Ivan Kavčič Izlake Nataša Artnak, Katjuša Kolander, Nika Per, Uroš Lamovšek, Marko Podjed, Nataša Bogataj, Katjuša Smrkolj. OŠ Litija Ina Križ, Gorazd Kunej, Borut Žnidaršič, Florina Erbeli, Matija Damjan; OŠ Gradec Maruša Koinotar, Nina Jančar, Tina Rappl, Sanda Južnik. Dušan Štrus. Polona Bcdek, Eva Lesjak, Špela Lesjak, Ksenija Mihelič, Mitja Vrdclja, Maruša Slapničar; OŠ Šmartno Dejan Baš. Bojana Jerič. Dušan Radelj, Gregor Omahen, Tanja Šinigoj. Sabina Sirk: OŠ Gabrovka Anita Hrastnik, Nataša Kotar. Marijana Šekli; GŠ Litija Dejan Baš. Tanja Šinigoj. Damjan Šinigoj, Janez Zupančič. Rahela Šinigoj. Za dosežke: OŠ Litija - Rok Stopar, Žiga Kadunc. Boštjan Železnik. Matija Damjan in člani fotokrožka; OŠ Gradec - Nina Jančar, Maruša Koinotar, Tina Rappl, Matej Avbelj. Darinka Juvan, Gašper Sabari; OŠ Šmartno Dejan Baš. Marjan Zadražnik, Petra Balant, Robi Oven. Tanja Šinigoj, Domen Mrzel, Simon Kokalj, Aleš Goršek, Andrej Mrhar. Rok Mohar. Miha Trotovšek, Gašper Malenšek, Aleš Obreza. Goran Mu/.ga, Uroš Dobčnik. Gregor Omahen, Dušan Radelj; Gabrovka - Vesna Pavlin, Tomaž Martinčič, Teja Resnik. OŠ Radeče 8.a: Uroš Ribič. Tamara Bregar, Bojana Kreže, Darja Oprcšnik, Andrijana Zrinji; 8.b: Borut Blaj, Metod Ivšek, Mateja Kočevar, Urška Miklič, Polona Novak; 8.c; Aleš Lončarič. Sebastijan Martinčič, Krištof Zupanc, Romana Zajce. OŠ S vib no L razred: Urška Renko, Matjaž Mikuš, Nina Pižmoht; 2. razred: Katja Knez, Jana Renko, Zdenka Šunta. OŠ Zidani Most 4. razred: Janez Krivec, Jasmina Majcen, Nina Potočin, Darja Zalokar. J.K., Z.G.. M.P. Varstvo med počitnicami Vzgojno varstveni zavod Trbovlje je tudi za letošnje počitnice poskrbel za varstvo otrok v dveh vrtcih, kijih imenujejo dežurne vrtce. V času poletnih počitnic bosta odprta enota Ciciban na Trgu revolucije in Pikapolonica na Rudarski cesti. Računajo, da bosta zajeli okoli tretjino otrok, ki sicer obiskujejo otroški vrtec preko leta. Zanje so pripravili poseben program, ki vključuje razne igre, tudi ob vodi v novo nabavljenih plastičnih bazenih, lutkovne igrice, glasbene in plesne aktivnosti, igre v peskovnikih, na travnikih in še kaj. Na voljo bodo imeli tudi dovolj igrač. Poskrbeli so za ustrezno kadrovsko zasedbo vzgojiteljic in varušk. Pripravljajo pa sc tudi na izvedbo ekoloških počitnic -letovanje bodo pripravili v koči borcev na Vrhch v drugi polovici avgusta. Tu bodo otroci prebili del dneva po pripravljenem programu, del dneva pa bodo prosti. Na letovanju bodo pet dni. T.L. Diplome za gostince V ponedeljek je bil za dijake Srednje šole za elektrotehniko in gostinstvo slavnostni dan. Dijaki gostinske smeri so se ob 10. dopoldan zbrali v Medijskih Toplicah, kjer so imeli slavnostno podelitev spričeval ob zaključku šolskega leta. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Rudi Regancin, ki je dijakom podelil diplome. Osebje Medijskih toplic je za dijake in profesorje pripravilo "Coctail party". Ob dobri hrani in pijači je padla tudi kakšna solza, saj so sc nekateri res dobro razumeli. Na koncu so dijaki izrazili željo, da bi takšna srečanja ponovili. Tako se bodo srečali spet naslednje leto ob obletnici mature. A.M. Kmečke igre v Turju V Turju že nekaj let pripravljajo odmevne poletne prireditve. Ne gre le za veselico, vednojo začinijo s primerno vsebino. Tudi letos bo tako. V soboto ob 14. uri bodo pripravili prireditev, na kateri bodo še posebej zanimive kmečke igre. Seveda ne bo manjkalo dobre pijače in domače hrane, ki jo pripravljajo članice aktiva kmečkih žena. Gasilci obljubljajo prijetno zabavo, kijojamčijo tudi člani ansambla Slovenija. S prireditvijo bodo proslavili tudi krajevni praznik (mesec dni pred rokom). F.M. 7/^C m kmetijstvo liliilsi mv\\ Društva podeželske mladine Časi, ko je bila aktivna ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), so minili. Minili so tudi časi, ko so se mladi s poodeželja vključevali v mladinske organizacije v okviru Kmečke zveze. Podeželska mladina potrebuje organizacijo oziroma društvo nepolitične narave. Mladi, ki so željni druženja, sodelovanja pri raznih aktivnostih, so se povezali v Društvo podeželske mladine. Konec junija so najprej ustanovili Društvo v Trbovljah. Ustanovni občni zborje potekal v okviru rednega občnega zbora SLS Trbovlje na Podmeji. V Hrastniku pa je potekal ustanovni občni zbor društva kar pri kmetiji Majcen pod kozolcem na Dolu. V Trbovljah in Hrastniku so začrtali delovanje in cilje novo ustanovljenega društva. Ustanovljeno je z namenom, da povezuje mlade s podeželja in tiste, ki čutijo povezanost z njimi, da oživljajo tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, da oznanja nujnost skladnega razvoja podeželja z okolju prijazno dejavnostjo ter pridelavo zdrave hrane ter nujnost skladnega razvoja podeželja na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Še posebej na gospodarsko nerazvitih delih občine. Društva bodo skrbela za oživljanje starih običajev, druženja na vasi oz. podeželju, ter skušala pritegniti mlado in staro, da sodeluje pri prenosu znanja iz kmetijskih šol in drugih strokovnih inštitucij na podeželje. Hrastničani so kot simbol društva predlagali kolo loj trnika, Trboveljčani pa so se odločili za podkev. V društvo sc lahko prostovoljno vključi vsak, ki čuti povezanost z društvom, ne glede na njegovo politično, ideološko oziroma stanovsko pripadnost. Član lahko postane vsak, kije star do 30 let, ostali lahko sodelujejo kot podporni člani. Sedež Društva podeželske mladine Trbovlje oziroma Hrastnik je (vsaj v začetku) kar na sedežu Kmetijske svetovalne službe Trbovlje. Trg F. Fakina 12. tel.: 21-477. kjer se lahko vsak vključi v to društvo. Trboveljskemu društvu predseduje Jaka Vcrk iz Knezdola, hrastniškemu pa Marko Štrovs iz Ploskega. Društvi sta bili aktivni že pred uradno ustanovitvijo. V sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo so lani pripravili strokovno ekskurzijo in več posameznih srečanj, v letošnjem letu so se mladi pomeril i na občinskih kvizih "Mladi in kmetijstvo", junija pa so se odpravili na strokovno ekskurzijo po Italiji. V jesenskih večerih načrtujejo družabna srečanja, pa seveda tudi novoletno rajanje. Nada Grešak Drugi v Zibiki Preteklo soboto šobile v Zibiki kmečke igre. Zasavje je zastopala ekipa iz Trbovelj in Hrastnika, dosegla pa zavidanja vredne rezultate. Pred tekmovanjem so si ogledali kmečki turizem v bližini Zibike, kasneje pa še rejo jelenov v Šmarjah pri Jelšah. Redijo jih okrog devetdeset. Naslednja postaja je bila turistična kmetija, kjer so se pred časom iz živinoreje preusmerili v turizem, imajo pa tudi proizvodnjo flaširanja vin. Tekmovalci so že vnaprej vedeli, iz katerih panog bo sestavljeno tekmovanje (sestava voza, delanje pletenice, košnja in grabljenje, glasbeni duet ter jahanje). Tudi ekipajebila določena že prej, tako so lahko doma malce vadili. Najprej so svoje sposobnosti pokazali glasbeni dueti in tekmovalca iz zasavske ekipe Mateja in Anton sta zapela in zaigrala pesem Kje so tiste stezice. Nastopila sta kot prva in to celo dvakrat, zaradi nekakšnih težav v komisiji. Sledilo je sestavljanje vozov, kar so za ekipo Zasavja opravili Boštjan Petek, Matjaž. Merzel in Marko Štrovs. Šlojimjc čisto v redu od rok. pa čeprav jim na začetku ni manjkalo treme. Sledilo je delanje pletenice, kar sta opravila Boštjan Senčar in Maja Klemen. Predzadnja panoga je bila jahanje s konjem. Čeprav Miran Flisk ni imel ravno veliko sreče pri določitvi konja, je vendarle tudi to prineslo ekipi nekaj dodatnih točk. Kot zadnja panoga je sledilo košenje. Vsak kosec si je žrebal teren, ki ga je moral prekositi. Čeprav Marko Štrovs ni pokosil ravno hitro, to niti ni bilo tako pomembno. Ocenjevali so tudi čistost pokošenega, kar mu je popolnoma uspelo. Maja Klemen je kasneje še vse pograbila in naredila kopico. Ogledali smo si tudi oblikovanje podkev in podkovanje konj. Prav tako so si obiskovalci lahko ogledali razstavo komatov za konje. Po tekmah je sledila veselica, tako da so vsi lažje počakali na rezultate. Mnogi so zaplesali in kar kmalu so pričeli razglašati zmagovalce v posarneznihpanogah. EkipaTrbovlje- Hrastnik sc je uvrstila med prve tri le v košnji. Za seštevek vseh točk skupaj so podelili priznanja vsem ekipam. Zasavci pa so komaj čakali, kdaj bodo slišali ime svoje ekipe. Končno seje iz odra zaslišalo: "Drugo mesto ekipno je dosegla ekipa Trbovlje-Hrastnik." Slcdiloje neizmerno veselje in smeha kar ni bilo konca. Biti drugi izmed triindvajsetih ekip. ki so prišle iz cele Slovenije, jeres lep dosežek. Naslednje leto bo gostitelj tega tekmovanja ekipa Trbovlje -Hrastnik. Urška Izlakar Odkupna cena mleka S prvim julijem '93 je v veljavo stopil nov Pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka. Odkupna cena se oblikuje na osnovi vsebine mlečne maščobe, beljakovin in skupnega števila mikroorganizmov. Vsebina mikroorganizmov sc ugotavlja s štetjem kolonij mikroorganizmov na ploščah in sc izrazi v skupnem številu mikroorganizmov v 1 ml mleka, ali z rednktažnirn testom. Štetje mikroorganizmov je obvezno v vzorcih mleka pri proizvajalcih, ki oddajo več kot 15.000 I mleka letno, lahko pa tudi za manjše količine oddanega mleka, če sc tako dogovorita proizvajalec in mlekarna ali če to zahteva proizvajalce. Pri ugotavljanju vsebnosti mikroorganizmov z reduktaznim testom se mleko razvrsti v 3. kakovstni razred, če je čas redukcije metilenskega modrila daljši od treh ur, v 4. kakovostni razred pa, če je čas redukcije metilenskega modrila krajši od treh ur. Če sc proizvajalec ne strinja s tako razvrstitvijo, lahko zahteva štetje mikroorganizmov. Če sc v takem primeru razvrsti mleko v višji kakovostni razred pa nosi stroške rejce sam. V4. kakovostni razred se mleko razvrsti ne glede na število mikroorganizmov, če ni takoj po molži ohlajeno na manj kot 8 stopinj Celzija ali oddano v zbiralnico mleka in tam ohlajeno na manj kot 6 stopinj Celzija. Vse podrobnejše informacije so na voljo pri Kmetijski svetovalni službi. A.D. Iz občnega zbora pod kozolcem na Dolu pri Hrastniku. Foto: Branko Klančar afs«*c Počitniški utrinek To poletje je ob morju slano in “slano". Na otokih menda še bolj, kot na kontinentu. Na vselej lepem Lošinju (svoj čas je bil proglašen za šampiona jugoslovanskega turizma) vas presenetijo, še preden stopite nanj. Za prevoz s trajektom sem plačal 48.500 HRD, samo za osebni avto pa 35.000 HRD. Hrvatje plačajo trikrat manj. Otok je bil do zadnjih dni prejšnjega tedna malone prazen. Še največ gostov so imeli v Nerezinah, kjer ima svoje zmogljivosti počitniška skupnost Krško. Naselje je vzorno urejeno. Razpolagajo z okoli 1500 ležišči v 280 zidanih hišicah in apartmajih. Znamenita Punta, neposredno pred Velim Lošinjem, je konec junija gostila komaj nekaj desetin turistov. Ta mesec stane polpenzion 74 DEM. Kdo ve, ali bodo s to ceno, ki je dosegljiva edino tujcem, pridobili dovolj gostov? Pravijo, da Italijani avgusta zagotovo pridejo. Ampak enomesečna sezona pomeni toliko kot nič in otoški turizem bo z napol praznimi zmogljivostmi letos dokončno shiral. O plačah na otoku nočejo ničesar povedati. Ve se, da je 100 DEM že kar dostojen OD, ki pa omogoča le nakupe osnovnih živil, kruha in mleka ter enkrat na mesec še meso. Cene se menjajo takorekoč vsak dan. Pred približno dvema tednoma so za 70% - 100% podražili pijače vseh vrst. Dva dni pred koncem prejšnjega meseca so za 50% povečali cene kruha. Vendar niso kdovekako višje od naših. Za liter mleka je treba odšteti od 1850 do 2400 HRD, kar je le nekaj dražje, kot pri nas. Drago je meso, predvsem boljše vrste govedine (25.000 HRD). Kroglica sladoleda stane od 500 do 700 HRD, vendar, kot receno, so bile to ceno ob koncu prejšnjega meseca. Za DEM bodo ponudniki zdaj zdaj dobili 20.000 HRD. Konec junija je bilo mogoče zanjo dobiti že 1.890 HRD. Tudi za SIT dajo zdaj že 2.50 HRD. Zato ni naključje, da ljudje menjavajo svoje SIT ali DEM vsak dan, pač glede na to, koliko jih tisti dan rabijo. Naglavni greh je menjati, vzemimo, 100 OEM in jih tiščati v denarnici več kot 2 do 3 dni. Kljub vsem tem in drugim tegobam, ki pestijo otočane, ostajajo prijazni, dokaj ustrežljivi, vendar redkobesedni. Za politiko jim ni več kaj dosti mar. Ne verjamejo v skoraj šen mir in samo ironično zmigujejo z rameni na tolažbo, da bo njihov turizem letos, kljub vsemu, le še zaživel. Zadovoljni bodo, če bo prišlo toliko gostov, kot lani. Milan Vidic Za boljši odnos do gostov Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v pomladanskih mesecih objavilo razpis usposabljanja za turizem v okviru programa Phare, ki ga brezplačno nudi ES. Na ta razpis sc je lahko prijavil vsak, posameznik ali skupina. Obrtna zbornica Zagorje seje na razpis prijavila med prvimi v Sloveniji. Organizatorji izobraževanja so bili presenečeni nad prijavo, kije priSla iz "Črnega Zasavja", saj je po mnenju marsikaterega Slovenca, ki lepot Zasavja ne pozna, to področje turistično nezanimivo. Kljub temu so na OZ v Zagorju vztrajali pri prijavi in na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo konec junija pripravili tečaj o gostoljubnosti z naslovom: 'Dobra storitev in še nekaj več'. Tečaj je namenjen vsem. ki prihajajo v stik zgosti, strankami. Poteka v obliki učne delavnice, udeleženci pa so ob video posnetkih, grafoskopu in miselni igri obnavljali resnice, ki jih sicer vedo, vendar jih ob delu pozabi ja jo. ali pa spoznavali nove vsebine oziroma prijeme za delo z ljudmi. Predavateljica Tadeja Jere je iz izkušenj (prepotovalaje veliko sveta in živela v tujini kot turistični predstavnik) in na podlagi raziskav povedala, da se poslovni svet spreminja iz pretežno proizvodnih dejavnosti v storitvene. Danes se s s storitvijo ukvarja 80% poslovnega sveta. Slab izdelek kupcu lahko zamenjaš, slabo opravljeno storitev pa ne moreš ali pa zelo težko popraviš. Storitev je produkt, ki mu dodamo svoj prispevek,ki se sestoji iz: S mehljaja, T olerance, O- bzirnosti, R-azumevanja, I-niciativc, T-ruda, E-ntuziazma in V-ljudnosti. 24 udeležencev tečaja iz obratovalnic Elcktroprom Izlake, Trgovine Marije Čop iz Podkuma, Pizzerije Tingl-Tangl iz Kisovca, Semenarne iz Zagorja, Podjetja Brodar izZagorja. Gostilne Kum iz Zagorja. Restavracije Pepita iz Kisovca. Gostilne Zaloka iz Jesenovega, Medijskih Toplic in Gost inslva izZagoija. Gospodinjske šole Zagorje in Obrtne zbornice Zagorje, je bilo z vsebino in vodenjem tečaja zadovoljno. Upajmo, da jih boste spoznali po nasmehu in dobri storitvi. Tadeja Jerejc položila na srce, da morajo biti pri svojem delu nasmejani, kontrolirati obnašanje, biti pozorni, vljudni, skrbni, spoštovati goste, stranke, sodelavce in sebe, da se vedno prepričajo, če gost resnično dobi tisto, kar želi ali potrebuje, ter, da poosebljajo svoje delo. Če se bodo pri delu z ljudmi držali teh 10 zapovedi, bo Slovenija dežela prijaznih ljudi. Čudovite naravne lepote so nam dane, imamo bogato kulturnozgodovinsko dediščino, znamo izdelati veliko zanimivih izdelkov, vse to lahko ponudimo našim gostom iz domovine in tujine. Če bomo temu dodali še dobro storitev, bo gost odšel zadovoljen in se bo gotovo vrnil. Obrtna zbornica Zagorje se je s predavateljico dogovorila, da bodo tečaj še ponovili, saj je bila z organizacijo tečaja izredno zadovoljna, prav tako z delom skupine. Kdor je zainteresiran za obisk tečaja - lahko tudi iz družbenega sektorja, se lahko prijavi na Obrtno zbornico Zagorje, telefonska številka je 61-123. Majda Razpotnik Srečanje upokojenih obrtnikov Obrtne zbornice iz Zasavja vsako leto pripravijo skupno srečanje upokojenih obrtnikov. Letos so povabili upokojence v gostilno Kum v Zagorje. Vabilu se je odzvalo skoraj polovica povabljenih. Vsakega gosta so bili veseli, še posebej 91-letne Pavle Kenda in 92-letnega Janeza Odlazka izPodkuma. Oba še vedno pridno opravljata svojo dejavnost, saj je Pavla Kenda še vedno edina gospodinja v gostilni "Pri Kendatu". Janezpatudi ne prepusti svoje mizarske delavnice sinu, upokojenemu mizarju Francu, ne vnukudipl. ing. Romanu-mizarju. Tako imajo pri Odlazkovih v Podkumu tri mizarske delavnice, s tremi vrstami orodja in tremi načini obdelave lesa. Udeležence srečanja je pozdravil predsednik OZ Zagorje Jože Klinc ter jim predstavil delovanje Obrtne zbornice Zagorje ter nekatere osnovne značilnosti obrtništva in podjetništva v današnjem času. Zbor cicibanov iz GŠ Zagorje pod vodstvom mentorice Mojce Zupan je pripravil kratek kulturni program, ki ga je povezovala gimnazijka Rahela Razpotnik. Upokojeni obrtniki so pokramljali in obujali spomine na lepein težke obrtniške dni. pa tudi zapeli so in se ob zvokih harmonike Petra Razpotnika še zavrteli. M.R. Najstarejša obrtnika nazdravljata. Foto: M.R. C Drnovšek ur f^Enksik. Eti prejel certifikat ISO 9001 Na Izlakah so v hotelu Medijske Toplice podjetju Eti Elek-troelement pretekli teden svečano podelili certifikat kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001. Direktor Etija Stane Goste je poudaril, da so v podjetju že doslej veliko pozornost posvečali kvaliteti izdelkov. Zato tudi niso imeli večjih težav ob izgubi jugoslovanskega trga. Preusmerili so sc na izvoz na zahod. Zanje certifikat ni le tehnološka nuja, ampak tudi komercialna, saj bodo z njim lažje prodajali na zahtevnih tujih trgih. Svečano podelitev so s svojim obiskom počastili številni ugledni gostje. Dr. Janez Drnovšek je po volitvah le prebil nekaj več časa tudi v Zasavju. Že prej si je ogledal tovarno Eti Elcktroclcmcnt in sc zadržal v kratkem pogovoru z managementom tovarne. Podelitev pa je izkoristil za krajši pogovor z zasavskimi vodilnimi delavci v gospodarstvu. Poleg Drnovška so sc pogovora udeležili še gospodarski minister Maks Tajnikar, predsednik GZS Dagmar Šuster, podpredsednik GZS Jožko Čuk pa je predstavil nacionalni program kakovosti. Kolegu Stanetu Goštetu pa je ob podelitvi ISO standarda čestitala tudi predsednica slovenskega Društva Manager Anica Vovk. Elcktroclcmcnt se je kot prvi v Zasavju priključil 22 slovenskim podjetjem, ki se ponašajo z ISO standardi. Ze od leta 1991 so s projektnim delom v podjetju skrbeli za kvalitetni dvig proizvodnje, ki jih zahtevajo mednarodni standardi. Tudi odslej nc bo popuščanja, saj je kontrola kvalitete zahtevna (polletna, certifikat je izdan le za nekaj let itn.). Za Elije dodelitev še posebej pomembna, saj je njihova proizvodnja izjemno široka. Direktor Stane Gošte se je pohvalil, da kljub izgubi trgov povečujejo fizični obseg proizvodnje, predvsem pa produktivnost. Zato tudi nimajo večjih socialnih pretresov. Eti se razvija podobno, kot podobna podjetja na zahodu V naslednjih dveh letih nameravajo povečati proizvodnjo še za več kot tretjino. Dr. Janez Drnovšek je v pogovoru najprej poslušal oceno dela zasavskega gospodarstva, ki jo je podal direktor Medobčinske gospodarske zbornice Zasavja Rado Perger, ki je povsem drugačna od uspešnega Elcktroelemcnta. Potem pa se je lotil splošnih slovenskih gospodarskih progletnov. Med drugim je dejal: "Danes lahko le malo dosežemo s stavkami in pritiski, rešitev je v proizvodnji, iskanju novih trgov in kakovosti. V vladi upamo, da bomo uspeli ohraniti socialni mir, čeprav se tudi v svetu srečujejo z vse večjimi socialnimi napetostmi. Uspeh gospodarskih rešitev bo v veliki meri odvisen tudi od socialnega mira." Drnovšek je poudaril, daje sedanja vlada bolj trdna, kot se zdi ob nekaterih dogodkih. Slovenskemu gospodarstvu hoče vlada s svojimi programi ust variti pogoje, kot j ih imajo konkurenti na zahodu. Pomembna je zajezitev inflacije, kar je vladi uspelo. V prihodnjih mesecih namerava vlada postopno uravnavati cene v javnem sektorju in jih prilagoditi svetovnim cenam, voditi uravnovešeno fiskalno politiko, odpirat nove trge in pomagati podjetjem s trgovskimi sporazumi. Še posebej zanimive utegnejo biti bivše vzhodne države (s Češko in Slovaško so pogovori že daleč, s Poljsko in Madžarsko malo manj), s katerimi naj bi Slovenija podpisala trgovske sporazume o prostih carinah. Po besedah Maksa Tajnikarja so ti trgi podobni bivšim jugoslovanskim in zato morda še zanimivejši za slovenski izvoz. Drnovšek je dodal, da bi predvsem podpis podobnega gospodarskega sporazuma npr. s Švico poleg gospodarskega pomena prinesel tudi precejšen psihološki učinek. S takšnimi trdnejšimi vezmi z zahodom Slovenija dokazuje, da se odleplja od Balkana in sc uveljavlja v poslovnem svetu ter postaja del drugega sveta. Tistega, ki danes pomeni relativno stabilen del sveta. Minister Tajnikarje poudaril, da vlada pripravlja reformo carinskega sistema, skuša pa najti tudi način za boljše pobiranje davkov. Izvoz nameravajo stimulirati na dva načina: s slovensko izvozno družbo (zaenkrat ima le 2,4 milijarde tolarjev kapitala in zavaruje s tem okrog 100 milijonov dolarjev težke posle) in z državnimi garancijami (letos v višini okrog 20 milijard tolarjev), ki omogočajo firmam bistveno cenejše kredite za izpeljavo izvoznih poslov. S trgovskim središče pa bi skušali hitreje "poriniti" na tuja tTŽišča še srednja in majhna podjetja, ki sedaj izvažajo zelo malo. _ . _ , Marko Planinc, Foto: Branko Klančar V Etiju niso stavkali V izlaški tovarni Eti Elektroelement tisti dan, ko je bil na obisku dr. Janez Drnovšek, niso stavkali, čeprav je njihov sindikat vključen v sindikat kovinske in elektroindustrije. Predsednik tovarniškega sindikata, ki deluje v okviru ZSSS, Branko Medija, je povedal, da neudeležba v stavki ni posledica obiska predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška v tovarni. Zato, da ne bodo prekinili dela, so se dogovorili na območnem svetu ZSSS Zasavja. Menijo, da je prekinitev dela v tem trenutku še nepotrebna, saj lahko odprta vprašanja še vedno rešijo s pogovori. Kljub temu so v nekaterih podjetjih v Zasavju pripravili zbore delavcev, z dvema avtobusoma pa so se udeležili shoda v Ljubljani. V Ljubljano je odšlo tudi nekaj delavcev Izlaškega Elektr-oelementa, je še dodal Branko Medija. « POGLED ga parketa Vihar v skodelici čaja Lahko rečemo, da je najhujša nevarnost za drastičen padec tečaja delnic minila. To je potrdil tudi torkov borzni sestanek preteklega tedna, ko je bilo ob prometu skoraj 5 mio DEM več kot polovica poslov z delnicami. Predvsem delnica Probanke je zablestela z dobrih 1.6 mio DEM prometa, cena pa se je kljub špekulacijam dvignila na 30.713 SIT. V prvem krogu se je Zagoje prodajalo po tečajih med 75.6 in 76.5. Obe državni obveznici sta se relativno dobro prodajali in sicer RSL 1 po 93.6 in 93.5, "dvojka" pa okrog 91.0. Delnice Dadas so porasle preko 118.000 SIT, Nika sc je prodajala okrog 52.000 SIT, poslov pa je bilo veliko. Probanka je takoj poskočila na 30.700 SIT in to ceno zadržala. Tudi SKB Banka je porasla do 17.000 SIT, potem pa zdrknila na 16.800 SIT, SKBR pa seje prodajala med 13.500 in 14.000 SIT. V drugem krogu se je Gorenje prodajalo po tečaju 97.5, Ljubljanapo 87, Metal na med 55 in 56, Zagorje je zaključilo pri 75.8, PTT Celje pri 97.6, PTT Nova Gorica pri 88.1, PTT Ljubljana pa na 97.7. RSL 1 je ostala na 93.4, RSL 2 pa zaključila pri 91.1. Delnice Dadasa so se prodajale po 118.400 SIT, Nika je zaključila pri 52.127 SIT, Probanka pa pri 30.713. Delnice Leka so porasle do maksimuma ( 14.249 SIT), MKZpa seje prodajala po 3.775 SIT. Cena delnic SKBP seje oblikovala pri 14.123 SIT. Četrtkov sestanek je dokazal, da kljub začetku poletja in "pasjih dni" promet na borzi še vedno narašča in je bil tokrat preko 5.6 mio DEM Tokrat je za pravi "bum" poskrbela državna obveznica št. 1, s katero je bilo kar za 2.2 mio DEM prometa. Vendar sta tudi delnici Dadas in Probanke s prometom preko 800.000 DEM dokazali, da so delnice še vedno v prvem planu. Tečaji so praktično vsem papirjem naraščali in to je vplivalo tudi na zelo živahno trgovanje. V prvem krogu seje veliko trgovalo z obema občinskima obveznicama, občino Laško in občino Zagorje. Laško se je prodajalo po tečajih med 79.3 in 79.5, Zagorje pa med 75 in 75.5. PTT Ljubljana je kotirala okrog 98, potem so prišli na vrsto nestrpno pričakovani državni vrednostni papirji. RSL 1 je začela pri tečaju 93.3 in porasla do 93.5. Poslov je bilo ogromno in očitno kapital še vedno zaupa državnim papirjem. RSL 2 je naraščala od 91.4 do 91.7. V drugem krogu je Gorenje zaključilo pri tečaju 98.2, Metalna pri 58, Zagorje pri 75.2, občina Laško pa pri 79.3. RS 1 je ostala na 93.5, kar je pomenilo kar velik porast iz 93.1. Tudi "dvojka" je porasla iz 90.9 na 91.6. Dadasove delnice so končale pri 119.630 SIT, Nika pri 52.528 SIT, Probanka pri 32.204 SIT, Lekove delnice pri 14.266 SIT. Cena delnic SKBR je bila 14.677 SIT, SKB P pa 17.154 SIT. Zanimivo bo opazovati, kako bo trg vrednostnih papirjev reagiral na junijsko inflacijo, kije 1.5% in kam se bo sel il kapital v bodoče. Vihar v skodelici čaja glede padanja tečajev je zaenkrat minil, očitno pa bosta oba poletna meseca na borzi kar živahna! Milan Povirk Milanova kost Gospodarstvo se ne bo zlomilo; na pomolu je njegovo okrevanje; lastninsko preoblikovanje mora biti uspešno. Teh nekaj napovedi ali ugotovitev bi nas pravzaprav moralo navdati z optimizmom. Ampak kaj, ko je kruta stvarnost vsaj ta trenutek povsem drugačna. Kako smo morali skoraj povsem neprizadeto opazovati, da nam uvoz rapidno raste, izvoz pa se zmanjšuje? Kaj nas je pičilo, da smo ogromno deviz zapravili za nakup tujih luksuznih avtomobilov, kar resnično niti malo ne prispeva k oživitvi gospodarstva. Kako to, da nismo takoj ukrepali, pa četudi z večjimi izvoznimi spodbudami, ko smo ugotovili, da se prodaja našega blaga na tuja tržišča zelo zmanjšuje? Na ta in nekatera druga vprašanja doslej še ni nihče odgovoril oziroma slišimo ugotovitve: takšno je pač tržno gospodarstvo in nihče se nima pravice vanj vtikati. Kaj se utegne izcimiti iz tega, da so te mesece napovedi naročil iztujine najbolj problematične ponaši osamosvojitvi? Če vemo, da smo v prvem polletju doživeli za skoraj šestnajst odstotkov manjši izvoz, bi nas moralo to tembolj zaskrbeti, ker nihče ne more odgovoriti na vprašanje ali se bo to nadaljevalo tudi v tem polletju? V Zasavju na vso srečo doživljamo nekoliko boljše čase zastran izvoznih naročil. Nekaj podjetij si niti ne bo privoščilo poletnih dopustov v tolikšni meri, kot so jih predvideli, ker morajo v pravem času odposlati naročene pošiljke svojim zunanjim partnerjem. Spet drugi ugotavljajo, da po krajšem zatišju lahko računajo na precej večja naročila. Kljub temu pa v celoti nikjerne morejo reči, da bodo letos izvozili več kot so načrtovali. Kmalu bomo imeli pred seboj tudi vrsto podatkov o polletnem poslovanju. Rdečih številk bo precej več, kot v enakem lanskem času; n ičpa se še ne ve, kako bo z doseženo akumulacijo in odnosi med prihodki in odhodki. Nekaj je zanesljivo mogoče reči: zasavsko gospodarstvo še ni stopilo na pot oživljanja rasti; naložbena dejavnost je nekoliko večja, kot lani, kljub temu pa obotavljiva. Še vedno strašijo stečaji; vsi, ki imajo dalj časa blokiran žiro račun, so bili do letos potencialni potniki vanj. Tokrat se jim, kot kaže, ne bo mogoče izogniti. Takšni so predpisi in poslej jih bo treba dosledno spoštovati. Lastninsko preoblikovanje je šele v povojih. Marsikje so prepričani, da 5 tem, ko bodo svoje certifikate prenesli v svoja podjetja, postajajo pravi lastniki. Kar pa je zelo daleč od krute resnice: brez dokapitalizacije bodo marsikateri kolektivi enodnevnica. Po svoje pomeni revolucijo in za gospodarstvo je resnično dramatičen trenutek in dogodek, za katerega moramo reči, da bo v marsikaterem podjetju še kaj več kot čas največjih preizkušenj. Milan Vidic 7I&&C ' ' '• v' ■ • • Ml■ Nekaj milimetrov velik hrošček, katerega obliko spoznate šele, ko si ga ogledate skozi povečevalno steklo, se je razmnožil prek vseh meja. Če je leto normalno, vzleta le enkrat, ob porušenju naravnega ravnovesja pa v letu dni vzletijo tudi tri generacije in rezultat je velika škoda v gozdovih. Lubadar grize smreko. Od petindvajsetih vrst sta najbolj značilna veliki in mali lubadar. V Sloveniji se je lani razvil do mej, kot jih doslej še ne pomnijo. Zasavje ne sodi med izrazito ogrožena področja, čeprav so tudi tu posamezni predeli, ki so zelo prizadeti. Republiška vlada je februarja sprejela uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov, s 25. junijem pa je začel veljati nov zakon o gozdovih. Kaj storiti, da lubadar ne bo postal gospodar gozda? Najvažnejši je gozdni red, ki lubadarju prepreči razvoj. Sem sodijo še kontrolni ukrepi in kadar razvoj škodljivca presega kritično mejo, še zatiralni ukrepi. Smreka se suši "Lubadarja sem opazil lani poleti. Julija seje to zgodilo. Tudi druga leta je napadal, lani pa je bil izjemno razširjen", je povedal Franc Razboršek iz Dolenje vasi v Zagorju, ki ima v Slačniku svoj gozd. "Posekal sem napadene smreke, jih obelil, pa vse štore očistil in veje požgal. Tudi do štirideset smrek sc posuši na mah. V enem mesecu je sprememba od zelene do rjave barve. To gre hitro." Posekal je okoli trideset kubikov lesa, gozd ureja popolnoma sam. Past, ki jo je nastavil, je lubadarje vabila z vseh koncev in hitro postala polna. Ker ni imel sredstev za novo, nastavljena pa je bila hitro polna, je po njegovem mnenju privabljala tudi lubadarje iz ostalih področij in ker se škodljivci niso mogli ujeti v past, so šli na smreke. "Nekateri lastniki imajo veliko suhih dreves, pa ne očistijo gozda. Gozdovi po okolici Slačnika so kar poškodovani. Mislim, da je tu veliko število lastnikov. Pričakujem pa, da bi nam gozdarji kaj pomagali. Rad bi na novo nasadil smreke, sadike so mi obljubili, dobil pa jih še nisem. Lastniki želimo, da bi gozdove hitreje obnavljali, tu seveda potrebujemo sodelovanje gozdarske službe", je še dejal Franc Razboršek. V vsaki suhi smreki se ne skriva lubadar. Tudi suša lahko posuši smreko, še posebej na tleh, ki ne zadržujejo vode. Rjave iglice v vrhu smreke pa so vendar resno opozorilo. Kmetu in gozdarju je vsak, ki se sprehodi skozi gozd, dobrodošel vir informacij. Če slučajni sprehajalec vidi šop suhih vej, naj vsekakor o tem obvesti gozdarsko službo. Morda bo s tem preprečil večjo škodo. Dobro leto za veliko škodo Če je stanje v naravi normalno, se stvari tudi urejajo po naravni poti. Ko je ravnotežje porušeno, so negativni pojavi lahko močnejši. Lubadar je v gozdu vseskozi navzoč. Populacija sicer ni škodljiva, napada le fiziološko oslabela drevesa, pozimi pa mu na vrata domovanja potrka žolna. Naravi priskoči na pomoč še lastnik gozda in očisti vse tisto, kar v urejeno okolje ne sodi. Uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov jesprejela Vlada Republike Slovenije, objavljena pa je v 9. številki Uradnega lista 18. februarja 1993. Dodatne ukrepe iz te uredbe morajo izvajati lastniki in upravljale! gozdov ter dreves iglavcev, ki rastejo zunaj gozda, da bi preprečili škodljivo namnožitev podlubnikov. V lanskem letu so določeni pojavi, ki so sočasno nastajali, povzročili močan razvoj lubadarja. Ob izjemno sušnem letu je smrekov gozd fiziološko obremenjevala še zelo močna semenitev, obojemu se je pridružila nestrokovna obdelava posekanega lesa. Lubadarjevemu prekomernemu razmnoževanju pomagajo tudi poškodbe, kijih povzročajo snegolomi, ledolomi inpodobno, in les, ki ni pravočasno pospravljen, je leglo razvoja. Ko se v takšnih pogojih sicer čisto neznatna živalca, ki se navadno zarije pod lubje bolnega drevesa, čezmerno razmnoži, začne napadati tudi zdrave smreke. Prvi napad je često neuspešen, saj se smreka brani s povečanim izločanjem smole. Ko prav zaradi te obrambe oslabi, je naslednji napad že uspešen. Če se bo sušno leto nadaljevalo, strokovnjaki pričakujejo pred jesenjo tudi tretjo generacijo. Gozdnogospodarska organizacija mora zagotoviti, da bo lastnikom oziroma upravi jakem goz-dovna razpolago strokovna pomoč za izvajanje preprečevalnih in zat-iralnih ukrepov. Skladno z izdelanim načrtom varstva gozdov mora do rojenja lubadarjev zagotoviti postavitev in izdelavo lovnih ter kontrolnih dreves in o tem obvestiti lastnike oziroma upravljalce. Kdaj je lubadarjev preveč? Število škodljivcev merijo z določenimi kontrolnimi pastmi, ki vabijo lubadarje v krogu nekaj kilometrov. Če se v sezoni ene generacije v pasti nabere tisoč osebkov, je zadeva normalna, dvatisoč pomeni določeno pazljivost, tritisoč pa že nevarnost. Letos niti ena past v Zasavju ni bila pod to mejo., V posamezni pasti se je zbralo od enega do dva decilitra živalic. V enem decilitru pa je 10.000 komadov velikega ali 60.000 komadov malega lubadarja. Razširjenost V Sloveniji je registriranih okoli 11.000 žarišč lubadarjevc pojedine. Največja nevarnost grozi tam, kjer so izključno smrekovi gozdovi. V Zasavju je tretjina smrekovih gozdov, osatalo so listavci. Ker je v zagorski občini njajveč gozdov, je tam tudi lubadar najpogostejši. Iz uredbe republiške vlade lahko razberemo, da nekatera področja Zasavja sodijo med ogrožena, nekatera pa med potencialno ogrožena. V zasebnih in državnih gozdovih od Litije do Hrastnika je bilo odkritih več kot 600 žarišč. Javna gozdarska služba, GG Ljubljana - obrat Litija in strokovna služba RRPS že od lani spremljajo razvoj lubadarja. Lastniki gozdov, kjer so bila žarišča odkrita, so prejeli navodila za zatiranje škodljivca. Lastniki in upravljalci so morali do 15. marca sanirati žarišča lubadarjev in z njimi napadena drevesa, do 15. aprila pa urediti sečišča iglavcev inpospraviti sečne ostanke iglavcev. Ukrepi Zakon o gozdovih v svojih členih predpisuje, kakšno naj bo varstvo gozdov, uredba republiške vlade pa določa dodatne ukrepe izključno za zatiranje in preprečevanje razširjanja podlubnikov. Ministrstvo za gozdarstvo je omogočilo tiskanje brošure, ki so jo dobili lastniki gozdov, ki jih je lanska in letošnja katastrofa najbolj prizadela. Preprečevalni ukrepi, sem sodi gozdna higiena, so največ odvisni od lastnikov gozdov. Vsa oslabljena, bolna ali napadena drevesa morajo lastniki oziroma upravljalci posekati in odstraniti iz gozda. Če lastnik oziroma upravljalen ne izvede ukrepov v določenem roku, njihovo izvedbo po izteku tega roka zagotovi gozdnogospodarska organizacija na njegov račun. Lastnik oziroma upravljalen ne sme preprečevati izvajanja preprečevalno - zatiralnih ukrepov. Gozdni red je nujen. Pomemben je tudi nadzor nad gostoto škodljivca in lovljenje lubadarja. Klasična metoda nadzora je tedensko kontroliranje podrtega drevesa in štetje luknjic, v katere se zavrta lubadar. Moderna metoda pa je postavljanje kontrolnih pasti. V Zasavju sojih postavili precej, ker pa trenutno ni proračunskega denarja, je zadeva nekoliko zastala. Sledijo zatiralni ukrepi. Vsekakor je potrebna disciplina in delati je treba po predpisih. Druge poti ni. Ukrepi so potrebni letos in bodo v prihodnjem letu. "Če bi upoštevali pravila, po prihodnjem letu zadeve ne bi smele biti več tako kritične", je dejal vodja Javne gozdarske službe Karel Šmuc. "Evidentirali smo vsa žarišča in pripravili program ukrepov. Podobno so pripravljeni v Gozdnem obratu Litija, ki upravlja z državnimi gozdovi. Javna gozdarska služba bedi nad zasebnimi gozdovi. Potreben bo določen čas, dabodo vidni rezultati, računam pa, da že prihodnje leto," je še poudaril na seji zagorskega IS ob obravnavi te problematike. Ob ukrepih povejmo še, daje zagorska vlada edina od štirih v tem območju, ki je temi odmiranja gozdov posvetila precej časa. Sklenjeno je bilo, naj bo v štirinajstih dneh pripravljeno podrobno poročilo o stanju na posameznih delih zagorskih gozdov, da bi se lahko v pomoč pri reševanju kritičnih področij vključila tudi občina. Med pobudami je bila tudi ta, da bi kmetom pomagali čistiti gozdove preko javnih del. Redne sečnje iglavcev se lahko izvajajo šele potem, ko lastnik, gozdnogospodarska organizacija ali upravljalec, ki želi sekati, izvede vse potrebne ukrepe za sanacij o žarišč lubadarja in vse sanitarne sečnje. Naravo je treba spoštovati Zakon o gozdovih je stopil naprstestihiji, kije vladala pri nas zadnja tri leta. Izkušnje iz tega časa so zelo drage. Mednje sodi tudi Zakon o gozdovih je začel veljati 25. junija letos. V prvem členu določa, da ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvoms ciljem, dase zagotovijo sonaravno ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja In naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Ta zakon ureja tudi pogoje gospodarjenja z gozdnim prostorom ter s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij, da se njihova vloga v okolju ohrani in okrepi. lubadar, ki so mu bili nekateri nevestni gospodarji pri ženitovanju najboljše priče. Z neredom so dajali dobro doto za razvoj, lubadarjev let pa ponujali tudi dobrim gospodarjem. Denimo, da bomo z doslednostjo in vztrajnostjo temu neutrudnemu grizliju zavili vrat, seveda pa bi morali nekoliko stisnili goltanec tudi tistemu, ki je k razcvetu pripomogel. Sem pa pripišimo naš skupen odnos do gozdov, državnih ali zasebnih. Gozdovi so prava smetišča. V studencih, kjer je popotnik nekdaj našel svežino za žejno grlo, so danes strupeni odpadki. Lastniki gozdov so pri tem nemočni, saj se tisti, ki ne znajo odpeljati odpadkov na javno deponijo, prihulijo v gozd takrat, ko tam nikogar ni. Kdo ve, ali ni to trdovratnejša in bolj nevarna vojska kot je lubadarjeva. Za današnjo temo smo se pogovarjali s Karlom Smučem i/.Javne gozdarske službe, Andrejem Riharjem iz GG Ljubljana -Gozdni obrat Litija, Egonom Casagrandejem iz RRPS Trbovlje, last n ikoma gozdov Francem Razborškom iz Zagorja in Jožetom Fijavžem s Čemšenika ter članom zagorskega izvršnega sveta Tonetom Cebinom. Iz vsega, kar so nam povedali, sledi apel lastnikom in upravljalcem vseh gozdov, naj naredijo vse, kar zakon predvideva, če hočejo zavarovati svoje gozdove in jih ohraniti. Dodajmo še misel, da narava pozna le naravne zakonitosti in človek, ki si je izmislil ekonomske, bi brez naravnih ne smel sestavljati računov. Ivana Laharnar Foto: Branko Klančar ili: ili Drago Butja, direktor podjetja Medijske Toplice, je zelo škrt pri pripovedovanju svoje biografije. Sam pravi, da ni pretirano zanimiva, saj je vseskozi v tej dolini. Letnik 49, elektrotehnik, izučen za šibki tok in vrsto let zaposlen v zagorski Varnosti. Vmes štiri leta poklicni sindikalist in od 1983 prvi zagorski gostinec; takrat se je podjetju še reklo Gostinstvo. Julij je bil še zelo mlad, in v Medijskih Toplicah so delavci Pionirja imeli še toliko vsega za postoriti. Po ugibanju, kdaj bo gradnja končana in kako hitenje nanjo vpliva, sva se raje vrnila v oprijemljivo preteklost. S prihodnostjo je pač hudič, saj se šele ima zgoditi in to velikokrat počne mimo naših razmišljanj, celo volje. Z Medijskimi Toplicami je šlo navzdol že nekako od 1975 leta. Ko sem prišel v gostinstvo, je že bil krog ljudi - Stane Gošte, Franci Kovač, Vlado Kojnik - ki so mislili, da je treba s toplicami nekaj narediti. Za začetek poiskati upravitelja, saj so se ti menjali kot na tekočem traku. In logično je bilo, da to postane gostinsko podjetje. Sicer pa kakšne posebne pozornosti gostinstvo in turizem tiste čase nista bila deležna. Tudi denarja verjetno ne? Zagotovo ne dovolj, da bi se lahko del lotili sami. Začeli smo navezovati stike in uspelo nam je priti do denarja, ki smo ga v sistemu ABC Pomurka združevali za prednostne naložbe. Hkrati pa seje v občini, v Skladu za razvoj gospodarstva, zbiral denar za naložbe, ki niso bile povsem gospodarskega značaja. Tako smo naredili nov hotel. Takrat je bil čas velikih sistemov. Se ni bilo moč enostavno prodati nekomu? Ne. Dokler nismo v dolini sami začeli zbirati denarja za razvoj, ga tudi drugje ni bilo moč dobiti. To je bilo vedno tako, kot je danes. Še pred mojim prihodom so se na občini trudili med velikimi turističnimi, gostinskimi in trgovskimi hišami najti upravljalen, pa jim to ni uspelo. Kaj pa interes velikih domačih podjetij? Takrat jih je še Itilo kar nekaj, Itili so časi sindikalnega turizma. Tudi tega ni bilo, vsaj dovolj ne. Takrat je bilo zanimivo le morje in morda še kakšni hribi. So se pa takrat vrstile razprave tudi o turizmu, vendar, če se prav spomnim, se niso dogovorili niti tega, da Medijske Toplice postanejo nosilec turističnega razvoja Zasavja. Žalostno sicer, a zelo resje, daje takrat zelo malo ljudi resno priznavalo, da se turizem lahko začne razvijati tu, ne pa sredi Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ali pa na neki planinski točki. Nekateri so bili prepričani, daje treba tudi zdraviliški turizem razvijati sredi Trbovelj. Nov hotel je vendarle bil narejen. No, takrat smo se začeli učiti, daje turizem zelo razvejana stvar, da to ni le gostinstvo. Da ni dovolj imeti hišo, lepo krajino in darove narave, da je treba imeti ustrezen odnos do gosta, graditi na kakovosti. Zelo hitro smo se naučili, da ne moremo računati na velike agencije, kar je morda celo sreča. Verjetno smo se učili prepočasi, vendar so bile takrat tudi razmere bistveno drugačne. S klasično ponudbo seje takrat še dalo zaslužiti dovolj za preživetje. Čez štiri leta je sledila nova investicija: zaprt bazen in nekaj spremljajočih programov. Zgodnji kritiki so takoj govorili o majhnosti zgrajenega. Imeli so prav. Prav v toliko, daje vse skupaj zelo majhno za normalno ekonomiko. Izhajajoč iz števila postelj je bila velikost primerna za penzion družinskega tipa. Vse je bilo majhno. In če ne bi bil sam prepričan, da to okolje /more ponuditi več, da kaže to razvijati, bi bilo najboljše vse skupaj podariti družini, ki bi hotela tu živeti. Bi se pa potem razvoj verjetno ustavil ali vsaj šel veliko počasneje. Velikost bi bila pač prava. Da, tako pa smo kmalu ugotovili, kaj C potrebujemo. Napodlagi lastnih izkušenj in v sodelovanju z Razvojnim inženiringom je začel nastajati nov projekt - del tega je zdaj uresničenega. Moram biti pošten: pri vseh skepsah je bil Razvojni inženiring edini, ki je šel v to. Brez njih ne bi šlo, saj sami nismo imeli denarja za investicijski program. Same ideje pa ne zadoščajo, treba jih je spraviti na papir, v načrte. Najprej smo mislili, da bomo začeli s pokritim bazenom, ki pač vabi goste vse leto, adaptacijo hotela in letnega kopališča ter izgradnjo novih ležišč. Vrednost je presegala dvajset milijonov mark. Sprijaznili smo se z realnostjo in se odločili za etapnost, prednost pa dali letnemu kopališču, ki je bil posega zelo potreben. Pa še denarno seje to še najbolj izšlo. Medijske Toplice se spreminjajo v gradbišče na štiri leta. Je torej velik zaprt bazen pričakovati takrat? Ob uspešnosti te naložbe bi sc lahko to zgodilo prej. Zanimanja je vse več in mislim, da bomo finančno konstrukcijo za nadaljevanje del zaprli hitreje. (ire za verbalno ali tudi za bolj otipljivo, denarno zanimanje? Rekel bi, da prerašča v zelo konkretno. Kako pa je z zanimanjem, s pobudami drugih okrog Medijskih Toplic? Želite vse opraviti sami, ali potrebujete naokrog tudi druge? Mislim, da se moramo mi ukvarjati predvsem s hotelskim delom, z gostinsko ponudbo na tej lokaciji in s programi, povezanimi z vodo. Vse drugo sc mora razvijati na osnovi zasebne iniciative. Še več, mislim, da moramo mi pomagati ljudem, ki imajo določena znanja, da bodo lahko to delali. in zagotovo je naša naloga, da to potem povežemo v celovito ponudbo. Je sploh interes za kaj takega? Vi ste na primer računali na denar iz občinskih obveznic, ki ga potem ni bilo. Takrat so projekti dobivali denarpravzaprav le, ko je šlo za zasebno podjetništvo, bil je odpor do vlaganja sredstev v družbene firme. To je bilo krivično, saj je bil naš projekt pravzaprav nekakšen infrastrukturni projekt, nekaj, kar ni bilo le v našem interesu. Mi smo lahko magnet, ki pripelje sem toliko in toliko ljudi, toliko in toliko denarja in še česa, kar lahko potem izkoristijo vsi, ki znajo. Nič ni tudi od projekta predstavitve te doline, o katerem seje veliko govorilo. To je bilo dobro zamišljeno, to je potrebno, vendar je res, da se je tu zadeva povsem sfižila, daje tisto, kar naj bi bil krovni prospekt, povsem neužitno. Ne vem pa, kako je to nastalo, saj je bil začetek obetaven. Ali ni kar preveč teh turističnih začetkov? Vsake nekaj časa se imenujejo raznorazne komisije, ki se tu poskušajo. Vsaka pa začne z ničle, kot da ni bilo pred njo nikogar. Ali ne gre tu za izčrpavanje? Lepo je, da se ukvarjajo s turizmom, je pa na tak način neproduktivno. Malce idealistično je. Pri delu slejkoprej pridešdo točke, ko rabiš pet tisoč mark, za karkoli. In če jih nimaš, tega ne moreš narediti. Kako je z združevanjem denarja tistih, ki tudi živijo od turizma? Morda bomo sami postali tako pametni, da se bomo tega lotili, morda bo to uredila država. Nekdo bo moral, ker tako delajo povsod, kjer razvijajo turizem. Je pa res, da pri nas vsi trdijo, kako s turizmom služimo le gostinci in hotelirji. Še trgovci nočejo priznati, da služijo s turisti, zunaj pa v take fonde prispevajo tudi elektrodistributerji. Vse več ljudi je mnenja, da bi moralo Zasavje turistični proboj narediti s prodajanjem svojih značilnosti. Je moč prodajati ekološke poti, rudarske pomnike? Samo kot dodatek. Tega ni možno prodajati neposredno. So pa to popestritve. Osnovno pa je vendarle, da nekje dosežeš določeno koncentracijo turistov, šele potem pridejo vsi ti dodatki. Hvalevredne so kakršnekoli promotivne akcije, ker nas tako zelo slabo poznajo, ker o nas tako malo vedo. In če ni narejena res kakšna zelo groba napaka, so vse aktivnosti pravzaprav koristne. Človek ima vendarle včasih občutek, da je tega, predvsem kulturniškega dela, vendarle zelo veliko. Vsaj MedijskeToplice se velikokrat kažejo celo večje kot v resnici so. Morda je to res, in če je, je to v redu. Je pa to zasluga vrste ljudi s pozitivnim odnosom do kulture, njihove volje in delovne vneme. Je pa nemogoče točno definirati, kakšen je učinek tega. Kratkoročno materialno ni interesanten, dolgoročno paje gotovo izredno pozitiven in gre vsem sodelavcem velika zahvala. Če se vrneva k zadnji naložbi. Je treba veliko poguma, da se lotiš "brez denarja" pet in pol milijona mark vredne naložbe? To brez denarja ne drži povsem - imamo ga in ga nimamo. Bolj pomembno kot pogum pa se mi zdi to, da si prepričan, da je ta stvar najmanj toliko vredna. Na Izlakah je bilo kar nekaj odpora do novih Medijskih Toplic. Odpor je kar močna beseda. Mislim, daje šlo predvsem za nekaj nostalgije, saj ta naložba pomeni tudi spremembo načina življenja tu. In pa za nekaj dvomov o gospodarski upravičenosti naložbe. Obojega paje že manj. Ali od tu prihajajo govorice - ne vem, če jih poznate - da vasje treba kot direktorja zamenjati? Sem že slišal, vendar dokler stvari gredo uspešno, dokler sc tu ujamemo, me to nič ne vznemirja. Če torej ostajate: kakšne bodo Medijske Toplice čez čas? Realno gledano bo čez pet let uresničeno to, kar smo si zamislili pred enim letom. Torej, velik pokrit bazen z vsemi spremljajočimi programi, 240 postelj. Verjetno bo vse skupaj še boljše, kot smo si zamislili pred letom dni. Roman Rozina Foto: Branko Klančar SOBOTA, 10.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.30 RADOVEDNI TAČEK: PAR 10.45 OSCAR JUNIOR: PSIČEK 10 55 SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 1/11 11.20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna serija, ; : 2/26 11.45 ŠPORTNA ODDAJA ZA MLADE 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST: IVO ŠTRAKL 16.25 ZADNJA VOŽNJA, ponovitev ameriškega filma 18.00 TV DNEVNIKI 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 10/ 25 19.10 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 UTRIP 20 30 KRIŽ KRAŽ 21.35 PORTOROŽ: MELODIJE MORJA IN SONCA, prenos 22.40 TV DNEVNIK 3, VREME 23.04 ŠPORT 23.20 PORTOROŽ: MELODIJE MORJA IN SONCA, nadaljevanje prenosa 23.40 SOVA POD KRINKO, 1 epizoda ameriške nadaljevanke SLOVENIJA 2 15.15 TRIO ORLANDO, 2. del 16.05 SOVA, ponovitev TISTO, ameriška nadaljevanka, 4. • zadnji del 16.50 CIKLUS FILMOV CL. CHABROLA: MASKE, francoski film 18.30 ŠPORTNA SOBOTA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19,55 ŠPORT 20.10 STUDIO CITY 21.10 CINCINNATI KID, ameriški film KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18 00 ČESTITKE IN ŽELJE ii; POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO NEDELJA, 11.7. 1993 SLOVENIJA 1 ŽIV ŽAV, ponovitev HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 18/26 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE ’93 OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBELMARELA POROČILA 13.05 CHARLIE IN MARIA, švedski ; film 15.30 TISOČLETJE, ponovitev ameriške dokumentarne serija, 1/10 16.30 ČRNO ZLATO, ameriški film 18.00 TV DNEVNIKI 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 4/11 19.10 RISANKA 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, Ul! 11/12 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.31 SOVA H.E.BATES: LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška nadaljevanka, 2/13 POD KRINKO, 2. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 11.30 VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 4/6 12.20 KRIŽ KRAŽ 13.20 SOVA, ponovitev POD KRINKO, 1. epizoda ameriške nanizanke 14.50 ŠPORTNA NEDELJA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 SLOVENSKI MAGAZIN 20.30 HENRY Vlil AND HIS SIX WlVES, angleški film 22.30 ŠPORTNI PREGLED KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18 00 STO NA URO (KANAL 10) 19.00 NINJA TURTLES (risani film) RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, 12.7. 1993 SLOVENIJA 1 11.35 MAJHEN JE POPER, madžarska igrana serija, 2/3 12.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 10/ :::;:':::25 12.30 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 13.00 POROČILA 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 17.20 RADOVEDNI TAČEK: KOŠ 17.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 9/26 18.00 TV DNEVNIK 1 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 4 X4 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 MEDNARODNA OBZORJA: ANDORA 20.55 OMIZJE 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 6/13 KRINKO, 3. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 15.25 FORUM 15.40 UTRIP 15', ZRCALO TEDNA 15' 16.10 NEDELJSKIH 60 17.10 OBZORJA DUHA 17.40 SOVA, ponovitev LJUBEZEN DO LIDIJE, angleška nadaljevanka, 2/13 18.30 POD KRINKO, 2. epizoda ameriške nanizanke 9.45 10.35 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 ALENKA GOLJEVŠČEK: S DOPUST, TV igra 21.45 PO SLEDEH NAPREDKA 22.15 PRO ET CONTRA 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja Kanala A 22.50 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, 13.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.45 4X4 11.15 PO SLEDEH NAPREDKA 11.45 ALENKA GOLJEVŠČEK: DOPUST, TV igra 13.00 POROČILA 15.45 MELODIJE MORJA IN SONCA 17.00 SEDMA STEZA 17.20 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 19/26 17.45 OSCAR JUNIOR 18.00 TV DNEVNIK 1 18.10 PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 18.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.45 MAGIJA IN MODA 21.40 KRONIKA, kanadska i dokumentarna serija, 1/20 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO!, 19. epizoda Hera 2000 - Agencija za marketing, tržne komunikacije in produkcijo filmov vabi k sodelovanju sodelavce, ki bi želeli delati na področju marketinga za TV in RA postaje. Delo je pogodbeno. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo prošnje na naslov: Hera 2000 Trbovlje, Trg Franca Fakina, Trbovlje. angleške nanizanke POD KRINKO, 4. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 16.50 MEDNARODNA OBZORJA: ANDORA 17.30 LJUDJE IN ZEMLJA 18 00 SOVA, ponovitev SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 6/13 18.30 POD KRINKO, 3. epizoda ■V ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 F. LABELLA-J. BOND: MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadaljevanka, 3/5 21.00 OSMI DAN 21.50 VIDEOŠPON 22.30 SVET POROČA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 NINJA TURTLES (risani film) 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16 00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 ČILA 19.00 SLOVO SREDA, 14.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.50 LEGENDE SVETA, igrani film, 1/9 11.20 VIDEOŠPON 12.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI 12.30 NA POTI Z DR STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 11/12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 17.00 L. LABELLA-J. BOND: MICHELANGELOVA POMLAD, ponovitev : : koprodukcijske nadaljevanke, 3/5 18.00 TV DNEVNIKI 10.10 SVET POROČA, ponovitev 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 23/52 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: ONE AGAINST THEWIND, ameriško-' : luxemburàki film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 PORT 22 45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 15/15 KRINKO, 5. epizoda ameriške :;:J nanizanke SLOVENIJA 2 15.05 MAGIJA IN MODA 16.05 OMIZJE 17.20 , ponovitev ALO, ALO!, 19. epizoda j angleške nanizanke 17.50 POD KRINKO, 4. epizoda ameriške nanizanke 18.30 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16 45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK, 15.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE '93 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriškas izobraževalna serija, 23/52 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MARELA 13.00 ČILA 15.40 PRO ET CONTRA 17.25 OTROŠKI PROGRAM SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 2/11 18.00 TV DNEVNIK 2, SLOVENIJA 2 18.10 KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 1/20 18.35 ŽE VESTE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ARIŠČE 20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška : nanizanka, 6/13 21.30 TEDNIK 22 15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA NOVOPEČENI PRINC IZ BEL- j.;:;:;:;™; AIRA, 5. epizoda ameriške nanizanke POD KRINKO, 6. epizoda ameriške nanizanke I 16.30 FILM TEDNA: ONE AGAINST THE WIND, ameriško-luxemburški film 18.10 SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, ■ ameriška nanizanka, 15/15 18.35 POD KRINKO, 5. epizoda / ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 ZNANOST, 25. oddaja 20 35 DOKUMENTAREC MESECA: SELAM ALEJKUM-MIRS TEBOJ 21.15 UMETNIŠKI VEČER: OB 100 LETNICI ROJSTVA MIROSLAVA KRLEŽE: VEČER POLN DVOMA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, ; / Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19 00 SLOVO PETEK, 16.7. 1993 SLOVENIJA 1 10.05 LEGENDE SVETA: PRAPROTNI CVET, 2/9 10.30 HENRY Vlil AND HIS SIX m WIVES, angleški film ŽE VESTE POROČILA UMETNIŠKI VEČER: OB 100 LETNICI ROJSTVA MIROSLAVA KRLEŽE: VEČER POLN DVOMA DOKUMENTAREC MESECA: SELAM ALEJKUM - MIR S TEBOJ OSMI DAN, ponovitev OTROŠKI PROGRAM: ŠPORTNA ODDAJA ZA OTROKE TV DNEVNIKI ZNANOST, ponovitev 25. oddaje ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI RISANKA TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT FORUM BREWSTERS MILLIONS, ameriški film TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORT SOVA POD KRINKO, 7. epizoda ameriške nanizanke FILMOV CL. CHABROLA: UNE AFFAIRE DE FEMMES, francoski film SLOVENIJA 2 17.10 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška ; ; nanizanka, 6/13 18.00 SOVA, ponovitev NOVOPEČEN PRINC Z BEL-AIRA, 5. epizoda ameriške ■ nanizanke 18.30 POD KRINKO, 6. epizoda ameriške nanizanke 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.10 TISOČLETJE, ameriška ■ dokumentarna serija, 2/10 21.10 MOŠKI, ŽENSKE 22.10 HOMO TURISTICUS 22.40 KONCERT TRIA LORENZ KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje v Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO 14.35 16.35 17.25 10.00 18.10 18.35 19.05 19.30 19.55 20.10 20.30 22.15 22.39 22.45 Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le • priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I 1 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. k--------------------------_ _ _------------------------------------— — — J STANOVANJA, GRADBENE PARCELE V ZASAVJU prodamo večje število stanovanjskih hiš in stanovanj. Tel.: 26-242. V ZASAVJU oddamo več lokalov in pisarniških prostorov. Tel.: 26-242. kmetij. Tel.: 26-242. V TRBOVLJAH oddamo stanovanjc. Tel.: 26-242. ODKUPIM namesto vas eno do enoinpolsobno stanovanjc. Tel.: 21-549. KUPIM eno ali dvosobno stanovanjc v Trbovljah. Tel.: V ZASAVJU prodamo več lokalov in poslovno-stanovanjskih hiš. Tel.: 26-242. V ZASAVJU prodamo večje število gradbenih parcel in 21-549 ali 63-423. NAJAMEM eno ali dvosobno (opremljeno) stanovanjc v Zagorju, Trbovljah ali Liliji. Tel.: 063- za brezplačni mali oglas 5 Tekst:...... ts O ............ 2 U ............ > 5 Moj naslov: a mtm 21- 233, interna 352 (od 11. do 14. ure). ZIDANI VIKEND nad Trbovljami prodam. Tel.: 21-549 ali 63-423. GARAŽA PRODAM montažno garažo na Šuštarjevi koloniji 13. Tel.: 22- 908 po 15. uri. PRODAM zidano garažo na Kidričevi v Zagorju. Tel.: 73-719. AVTOMOBILI IN DELI PRODAM kason prekucnik "Miller kiper" oziroma zamenjam za kamion triosovinca.Tcl.: 061-882-024 (zvečer). KUPIM kamion do 5 ton nosilnosti z zagarantiranim delom. Tel.: 061-882-024 (zvečer). PRODAM P 126, letnik 11/ 87, registriran do 3/94 in garažiran. Tel.: 76-178. PRODAM 3 leta starega Golfa in gorsko kolo. Tel.: 63 216 ŽIVALI KOKERŠPANJELE z rodovnikom odličnih staršev prodam. Tel.: 24-516. PERZIJSKE MUCE čokoladne barve, čistokrvne brez rodovnika prodam. Tel.: 24-516. ODKUPUJEM polže -odrasle po ceni 300 SIT/kg. Tel.: 061-877-522. GLASBILA PRODAM starejše dobro ohranjene citre in precej not zanje. Tel.: 73-719. RAZNO ŽALUZIJE, lamelne in polisse zavese izdelujemo, montiramo, čistimo in popravljamo. Tel.: 81-890. ZAMENJAM motorno žago Tomos ali videorekorder za moped APN. Andrej Radič, Ul. prvoborcev, Hrastnik. PRODAM pet reflektorjev za disco uporabo. Petrovič, Ul. prvoborcev 39, Hrastnik. PRODAM dvoje novih vrat LIP Bled - Krilo 80 - bukov furnir, podboj 10-smreka. Cena je 25 % nižja od tovarniške. Tel.: 73-719. 7Š^Z SE SRECA, DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU is; zavarovalnica triglav d.d. V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance: • prepričljivi popusti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polic, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Ko gre za vaš avto, smo vsi zelo občutljivi. Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je mogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo, zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti: ■aketno AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE ■ERMANENTNI NAČIN ZAVAROVANJA ■ ov BONUS - MALUS SISTEM Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, kijih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali. p.s. Dodatne informacije dobite na vseh jioslovnih mestih Zavarovalnice Triglav gorenjeservis d.o.o. SE Trbovlje, Opekarna 2 telefon 22 277, telefax 26 174 ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV: gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 24. junija dalje: 24. junija: Anica Mandelj, hči Sara, Litija: 25. junija: Jana Golob, hči Sara, Trbovlje; 27. junija: Jana Golob, hči Anja, Zagorje; 28. junija: Kadila Kadič. sin Selmir. Hrastnik; Ivica Bukovšek, hči Nataša, Hrastnik; 29. junija: Agata Borišek. hči Maja, Litija; Nataša Lipovšek, hči Špela, Zagorje; Mo jca Ptičar, sin Blaž, Trbovlje; Pavla Planinšek, sin Peter, Zagorje; 30. junija: Klara Jazbec, hči Urška, Trbovlje; Katarina Karlovšek. hči Maša. Radeče; Almira Perikič, sin, Hrastnik; 1. julija: Marija Pevce, hči Maja, Trbovlje; Jožefa Gorišek, hči Janja. Litija. Iskreno čestitamo! ^ {Z Kdo praznuje? Julij 8. Beti izp. iz Beatrica, Elizabeta (Beta, Betica. Betika, Betka) nem. Beatrice iz lat. Beatrix - tista, ki osrečuje; Evgen (Evga, Gelo, Geno) grš. Evgenios - tisti, kije plemenitega rodn ; 9. Nika (glej 24. junij); Vera (Verica, Cica. Vcruša, Verna) iz sam. vera; 10. Malči izp. Malvina (Malča. Malčika. Malika. Vinka. Ina) nem. Malwina-tista, kijeprijateljica pravice; Ljuba; 11. Zibcrt; Olga (Olgica. Oli.Goga) rus. Olga iz nord. Helga - zdrava; 12. Mohor; Fortin izp. iz Fortunat (Forta. Forto. Nato. Natko) lat. Fortunatus - srečen, blažen; 13. Hinko(glej25.junij);Riko(glej 18. maj); 14. Borut(Boro. Borko) iz, sam. bor; Jela (Jclkica. Jelča. Eli) izp. iz. Jelena, grš. Helene - sijaj, bleščanje. & Kuharski mojster JllM| Kopelof za Zosovce Na ostrige ali klapavice (sveže ali konzervirane) nakapamo malo limonovega soka. Vsako školjko posebej zavijemo v rezino slanine, jo spnemo z zobotrebcem in spečemo v plitvi suhi ponvi na štedilniku ali na pekaču v zelo zagoreli pečici. Zraven ponudimo opečen toast in maslo. f I Im Paprika z jogurtom . • Sesta vinc: 2 zeleni mastni papriki, 2 žlici ali vnega olja, 2 dl jogurta ali kisle smetane, sol. • ' Papriko operemo, ji odstranimo semena, zrežemo na manjše -------— koščke in sprožimo na olju. da se zmehča. Pražene koške zložimo na servirni krožnik, polijemo z. jogurtom ali kislim mlekom, solimo in jim dodamo še malo olja. HOROSKOP OVEN Čas, ko boste blesteli, je tu. Odnosi v družini so boljši, tako bo zaenkrat tudi ostalo. Oživitezopet svoje pozabljene lastnosti, predvsem ljubezen do umetnosti. Številka; 1. BIK Občutek, dalahko naredite nekaj resnično posebnega in za vas povsem nenavadnega, vas bo preveval ves prihodnji teden in vas niti malo ne vara. Ne zaspite. Številka: 11. DVOJČKA Novostim na delu se ne boste mogli upirati več dolgo, saj vas bi lo preveč stalo. Če se boste vanje malce poglobili, vam bodo precej olajšale delo. Številka: 15. LEV Tudi vi se že veselite potovanja. Povsem upravičeno, kajti obeta se vam lepo popotovanjein to s prijetno družbo. Povabite partnerja zraven, da ne bo zamere. Številka: 19. DEVICA Ta teden je primeren, da ponovno navežete stike z ljudmi, s katerimi v zadnjem času niste imeli dobrih odnosov zaradi vaše trme, ki pa tokrat ni bila na mestu. Številka: 3. TEHNTNICA Medtem, ko se drugi odpravljajo na počitnice, se vi z vso vnemo posvečate delu. Izplačalo se vam bo, kajti pohvale se bodo vrstile ena za drugo. Številka: 20. ŠKORPION Navajeni ste, da druge pri teg nete z temperamentom in šarmom, težko pa se prilagajate drugim, kar bo v tem tednu potrebno. S tem se boste zelo dobro preizkusili. Številka: 7. STRELEC Veliko boste razmišljali o svojih močnih čustvenih odzivih, ki se ponavadi končajo tako, kot si želite. Naučili se boste dajati svobodo, ne pa je le jemati. Številka: 9. KOZOROG Še vedno ne morete spati zaradi svoje bivše ljubezni. Partner tega ne ve, zato pazite, da se ne izdate. Kakršnokoli primerjanje bi bilo za vajino zvezo usodno. Številka: 13. VODNAR Ta teden boste tvegali v večji stvari. S svojimi potezami boste odločili, ali bodo posledice za vas ugodne ali ne. Priporočam previdnost. Številka: 5. RIBI V tem tednu imate idealno priložnost, da s partnerjem razčistita vse nesporazume, ki so nastali predvsem zaradi tega, ker se ne znata vživeti v kožo drugega. Številka: 10. Saša C TO Obstrukcija parlamenta v Trbovljah?! Kaj je že to? (trpka humoreska naše tepke) Na 26. zasedanju Skupščine občine Trbovlje so poslanci opozicijskih strank demostrativno in kolektivno zapustili svoje neudobne sedeže iz upravičenih razlogov. Med te lahko štejemo tudi ugotovitev, da je njihova pristonost (v sestavu skupščine) nepotrebna in zato drago trošenje časa v tako lepem poletnem vremenu. To pa je že bogokletno dejanje, ker se škoda ustvarjati ne sme. Ko pa zaslišimo še živčno "kričanje" gospoda A. Jožeta Čibeja novinarjem, naj si tiste, ki so odšli, zapišejo in poimensko objavijo javnosti, se vidi, da so bili živci res popolnoma zrahljani in pamet na dopustu. To se gospodu profesorju pač ne bi smelo primeriti, če želi obdržati renome in konstruktivno sodelovati v (tihem) delu parlamenta kot poslanec vladajoče stranke Z L. ZL nekateri imenujejo kar "zeleni liberalci", kar si sam ne upam trditi zaradi pričakovanih pritožb gotovo s treh strani hkrati. In ti poslanci si lahko privoščijo vse še tako nemogoče zadeve, dajejo "glasna" navodila novinarjem celo v grozečem tonu... Da jih le slišijo, pa je že vse rešeno. Zato ubogljivo in "pošteno" opozorijo občane Trbovelj na to, kdo bo kriv za mrzlo zimo (ker ne bo energije), kdo za lačne in nepravilno vzgojene otroke (ker ne bo reorganizacije osnovne šole) in tako dalje... čeravno o lem sploh ni bilo razprave. Samse nagibam k temu, da se prične resno razpravljanje in odločanje šele, ko so posredi naša cenjena imena in priimki (in si lahko občan ustvarja sliko o delu parlamenta sam) in sem celo užaljen, ker nisem bil imenovan med odhodniki..., ker to jemljem kot častno dejanje pokončnih in zrelih ljudi, ko se jim začne upirati duh po zasmrajeni bivši ideologiji, borbi za sestop brez sestopa, privilegijih, lastninjenju, prevladi. Ko pogledamo stvari vsaj kanček pod lakirano površino, opazimo, da ni nihče "žolčno" komentiral tihe obstrukcije zadnjega skupščinskega zasedanja (26.6. 1993), ko so člani Zl. odhajali drug za drugim do nesklepčnosti, ko bi bila na vrsti točka o delu in zaupanju Izvršnemu svetu. Mcxlm poteza! Mi upamo, da Ixxlo novinarji častno imenovali tudi njih ob istem komentarju zakaj vse so in bcxlo krivi. Večkrat sem že predlagal, da bi IS ter predsedstvo skupščine morala imeti slavista, da bi gradivo pred izidom vsaj prebral. Tako pa lahko v zapisnikih preberemo preko neumnosti tudi laži ali lažirano "sprejete" sklepe, ki Ixxlo, če sploh bodo, na dnevnem redu naslednje skupščine. Če ne bodo, tudi prav, ker smo poslanci takoali tako nepismeni in pov ršni, da se že vsak sekretar lahko brije iz nas norce. Potrebovali bi še nekoga, ki bi zmogel miselno povezati stavek s stavkom, glavo z repom in morda celo pravobranilca, ki bi ščitil občane pieci nosilci odgovornih funkcij na občini. Da nam prihodnost ne bo uhajala iz (izmučenih) rok tudi zaradi izgube zgodovinskega spomina, ki nas je ali pa vsaj misli kaj kmalu zapustiti. Iz tega zaključujem, da vsako novo odlaganje razrešitve IS lahko pomeni tudi konec upanja za produktivno reševanje razmer v občini, je zapisala začasna upraviteljica proračuna v svoji izjavi za javnost. Kako lepo in cinično hkrati se slišijo humani apeli "na pomoč" za gašenje požara. Na povzročitelja pa naj sc pozabi tudi zato, ker je tako odločila nočna ptica Sova. S spoštovanjem Alojz Jeraj, Trbovlje 0 neuspehih NK Oria Rudar Trbovlje Gledalci na tribuni negodujejo in se vprašujejo, čigavi so interesi takemu nazadovanju nogometa v Trbovljah? Morda jih lx>m zadovoljil sčlankom, kije namenjen prebujanju in bodočemu delu, ki ga je pa težko izpeljati, če ne omenim vzrokov slabih rezultatov. Žalosten zaključek plasmana članskega moštva v 2 ligi in izpad mladincev iz SM lige kaže na nestrokovno vodenje nogometnega kluba, ki je bil destletja nepretrgoma med vodilnimi v Sloveniji. Pomanjkanje izpopolnjevanja pomanjkljivega znanja elementov nogometne igre, pomanjkanje pravilnega pedagoškega dela z igralci, ne more pripeljati k napredku nogometa. Brez boljšega tehničnega znanja ni mogoče slediti današnji hitri nogometni igri. Ob pripravi za novo sezono se mora uprava kluba hitro odločiti, kako lx> zastavila delo, da ne pripelje kluba še do večje katastrofe. V februarju je v upravi kluba prišlo, kljub opozorilu, do odločitve nekaterih članov, da vrne v klub človeka, ki je pred dvemi leti odšel iz kluba in odpeljal za judeževe denarce šest članov moštva v /.agone in s tem razbil soliden kolektiv matičnega Rudarja. Trenutni uspeh Zagorja s plasmanom v I. ligo ni mogel trajati dolgo, ker domačin ni imel za tako tekmovanje zadostnega števila svojih kvalitetnih igralcev. Tako je Žibrct, o katerem je govor, pomladi s trenerjem Ocvirkom kot nogometno organizacijsko nesposoben takozvani koordinator razbil še mladinsko moštvo, da je tudi to padlo v svojem tekmovanju na dno lestvice. Sposobnejše mladince sta zaradi nepravilnega dela s člani jemala na tekme članov, da so jima sedeli na klopi. In to prav v času, ko so se mladinci borili za goli obstoj. Ž.e prej so zaradi nepravilnega dela iz kluba odšli, oziroma prenehali sodelovati preverjeni mladi domači igralci Čuk, Agatič, Hodak, Košaki in tako so se znašli člani s premalo številnim igralskim kadrom. Če se še preostalim igralcem ne odpravljajo slabe točke nogometnega znanja, kar je pri takem treniranju nemogoče, potem ni hitre napadalne igre, ki zahteva solidno tehnično znanje in 90 minut tekanja med igro. Tu dcxlajajo svoje k neuspehom še nekateri igralci z nesolidnim življenjem in nešportnim obnašanjem v tekmovanju. Uprava je skrbela za finančna sredstva, ni pa kljub slabim rezultatom zaradi slabega strokovnega znanja trenerjev posredovala z ukrepi, pač pa je pokazala zadovoljstvo ob odhodu iz kluba dolgoletnih treh amaterskih delavcev, ki niso bili pripravljeni delati z Žibrctom, razbijačem trboveljskega nogometa. Člani uprave so ob nestrokovnosti kupovali nepreverjene nogometaše, ki niso bili sposobni s svojim skromnim znanjem pomagati moštvu do boljših uspehov. Uprava bi morala poskrbeti za odslovljene, preverjene domačine in tako zagotoviti kontinuiteto v igralskem kadru, ne pa, da so te odločitve prepuščali popolnoma v rokah trenerja. Trenutno stanje kluba je razen najmlajših kategorij žalostno, saj kadeti, kljub urgencam pri upravi, sploh niso imeli svojega trenerja, ki bi jih organiziral v kolektiv za uspešnejše napredovanje. Pri vsem lem dvomim, da bodo člani sedanje uprave brez boljše organizacije kluba, še sposobni konsolidirati stanje in poiskati sposobno strokovno vodstvo, tako za vodenje kluba, kakor tudi za treniranje moštev. Časa je malo, 22. avgusta se že začne novo prvenstvo v vseli kategorijah. Alfred Petrič, Trbovlje Sj^oštovani kupci. Tel./Fox 0001/71-897 Ruf^arsko c. 32 61412 Kisovec galerija C© želite'obdariti svoj«š najdrcažje. pridite k nam. obiščite nas v galeriji PARADOX,''''-.t*i. 0601/ *4-101 seznanili vas bomo z naslednjo ponudbo: Hic#riz«»vo 4* 3 ^ 'x6t410Zo90l}» Na voljo so vam darila iz keramike, srebra, stekla In usnja. /’ Pri nas boste lahko povonjali ženske in moške parfume priznanih svetovnih imen (Roma, «Storia, Venezija, K/Iallclja, Krlzlja, Joop,...). C JS. . «Sglejte si roCno in stenske uro (Oitizen. Seiko. Lorus, Adec, / Izbrale boste poletne modele bižuterije za vse okuse. Za vaše otroke pa pripravljamo vsako leto iz uvoza ponudbo Šolskih potrebščin, zvezkov in priborov. Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu računalnika za vas, vaSega otroka ali vase podjetje, vse vrste tiskalnikov, programskih paketov za mala podjetja. Šolanje za uporabo in «Jelo na PO računalnikih. Vse to in Se vec za vas, njo - njega in vaSe otroke dobite pri nc \ r.‘C :^CiP "CS® IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: || KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) f PRODAJNI CENTER, |i Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 LANCIA AVTOMEHANIKA HRIBAR 61410 Zagorje ob Savi Selo 72. tel.: 0601/62 399 Obveščamo vse lastnike vozil FIAT, LANCIA, da smo od 01.07.1993 uradni zastopnik za vaša vozila. Zato opravljamo servise in popravila v garancijskem roku. V kratkem možen nakup vozil znamke FIAT, LANCIA z garancijo. ODSLEJ NAPREJ PRAVI SERVIS ZA VAŠE VOZILO, AVTOMEHANIKA HRIBAR Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Vile fon ! fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! T LETOVIŠČE PRI MAKARSKI MASTNJAK, TOLŠČAK, OVALNI TUMOR dlake NAD OČESOM švicarski SLIKAR ( PAUL ) ZASAVČEVO POLETJE S PIVOVARNO UNION SLOVENSKI UK0VN1 KRITIK LETOVIŠČE PRI PULJU HRVAŠKI PISATELJ KOVAČIČ SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA „SLED" OSVETLJENEGA TELESA ODDELEK ZA NOTRANJE BOLEZNI V BOLNIŠNICI NATRIJ mu VELIKA STANO- VANJSKA ZGRADBA SPAČEK, POHAB- LJENEC SANDER) SLOVENSKI TEDNIK ZA MLADE SKANDI- NAVSKO MOŠKO IME MADŽARSKI 5ahi st ZOLTAN ) ■RISTO SAVIN \ TS KAZNIVO DEJANJE b > DEL VODOVODNE NAPELJAVE KR 1PTON CITRO- ENOV AVTO ČEŠKA PRITRDILNO TOPLICE V BELGIJI NEMŠKI INŽENIR BENZ AKONTA- CIJA Jo T . Nu KJUDER V IZRAZ OBRAZA INDIGO, MODRILO avtor: KARU DREMEL D IVJI KOZEL NOBELU PRITOK DONAVE V NEMČIJI Rim. boginja ŽETVE IN SETVE OBLIKA t. IMENA NIKOLAJA TEMNO -POITA LEPOTICA CAMPBELL DEKOKT JEZERO V TIBETU ANGLEŠKI DRAMATIK (EDWARD) STARA RUSKA DOLŽINSKA MERA MLAD DVORSKI PLEMIČ KONICA GONJA, POGON, NAPAD PAS PRI KIMONU 1RIDIJ KIS GLAVNICA SREDO- ZEMSKA RASTLINA PASJA TRAKULJA SPOJINA 30R0VE KISLINE IN SODE FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) NARTNA KOST NULA t TINE KOS KAR NASTANE PRI MEČKANJU TKANINE ATEN INO SVETIŠČE ODCEPEK NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) AGAVI PODOBNA RASTLINA NAJVEČJI OTOK V MARIANIH JOŽE OLAJ DOMAČE ŽENSKO IME ENA OD DVEH TONOVSKIH LESTVIC GORA NAD KOBARIDOM GLASBENIK SOSS GROBO ORIENTALSKO SUKNO PARAZIT, KI SE HRANI E KRVJO SESALCEV SL. SKLADATELJ (ALOJZ) SINJSKA VITEŠKA IGRA IVAN TAVČAR TONA TINE OREL RADIJ IDA LUPINO Švicarska matema- tika (JAKOB IN JOHANN ) TIR, POT NEBESNEGA TELESA AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPNOST MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB SKLADA- TELJ LJADOV NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 14.7.1993 na naslov: URKDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc 4. nagrada: Steklenica vina Savignion 5. nagrada: T shirt majica Izžrebanci nanradne križanke 21/93 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasa’vc, Marjeta Petek, Pod kojzico 12, Rimske Toplice 2. nagrada: KnjigaMilan Kučan, Mira Kreže, Majcenova 14, Trbovlje 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc, Marija Gorišek, Trg revolucije 24, Trbovlje 4. nagrada: T shirt majica, Marko Premec, Brdce 50/a, Dol pri Hrastniku 5. nagrada: Antistatični sprcj za nego notranjosti vozila, Kazimir Borštnar, Pod kojzico 12, Rimske Toplice Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 15.7.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 22/93 C, URS, ŽENEVA. TRETJIJULU.DANRUDARJEV. H. P, LINDA, MATA. ELUARD. MINER, TANDEM. MODEL. RITEM, ROMANISTKA, UN. LOPATAR, NAREV, RŠ. AGADIR, REPA. 1Č, ROV. NOVINAR, JERICA. MARIN. AKADEMIČARKA, OTO. VEZENINA. LITER. TRAJAN. LEV, AROMA, MENART, ESA. RAKEL. Kdo je zmagovalec Več desetletij so nas učili, da so leta 1924 v Trbovljah ustavili pohod fašizma. Orjuno so nam predstavili kot nepomembno in predvsem nepriljubljeno organizacijo. Kot v vsaki ceneni predstavi so tudi tu igrali svoje vloge dobri in slabi fantje in seveda na koncu zmagali dobri. Znano je, da je po bitki vsak general. Orjuno pa so pregnali iz Zasavja, da se je kar kadilo za njo? Za kom seje po bilki kadilo, bi verjetno lahko razpravljali, toda o tem naj razpravljajo pristojnejši. Znano je, da Orjuna ni nikoli osvojila Trbovelj, z razvitjem svojega prapora pa je hotela pridobiti Trboveljčane na svojo stran. Toda zavedno delavstvo se ni pustilo premamiti. Ravno nasprotno, celo uprlo seje. Miran Kalšek iz Revirskega muzeja nam je razložil, daje v Zasavju bilo nekaj Orjunašev, a so bili le redki. Pa Se ti so se k tej organizaciji priključili bolj iz ekonomskih kot iz ideoloških razlogov. Glasilo Orjune piše o tem drugače: "V Trbovlju je davno osnovana radnička mesna Organizacija Jugoslovanskih Nacionalista sa 450 članova." Torej za leto 1924 kar precejšnje število članov, ki naj bi bili po trditvah uradne zgodovine le trgovci in obrtniki. Dvomim, daje bilo v Trbovljah 450 obrtnikov. Komunisti nisobili edini nasprotniki Orjune, mnogo večji nasprotniki so bili klerikalci, ki so trboveljski spopad dobro izkoristili. "Prišel je 1.6. 1924, ko sta hotele združene črna in rdeča internacionala z bombami, revolverji in karabinkami ubiti idejo, ki je ni mogla ugonobiti niti "slavna avstrijska vojska, niti nemški "Drang naeh Osten", niti bolgarska zverinstva!" je zapisala Orjuna. Slovenski klerikalci pa so seveda preko časopisa Slovenec, kot je razvidno iz "Orjune" kritizirali ravnanjeOrjunašev: "V trehetapahjeSlovencc prišel do sape in do poguma, da s podvojeno silo napelje trboveljske krvave dogodke na svoj mlin in uvede najostudnejšo kampanijo klevete zoper našo organizacijo. V ponedeljek je na uvodnem mestu razmeroma objektivno orisal potek dogodkov, v torek ponovil izmišljotino o justifikaciji rudarja Fakina, v sredo pa je prekosil samega sebe in bruhnil v elementarni zlobi na nas množino svojega gadjega strupa.” Tako Orjuna, ki soji klerikalci s takšnim pisanjem prav gotovo povzročili večjo škodo kot komunisti z napadom. "S pravo pobožno hipokrizijo obžaluje 70-letnega starčka, kije pai v metežu, ne omeni pa niti z eno besedico, da je ta "starček" med revolverskimi streli in pokanjem granat navalil na našega praporščaka z dolgim nabrušenim nožem, mu pulil zastavo iz rok in si hotel zaslužiti obljubljeno nagrado 5000 dinarjev. Blagi starček! Komunistični napadalci, ki so jo izkupili po prvi salvi, ki nam je učinila neznosno gorje in neprecenljivo škodo, so po "Slovenčevim" dopisnikom nedolžne žrtve, ki so prišle usodne nedelje v Trbovlje, da obiščejo svoje sorodnike. Samo to je bil palim napadalcem namen v Trbovljah! Iz vseh krajev Slovenije so se ta dan sešli komunisti, da obiščejo svoje sorodnike v Trbovljah. Da pa zvežejo prijetno s koristnim, so sc oborožili z granatami, revolverji in puškami in zahrbtno streljali na mirno idoči sprevod. "Slovenec" hoče natvcz.iti naši javnosti, da imamo v Sloveniji navado obiskovali svoje sorodnike oboroženi do zob in pri lakih obiskih streljati na mirno idoče ljudi," se cinično branijo pred obtožbami v časopisu Orjuna. Časopisni boj med Orjunaši in klerikalci je prav gotovo zanimiv Tudi zato, ker ni trajal le nekaj dni po spopadu ampak precej dlje. "Orjuna" je konec leta 1924, torej 6 mesecev po dogodku zapisala: "Slovenski klerikalci so si nadeli, menda po višjem nalogu iz Rima ali kali, nehvaležno nalogo, da z vsemi sredstvi iščejo razlik med slovenstvom in porajajočim SfEAVC se jugoslovanstvom. Z naravnost jezuitsko doslednostjo in preciznostjo so se vrgli na tozadevno delo. Ustvarili so posebno teorijo o zaprečenem izživljanju slovenskega naroda v tej državi in o nekem teroriziranju srbske večine nad slovenskim delom jugoslovanskega naroda. Iz te teorije pa so tudi povlekli svojo bojno sekiro in zapeli pesem o priboritvi vsestranskega samostojnega življenja Slovencev v poljubni obliki kake slovenske rapublike ali federacije ali avtonomije." Orjuna je torej dobila novega nasprotnika - slovenske klerikalce. Do prvojunijskega obračunaje sicer njeno glasilo veliko pisalo o komunistih, po dogodku pa so vrstice v tem časopisu namenjene obračunavanju s klerikalci. Prihodnje leto bomo praznovali sedemdesetletnico prvega junija in morda se bo tedaj še kdo spomnil dogodkov in jih skušal pojasniti. Nekaj podobnega seje zgodilo že ob petdesetletnici, ko je France Klopčič začutil, da "seje, razumljivo, pojavilo tudi nekaj vprašanj in ugibanj, ki terjajo Orjuno." Morda smo nekaj pojasnili tudi mi s tem pisanjem, morda smo prvemujuniju dali malo drugačen videz. Če drugega ne, smo vsaj opozorili, da ni vedno vse tako, kot nam predavajo. Sicer je pa človek predvsem miselno bitje, zato naj vsak sam razmisli koliko in komu bo verjel. (KONEC) Suzana Sivka Leta 1926 so v Trbovljah na Vodah slavnostno z veliko manifestacijo odkrili spomenik žrtvam, ki so padle v prvojunijskem spopadu na strani Orjune. Spomenik je tam stal do začetka druge svetovne vojne, ko so ga porušili. Kdo, se ne ve točno. Prav tako doslej ni bilo objavljene fotografije o spomeniku. Zato jo objavljamo v Zasavcu in pristavljamo še en kamenček k jasnejši podobi zasavske zgodovine. iiiillli SBWfliL m Morda je Boris Kopitar bolj poznan z radia ali televizije. Zasavčani ga poznamo še po vodenju programa pri zasavskih prireditvah, nazadnje so ga videli na tradicionalni Slovenski kmečki ohceti na Kandršah. Letos je prejel srebrno videokaseto za Videomeh za domačo rabo in v ihti smo mu pozabili čestitati. Pa mu zato zdaj. "Moj prvi stik z odrom je bilo Šolsko kulturno društvo, kjer sem igral razne čarovnike, pa kraljeviče in podobno," je povedal Boris Kopitar. Kasneje je naredil nekaj tečajev režije in dve predstavi tudi režiral. "Potem meje to zasvojilo," je dodal, "mislim pa, da mora biti smisel za tovrstne dejavnosti človeku že v zibel položen." Nadaljeval je na radiu, štartal s pričetkom oddaje Prizma optimizma, potem Koncert iz naših krajev, ko ga je zapustil Brane Ivanc. Sledile so še oddaje Zavrtite, uganite in se pogovorite, pa Val 202 in sodelovanje na televiziji, kjer je prevzel področje urednikovanja narodno - zabavne glasbe. Videomeh se zdaj končuje, nadomestila ga bo oddaja Bila sva mlada oba. "Ne morem razumeti," je kritično pripomnil Kopitar, "da televizijci še n iso opazili, da vse satelitske postajeoddajajoprogram narodno - zabavne glasbe v najbolj gledanem času, to je ob 20.15 uri. Pri nas je to v času kosila, ko so ljudje v kuhinji, za mizo." V svoji dvajsetletni karieri si bo letošnje leto posebej zapomnil, saj je izdal kaseto in pesem Žametne vrtnice. Ljudje so jo hitro sprejeli. "Glavno priznanje je," je pojasnil Kopitar, "kaj ljudje čutijo in kako sprejemajo moje delo. Če kdo pride in mi stisne roko, mi s tem veliko pove. In to, daje pošlo 3.000 video - kaset in 10.000 avdio - kaset, kar je za slovenski prostor lepa naklada, mi je dalo novih vzpodbud." Kot je še omenil, je kaseta nastala nepredvideno. "Milan Ferlež in Ivan Sivec sta imela spisane tekste in glasbo, pa sem začel veselo prepevati, "je pojasnil Kopitar. "Delali smo 70 ur v Studio 14 in stvar seje posrečeno odvijala naprej. Na Založbi kaset in plošč pa so se odločili, da mora biti jeseni tudi CD. Zato smo pripravili še tri nove skladbe: Mama je samo ena, Lepota ljubezni, kjer se bom prvič poskušal v samba ritmu in pesem Tvoj blažen dan za tiste, ki gredo k obhajilu ali birmi.” NaCD-ju bodo še štiri solistične pesmi, ki jih je posnel zZajcem - Pod srečno zvezdo, ObBistrici, Ljubezen ni le beseda in Divji lovec.. Pa horoskop in zvezništvo? "Rojen sem v znamenju tehtnice," je smehljaje dodal Kopitar, "a mislim, daje življenje v zvezdah napisano v naprej, zato sc mi zdi zvezde brez smisla brati. Naj bo zapisano, kar pač je. O zvezdništvu pa mislim, da smo pri nas vsi enako dobri in enako slabi. V primeru, da kdo odskoči, jih takoj dobi z lopato po glavi, ne prenesemo, da bi bili vkogaršnji senci. Do zvezd avstrijske televizije pa se obnašajo tako, da jim eden drži plašč, drugi čaj in tako naprej." Po ohceti v Kandršah je Kopitar takoj sedel v avto in odbrzel domov v Ihan, saj pravi, da otroka, Hana in Gašper rada vidita, da duhoviči in zabava tudi z njima. Tekst in foto: Petra Radovič Modni svet Hotela sem vas seznaniti z manekenskim tečajem, pa vas bom najverjetneje kar drugič. V uredništvu Zasavca so mi namreč svetovali, da je tole, kar boste lahko prebrali v naslednjih vrsticah, ta trenutek bolj zanimivo. Že več let zapovrstjo so moderne plemenite rjave barve, ki jih počasi izrinjajo žive barve, kot so rdeča, zelena, oranžna... To poletje pa je močan poudarek tudi na mehkem, voljnem usnju, ki pa je neprimerno za pasje dni. Kakorkoli, za lepoto je treba malo potrpeti. Letos je moderno vse, kar je naravno in morda tudi malce robusno. Uveljavlja se moda šestdesetih let. Široke bluze, s širokimi rokavi, polne volančkov, čipk in drugih okraskov. Gumbi so zelo nenavadni. Prevladujejo veliki in predvsem drugačnih oblik. Bluza bo videti še zanimivejša, če bo na njej več različnih gumbov. Mini krila, pa naj si bodi širokaali ozka, niso več moderna. Poudarek je na dolgih poletnih oblekah (lahko tudi preklanih, da se vidijo noge), dolgih krilih in dolgih širokih hlačah. V butikih naletimo še na brezrokavnike ali poletne suknjiče. Ne pozabimo na modne dodatke, ki močno polepšajo naša oblači Iti. Čim več jih je, bolj bomo upadljivi. Uporabimo lahko več vrst lesenih ogrlic, pa razne broške, ki se zlasti nekaterim oblačilom lepo podajo. Modemi so tudi zanimivi pasovi iz debele vrvi, razne svetleče verige, pas pa lahko zamenjamo z rutami, ki so pogosti modni dodatek. Blanka Tomac Na nedavni modni reviji v Hrastniku je manekenke iz Lenarta posnel Branko Klančar. m Te dni poteka 15 let, odkar se je mudila na Grenlandiji, največjem otoku na svetu, polnem gorskih verig, obdanih z ledom in snegom, prva slovenska alpinistična odprava. Tvorili so jo člani zasavskega alpinističnega odseka pri PD Trbovlje. Štela je 10 članov in je trajala od 8. julija do 11. avgusta 1978. Vodil jo je Janez Bizjak, arhitekt, član PD Trbovlje, v njej pa so bili še Renato Vrečar (PD Dol pri Hrastniku), Andrej Pušnik (PD Zagorje), Vili Pistotnik in Rudi Pušnik (oba PD Hrastnik), Bojan Pajk, Bojan Šprogar ter Marko in Matevž Lenarčič (vsi PD Trbovlje). Zdravnik odprave je bil dr. Damjan Meško, član PD Ljubljana-matica. Odpravo Greniand ’78 so denarno in materialno podprle številne organizacije, občine, podjetja in posamezniki. Skupina zanesenjakov, ki si je vtepla v glavo odpravo na Grenlandijo, je jeseni 1977 začela v društvenih prostorih PD Trbovlje zbirati podatke o tej odmaknjeni otoški deželi. Veliko so jim pomagali posamezniki iz Ljubljane, Reke in Zagreba, predvsem pa Dolfi Rotovnik z Danske, pravi grenlandski veteran. Pričakovali so večjo pomoč s strani PZ Slovenije, vendar so bili tam za želje in predloge zasavskih alpinistov gluhi, razen Mihe Potočnika in Francija Savenca. Z organizacijo alpinistične odprave je ogromno dela, posebno, če gre za deželo, kot je Grenlandija. Še več pa je seveda stroškov. Vendar pa so fantje v celoti uspeli. 8. julija so odpotovali z dvorišča društvene pisanic PD Trbovlje, nadaljevali z vlakom do Koebcnhavna na Danskem, potem z letalom SAS na Grenlandijo, sc vrnili na vzhodno obalo in se od tam podali v notranjost ledene puščave z visokimi vrhovi, deloma že osvojenimi, deloma pa še "deviškimi". Domov so se vrnili prav tako preko Danske. V Trbovljah je bil na Trgu Revolucije zanje pripravljen prisrčen sprejem. Člani ekspedicije so osvojili 26 vrhov, od tega jih je bilo 7 osvojeno prvič, tako, da so jih imeli pravico poimenovati pa svoji izbiri. Od tedaj najdete na zemljevidu Grenlandije vrhove z imeni Zasavje, Trbovlje, Zagorje, Peden, Glažuta, Ličkov vrh, Šinkovčev graben, plezalne smeri pa so prav tako poimenovali z našimi imeni, npr. Rudarska smer in podobno. Grenlandska pustolovščina zasavskih alpinistov se je uspešno in srečno končala, brez nesreč ali poškodb. Tako, kot drugim podobnim alpinističnim odpravam pred njimi, tudi zasavski ni bilo prizanešeno z skrajnimi napori (hikota, mraz, odrekanja, samopremagovanje). Z vrhov, ki so jih osvojili, so gledali na oddaljene gore, ki sojih poznali le z letala. Na vzhodu Grenlandije so še pogorja, kjer še ni stala človeška noga... Uspehi naših alpinistov so se nadaljevali tudi v kasnejših letih - Himalaja, K;tr;ikoru m, Južna Amerika, Zahodne Alpe in še kje. Poznamo pa t udi i men i tne u spehe naših športnih plezalcev in plezalk. 45-letna zgodovina trboveljskega in zasavskega alpinizma je res zelo bogata. Tine Lenarčič --------- -------------- ---------s Iz svetovne literature Prvič v zasavskem prostem prevodu objavljamo dela Douglasa Adamsa, ki so izšla v večmilijonskih nakladah. V današnjem nadaljevanju objavljamo prosti zasavski prevod dela 0 življenju, svetu in sploh o vsem. O življenju, Zasavju in sploh o vsem Predvsem pa BREZ PANIKE! Od šoka v ulici restavracij si kmalu opomorete. Na poti domov razmišljate le še o kruhu, ki ga boste kupili mimogrede v vaši trgovini. Tam so res prijazne prodajalke. Odkar je veliko trgovin v zasebnih rokah, so prodajalke res prijazne in tudi več stvari se da dobiti. Tako, ja. Poleg svežega kruha boste kupili tudi ducat jajc, doma si boste naredili slastno omleto, pa bo. Tisti dunajski zrezek je le še oddaljen neprijeten spomin. Odkar je pri nas demokracija, tudi inflacija ni več tako podivjana. Imamo svoj tolar in ni se nam treba bati, da zanj v trgovini ne bomo več dobili kruha in jajc, ker bi se v času, ko ste sedeli v restavraciji, cene obupno spremenile. Demokracija je res prava stvar. Toliko skrbi odpade. No, sicer vas res malo skrbi, da ne boste eden izmed stotih delavcev, ki jih bodo v kratkem odpustili iz vaše tovarne. Pasajni razloga, da bi odpustili ravno vas. Pridno ubogate vse, kar vam šefi rečejo, modro molčite, ste član sindikata in celo glavni direktor vam je zadnjič na ulici odzdravil. Res ni bojazni za službo. Tako potolaženi pridete do doma. Pravkar kupljeni kruh prav prijetno diši. Ko se temu vonju pridruži še vonj omlete, ste v sedmih nebesih. Ja, odkar imamo demokracijo, lahko računate tudi na nebesa. Prej je bilo to zelo, zelo težko. Če ste bili dobri in pravoverni, ste pristali kvečjemu v partiji ali v kakšnem samoupravnem organu, ne pa v nebesih. Da bo vaša nebeška uživancija pri jedi še prijetnejša, prižgete televizijo. Poleg reklam za različne restavracije (skupščinsko zasedanje) jena sporedu tudi nek prav dober film. Gledate film. In nenadoma... vaš televizor crkne. Ne, ne, ni crknil. Le elektrike je zmanjkalo. Seveda, zopet štrajk. Vlada je gluha za mnenje elektrikarjev, zato stavkajo. Prekleta vlada, prekleti štromarji. Tako dober film gre v nič! BREZ PANIKE! Stavka bo kmalu končana. SE NADALJUJE Jure Nagode Kuna in mačka? Tomaž Drgan, osmošolec z Dola pravi, da seodlično razumeta. Kuno so našli kot mladiča pod nekim kozolcem in mačka jo je doma vzgojila. Pri ljudeh včasih za prisrčne odnosetudivzgoja nepomaga. F.M. Foto: Tomaž Drgan Slavje na Čemšeniški Planini V nedeljo, 27.junija, so zagorski planinci počastili 20-letnico otvoritve planinske koče dr. Franca Goloba na Čemšeniški Planini. Ob tem so obeležili še drugo obletnico samostojnosti slovenske države in 100-letnico slovenske planinske organizacije. Predsednik zagorskega PD Aleš Maček je v svojem slavnostnem govoru opisal pot od ideje študentov - planincev leta 1931, da na Čemšeniški Planini postavijo leseno brunarico in kasneje drugih planincev, da zgradijo zavetišče, pa želje in potrebe, da se ta, med 2. svetovno vojno požgana objekta, nadomestita. Sprva sicer z leseno barako, kasneje, leta 1970, pa je UO društva že sklenil zgraditinov, zidan dom planincev. Potem, ko so s pomočjo novozgrajene žičnice pripeljali na Čemšeniško Planino okrog 150ton raznega gradbenega materiala in opravili 6550 prostovoljnih delovnih ur. so planinci 24. junija 1973 planinski dom dr. Franca Goloba, takrat že pokojnega zagorskega planinca, slovesno otvorili. Pri opravljenem delu so imeli največ zaslug takratna predsednik in podpredsednik društva Ivan Fink in Franc Zrnec, dolgoletni gospodar Jože Polc in takratni ter še sedanji tajnik društva Lojze Sajovic. Žal je vreme in zob časa pričeli načenjati tudi novo kočo. Na pomoč pri obnovi doma je priskočila Svea Zagorje in s pomočjo oblikovalca in planinca Staneta Ocepka v rekordno kratkem času dala domu na Čemšeniški Planini današnji, lep izgled. Člani društva, še posebno sedanji gospodar Ivan Kunstek in predsedn ik Gospodarskega odseka Andrej Klembas, so spet opravili preko 2200 prostovoljnih delovnih urin poleg obnove doma uredili še okolico. Domačnost planinskega doma danes obiskovalci dobro poznajo po prijazni besedi in izvrstni domači kuhinj i dolgoletne oskrbnice Fani Novak. Slavju zagorskih planincev, na katerem so sodelovali pevska zbora Zora iz Čemšenika in Loški glas iz Kisovca, recitatorka Barbara s pesmimi Antona Izlakarja, ki opevajo lepoto Čemšeniške Planine in nepogrešljiva citrarja, zakonca Dolar iz Zagorja, je hotelo nekoliko ponagajati vreme. Vendar, planinci so neustrašni! Kar lepo število sej ih je zbralo, ob njih pa še gostje sosednjih planinskih društev: Rimskih Toplic, Hrastnika in Dola pri Hrastniku. Tadeja Suša Iz društev upokojencev Hrastnik Ob hrastniškem občinskem prazniku so se na balinišču v Steklarni zbrali predstavniki zasavskih upokojenskih društev na četveroboju. Pomerile so se po ena ekipa iz Trbovelj in Zagoijain dve iz Hrastnika. Zmagali so Trboveljčani. V petek, 9. julija, bodo šli upokojenci na tridnevni pohod. Poljih bo iz Hrastnika vodila do Slovenj Gradca. Uršlje gore, Raduhe, v Solčavo in nato spet domov. Računajo, da sc bo pohoda udeležilo dvanajst članov, vodil pa jih bo Dol fi Podpečan. Dve ekipi hraslniških upokojencev sta se udeležili ribiškega tekmovanja Zasavsko-posavske regije v Senovem. Od dvanajstih ekip jedru ga hrastu iška dosegla prvo mesto, prva pa peto. Trbovlje Trboveljsko društvo upokojencev je pobrateno z jeseniškim. Vsako leto se člani srečajo, izmenjajo izkušnje in mnenja in se pogovorijo ter nekoliko tudi poveselijo. Srečanja so izmenoma v Trbovljah in na Jesenicah in letos so Trboveljčani odpotovali na Jesenice. Letošnje srečanje je že šestnajsto po vrsti. Zagorje V soboto, 3. julija, so bili pohodniki društva upokojencev iz Zagorja v Mojstrani. Šli so še do Vrat in si ogledali slap Pcričnik ter muzej v Mojstrani. Na izletu je bilo triindvajset pohodnikov. Društvo upokojencev Zagorje prosi vse svoje člane, ki še niso poravnal i članarine za letošnje leto, da se oglasijo v društvu in jo poravnajo. Polni članski prispevek je 1.100 tolarjev, uradne ure pa so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. I.L. Sponzorji srečanja diabetikov I)vc številki časopisa nazaj sino pisali o prvem srečanju diabetikov in zdravstvenih delavcev v Zasavju. Srečanja, ki bo imelo dobre posledice v življenju teh bolnikov, ne hi mogli organizirati, če ne bi pri tem sodelovali sponzorji. Danes vam jih predstavljamo: iz Hrastnika Kemična tovarna in Kovcl Dol; iz Trbovelj Meso Maloprodaja, Servis Malgaj. "Var-mont" Bcvško, Center Jošt, Merx Market, Polc trgovina. Misuri zelenjava, Špajz.cr avtomehanik. Žagar Livarstvo, Erjavec Market Terezija, Pirnat gostilna, Kovačič avtomehanik, Hribar avtoklepar, Ahac gostišče, Klenovšek clektrodelavnica, Škrbec Metka Rdeči križ; iz Zagorja Skupščina občine, OO Socialistične stranke. Društvo upokojencev. Društvo invalidov, Elcktroinstalaeije-Vidmar Janez. TEVE Varnost, IGM Zagoije, Agrornak-Tclik, Gostinstvo Medijske Toplice, Integral, GM Beton Kisovec, ORIA, Cvetličarna Dalija, Vener Veno trafika, Zlatarstvo Novak. Pekarna, ter sindikati TEVE Varnost, Rudnik, Svea, Deloza, Lisca, Siporcx, ETI Elektroelemcnt, GM GIP Beton. OBJAVA Lovska družina Čemšenik odda v najem Lovski dom pod Prvinami kot gostinsko - turistični objekt. Na razpis se lahko prijavijo vsi Interesenti, ki izpolnjujejo zzakoni predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti. Pisne prijave z osebnimi podatki in okvirnim programom dejavnosti je treba poslati na naslov: Maks Vodlan,61431 Čemšenik do 21. julija 1993. Objekt si interesenti lahko ogledajo 13. julija 1993 med 15. in 18. uro. Lovska družina Čemšenik M Mladim Zasavcem Kar dve presenečenji smo doživeli v tem tednu. Najprej nas je razveselil sestanek o izletu v Jurklošter, ki ga jenapisal Gorazd iz Trbovelj, obiskuje pa Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Poslal nam ga je ravnatelj Stane Florjančič, zraven pa še prospekt o njihovi šoli. Shema prikazuje ureditev njihovega dela, ki obsega poleg izobra-ževanja in vzgajanja slepe in slabovidne mladine še pomoč učen-cem, ki se šolajo in živijo doma. Njihova strokovna skupina pa odkriva otroke, ki slabo vidijo, jih razvršča v določen program, ukvarja pa se tudi s poklic- nim usmerjanjem. Poslali so nam tudi Braillov točkopis, v katerem lahko zapisujemo vse črke in znake, ki jih ima latinica. Veseli bomo, če nam bo Gorazd še kdaj kaj napisal. Drugo presenečenje so Žarki z Dobovca. Pa ravno smo mislili, da se z Dobovca letos ne bodo oglasili. Glasilo ima kar 43 strani, ki so tudi ilustrirane. Z risbami so se trudili Primož, Barbara, Astrid, Emi in Špela. Seveda brez pomoči Mare Burkeljc, njihove mentorice, ne bi šlo. Vseh 17 učencev z Dobovca se je predstavilo in polovico jih bomo spoznali že danes. V Jurkloštru S pospešenim vlakom smo se odpeljali do Zidanega Mosta. Peljali smo sc skozi moj domači kraj Trbovlje. Na postaji sem odprl okno, gledal lepe hribe in reko Savo, ki je nizka zaradi velike suše, pa tudi najvišji dimnik v Evropi. V Zidanem Mostu sta nas pričakalanaša prijatelja,gospoda Jurij Krašovec in Jurij Jan. Vstopili smo na avtobus in se odpeljali skozi Rimske Toplice. Ustavili smo se pred spomenikom. Postavili so ga v spomin otrokom, ki so jih med narodnoosvobodilno borbo Nemci imeli za talce. Dva otroka so celo ubili. Odpeljali smo sc v Jurklošter. To je majhna vasica na Kozjanskem. Tu je bil nekoč velik samostan, ki je bil večkrat porušen. Zdaj stoji samo še cerkev. Je zelo lepa. Gospoda sta nam pripovedovala zgodovino tega kraja. Imeli smo kratek kulturni program. Odpeljali smo se k ribnikom. Ribiči so lovili krape. V gostilni smo pili jupi. Ogledovali smo naravo in se igrali. Poslovili smo se od naših dveh vodičev in prijaznega šoferja ter se veselo odpeljali v Ljubljano. Gorazd Dolanc, 4.r, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Ljubljana, Langusova 16 Kva je topla Zadnji športni dan so šli vsi razredi z Dola na pohode na bližnje hribe, mi pa smo se odločili za kopanje v Rimskih Toplicah. Prišli so tudi trije četrti razredi iz Ljubljane. Ko so znogo preizkušali vodo, so sporočali svojim sošolcem: "Kva je topla...!" - Matej, 6.b Z Matejem sva se namočila v mrzli vodi, kjer je vodomet. Vsi so se nama čudili. - Miha, 6.b Tovarišica je ves čas plavala okrog nas, da ne bi fantje tunkali. Ko pa je obrnila hrbet, so nas že napadli. - Petra, 6.b Ko smo se vračali z ekskurzije iz Maribora, Ptuja in Ptujske gore, smo se šli ob 18. uri v Rimske kopat. Ljudje so šli že domov, zato smo imeli cel bazen zase. - Katja, 6.a Prejšnji dan je deževalo, zato trije sošolci na ekskurzijo niso prinesli kopalk. "Saj bi lahko vedeli, da se bomo kopali tudi v dežju," smo rekli. Rado je bil najbolj razočaran, da ni mogel v vodo, zato seje odločil in se šel kopat - v spodnjih hlačah. Vsi smo se smejali, tovarišica pa je dejala: "Prav si storil." - Marku, 6.a Mi smo z Dobovca Ime mi je Blanka, kličejo me Blankica. Vesela sem, ko gremo na morje, tam se kopamo in sončimo. Doma se rada gugam. Najraje se igram z mojim muckom. Vzamem žogico, jo vržem in mucek teče za njo. Blanka Dolanc, 1.r. Moje ime je Dejan. Rad imam majhne živali, najraje majhne mucke. Zelo rad se igram z lego kockami. Moj očka me ima zelo rad. Rad hodim v šolo. V šolo imam lepe ocene. Dejan Smuk, 1.r. Ime mi je Sašo. Pišem seGuna. Rad raziskujem naravo, lovim kobilice in metulje, najraje bele. Pravijo mi Luna, kar pride od besede guna (guna - luna). Najraje se igram z mucem macem. Kadra gani doma, sem jezen. Sašo Guna, 1.r. Sem Denis. Rad se smejem kar tja v tri dni. Zelo rad se potepam. Najraje nagajam sošolcem. Denis Leskovšek, 1.r. Kličejo me Bevc. Rad jem pizzo. Rad imam igrače, najraje tovornjake. V njem se lahko vozim. V šolo grem rad, če dobim petico. Borut Martinčič, 1.r. Sem Klemen. Rad se smejem. Najrajši imam kozo, ki nima imena. Rada se igra z mano. Rad grem k Simonu, da se skupaj igrava. V šoli dobro telovadim. Zelo rad se vozim k kolesom. Klemen Bregar, 2.r. Jaz sem Špela. Ati mi reče Špelin. Moj hobi je smučanje. Smučam dobro. Rada se smejim. V šoli gre dobro. Če bom kdaj velika, bi bila rada pevka. Najraje se igram, kadar sem sama doma. Takrat grem v spalnico in pojem, da se trese hiša. Nimam še fanta. Špela Volaj, 2.r. Ime mi je Simon. Ati mi reče Bavko. Najrajši imam bratca Romana. Zdaj je še majhen. Doma imamo veliko kmetijo. V šoli rad telovadim, skačem čez kozo in tečem. Iz šole hodim s prijateljem Klcmnom. Ko bom velik, bom komunist. Ali mi kdo verjame? Simon Jesenšek, 2.r. Sem Primož. Najraje nagajam. Zelo rad igram video igrice, včasih pa tudi sinthesizer. Kadar sem na sredi pesmi in me mami pokliče, da je risanka, raje odigram pesem do konca. Zelo rad se potepam in se igram z Denisom. Primož Bebar, 3.r. Ime mi je Vojka. Sem zelo domišljava. Rada igram karte. Sem kar dobre postave, a bi želela, da bi imela modre oči in svetlolase. Večkrat meužalostijo sošolci. Z njimi se vedno dobro ne razu mem, le z Barbi. Razjezim se takrat, ko se moja sestra Metoda važi, da zna angleščino. V resnici pa si izmišljuje take besed: kikakolasi ju doja. Takrat bi jo najraje klofnila. Vendar me lahko zatoži mami. Taka pač je. Vojka Jelen, 3.r. Pokličite številko 061-323-353, če se želiš pogovarjati o svojih teževah, o svoji sreči ali če želiš o čemerkoli kaj vprašati (od 10. ure - 16. ure). 7Š&&C JAMEZ ZMA/*-'1 *■ SS«- 1989 je bilo leto politično burnega življen ja v naših krajih, vendar to ni edino, po čemer bi si ga bilo vredno zapomniti! Ravno takrat se je namreč okoli Janeza Zmazka zbrala zasedba, ki jo danes pozna praktično cela Slovenija pod imeno Don Mentony. Nekje na začetke zgodovine benda sodi tudi naslednja anekdota. Koncert skupine Plava trava zaborava. Don Mentony igrajo pred njimi. Publika na vse pretege poje z njimi, fantom iz Plave trave pa ni jasno, od kje so ljudje potegnili besedilo za njihov rezervni komad in to s čisto DRUGIM besedilom. (Dobra mrha) Bend ima za seboj že pet kaset: (Don Mentony) Blues, Dobra mrha. Rad bi bil baraba, Nezaposlenim vstop prepovedan in Ko noč zamenja dan, poleg teh pa še zadnje tri albume na kompaktnih ploščah. So eni od redkih, če ž.c ne edini na našem tržišču, ki na kaseto napišejo ORIGINALNEGA izvajalca, če sami izvajajo priredbo. Glede tega je Janez zatrdil naslednje: "Veš. preveč spoštujem avtorje, katerih priredbe izvajamo, da bi njihove komade kar ukradel, imamo pa tudi dovolj lastnih, avtorskih pesmi." Vsa besedila in glasbo ima na vesti Žan, ki je tudi frontmen benda, aranžmaji pa so teamsko delo. V štirih letih so prodali za naše razmere ASTRONOMSKO visoko število kaset (40.000) in verjetno jih bodo še več. Zadnje čase se praktično vsi bendi malce pritož.ujejjo nad cenzuro na nacionalnem radiu. Tudi Don Mentony niso izjeme. "Lani pesem Dej povej mi, ki je konkurirala za nastop na Pop delavn ici, ni šla skozi. Besedila ocenjujejo zafrustrirani literati včasih čisto izven konteksta, saj lahko tekste sodiš le skupaj z glasbo..." Vsakomur postavim vprašanje v zvezi z ambicijami in načrti za prihodnost. Tokrat sem dobil naslednji odgovor: ”... Obogatet, vsaj 3 ženske na noč, ne bi rad staknil aidsa in tako naprej. Ne, resno, rad bi normalno živel od tega vsaj še 20 let. Na festivale ne hodimo preveč radi, če ž.c gremo, gremo tja samo zaradi publicitete. V bistvu smo že 4 leta na turneji in imamo povprečno vsaj 100 špilov letno." Don Mentony pripravljajo tudi novo kaseto. Več kot polovico materiala so že dokončali in upajo, dajo bodo že nekje v jeseni lahko predstavili tudi svojim oboževalcem. Za konec še en dodatek: Mislim, da so edini bend pri nas. ki imajo žesko basistko, ki je več kot privlačna in povrhu vsega šc "...zelo dobra. Mislim.da je najboljša basistka za našo muziko." Tommy 1 L I m m I Ime Jana Plestenjaka je verjetno marsikdo slišal prvič, ko seje na radijskih postajah pričela predvajati njegova pesem Bitka med spoloma. Pa še takrat je, zaradi nepoznavanja, pesem marsikdo pripisal kar Sašu Hribarju ali Tomažu Domicelju. Res da se obadva pojavita tako v video -spotu kot v pestil i sami, vendar pa je pesem podpisal Jan Plestenjak. In kdo sploh je Jan? "Uf, kaj pa vem (smeh). Kitarist. Predvsem to. Igram pa zelo različno glasbo. Od jazza do popa. Skratka vse." Dodati je treba tudi to, da Jan bolj malo poje. Raje igra in ustvarja. Na njegovi prvi kaseti, ki bo izšla jeseni, bo sam pel samo pesem ali dve. Na letošnji Pop delavnici je pel oziroma bolje rečeno odrapal štikclcNaj stvari so 3. S tem sije tudi prislužil nagrado za najsodobnejši zvok, karkoli že to pomeni pri nas. Na promocijah, ki jih bo izvajal ob izidu kasete, mu bosta pomagala tudi najeta pevec in pevka, imeni pa naj zaenkrat ostaneta še skrivnost. Seveda bo predstavitev kasete potekala predvsem po diskotekah, saj bo glasba, kot pravi Jan: "Fui melodičen pop". Kako je nastala Bitka med spoloma? "Tomaža (Domicelja op.p.) sem poznal že od prej in ker ima v pesmi Špricer blues tudi dober rap del. sem ga vprašal, če bi naredila kakšno stvar skupaj. Takoj je bil za in jaz sem mu čez dva dni že prinesel tekst in glasbo. Nato pa sem, da bi bila stvar še bolj hecna, k snemanju povabil šc Sašo Hribarja in Toma 1’irca. Video - spot za to pesem pa si je izmislil Sašo. Pri snemanju smo imeli kopico problemov, saj je Sašo ves čas hodil gledal prenos dirke Formule L Komaj smo posneli kader, žeje izginil pred TV (smeh).” Če sc vrnemo na začetek - eden izmed razlogov, zakaj Jana marsikdo ne pozna, je tudi v tem. da študira v ZDA. Dobil je namreč štipendijo Berklee coolidgc of music v Bostonu. Tja sc bo na dodatni študij še vrnil. Tomaž A. Štojs M Nihče rti popoln : Ampak dragi sploh ne umre Punca je padla na klasično in vedno aktualno (evergreen) balkansko tirilo razglasitve za mrtvega. Da Ni opravičila za tako pozen opis filma Draču la, zato se tudi ne nc |1om SpCt preveč siten, bom za razlago napisal eno samo besedo, mislim opravičevati. Za kazen si bom naloZ.il, da moram dvajsetk- A tkan. Pa pustimo balkan. Anthony Hopkins; bi iljantcn in obsojen ral zaporedoma gledati Ko zaprem oči, ne da bi zaspal. Priznam. n;l vloge čudakov, pod budnim očesom Francisa Forda Coppole Spregledal sem, da pride v naše kraje in zato sc bom verjetno cvrl nekako ne pride čisto do izraza. Vsi pre j omenjeni so na film v peklu. Ah, mogoče se bom pa samo povampiril in začel (kot na prenesli (še eno) verzijo zgodbe o nesrečnem grofu, ki v bistvu filmu) reklamno akcijo v stilu UGRIZNITE SVOJEGA sploh ni bil tako slab, kot bi nas hoteli prepričati filmarji. Brani BLIŽNJEGA... Stoker jepo dolgoletnih študijih davnega leta 1897 objavil kn jigo Pa začnimo. Garv Oldman, sorazmerno mlad in talentiran Dracula, ki je pozneje postala osnova za vse posnete filme, tisto o igralec, se baje precej poglobi v vsako vlogo, ki jo igra. Na primer krvosesih' je ptič zraslo na bolj dekadentnih zelnikih; Ja, lahko bi posebej za film Sid and Nancy se je tako spoprijateljil / mamo celo rekli, daje bil princ Vlad II Drakul good guy rahlo vprašljivih pokojnega basista lcgendtutte skupine Sex Pištol s. da mu je in diskutabi litih prehrambenih navad. Nekakšno nasprotje posodila Sidovc usnjeno jakno,/a katero hi Še dandanes marsikateri vegetananccm in mesojedcem hkrati. (bivši?) punìcei" dal levo jajčke:.. Uf, upam, da ne bo zdaj Garv V bistvu ta verzija grozljivke sploh ni grozna; Prej žalostita, cu/.il do konca življenja samo še Bloody Maryje. Najbrž, ne. Zgodba o zaljubljenem vampirju je bolj .resnična od l jubezni med Zlobni jeziki namreč natolcujejo, daje gospod Oldman Drakulski ljudmi. Če Julija, ki je smrtna, umre, bo pač malce prej doživela vlogo v liltnu sprejel samo /ato, da bi videl, kako je seksati v krsti. neizbežno. Je pa tragično, da umre tako rulada, se strinjam. Sobolj Cocce. Ljubka Winona Ryder je kot ustvarjena za zaljubljeno tragično pa je. če zaradi ljubezni umre vampir, kije nesmrten. Ja, princesko, ki se žrtvu je zaradi domnevne smrti svojega dragega. nihče ni popoln. Tommy Komu služi Pop delavnica? Pop delavnice, kakršna je bila letos, ne potrebuje nihče. Za takšno ugotovitev ni potrebno biti ne glasbeni kritik, niti ni potrebno, da si z glasbo povezan. Kaj smo letos pravzaprav slišali? V eni uri in pol, kolikor je trajal uradni, tekmovalni del, NIČ. Letošnje pesmi so bile na tako nizkem, tako slabem nivoju, da je preprosto škoda izgubljati besede ter vaš čas. Seveda ne smemo delati krivice, ena ali dve sta bili kvalitetni. Ampak ti sta bili le za vzosec. Pesmi, ki smo jih poslušali, je še najbolje opisati z besedami Coleta Morettija: "Prepovedati bi jih bilo treba z ustavo". In res. So naši glasbeniki pozabili pisati dobre komade? Spomnite se nekaj let nazaj; Benč, Lačni Franz, Caffee, Martin Krpan. .. Letos pa... Saj človek ni vedel, ali bi se zjokal ali nasmejal, se vrgel skozi okno ali pogumno vztrajal ob TV sprejemniku do konca. Mogoče sem preveč kritičen. Ampak, ljudje moji, Pop delavnica naj bi bila ob MMS-u "PARADNI KONJ" slovenskih festivalov zabavne glasbe. Tega bi se morali vsi, ki pošljejo svoje pesmi, tudi zavedati. Dajmo, spremenimo pregovor: "Važno je sodelovati, ne zmagati”. Recimo raje: "Važno je napisati dobro pesem, šele potem SMEMO sodelovati”. Tomaž A. Štojs Najprej novica za ljubitelje narod no-zabavne glasbe. V majhnem, idiličnem Ansambel Bratje Poljanšek na festivalu Vurberg 93. kraju Vurbcrgu, v Slovenskih goricah, se je pred kratkim zgodil žc drugi festival narodnozabavne glasbe. Za festival je bilo letos neprimerno večje zanimanje kot lani. Prijavilo seje 22 ansamblov, sprejetih pa jih je bilo 15. Vsak izmed nastopajočih se je predstavil z dvema vižama, komisija pa je izbrala najboljše. Nagrade so dobili; Bratje iz Oplotnice, ansambel Simona Legana, ter Jože Skubic in Slapovi. Pevka Irena Jalšovcc - Regina, pripravlja svojo novo kaseto. Velik del materiala je žc posnet, Regina pa postaja vse bolj priljubljenaslovenskapcvka. Ob odlični interpretaciji pesmi Naj ljubezen združi vse ljudi na slovenskem izboru za pesem Evrovi-zije ’93, je pred 14 dnevi v Sežani nastopila tudi na Pop delavnici. Z nastopom je še enkrat dokazala, da nam odličnih pevk ne manjka. Po prvem slovenskem open a ir festivalu na snežnem stadionu Pohorje v Mariboru, se nam tam obeta še en "mega-žur" za vse ljubitelje slovenskega rocka. Svoj poslovilni koncert bodo imeli Sokoli, ki se poslavljajo za najmanj leto dni. Ob njih bodo nastopili še nekateri znani izvajalci rock glasbe. "Sokolice" pa v jok. Kljub temu udarcu, ki ga bodo doživele vse ljubiteljice "sokola" Petra Lovšina & company, še ena vesela novica. Pero že snema material za novo, samostojno ploščo. Seveda jo bo, ko bo posneta, moral tudi promovirati - če bo hotel kaj zaslužiti. Mogoče bo k sodelovanju povabil kar Sokole? Ker je Barbara (žena šefa skupine U’redu) trenutno noseča, tudi delo skupine miruje. Zitto je Roberto Magnifico odločil zakoračiti po stopinjah Petra Lovšina. Tudi on pripravlja solo projekt. TAŠ Francija Lakoviča, ki jc pred kratkim izdal tretjo samostojno pesniško zbirko, poznamo iz več plati. Nekateri v njem vidijo zgolj učitelja slovenščine, drugi nekdanjega dirigenta mladinskega zbora, s tretjimi jc igral v godalnem orkestru. V Zagorje, kjer se je poročil in 'zgradil hišo, je prišel v času, ko so učitelje po službeni potrebi premeščali po različnih krajih Slovenije. Kot rojen Ljubljančan je razliko okolja bolj zaznal, a očitno se je vanj tudi dobro vživel. S prepoznavno nemirno naravo, ki sc ji ima tudi zahvaliti, da je različne kritike za svoja delovanja sprejemal s prikritim razumevanjem tekmovanja duha, je sredi vsega balasta hodil svojo pot. Omenil je, kako je nekoč Pavle Zidar rekel, tla je Ljubljana greznica. Takrat se je to navezovalo na odnos ljubljanske do podeželske kulture, ko nLsi bil priznan, če nesi bil "klanovski". A zdaj ugotavlja, da so se sčasoma stvari celo poslabšale. Nič novega ni, če komu izdajo knjigo, ker ga osebno poznajo in podobno. Tako se stvari gibljejo na ravni splošnega. Franci Lakovič je začel pisati že kot otrok, in sicer socialne pesmi pod vplivom Toneta Seliškarja. Njegov oče je veliko bral in doma je bila vedno kakšna knjiga. Tudi vzdušje pri bratu, ki je bil takrat že dvajsetletnik, pri katerem so se sestajali mladi ljudje, aktivisti OF in poznejši politični in kulturni delavci, zlasti slikarji, je vplivalo nanj. Lakovič je povedal, da ima od takrat še danes shranjen zvezek pesmi, ki se mu danes zdijo preresne za trinajstletnika. A vojna je na brata Vladimirja, ki je bil v taborišču, bolj vplivala. Še danes slika večinoma taboriščne motive. Povojni je Lakovič objavljal v Mladini, Borcu, Obzorniku, v zborniku Brčko - Banoviči je, ko je bil brigadir, objavljal kramparsko poezijo, kasneje je pisal osebno izpovedne pesmi, ki so postajale vse bolj lirične. Leta 1964 je začel sodelovati s Problemi in leta 1970 z več avtorji izdal zbirko Razvejeno deblo. Istega leta se je v zbirki Sončne statve PESEM NA POTEPU Komaj pesem se rodi, na potep se ji mudi; rada tja gre, kjer ljudje ji odprejo pot v srce... (več avtorjev) prvič predstavil z otroško poezijo, ki ji je ostal zvest. Leta 1975 je izšla I.akovičeva prva samostojna zbirka -Nenavadna trgovina, pet let zatem pa tudi druga, Rdeči oblaki. Letos je izšla tretja zbirka Pesmi na potepu. "V otroški poeziji sem se našel naključno," jc povedal Lakovič, "Ivo Zorman me je povabil k sodelovanju pri Kurirčku. Ko sem začel pisati, sem ugotovil, da mi mladinska poezija leži. Čeprav so otroci zahtevni kritiki. Že Župančič je rekel, da je za otroka najboljše komaj dobro. Kar otrok odkloni, je slabo. Pri pesmih si vezan na rimo, včasih ne najdeš ustrezne. Zato podreš /gradito in spremeniš celo vsebino. Ni dovolj leobčulek, pomembni so rima, ritem, oblika pesmi. Pisanje v prostem verzu se mi zdi potuha. Opažam tudi, kako nekateri jezik mrcvarijo, da za vsako ceno kaj napišejo." Za pesnikovanje pravi, da je to tudi obrt. Za najboljšega tovrstnega miselnega obrtnika ima Prešerna, za katerega meni, da ga ni še nihče presegel niti po obrti niti po umetniški plati. Za učiteljski poklic rad reče, da včasih umetniško potenco ubija. Župančič in Bevk sta v tovrstni službi zdržala le kratek čas, Pavle Zidar je ušel ... "Ugotoviš," je povedal Lakovič, "da so otroci v nekem smislu pomanjšani odrasli ljudje. Polni so različnih muh, so dobri, slabi, vsakršni. Ko to spoznaš, te za trenutek odvrne od dela, potem pa se zaveš, da gre pravzaprav za razliko med njimi in odraslimi. Otrok pokaže čustva, odrasli jih navadno skrijejo. V šolah je preveč tekmovalnega duha, kar na nekatere vpliva zelo negativno. Ker ne uspejo, pride v posameznih primerih tudi do tragičnih dogodkov. Učenci so preobremenjeni, učni načrti so preobsežni in njihov delovni dan je težji od delovnika staršev." Učencem je poskušal vzbuditi ljubezen do branja, kar je bilo včasih po šolski liniji zapravljanje časa. Motilo ga je, ko so bili otroci zadovoljni, če so znali pisati, brati in niso čutili potrebe, da bi zvedeli še kaj več. Ko je v šolstvu zaškripalo, je Lakovič nekoč celo pomislil, da bi zamenjal poklic. Ves čas je namreč nihal med glasbo in pisanjem, violini se še danes ni odpovedal. Mogoče pri rimi vztraja tudi zato, ker vztraja pri glasbi, kjer je osnova ritem. "Nekaj sem opazil," je komentiral Lakovič, "zadnje čase so v otroški poeziji začeli posnemati poezijo za odrasle. Otroci imajo radi kratke, zabavne, razumljive pesmi, kjei podoživljajo lastne igre, pesmi o živalih, zadnje čase tudi o avtomobilih in izštevanke. Pesem naj bo nevsiljivo vzgojna, z. malo besedami je treba vel iko povedali. Ko pa sem iskal ilustratorja, sem še ugotovil, da imajo ženske več občutka za otroško ilustracijo." Lakovič rad prebira pesmi Iirvina Fritza, Svetlane Makarovič, Kajetana Koviča, Toneta Pavčka. Od del, ki so mu ostala v spominu, je Samotni jezdec Jožeta Javorška, za katerega meni, da je najboljši slovenski stilist. Imenitna se mu zdijo predvojna Kranjčeva dela, od tujih je z užitkom prebral Steinbeckovo Vzhodno od raja. Sploh pa je zadnje čase začel ponovno prebirati zbirko Sto romanov. Skratka, elito svetovne literature. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar V t # Živahen kulturni utrip na Dobovcu vsak dan. Smisel poletne šole je, da so mladi glasbeniki spoznavali inštrument, glasbeno literaturo, metode dela, hkrati pa so imeli priložnost slišati koncerte priznanih umetnikov. Sola so pripravili za talentirane glasbenike, ki želijo spoznavati različne metode dela. Zaključili so jo s skupnim koncertom vseh udeležencev, vsi so prejeli priznanja te šole. Generalni sponzor je bil Benton. ki je med drugim priskrbel dva klavirja znamke Schimmcl. Omogočili so jo tudi Občina Zagorje, Medijske Toplice, Siporex, Oria in ETI Elektroelement. Pevskega tabora v Šentvidu so se udeležili tudi trije zbori iz občine Zagorje: Loški glas, MPZ ETI Elektroelement in ŽPZ Zora. Na slikarsko kolonijo Izlake 1993 se je prijavilo kar 17 slikarjev: dva iz Nizozemske, dva iz Japonske, eden iz Zagreba, ostali so iz Slovenije. Vonj po ženski je ameriška romantična melodrama. ki je bila na sporedu 6. julija. Film. ki sije lansko leto pridobil tri Zlate Globuse in Oscarja za glavno vlogo, so predvajali v sklopu filmskega gledališča, tokrat že osmega. K.G. Litija Literarni večer mladih pesnikov Jurija Hudolina, Arturja Šterna in Primoža Reparjaje bil na gradu Bogenšperk 3. julija. Organizirala ga je gledališka skupina Zgaga. J.K. Prosvetno društvo na Dobovcu že dolga leta deluje z vsemi svojimi sekcijami zelo uspešno. Še posebej je znana gledališka skupina, ženski pevski zbor, otroška gledališka skupina. Odlično sc s svojo dejavnostjo povezujejo tudi z ostalimi društvi in organizacijami, še zlasti z gasilci. Gledališka skupina je v pretekli sezoni večkrat nastopila s komedijo Adakta. Dvakrat so se predstavili domačinom, z njo so gostovali tudi v Podkraju. Intenzivno se pripravljajo za jesensko uprizoritev komedije Glavni dobitek. Nastopajo na odru dvorane gasilskega doma, kjer imajo tudi vaje. Skupini pomagata kot režiserja Milena Jamšek in Kilijan Trotošck. Otroška gledališka skupina je v režiji Milene Jamšek večkrat nastopila z igricami Zgodba o bogatinu in zdravilnem kamnu. Janko in Metka ter Mamica se nikoli ne pokvari. Ta skupina je nastopila tudi na reviji otroških gledaliških skupin v Hrastniku. Ženski pevski zbor, ki ga vodi zborovodkinja Barbara Glas. ima redne vaje in nastopa bodisi tia samostojnih ali skupinskih koncertih. Pred Iz fotografskega opusa Simona Tanška, člana hrastniškega Foto kluba. ZABELIJO Hrastnik Branko Klančar, Simon in Milan Tanšek, Vinko Žagar, Jernej Biderman in Alojz Kovač so avtorji fotorazstave. ki si jo lahko ogledate v zdravstvenem domu. Fotografije obsegajo dela zadnjih desetih let. Diplomo na Akademiji za glasbo v Ljubljani sta v zadnjih dneh junija opravila Peter Naprct - violina in Dejan Jakšič - klavir. Oba glasbenika sta zaposlena na GŠ v Hrastniku. F.M. Trbovlje Skupina mladih iz Svobode Dobrna je 3. julija, na dan slovenskih rudarjev, organizirala koncert rockovske glasbe. Potekal je pred domom Svobode Dobrna v Hohkrautovi koloniji. MPZ Zasavske lovske zveze v Trbovljah se intenzivno pripravlja na 15-lctni jubilej. Proslavili ga bodo s celovečernim koncertom novembra letos pod vodstvom zborovodje Viktorja Dolarja. Ob Dnevu državnosti 25. junija v Trbovljah ni bilo nobene kulturne ali družabne prireditve, medtem ko so v ostalih zasavskih občinah poskrbeli zanje. Proslavili so ga tudi Slovenci v tujini. Le PDTrbovljejc 26. junija organiziralo izlet, ki je bil povezan z izletom sto družin na Mrzlico. T.L. kratkim seje zbor že petič udeležil 24. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in prejel bronasto priznanje za petkratno udeležbo. Vsoboto, 10. julija, bo zbor odpotoval na Madžarsko, kjer jih je med Porabske Slovence povabil v goste domači pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika. S tem gostovanjem so Madžarom vrnili obisk, ko so bili lani v gosteh na Dobovcu, kjer so se izredno dobro počutili. Pod vodstvom Barbare Glas bodo pevke pripravile priložnostne krajše koncerte. Dobovškim gasilcem bodo pevke v poletnih dneh pomagale pripraviti kulturno zabavno prireditev na Dobovcu. Z izkupičkom nameravajo gasilci nabaviti novo motorno brizgalno. T.L. Zagorje V DD je odprta razstava risbic učencev OŠ Tone Okrogar ob 90-letnici njihove šole. Razstava je oblikovana z zanimivimi odlomki iz šolske kronike in prijetnimi likovnimi izdelki. V tem tednu se je zaključila druga mednarodna klavirska šola. Šole seje udeležilo šest slušateljev. Vaje so potekale vsak dan v GŠ Zagorje pri prof. Gadžijevu po eno uro, udeleženci pa so tudi sami vadili po 3 do4 ure sl SPEKTER a.o.o. Na podlagi pisma o nameri, podpisanega med Rudniki rjavega premoga Slovenije - Trbovlje kot investitorjem in Skupščino občine Zagorje ob Savi OBJAVLJA SPEKTER d.o.o. Trbovlje kot nosilec generalnega inženiringa predhodni JAVNI RAZPIS za zbiranje interesentov za nakup pripravljenega komunalno urejenega kompleksa proizvodno obrtne cone v Kisovcu pri Zagorju. Na prostoru bodoče proizvodno - obrtne cone bo možen razvoj različnih vrst proizvodnih in storitvenih dejavnosti (z edino omejitvijo, ki jo predstavlja ekološko ustrezna neoporečna proizvodnja), kakor tudi obrtno - stanovanjske objekte. Površina parcel za posameznega interesenta v tem predhodnem razpisu ni limitirana, oziroma se bo prilagodila interesu posameznega investitorja in konstantam v prostoru bodoče cone. S pripravo in opremljanjem kompleksa pričenjamo letos, prvi objekti pa se bodo lahko pričeli graditi v drugem kvartalu leta 1994. S tem razpisom želi nosilec inženiringa evidentirati potencialne interesente. Stroške urejanja kompleksa ocenjujemo na 4800 SIT po m2 zazidane površine. V to ceno je vključena izvedba in urejanje stavbnega zemljišča, in sicer: - prometnice in parkirišča, - izvedba vodovodnega in hidrantnega omrežja z možnostjo priključitve, - izvedba elektroenergetskega omrežja z možnostjo priključitve, - izvedba kanalizacijskega omrežja za odpadne vode s kontejnersko čistilno napravo, - izvedba meteorne kanalizacije z možnostjo priključitve, - izvedba PTT napeljav z možnostjo priključitve, - izvedba platojev za gradnjo objektov. V navedeni ceni je vključena tudi odškodnina stavbnega zemljišča. Izgradnja infrastrukture v sklopu bodoče proizvodno - obrtne cone je vključena v projekt prestrukturiranja Rudnikov rjavega premoga Slovenije. Z realizacijo podjetniških programov v coni naj bi odpirali delovna mesta za kadrovske viške RRPS. Investitorji, ki bodo zagotavljali v sklopu svojih podjetniških programov možnosti prezaposlitve delavcev RRPS, bodo pri nakupu opremljenega stavbnega zemljišča deležni posebnih ugodnosti. Vse ostale pogoje, podatke iz zazidalnega načrta oziroma odloka o njegovem sprejetju in druge informacije lahko interesenti dobijo na naslovu: SPEKTER d.o.o., Trbovlje Telefon/telefax: 26-205, 26-005 OB VESTI LO GRADITELJ EM Občina Zagorje ob Savi obvešča občane, ki so v letih 1962 - 1974 gradili ali adaptirali stanovanjske in druge zgradbe, da lahko prevzamejo svoje načrte na naslovu: Ulica talcev 1 a, I. vhod, klet - desno (sejna soba bivšega Centra SIS Zagorje), in sicer po naslednjem razporedu: - investitorji s priimki od A do E v ponedeljek, 12.7.93 od 8. do 13.ure, " od F do J v torek, 13.7.93 od 8. do 13.ure, " od K do P v sredo, 14.7.93 od 9. do 15.ure, " od R do Ž v četrtek 15.7.93 od 8. do 13.ure. Eventuelni zamudniki pa v petek, 16.7.93 od 8. do 11 .ure. Projekte, ki jih občani ne boste prevzeli v tem roku, bomo komisijsko uničili. Prejšnji vikend so tekači na dolge proge in gorski tekači doživeli vrhunec sezone, saj je bilo v petek državno prvenstvo v gorskem teku v Zagorju, že v soboto pa so imeli maratonci državno prvenstvo v malem maratonu v Mirni Peči. Na obeh tekmovanjih sta nastopila tudi trboveljska maratonca Heda Kotar in Aleš Sopotnik. Oba sta na obeh prvenstvih dosegla drugi mesti v svoji konkurenci. Heda Kotar mad veterankami in Aleš Sopotnik med mladinci. Hedaje stopila na tekaška pota pred 10 leti. Od takrat se ukvarja s teki na dolge proge, kamor sodijo mali (21 km) in veliki maratoni (42 km), tekla je že tudi super maraton (60 km), poleg tega pa se ukvarja še z gorskimi teki. Na dan preteče od 8 do 10 km, kar na mesec znese okoli 300 km. Seveda je kilometrina odvisna od planiranega treninga. Do sedaj je pretekla 6 velikih in več kot 80 malih maratonov. Najbolj ši čas vel ikega maratona je dosegla leta 1991 v Celju (3 ure in 7 minut). Trenutno je Heda v Sloveniji šesta najboljša maratonka. Aleš Sopotnik na državnem prvenstvu vgorskemteku na Rigel v Zagorju. Foto: Tomo Brezovar O čem premišljujete med maratom? Nikoli nepremišljujem o cilju. Ko se enkrat odločiš za 42 km, veš, da jih kar naenkrat ne moreš preteči. Prideš v krizo, prideš iz krize, včasih prej včasih pozneje. Najhujeje teči v vročini. Nikoli še nisem odstopila, niti v soboto, čeprav sem že v petek tekla gorski tek. Sprva sem si rekla da bom nastopila le na enem od obeh, na koncu pa sem le zmogla oba. In sem seveda zadovoljna. Kako vam bolj odgovarja teči? V skupini ali sami? Pravzaprav mi je čisto vseeno. Začnem teči v nekem tempu in tega potem ne spreminjam. Nikoli se ne preganjam za eno, kije hitrejša od mene, ampak vedno tečem v svojem tempu. To pa zato, ker vem, da bom v tem tempu lahko tekla vso progo in da bom do cilja tudi prišla. Večkrat bi tudi šla na velike maratone v tujino, a žal finančno tega sama ne zmorem. Drugače pa bi se vsako leto sigurno udeležila kakšnega maratona. Poškodbe? Hujših poškodb še nisem imela, včasih pa pride do bolečin v kolenih, hrbtenici, kolku, saj se mora vse to "nabijanje" kljub vsemu nekje poznati. Vendar se na cilju vse pozabi. Drugače pa je na gorskih tekih. Načrti? Predvsem, da bila rada zdrava, da bom lahko tekla, ker tek je moje življenje. Tudi če denarja ne bo, vem, da bom še tekla. Moja naj večjaželjaje, da bi nekoč vendarle nastopila na newyorškem maratonu, ki je praznik maratoncev iz vsega sveta, vseh narodnosti. Seveda je to sen, ki si ga bom sama zelo težko uresničila, zato sedaj pospešeno iščem sponzorje, ki bi mi to omogoči li. Oba z možem delava v Iskri Semicon, kjer so najini osebni dohodki zelo skromni. Letalska karta, s Startnino in enotedenskim bivanjem v New Yorku stane 1500 DEM in upam, da mi bo s pomočjo zasavskih firm uspelo uresničiti moje dolgoletne sanje in želje. Aleš ie drugače po "profesiji" smučar, tek pa mu je samo dopolnilna dejavnost. Ker se oba športa dopolnjujeta, je uspešen tako pri enem kot pri drugem. S tekom je začel zato, da seje preveril, koliko je natren irai vzdržlj i vost. Sam pravi, da gaje oče prisilil, naj poskusi s tekom, da ne bo vedno sam tekal in da bo Heda Kotar v bolj običajni vlogi v stanovanju. Foto: Barbara Kus videl, koliko je vreden. Oče mu je seveda samo svetoval, ker pa sinek ni najbolj ubogljiv, gaje moral Semaio prisiliti. In je sine rekel:" No dobro, bom pa enkrat poizkusil, samo da boš tiho.” In potem je Aleš prvič tekel v aprilu na 1. junij in v sicer ne najboljši konkurenci osvojil prvo mesto med mladinci. Potem so šli enkrat v Muto in ker tam ni bilo konkurence na 10 km, je bil zopet prisiljen, da seje podal na maraton 21 km. In ker je zopet zmagal, je dobil veselje. Zaenkrat je v razvrstitvi 4. v Sloveniji, vendar pa je leto dni mlajši od ostalih. Trenirata s Hedo kdaj skupaj? Malokdaj. Vsak ima svoj urnik, tako da se težko uskladiva. Zaenkrat treniram sam, edino oče me spremlja. Z avtom seveda. Pravzaprav si šele letos začel s tekom. Resje. Šele aprila sem prvič tekel zares, sedaj pa sem že med najboljšimi. Strokovnjaki pravijo da sem zelo trmast in mi napovedujejo še lepo prihodnost. Namen imam preteči še kakšen veliki maraton, toda zaekrat sem še premlad. Imaš tudi ti tcžjjvc s sponzorji, oz. s tem, da jih ne najdeš? Pri teku mi pomagata sponzorja MIT Trbovljein Procam, ki sejima zahvaljujem. Barbara Kus m I Ili Pionirska atletska šola v Trbovljah Levstik trener Omnikoma Celjski strokovnjak Bojan Levstik je dokončno trener rokometašev Omnikom Rndaija. Levstiku, ki je pred dvema sezonama že delal s trboveljskimi rokometaši, bosta pri delu pomagala Ivo Jekoš in Vili Knez. Prestopni rok za Trboveljčane ni bil uspešen, saaj niso pridobili nobenega igralca, odšla pa sla Uroš Privšek in Branko Kraulhaker. Za presenčenje je zadnji dan poskrbel še reprezentant Nenad Stojakovič, ki je zaprosil za izpisnico, a bo veijetno vendarle ostal v Trbovljah (beri visoka odškodnina). Trboveljski prvoligaš seje sicer pogovarjal z domačimi igralci, ki nastopajo pri TKI Hrastniku in / igralcem Presada Borutom Mačkom, a so se vsi odločili, da ostanejo zvesti svojemu dosedanjemu klubu. Do zamenjave je prišlo v vodstvu kluba. Namesto Gojka Pešca bo funkcijo predsednika opravljal Stojan Baloh. Cilj Omnikom Rudarja v naslednji sezoni naj bi bilo postopno pomlajevanje ekipe in uvrstitev v sredino lestvice, čeprav je vendarle moč čutiti, da si vsi pravzaprav želijo igranja v enem izmed evropskih pokalov. Rokometaši Zagorja, ki so preteklo sezono končali na petem mestu dmgoligaške lestvice, si bodo tudi v novi sezono prizadevali doseči enako uvrstitev. V ta namen so v klub privabili Trboveljčana, ki sta nazadnje igrala pri Dolanih Bojana Dečmana in Bojana Oblaka. Iz drugega zasavskega drugoligaša TKI Hrastnika pa drugih novosti zaenkrat ni. Sašo Fabjan Končane košarkarske lige Kot vsa zadnja leta seje na stadionu Rudar že začela PAŠ 93 - Pionirska atletska šola v organizaciji AK Rudar. Glavni namen šole je ponuditi osnovnošolski mladini možnost, da aktivnopreživlja dvomesečne počitnice skozi dejavnosti na stadionu in potem še na bazenu pod vodstvom spremljevalcev. V razgibani dejavnosti so poleg spoznavanja osnovnih atletskih disciplin v ospredju razne igre z žogo, posebno mini tenis Na tekmovanjih v okviru šole mladi nabirajo prve tekmovalne i/košnje in po finalnem nastopi se mnogi odločijo * za redno dejavnost. Pri organizaciji le 1 t so poleg vodstva kitil-1 in vseh članov ter staršev za nemoteno odvijanje programa dela zaslužni tudi stalni pokrovitelji AK: Dnevnik kot glavni pokrovitelj v preteklih letih, Kolinska s svojimi izdelki, Fructal, Lek, Žito, Zavarovalnica Tri glav. LB Banka Zasavje in podjetja iz okolice ter številni posamezniki, ki prispevajo finančna sredstva ali nagrade za udeležence in dobitke za srečelove na vseh tekmovanjih v organizacije AK Rudar. Množičen odziv mladine za vsakodnevno vadbo pod vodstvom vseh trenerjev in demonstratoijev za posamezne atletske prvine sc po končani šoli odraža na odličnih rezultatih posameznikov na atletskih prireditvah po Sloveniji. V preteklih letih so trboveljski atleti dosegli nekaj naslovov državnih prvakov v tekih na srednje in dolge proge in krosih. Vlalči Juvančič je stalna mladinska reprezentantka in rekorderka vlekih na 2-5 km za pionirke in ml. mladinke, Uroš Zupan se poleg alpske reprezentance v zimski sezoni uveljavlja kot odličen tekač in med vrstniki nima konkurence. Mirsada Ružničje zaradi šolanja sicer prestopila v AD Cetis Kladivar, vendar ima resne naslednice v Nuši Krajšek in Aleksandri Tomovič. Mnogo obeta tudi Boštjan Košcc in še vrsta mladih. Kljub izredno skromni podpori atletiki zanesenjaki ne mislijo obupati, zanašajo se le na lastne možnosti in v okviru teh nemoteno izvajajo program dela. Čeprav imajo odrekanja atletov tudi svoje meje. Že v petek, 9. julija bo ob 18.30 se bodo na posebnem tekmovanju pod pokroviteljstvom Fructala pomerili udeleženci atletske šole. V troboju (60 m, skoku v daljino in teku na 600 m) se bodo ml. pionirji in pionirke potegovali za pokala O'boy in Eva, starejši pa za pokala Fmta Bela in Coco Bahaya. Naslednje tekmovanje v juliju bo 23. pod pokroviteljstvom Kolinske. Za vse udeležence bodo zagotovljene nagrade in napitki, kijih dobijo tudi na vsakodnevnih akti v nostih. Prei skusil i sc bodo v skoku v višino in teku na 100 in 1000 m. Ostali pokrovitelji bodoimcli troboje v avgustu, ob koncu pa bo 27. avgusta še finale za Dnevnikove pokale. Vse osnovnošolec AK Rudar vabi na stadion od 9. ure dalje - vpis in ostale informacije posamezniki dobijo pred začetkom aktivnosti ali pa od IS.30. ure. Informacije so tudi po tel. 21 - 036 od 7 - 14.30 ure. Pavle Kreže Podpis pod foto: Mirsada Ružnič sedaj za Cetis Kladivar. Pionirji so v I.SKL vzhod II odigrali še dve zaostali tekmi zadnjega kola. Trboveljčani so v domači dvorani klonili proti še neporaženi ekipi Slovana "A" z rezultatom 46:71 (24:37). V prvem delu igre so se domači še uspeli upirati gostom in se jim na začetku drugega polčasa približali samo na sedem točk razlike. Nato je koncentracija popustila in gostje so si priigrali nedosegljivih 20 točk. ki so jih do konca tekme samo še povečali. Kljub porazu so domači pustili dober vtis proti visoki eki pi gostov. Pri tem mo ramo omenili vzdušje v dvorani, ki ga je naredila plesna skupina in številna publika z bučnim navijanjem. Za Trboveljčane so igrali: Tomše 5, Grošelj 4, Razpotnik, Umek 9, Vidergar 9, Vukovič 2, Grgič 3, Čop. Stradar 8, Knavs 4, Brečko 2 in Ajkunič. Po prvem delu tekmovanja so Lilijani na 3. mestu, Trboveljčani pa si delijo 4.-5. mesto z Rogaško Donai Mg. Ekipa Litije je pokazala lepo igro in ima vse možnosti, da ostane med prvimi tremi ekipami, ki se še uvrstijo v višjo ligo. Trboveljčanom pa se pozna, da prvič igrajo v tako močni ligi in da jim primankuje izkušenj. Prav bi jim prišel tudi kakšen višji igralec, ki bi lažje pobiral žoge pod košem. Navkljub temu imajo Trboveljčani še možnost za napredovanje na lestvici, vsekakor pa to ne bo lahko. Pionirke Litije so v zaostali tekmi v Celju izgubile z 51:20 (23:9). kar jih je spravilo na tretje mesto. Kot kaže, so Lilijanke povsem iz forme, o čemer govorijo zadnji rezultati. Točke so dosegle: Ristič 5, Krež 5, Bregar 4. Boldin 4 in Černe 2. Na žalost po ukinitvi ženske košarke v Hrastniku med deklicami nastopale Litija. Seveda s tako politiko niti zasavska niti slovenska ženska košarka ne more napredovati. Nastopi zasavskih pionirskih ekip v II.SKL vzhod II so nekoliko slabši, saj Zagorje in Hrastnik zasedata spodnji del lestvice. Vsekakor bi v obeh klubih morali prav pionirjem posvetiti več pozornosti, saj zadnja leta nazadujejo. Tudi kar se tiče mladincev stanje ni rožnato. Mladinski ekipi Zagorja in Rudarja nastopata ločeni in ne več kot ena ekipa, tako kot je bilo to v lanskem letu. V II.SKL zahod I sta sicer obe ekipi v zgornjem delu lestvice, vendar so oboji preslabi za Domžalčane. Le prvo mesto pa vodi v prvo ligo. Zasavski ekipi bosta tako ostali le v povprečju, brez možnosti igranja težkih srečanj z najboljšimi v Sloveniji... Aljoša Pišek Holešek v Zagorju V ponedeljek seje 'iztekel prestopni rok /a nogometaše. Zvezda prestopnega roka v Zasavju je bil dosedanji nogometaš One Rudat -ja 25 - letni Igor Holešek, ki je podpisal enoletno pogubo z ETI nieklroelementom. Najboljši strelce trboveljske ekipe v zadnjih dveh sezonah bo nedvomno velika okrepitev Zagorjanov v borili /a vrnitev v 1. ligo, K Eli EE sta prestopila tudi Kisovčana lože in Frane Kranjc. Moštvo je zapustil le mladi Samir Balagič, ki je odšel k velenjskemu Rudarju, Novi trener članske ekipe bo Leopold Rogljič, kije do sedaj pri NZS opravljal naloge delegata m btl član disciplinske komisi je, pred leti pa je uspešno vodil kisovško Svobodo. S.F. letne akcije Tenis Izlake v II. STL Končalo se je ekipno državno prvenstvo v tenisu za člane. Zasavje so v prvenstvu zastopali Trboveljčani v drugi. IzJačani in Lilijani pa v tretji STL. Trboveljčani so precej nesrečno izpadli iz lige, saj so tri tekme izgubili z najtesnejšim rezultatom. Tako so brez zmage zasedli zadnje mesto v skupini B druge STL. Po precej srečnem razpletu so Izlačani po sicer dobrih igrah v tretji STL osvojili 1. mesto in se direktno uvrstili v ligo višje. To je vsekakor lep uspeh za Izlačane. ki so se tako po sedmih letih igranja v tretji ligi le uspeli uvrstiti razred višje. Pri Izlačanih jc bil najuspešnejši Boštjan Gošte s petimi zmagami. K velikemu uspehu so pripomogli še Jože Lebar, Aljoša Ule, Marjan Kramer in poškodovani Jernej Kovačič ter coach Miha Hild. Rezultati: Rudar - Slovenska Bistrica 1:8. Gornja Radgona - Rudar 5:4, Rudar - Slovenske Konice 4:5, Velenje - Rudar 8:1, Rudar - Ravne 4:5, Ptuj - Rudar 7:2 in Rudar - Žalec 0:9. A&M Caffè - AS Litija 1:4, Radovljica - Izlake 1:4. AS Litija -Mladost Rečica 0:5, Izlake - Komenda 1:4. Radovljica-AS Litija3:2, Mladost Rečica - Izlake 1:4. AS Litija - Izlake 0:5. Komenda - AS Litija 4:1, Izlake -A&M Caffè 5:0. Končni vrstni red: 1. Medijske Toplice Izlake. 5. AS Litija. Zasavsko pionirsko prvenstvo: Rudari - Rudar 112:3, AS Litija - Izlake 2:3. Izlake - Rudar I 3:2. Rudar II -Hrastnik 5:0, Hrastnik - Rudar I 0:5, Rudar II - AS Litija 4:1, AS Litija -Rudar 10:5. Hrastnik- Izlake 2:3. Izlake - Rudar II 0:5. AS Litija - Hrastnik 1:4. Končni vrstni red: 1. Rudaril. 2. Izlake, 3. Rudar I. 4. Hrastnik in 5. AS Litija. M.H. Liga Litija: 1. liga stanje po 10. kolu: 1. Tomo Bizjak 12 (60:35), 2. Primož Novak 12 (58:39), 3. Marc Boltin 10 (45:19), 4. Maijan Pajcr 8 (36:11), 5. Drago Kepa 8 (49:54) in 6. Tone Vrhovec 6 (45:41). 2. liga stanje po 8. kolu: 1. Viktor Steiner 14 (71:27), 2. Dušan Hauptman 12 (61:51 ), 3. Ahči n Aleš 10 (60:36), 4. Zlato Kolar 8 (36 :15), 5. Matjaž Šogovič8 (45:35), 6. Sebastijan Nejedi 8 (39:33). 3. liga stanje po 6. kolu: 1. Božo Južni k 8 (38:22), 2. Srečo Rozina 8 (36:20). 3. Lojze Indof 8 (41:27), 4. Toni Ulčar 6 točk (27:7). 5. Tomaž Habič 6 (31:16). 6. Mitja Strmec 6 ( 27:15). L liga 12. kolo: Tomo Bizjak -Zdravko Girar 9:4. Sašo Požel - 'Zdravko C'irar9:5, Primož Novak - Borut Maček 9:4, Dušan Razboršck - Bogo Kepa 9:2. 3. liga 11. kolo: Božo Južnik -Matevž Sotcnšek 9:8, Blaž Rozman -SašoDobravcc9:6, Mitja Strmec - Uroš Kramberger 9:2, Igor Gorišek - Darko Jarm 9:1, Bojan Kozlevčar - Tomaž Habič 9:1; 12. kolo: Tomaž Habič -Ismet Bcšič 9:5, Dušan Komatar - Igor Gorišek 2:9. Bojan Bric - Blaž Rozman 3:9, Sašo Dobravec - Božo Južnik 9:7, Uroš Habič - Primož Šmejc 9:3; 13. kolo: Igor Gorišek - Lojze Indof 5:9, Bojan Kozlevčar : Srečo Rozina 9:7.2. liga, 11. kolo: Andrej Poglajen - Andrej Špehar 6:9, Marko Mrv a-ViktorStcincr 3:9, Sebastijan Nejedi - Marjan Končar 0:9, Lojze Mahkovič- Dušan Hauptman Koprivc tretji Na regijskem prvenstvu za dečke in deklice do 12 let je v Trbovljah edini domači igralec Pri mož Koprivc dosegel tretje mesto v svoji skupini. Kaiak Čeprav so vse oči uprte v SP v kajaku in kanuju na divjih vodah v Italiji, po Sloveniji že potekajo tekmovanja za mlajše mladince in pioniije. Prva od petih tekem za pionirski pokal jc bila na Ljubljanici. Tekme so se udeležili tudi mladi kajakaši iz BD Hrastnik. Že na prvi tekmi so pokazali, da so se dobro pripravili na letošnjo sezono. S svojimi uvrstitvami so presenetili Damjan Železnik (v kategoriji starejših dečkov je v spustu osvojil L, v slalomu pa 2. mesto), Branko Žagar (v kategoriji starejših dečkov jc v spustu osvojil 2., v slalomu pa 4. mesto). V kategoriji mlajših dečkov pa je 2. mesto presenetljivo osvojil Peter Kauzer mlajši. Rezultati, slalom. KI, ml. mladinci: 10. Marko Fišncr (Hrastnik), vseh tekmovalcev 19. KI, sl. dečki: 2. Damjan Železnik. 4. Branko Žagar, 10. Boštjan Pečnik, 12. Ambrož Bajda, 19. Žiga Zalokar, vseh tekmovalcev 34. KI, ml. dečki: 2. Peter Kauzer, 4. Aleksej Bočko. 5. Gregor Laznik. 7. Robi Štiher. vseh tekmovalcev 26. K1, spust, ml. mladinci: 12. Marko Fišncr, 20. Uroš Knus, vseh tekmovalcev 20. KI, spust, st. dečki: 1. Damjan Železnik, 2. Branko Žagar, 6. Ambrož Bajda. 12. Žiga Zalokar. 22. Boštjan Pečnik. K1. spust. ml. dečki: 5. Aleksej Bočko. 12. Peter Kauzer, 13. Gregor Laznik. 14. Robi Štihar, vseh tekmovalcev 22. P.K. Gorski tek V gorskem teku na Krim so se ponovno izkazali tekači Zasavja. Med veterani jc Milan Kirn dosegel 2. mesto, mladinec Aleš Sopotnik pa je bil 4. V ženski konkurenci jc bila lleda Kotar 5.. med veterankami pa 2. Zelodobrojc tekel tudi Rado Skubic, ki je tokrat prehitel Draga Matoha. C.B. Mali nogomet Trim liga Zagorje: 1. liga: Paradox - ŠD Čolnišc 7:5. Bistro Cerar - Merli 8:3, Malo po Malo - Trgovina Rcpovž 5:1, ŠD Mlinše - L'Muhy 7:1. Mladi Orli - Inženiring Šarbek 1:5. Končni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 38, 2. Malo po Malo Dimnikarstvo Lepoša 35 točk, 3. Paradox 25, 4. ŠD Mlinše 21, 5. Bistro Cerar 20, 6. Trgovina Rcpovž 18. 7. Merli 17. 8. ŠD Čolni še 17, 9. Izlake 16, 10. L'Muhy 15, 11. Mladi Orli lOtočkin 12. Klub Mesečina - diskvalificiran. Fer-play ekipa: L’Muhy. 2. liga: Kotredež - Trgovina Čop 8:0. ŠD Prapreče - Udarnik MB P 2:2, Topličani Veterani - TE-VE Varnost 2:1, Zlatorogi Ultra - Šentlambert 0:2, Antimon - ŠD Mlinše II 2:2. Končni vrstni red: 1. Šentlambert 33 točk, 2. Trgovina Čop 25, 3. Kotredež Trgovina Čeveljček 24, 4. Antimon Bistro 91 23 (-1). 5. Topličani Veterani 22, 6. Zlatorogi Ultra 20, 7. ŠD Mlinše II 20, 8. Prapreče 19. 9. TE-VE Varnost 18, 10. Vesn 16, 11. Udarnik MBP 16 točk in 12. Avto KBM -diskvai ilici ran. Fair-play ekipa: Udarnik MBP. Tretja liga: Siporex - Dream team 3:2. Elektroelcment - NLP Eurolrade 7:2, Jastrebi - Buldožer 2:3, Šparovček - Gostišče Maček 2:2, Tapi - Izlake Veterani 3:0, NLP Eurotrade - Siporex 5:3. Končni vrstni red: 1. Jastrebi 33,2. Tapi 33,3. Buldožer30,4. Dream Team 25,5. Gostišče Maček 23,6. Hors 22,7. Elektroelcment 21,8. Šparovček 18,9. Tirna 17, 10. Izlake Veterani 17, 11. Siporex 13 in 18. NLP Eurotrade 8 točk. Fair-play ekipa: NLP Eurotrade. Tekma za naslov "Superšanipion Zagorja 93” med prvakom lige in pokalnim prvakom: Inženiring Šarbek - Malo po Malo Dimnikarstvo Lepuša 7:0. Kvalifikacije za 2. ligo: Udarnik MBP : Buldožer 0:3. Zadnje spomladansko kolo v malonogometni ligi LNZ: KMN Inženiring Šarbek - KMN Pink Panter 4:1. strelec: 4 krat Mele. Vrstni red: 1. KMN Avtofinish. 2. VS Diamond. 3. KMN Koren. 4. KMN Inženiring Šarbek itd. Novi prostori TK Hrastnik Dan preti občinskim p rožnikom so v H ra stoiku odprli nove prostore Teniškega kluba Hrastnik. Kot je povedal predsednik kluba Marjan Dolanc, je vanj trenutno včlanjenih 205 članov. V klubskem domu so uredili garderobe, sanitarije, kuhinjo s klubskim prostorom in skladiščem in večnamenski prostor, kamor bi radi pripeljali dejavnost, povezano s športom (npr. fitness center, športna trgovina). V stirili letih delovanja sočlani teniškega klubu lepo uredili bivše območje rudniškega skladišča na "Štirni" nad hrastuiškokolonljo. .Štiri peščena igrišča so vse bolj polna. Na njih prirejajo trim tekmovanja, klubske turni rje, vse leto poteka redna Šola tenisa za dve kategoriji, pa tečaji za Igralke tenisa. V klubu imajo še precej načrtov. Letos nameravajo urediti še nado- mestili objekt (skladišče za material), steni za učenje tenisa z asfaltirano ploščadjo, jeseni pa bodo pripravili veliko akcijo holtikulliirne ureditve celotnega območja. Velikti bi jim pomenilo, če bi rudnik spraznil svoje skladišče ob teniškem parku. V prihodnosti pa bi radi uredili še dve asfallirani igrišči (s lem podaljšali sezono igranja) (er ju pokrili. Marjan Dolane je povedal, da iščejo še druge možnosti svojega dela. Tako bodo skušali skupaj z brodarji ponuditi zanimiv turistični paket, pripravljajo različna tekmovanja za podjetja itn. Zelo dobro sodelujejo ludi z drugimi zasavskimi teniškimi klubi. Člani tekmujejo v zasavski ligi, člani se udeležujejo različnih rekreativnih turnirjev po Sloveniji. Pionirji pa tudi nastopajo v pionirski zasavski ligi. Marko Planinc Foto: Branko Klančar Mrtvak, star 2 meseca Na zagorski PTT so {.julija ugotovili,da M.K. iz Zagorja žc trt mesece ni prišel po svojo pokojnino. Policisti so takoj začeli/ iskanjem. Med preverjanjem stanovanja pogrešanega na Kopališki cesti v Zagorju, je iz odprtega okna prihajal neznosen smrad, zato so v stanovanje vdrli in tam našli M.K. mrtvega. Zdravnik je z ogledom ocenil, da je truplo v stanovanju že najmanj dva meseca, ni pa bilo opaziti nobenih znakov nasilja. M.P. se je po ločitvi od žene iz.Ljubljane preselil v Zagorje, kjer je prebival v lastnem gospodinjstvu. Očitno se je držal bo|j zase, kljub temu pa ljudje vedo povedati, da je rad tudi popival. Zato najbrž nobenega od sosedov ni preveč zanimalo, zakaj ga toliko časa ni hilo na spregled In so tudi smrad Iz njegovega stanovanja vzeli za nekaj samoumevnega. Tovrstni pojavi so bili še do pred kratkim "privilegij" velemest, očitno pa smo po odtujenosti tudi v Zasavju že na "zavidljivem" nivoju. Sosedov ne poznamo več, če sosed popiva pa ga sploh raje ne vidimo. Samo enega od sosedov hi morato malozaskrbeti od kod veje smrad. Sicer pa dobrodošli v Evropo. V evropskih velemestih odkrijejo mrtve po nekaj letih. Večinoma so to starejši ljudje brez sorodnikov, sosedov pa danes tako nihče več ne pozna. J.R.jr Aufbiks JR Vročina nikomur ne prizanaša, še najmanj pa 9 aufbiksarjem. Ni čudno, da se včasih komu zarola in letijo iskrice po zraku. Starši so morali 1. julija poskrbeti za svoje zlate 9 otročiče. V hodniku bloka v bližini Mer-lija so si dali duška z vpitjem. Pomagali so jim številni maligani. Po prevozu na policijsko postajo so jih izročili zlatim staršem. JR V garderobi na bazenu v Zagorju so se stepli £ štirje mladi korenjaki. Umirili so jih šele možje, še bolj pa jih bo verjetno sodnik za prekrške. as Prvega julija ob 22. uri je v čakalnici železniške ^ postaje v Trbovljah prepeval lepe pesmi in zraven še malo razgrajal občan v bolj bednem stanju. Uslužbenci niso imeli posluha za kulturni program, skušali so ga opozoriti in pripraviti do tišjega meditiranja. Pa seje možak postavil po robu in pričel metati za njimi steklenice. Seveda so ga pomirili pravi možje na pravem mestu. Isti dan malo kasneje pa je prišlo do boksarskega JL dvoboja v bistroju Čar v Hrastniku. Tujec je w nasprotnika zadel tako dobro, da mu je zlomil nosni koren. j). Na trgu borcev so se jezili na M.M., ki je dan kasneje Jk malo pred polnočjo z avtom povzročal hrup. Očitno stanovalci nimajo nikakršnega odnosa do "tekovina naše revolucije". Borci, po katerih nosijo ime ulice, bi jim že povedali, kako je v tistih časih pokalo. Pa se pol toliko niso sekirali. Promet 30. junija ob 20.20 uri jc v Potoški vasi voznik ficka C.M. zaradi vinjenosti pri vzvratni vožnji zapeljal v potok Kotrcdcščica. 30. junija so občani na policijsko postajo prijavili, da na Selu po cesti divje vozi rdeč fičko, ki seje kasneje prevrnil na streho. Policisti so na kraju našli vozilo registrske številke LJ 122-219 in izsledili mladoletnega divjega voznika. 1. julija ob 13.15 uri je voznik T J. z. jugotn v Praprotnem pripeljal iz leve stranske ceste in bočno trčil v pctico, ki jo je vozila M. D.Odbilojojescestepo strmem nasipu. Na srečo seavto ni prevrnil, nastala jc le materialna škoda. 2. julija oh 11.10 uri je v Potoški vasi voznik osebnega vozila A.D. zavijal levo proti Trbovljam. Takrat je iz te smeri pripeljal F.J. iz Trbovelj, ki gaje pri trčenju odbilo v levo in vozilo seje prevrnilo na streho. Na srečo poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša 150 tisočakov. 2. julija oh 13.20 uri jc na lokalni cesti Zagorje - Černšenik voznica L.M. z Izlak zaradi neprimerne hitrosti v levemovinku zapeljala na obcestni hrib in se prevrnila na streho. Nastala je le materialna škoda, ki znaša 150 tisoč tolarjev. 2. julija oh 14.45 uri je z Blat proti Kalu vozil s kolesom z motorjem po sredini vozišča Č.S. V levem nepreglednem ovinku je trčil v osebno vozilo, ki ga je pravilno pripeljal K.A. Č.S. je vrglo preko pokrova motorja in jc obležal na vozišču. Voznik K.A. mu jc nudil prvo pomoč. Mopedista so odpeljali v bolnišnico. 4. julija ob 23.35 uri je pri Termoelektrarni Trbovlje voznik A R. vozil z osebnim vozilom po sredini vozišča in trčil v voznico N. B.. ki se je lažje telesno poškodovala. Voznik A R. in sopotnik J. P. pa sta sc huje telesno poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico. Škoduje ocenjena na milijon tolarjev. Kradejo kot srake V času med 3. in 5. julijem je neznanec vlomil v slaščičarno na cesti zmage v Zagorju in odnesel nekaj piškotov in tort. Ljubitelja slaščic še iščejo. Lastnik firme Rentax d.o.o. je na policijsko postajo sporočil, da R.A. iz Ljubljane že dalj časa ni vrnil izposojenega juga 55 in tako oškodoval lastnika rent a carja za okoli 400 tisoč tolarjev. Vozilo in voznika še iščejo. B.A. je 3. julija prijavil, da so mu iz stanovanja na Koloniji 1. maja v Hrastniku ukradli pralni stroj, plinsko jeklenko in nekaj odej. Storilca so že izsledili. V Boričah je neznanec iz stanovanjske hiše odnesel nekaj delov za kmetijske stroje in kmetijsko orodje. Vnetega kmetovalca ša iščejo. Na parkirišču pred zgradbo TKI v Hrastniku je neznanec iz golfa ukradel avtoradio. Zato vse morebitne kupce sumljivih avtoradiev opozarjamo, da se pred "šverc" nakupom prepričajo o poreklu aparata. Policisti brez "marice" Trboveljski policisti so 3. julija ob 2.10 uri na avtobusni postaji pri bazenu opravljali postopek z Z.D. zaradi suma vinjenosti. V postopek sc je vmešal P.M. in skupaj sta začela groziti policistom. P.M. je v policista vrgel kamen, Z.D. pajc s kamnom razbil vetrobransko steklo službenega vozila citroen. Natoje iz parka več mladoletnikov začelo metati razne predmete v vozilo, ki so ga dodobra zdelali. Nastala je velika materialna škoda. Oba hudokrvneža se bosta zagovarjala na sodišču, trboveljski policisti pa bodo nekaj časa brez “marice". G.N. Opozorilo Še enkrat bi radi opozorili vse voznike, ki sc vozijo po cesti od Zidanega Mosta proti Hrastniku in obratno, da upoštevajo časovne omejitve odprte smeri, kajti še vedno prihaja na temdclu cestcdo številnih prometnih nezgod. Tako sta sc v tem tednu zgodili dve, na srečo brez hujših posledic, nastala jc le materialna škoda. Zato še enkrat opozarjamo voznike na previdnost. Tudi, če peljete v odprto smer. previdnost in prilagojena hitrost ne bosta odveč ! G.N. auaa AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje - prodaja vozil CITROEN-FIAT - pooblaščeni servis - originalni rezervni deli Na zalogi vsi modeli FIAT, ter CITROEN ZX in XM. - MOŽNOST STARO ZA NOVO - KREDIT ALI LEASING tel.:, fax. (0601)24 295 DELOVNI ČAS: 7h - 15h, sobota 8h - 12h. Eim$>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel: 0601 /61-575 >-'u o t KREDIT NA 3,6 IN 12 OBROKOV. ODPRTO: ob delavnikih od IS.30 do 19.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. _________tifi Leninov trg 4 61420 TRBOVUE ČISTIMO POSLOVNE PROSTORE, TALNE OBLOGE (ITISON - TAPISOMJ, VSE VRSTE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, NOTRANJOSTI OSEBNIH AVTOMOBILOV, POSOJANJE SESALCEV ZA GLOBINSKO ČIŠČENJE (MOKRO). tel.: 22 152 ini. 13 med 19h in 21 h. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 427 tel.: fax.:71 827 UGODNOSTI V MESECU JULIJU Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina Kisovec. Vsak dan od 7m do 1900. ob sobotah 7“ do 13°° Telefon: 0601/71 827 VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. 23 M # IZREDNA UGODNOST 1 GOLF VENTO PASAT O AUDI 80 j ji! 2300 DEM CENEJE NA ZALOGI VELIKA KOLIČINA OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL! NE ZAMUDITE! leasing. 1 Prodaja: 0601/26 525, servis: 0601/21-525 I DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZAF /O Banke Zasavje d Trbovlje Celje - skladišče D-Per 6/1993 5000006276,23 60.000 TOLARJEV SEDEMMESEČNI VREDNOSTNI PAPIR Najvišji donos na vložena sredstva Najmanjši riziko Možnost vnovčenja pred rokom dospetja Polovico revaloriziramo z rastjo drobno prodajnih cen in obrestujemo po 10% letni obrestni meri Polovico revaloriziramo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM in obrestujemo po 9% letni obrestni meri Na dan dospelosti izplačamo prinosniku nominalni znesek s pripadajočo revalorizacijo in obrestmi v tolarjih. COBISS o :C UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopisZASAVC. | Ime in priimek....................... mesto......................... poštna št........... ulica......................... telefon............. datum......................... lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletnofustrezno obkroži) NAGRADNA IGRA