Sloper, nedelja 29. marca 1952 tfflg®tréeM£ protesterai sšs&s^&^si^ijsi ¿3© evaišš domovini posamezna številka 10 din v. redno zasedanje l s f l r j Zborovanje bivših istrskih kolonov Ob petij obletnici Izvedbe agrarne reforme v Ist-rtlkeim okrožju so priredi ibivlli koloni koprske okolice veliko zborovanje, na katerem so manifestirali za velike pridobitve ljudske revolucije, hkrati pa izraz-li svoje ogorčenje nad fašističnimi izgredi v Trstu in Italiji. V dvorani novozgrajenega zadružnega doma v Bertcklh se je zbralo nad' 400 bilvfiih kolonov, ki so prispeli s kamioni Iti peš tudi jz okoliških vas,i Pobegov, Cezarjev, Semedele, Ankarana ln Skccjana. Rred začetkom, zborovanja so prepevali v dvorani partizanske in narodne pesmi, godba pa je igrala koračnice. Po otvoritvenih besedah predsednika KLO BerJoki Albina Jermana je zborovalcem spregovoril predsednik Istrskega okrožnega, ljudskega odbora tov. Julij Beltram. Njegov govor so večkrat prekinjali z navdušenimi vzkliki tovarišu Titu in Komunistični partiji Jugoslavije ter z ogorčenimi vzlkliki proti poskusom ponovne oživitve fašizma v Trstu in Italiji. V- začetku svojega govora je tov. Beltram poudaril ogromen zgodovinski pomen izvedbe agrarne reforme v teh krajih,-kjer so italijanski kapitalisti dolgo let tlačili in izkoriščali vse. prav .posebno pa še slllojvenske kmete. nPreleklo je pet let — je dejal tov. Beltram — odkar vi bivši koloni in polovičarji obdelujete in gospodarite na zemlji, ki vam Jo Je d -la v last ljudska oblast z agrarno reformo. To zemljo je odvzela nekdanjim jveleposestnikom, in jo vrnila zakonitim naslednikom tistih, |ki so jo prej zaradi denacionalizacije izgubili. Vrnitev te zem'je tistim, ki so nleni zakoniti lastniki, predstavlja poIe? delavskih svetov nedvomno naj-revolucionarnejši akt ljudske oblasti po vojni. Ta akt pa je seveda možen samo tam, kjer je delovno ljudstvo vzelo otolast v svoje roke, tam kjer so delovni ljudje postali sami svoji gosnodarji in to se Je zgodilo tudi v Istrskem okrožju kot v vsej Jugoslaviji. Nikdar ne smemo pozabiti, d|le izvedba agrarne reforme in razlastitev izkoriščevalcev rezultat borbe in velikih žrtev naših delovnih ljudi ¡n vseh narodov Jugoslavije. Italija, ,ki se je /no Londonskem paktu na tafco zvit natin prikradla do tega dela zemlje, Je začela s sistematičnim preganjanjem in Izrivanjem slovenskih kmetov — lastnikov zemlje Vt) (postavljati .ve'eposestnike z dvojnim namenom, da doseže čim večje uspehe v svoj' ,raznarodova'ni politiki in da ¡Hm bolj poveča število izkoriščanih, brezpravnih ljudi':. Italijanki kapitalisti so ,izkoriščali sevedi tudi priseljene Italijane, kolone, kaj'i s*-ra stvar ie da se izkoriščevalec ne ,meni z~+o. kakšne narodnosti Je dotični, ki jra izkorišča, njemu so mar le čim večji ,profiti, Tov Beltram je ,za'-.m prečita' ne^aj originalnih dokumentov v taljan-skem jeziku, ki jasno govore o ciljih italijanske politike v teh k-ajih, in sicer sprav,'ti čim več kmetov v čim .bolj ekonom 'ko oiv/l;en položaj i;n jih gospodarsko uničiti. »Samo v letu 1933, je dejal tov. Beltram, je šlo na boben 947 posestev v Istri, drugih raznih dražb nepremičnin in premičnin \ istem letu je 35.000, in dražitev posestev slov. kmetov se je nadaljevala. Oh davč"tev tega področja je bila neprimerno večja kakor v Italiji in to zaradi tega, ker sta želela italijanska zmerja z divjaki, barbari itd. Oni nimajo Pri nas nič iskati. To je treba povedati tudi tistim redkim posameznikom, k' iščejo zveze s San.tinom, da ne bomo nikomur dovolili, da bi se vezal z niaš. mi sovražniki. To je treba enkrat za vselej povedati tudi tem, ki govorijo v imenu »istrskih bratov«. Istrski bratje so postal bratje v borbi proti Santinu in okupatorju, brati stvo Slovencev, Italijanov in Hrvate • se namreč utrjuje tudi v borbi prot, reakciji za izgradnjo socializma, v borbi za priključi tev k Jugoslaviji. - Ko je govoril o zadnji diplomatski lil®»« Z MANIFESTACIJ V KOPRU vlada uničiti in iztrebiti slovenskega kmeta. Tov. Beltram je zatem opozoril zbo-rovalce, da se r.e glede na to, da smo že pet let rešeni iiizkor'ščanja raznih italijanskih grofov in drugih kapitalistov, nikakor ne smemo uspavati. »Ne smemo pozabiti, je poudaril tov. Beltram. da so jste sile, k' so zgubila svoje pozicije, neprestano na delu in v.rtajo, da bi si jih zopet pridcb le. Zato je potrebno da smo prav mi, ki smo toliko let občutili faš zem na svoj' koži,- posebno budni proti ponovnim poizkusom uvedbe fašizma v Trstu in v Italiji in proti nj hovim zahtevam po tuji zemlji. Ne smemo dopustiti, da bi se v Trstu, ki ni bil nikoli italijanski niti benečansk , razen ipo prvi svetovni vojni, razvijal fašizem in iredentizem, ker to predstavlja stalno nevarnost za m r. Italija .postaja ipo 30 letih že dr.ugič nositelj fašizma v Evropi. 2e drugič se Trst iz-, rablja v to svrho kot nacionalni problem Italije, pa čeprav to ni, n ti ga ni Itaija zgradila. Nikoli ne smemo dopustit', da bi se fašizem v kak. Sni koli obliki ;e za korak približal skozi Trst našemu ozemlju. Na italijanskem narodu je, da v svoji hiši sam zatre razvajajoči se fašizem s keminfe mi-zmom vred. Tov. Beltram je za tem govor i o insceniranih fašističnih manifestacijah v Trstu in o napadih i-redentistov na naše Okrožje. »Naša dolžnost je. je izjavil tov. Beltram, da opozorimo svet o tej nevarnosti in da ne gledamo m r-no, kako se iredentizem razvija v imperialistični fašizem in da ne dopustil mo, da bi kdo govoril v našem imenu, kakor to dela SarJtin, k-i nas akcij.1 italijanske v.lade je tov. Beltram poudaril, da si je socialistična Jugoslavija vedno postavljala za cilj pr'jataljske odnese z .vsemi državami. Ze pet let si naša domovina prizadeva, da bi se sporazumno rešilo tržaško vprašanje ,'n da bi bile glede na sedanje okoliščne zadovoljni obe dr žavi. »Italija noče siporazuma, temveč irjscenira protijuigosiovansko gonjo ir» zahteva našo zemiljo. Namesto prijateljstva — podkupovanje, korupcija, vzdrževanje iredentističn.ih organizacij v Trstu, zlasti CLN, kot izrazito faš -stične organizacije,« Italija je namreč pred dvema letoma stopila v Atlantski pakt. De Gasperi je dolgo časa na kolenih pros', za sprejem, da bi se s tem Italija rehabilitirala in da bi zopet dobila pravice ki jih je zgubila kot napadalna in peražena v pretekli vojni in po vseh grozotah, .ki jih je naprav'la jugoslovanskemu, g/ršBieimui. albanskemu in drugim narodom. Uspelo ji je, da so jo zapadne sile uslišale. V Atlantskem paktu je rečeno, da je Italija sicer član tega pakta, vendar da nima pravice zahtevati kakršne kol reviz je teritorialnih odločb. Italija, za katere vemo. kaj poman-i kot vojaška sila, kljub temu govo i (De Gasperi) tako, kakor da bi bila glavna sila v Atlantskem paktu in da bo ona re>ila svet. Svetovali bi j'm, naj se že nehajo smešiti« Ob zaključku je tov. Beltram dejal, da »stotlsoč beograjskih demonstrantov p-oti politični špekulaciji Italije In diplomatlč^im ip nI tiskom na zapadne sile v zvezi s Trstom dokazuje o-gorčenoH vseh na-odov Jugoslav.'je (Nadaljevanje na 4. strani) BEOGRAD, 29. marca. — Na zasedanju Ljudske skupič'ne FLRJ Je danes govoril pred poslanci Zvezne skupščine, člani vlade, diplomatskega zbora in številnimi novinarji pomočnik zunanjega ministra Leo Mates. Velik del svojega ekspozeja je posvetil odnosom z Italijo in problemu STO. Najprej Je Leo Mates poudaril osnovne črte jugoslovanske zunanje politike, to je obramba samostojnosti, krepitev in. razvoj dobrih odnosov z deželami, ki želijo aktivno soetelavati v Organizaciji ZN in ostalih mednarodnih ustanovah. Zvesta tem principom Jugoslavija ni stopila v noben blok ter utrjuje svoj položaj in varnost v okvi ra OZN. Jugoslavija je vedno pokazala dobro voljo, da vsa nerešena vprašanja s sosednimi ol-žavami reši na podlagi medsebojnega spoštovanja, neodvisnost' in enakopravosti, loda pri tem ni nate tela vedno na razumevanje. Ko je govoril o tem, da je Jugoslavija na vse napade Sovjetskega bloka zahtevala pri OZN, da te države spoštujejo vsaj osnovna načela OZN, Je Leo Mates po udaril izboljšanje odnosov z Grčijo in znaten napredek v odnosu z Avltrijo. Nato se je dal.ií črsa zadržal na odnosih med Italijo .in Jugoslavijo ter predvsem na glavnem vprašanju STO. Govoreč o historiatu dogodkov, ki so dovedli do ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja in o postopkih pred-fašistične in fašistične Italije do Slovencev in Hrvatov, je poudaril, da te postopke obeležuje skrajna brutalna denacionalizacija. Ti denacionalizacij-ski ukrepi se niso omejili samo na zapiranje šol in kulturnih društev ter ustanov, temveč so privedli do popolne prepovedi materinega jezika, do gospodarskega pritiska, izseljevanja Slovencev in Hrvatov, da bi se na nj'hova mesta naselili Italijani, do uničevanja društvene imovine, zapiranja gospodarskih urtanov in celo do sprememb i-men na pokopaliških spomenikih. Vsi ti ukrepi, ki se danes nadaljujejo v coni A so v veliki meri vplivali in še vedno vplivajo na nacionalni karakter tega ozemlja. Zato ni mogoče reševati tržaškega vprašanja né da bi upoštevali učinkov teh ukrepov na tamoš-je prebivalstvo. Leo Mates je poudaril, da Je Jugoslavija na mirovni konferenci samo zaradi miru podpisala mirovno pogodbo, ki ni rešila spornih točk. Jugoslavija je že pred leti izrazila željo, da bi se ta vprašanja dokončno rešila. Jugoslovanska vlada je pri tem upoštevala tudi aktivnost Sovjetske vlade, ki se trudi, da izkoristi tržaško vprašanje, da s diplomatskimi manevri in po svoji peti koloni v Italiji in Trstu prizadene čim več škode Jugoslaviji in njen-m odnosom z drugimi državami. V stikih, ki so jih v raznih prilikah imeli naši zastopniki z italijanskimi se Je z naše strani vedno pokazala pripravljenost na žrtve, ki so potrebne, kadar se želi rešitev spornih vprašanj Menim, da ni potrebno pojasnjevati posameznosti teh razgovorov in to tem bolj, ker še vedno obstaja možnost in želja na naši strani, da se tudi v bodoče išče rešitev v dvostranskem sporazumu. V zvezi s tem je Leo Mates opozoril na dve glavni težavi, ki ovirata re- šitev tržaškega vprašanja. V Italiji se enkrat do dvakrat letno pojavlja val besne protijugos.ovanske gonjo, v kater; poleg uličnih demonstrantov, tiska in radia sodelujejo tudi odgovorni zastopniki italijanske vlade. V tej zelo na šiioko organizirani kampanji, ki presega okvir STO in v kateri se ponavljajo razne ekspanzionistične pa-(Nadaljevanje na 4. strani) Računi brez Krcmarja Dolgo so kuhali v svetem Rimu. skakali okoli svojih dovčerajšnjih sovražnikov, se jim licemerno prilizovali, ses:ajali so se po zakristijah in pridigali o odrešenju in zve-ličanju »zatiranih« bratov v Trstu in v Istrskem okrožju v svetih ne-^ besih madrepatrije. Končno se jim je zdelo, da so s vso svojo farizejsko klečeplaznostjo in edino zveličavno perfidnostjo skuhali odrešilno kašo za svoje italianissime bratce v Trstu. Računali pa so le predvsem nase in na ohranitev svojih stolčkov, ki bi jih težko obdržali na račun sestradanega in izkoriščanega iialijanskega ljudstva, če ne bi u-porabili vseh zvijač svojih degeneriranih možganov, da zavedejo sv~-je volivce pred sedanjimi volitvami. Dobro izdelan mehanizem je začel funkcionirati prejšnji teden, kc je posvečeni fašistični črednik v Trstu dal znak za začetek. Sam se je pa preveč spozabil in v svoji vnemi ubral stare strune, ki bren-kajo prej rimofašistično kot rimo-, katoliško. Za njim je imela lahki) stališče ostala fašistična drhal v Tri siti in v Italiji, da je nastopala odkrito in brez prevelikih pomislekov. Poživila je svoja junaštva iz let pred nastopom fašizma in se posluževala preizkušenih fašističnih metod. Za odkritimi fašisti so povzeli svojo pesem italijanski pustolovci moskovske agenture. Vsa dru-, ščina je bila tako zbrana, igra se jt lahko začela, pričakovali so edin > le navdušeno občinstvo in hvaležnost »odrešenih bratov«. Sklepali so pa le račune brez krcmarja. In ta je prebivalstvo Trsta. ki mu geslo »Nikdar več pod Italijo« pomeni obstoj in življenje, f.' je istrsko ljudstvo, ki je sto in stokrat povedalo svoje, ta je enotna armada 15 milijonov klenih in svobodnih ljudi, ta krčmar je, če ho* čete, milijon in 700 tisoč žrtev. Če boste, fašistični gadje, še tako hlepeli po naši zemlji, boste naleteli na 15 milijonov ljudi. Prav t ljudje ne bodo dopustili, da bi vam tako klerikahio pobarvani fašizem skupno s kominformizmom stremel, kakor tudi liberalna pobarvana lr.\ židemokracija dopustila ponovno nadvlado nad našim ozemljem. Fašistični prividi o italijanskem Trstu, Reki, Dalmaciji bodo shlapc\ li prav tako, kakor so izginili prividi o rimskem imperiju. Vsem poštenim Italijanom pa ponovno svetu jemo da resno upoštevajo naše ge-i slo »Tujega nočem o, svojega ne d 1 mo«, ker le tako bomo ustvarili mirno sožitje. Kakor smo že ipor očali, se je 'pričel v četrtek pred vojaSkiim sodiščem Vojne uprave Jugoslovanske Ljudske Armade za jugoslovansko cono STO v Kopru javni proces zoper skupino vohunov Adriana. Lugnanija, upokojenega nameščenca, Tarcisia Bene-dettija, učitelja, obeh iz Pirana, dr. Atmalonade Grassija, odvetnika iz Izole, Dina Chierega lin Silvama Dapret-t.o, nameščencev iz Pirana ter Sil-vano (Petener* učiteljico iz Pirana. Njihova podtalna dejavnost ni novega datuma. Sse leta 1947 in še prej so pričeli delati v korist neke tuje obveščevalne S(lu!žbe preko znslnega CLN (Comitato llberazione nazionale) v Trstu. Na predlog članov CLN Glongia Boiccassina in Uga Conten-ta je predsednik CLN dr. Rinaldo Fragiacomo določil obtoženega Lug-nana za zaupnika CLN v Piranu in od njega zahteval podatke vojaškega, upravno-političieiga in gospodarskega značaja s področja mesta Pirana ter o vseh dogodkih na splošno v tem področju. (Lugnanii jej njegov poziv sprejel in takrat se začenja njegovo vohunsko delovanje v jugoslovanski coni, STO. Kot uslužbenec ML O v Pira je Lugnani obveščal Fraigla-coma o številčnem stanju postaje Narodne zaščite v Piranu, o .razporeditvi enot JLA, o številu prevoznih sredstev na področju MLO Piran, iLd>. Teh podatkov pa nj. sporočal samo CLN v Trstu, temveč tudi agentom obveščevalne služba neke tuje države. Za vse svoje vohunsko in sabotersko delo je Lugnami pre- jemal redno! 6000 lir mesečno. Na-s letih j i oibioženec, Tareisio Benodet-ti je izrabljal svoj položaj učitelja za dajanje raznih podatkov kulturnega •in gospodarskega značaja. Tudi on ni vohunil samo za CLN, temveč tudi za obveščevalno službo neke tuje države. Za svoje delovanje je pre^ jemal Benedetti mesečno po 8000 lir, pozneje 10.000 .in na konou celo 15 tisoč dir. j H r| Dr. Amatore de Grassi je skrbel, da je CLN in preko njega neka tuja država dobivala podatke z vseh področij Siivlljenja v ¡jugoslovanski coni STO, dajal pa je tudi poročila vojaškega značaja. Tudi njemu Te /bilo znano, da opravlja vohunsko delo v korist neke tuje države. Kakor Lugnani, sta tudi Silvano Da-pretto in Dino .Chierego izkorfščaia svoj položaj kot 'uslužbenca MLO Piran v vohunske svrhe. Daipretto je za svoje delo prejel skupno vsoto 170.000 dir, Chierego pa 5000 lir mesečno. Silvana Petenar se je -sama potegovala za »pomoč« CLN iz Trsta, katere pa spočetka mi dobila zaradi sodelovanja z oblastmi v jugoslovanski coni STO. Šele ko je pričela dajati podatke tajne narave, do katerih je lahko prišla kot učiteljica, ji je bila priznana (»pomoč« v znesku 12.000 ,lir mesečno, ko se je pa njena vohunska dejavnost povečala, je dobivala od oktobra 1951 po 31.000 lir mesečno. Potrebno je poudariti, da so vsi obtoženci opravljali svoje vohunsko delo zavestno. Vohunska poročila so romala preko CLN iz Trsta v Rim -De Gasperi pobudnik sabotaže proti ukrepom oblasti v jugoslovanski coni STO - CLN deluje proti našemu ljudstvu Ko je vojni tožilec, major Vinko Crnosija, prečita! obtožnico, se je pričelo zas'išvvanje obtoženega ^ug-nainija. Svoje vohunsko delo je skušal opravičiti z izjavoi. da sta mu njegova sorodnika Giorelo Boccassin, funkcionar CLN .in dr. .Rinaldo Fragiacomo, predsednik CLN rekla, da je njegova doližnost samo v tem', da bo dajal podatke gospoda.rskega značaja in o politični dejavnosti oseb, ki so prosile za pomoč CLN, kakor tudi za dajanje priporočil za stanovanja v Trstu oseb, ki so se izselila iz Pirana. Vedel je. da ne gre samo za dajanje pomoči, čim sta Fragiaco-mo, še posebej pa Apolonio pričela zahtevati od njega podatke vojnega, upravno-politlčnega in gospodarskega značajav Opravičeval se je tudi; s tem, češ da se ni mogel več izmotati iz kaše, v kateri se je znašel. Predsednik: Kakšne podatke sta od vas zahtevala Fragiacomo in Appo-lonio? Obtoženec: Ce je v Piranu vojaštvo, kakšno je številčno stanje Narodne zaščite in vrsto drugih stvari z gospodarskega področja. iPredfeednik: Ste jima dali te podatke? Obtoženec: Povedal sem vse, kar sem vedel. Predsednik: V svojem službenem svojstvu Ste prihajali do zapisnikov sej MLO Piran. Sbe Maj predajali kopije zapisnikov v Trst?! Obtoženec: Ne, seznanil sem Fra-giacoma z vsebino teh zapisnikov. Predsednik: Vam je Fragiacomo povedal, kam pošilja te podatke? Obtoženec: Da, italijanski vladi ali poslancu demokrščanske vlade v Italijanski Skupščini Bartoliju. Predsednik: Vaim je Fragiacomo povedal, .odkod prihaja denar, kii ste ga prejemali za plačilo? Obtoženec: Dejal mi je, da ga pošilja vTada iz Rima in da je v te namene posebna pozicija v proračunu finančnega ministrstva. Predsednik: Ste se zavedali, v kakšne svrhe je namenjen ta denar? Obtoženec: V začetku me, toda ko so pričel', od mene zahtevati podatke vojaškega značaja, sem razumel, zakaj gre. Predsednik: Vam je Fragiacomo kdaj govoril o zvezah med Italijansko delegacijo v Trstu in CLN? Obtoženec: Tudi jaz sem vedel, da pošilja Italijanska delegacija v Trs^u vse prošnje prebivalcev jugoslovanske cone STO za dovoljenja za vstop v Italijo CLN in da jilh izdaja šele, ko se CLN pri nas informira o politični aktivnosti prosilca. Obtoženi Lugnami je dalje priznal, da Je dobil od CLN direktive o zavlačevanju vplačila davka, zamenjavi ali oblasti v jugoslovanski coni ' STO? Obtoženec: Mislim, da CLN. Predsednik: Iz kakšnih razlogov? Obtoženec: Nie vetrn. Vierjelno iz prcpagandlstiČTiilIh, V svojo Obrambo pretto, je izpovedal, kako ga je agent CLN v Trstu Vascotto vprege! v- voz CLN in ga zaposlil z dajanjem raznih podatkov. Priznal je, da je dobil 170.000 lir za podatke, ki jih je dal kot nameščenec /gospodarskega Od leve na desno: Lugnani, Benedetti, DegraSsi, ¡Dapretto, Chierego Petenerjeva metro-llr, o bojkotu vseh predpisov oblasti v jugoslovanski coni STO, trdil .pa je, da teh direktiv nikoli ni sprovajal. Na vprašanje, kdo je dobival »pomoč« CLN, je odgovori, da samo .ljudje z italijanskim občutjem, ki niso sodelovali z oblastmi v jugoslovanski coni STO, od katerih. pa so zahtevali informacije tudi o raznih dogodkih v tej coni. Lugnani Je na vprašanje predsednika, za kakšno ustanovo smatra CLN, odgovoril, da je to ustanova pretežno vohunskega značaja. Prvemu .zasliševanju je sledilo izpraševanje drugoobtoženeg.a Tarcisia Benedeitija iz Pirana Priznal je svojo krivdo1, razen nekaterih podrobnosti v obtožni! ci. Povedal je, da ga je v mrežo CLN zapletel Adriano Venturini, ki je seda.i v Trstu in 'ki m,u je rekel, da je za njega na sedežu CLN v Trstu nek denar. Denar je sprejel, ker ga je smatral kot. moč ItaMjalnskim .učilteljem v jugoslovanski coni STO od strani italijanske vlaide, čeprav mu je bilo naročeno, naj smatra stvar kot tajno. Benedetti je priznal, da je dajal uradu EISE (Ente Italiano Scuole al-1'Estero), ki deluje v okviru CLN, vse podatke gospodarskega značaja, ki jih je od njega zahteval šef tega urada Vascotto Reolus, posebno pa vse spremembe v učnem načrtu in karakteristike pedagoškega kadra. — Rezultate o delu v šoli je imel zabeležene v svoji ibefležnici in na njihovi osnovi je sestavljal v Trstu obširna poročila za Vascotta. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je prisostvoval ilegalnemu sestanku v Trntu januarja 1951, je obtoženi Bene-de.ttii odgovoril: — Hotel sem dobiti priporočila za nek natečaj. Predsednik.: Udeležili ste se tega sestanka. Kdo je prisostvoval temu sestanku? Obtoženec: Profesor Furlani, pred-predsenik EISE, nas je seznanil s predstavnikom iplrcsai.nega ministrstva italijanske vlade, . Giubellijem, ki je prišel 'iz Rima posebej za ta sestanek. Predsednik: Kaj vam je rekel Giu-belll na t.em sestanku? Obtoženec: 'Pohvalil nas je za naše delo in nas pozval, naj tako nadaljujemo in naj ne sodelujemo na kukuirnem področju z množičnimi organizacijami. Predsednik: V| ste preje izjavili, di so takoimenovano pomoč dobivali skoraj vsi Italijanski učitelji v ■jugoslovanski' coni STO, ki ne sodelujejo z množičnimi organizacijami. Kaj mislite, kdb je sabotiral raevoj kuJture v jugoslovanski coni STO: Italijanska vlatla s talcšnlmi pozivi, je obtoženi Benedetti navedel samo to, da mu je bil denar več kot potreben, da bi se lahko poročil Tretji obtoženec, dr. Amatore de Grassi, je priznal svojo krivdo kot prva • dva 'obtoženca, Priznal je. da je idajal informacije gospodarskega značaja, kakor o ribolovu, o zunanji trgovini, o. tankovskih enotah JLA, itd. odvetniku Pieru Ponisu, s katerim je bil znan že od preje. 'De Grassi je na vprašanje predsednika opisal organizacijsko strukturo OLN iln njegovih podrejenih organizacij. Povedal je, da je na sedežu liberalne stranke na sestanku januarja 1951 Giubelli dajal, naj se ne trudijo, aa bi bil učni načnt Izpolnjen, da bodo to že nadoknadili pozneje. Poznal jih je obenem, mati me sodelujejo v izven-šolskem delu. De Grassi je tudi izpovedal, da financira CLN vlada v in EISE s 4 milijoni. Priznal ie, da dela CLN proti interesom prebivalstva jugoslovanske cone STO. Na vprašanje predsednika, če je obtoženfcu idr. Ponis povedal, zakaj bo rabil take podatke, je ta odgovoril: Ze takoj v začetku mi je Ponis povedal, da so mu potrebni za CLN v Trstu, ki jih potem pošilja naprej. Predsednik: Ali vam je Ponis kaj povedal o -drugih agentih? Obtoženec: Nekega dne mi je povedal, naj se predstavim majorju, ki je v službi neke tuje države. Ob istj priložnosti mi je tudi povedal, da Ima zveze s SIM (Servizio 'infor-mazioni mllitari). Četrti izmed skupine, Silvan Da- otMelfca MLO v Piranu. Vojaški tožilec ga je vprašal, kaj misli, zakaj je dobil ta danar. Dapretto je odgovoril: . Mislim, da zato, ker so rabili podatke. Peti obtoženec Chierego Dino je na vprašanje .predsednika sodišča, če se čuti krivega, Odgovoril: »da«. Na vprašanje predsednika, kako je prišel v stike s CLN, je odgovoril, da mu je soobtožent Lugnanii dejal ob koncu leta 1948. da j;e tudi on na seznamu tistih, lci bedo dobivali pomoč v .paketih. Predsednik: Zakaj to in v kakšen namen? Obtoženec: Bilo je rečeno, da zato, da ca'iameijo Italijani še nadalje v tej coni. Zadnja obtožanka Silvana Petener je povedala, kako je zabredla v mreže CLN. Ko jo je predsednik ob koncu zasliševanja vprašal, kako je bilo v preiskovalnem ' zaporu, če so z obtoženci slabo ravnali, je odgovorila: — Dobro so ravnali z nami. Kakor je v nadaljevanju razprave pourianll vojaški tožilec, ta proces ni samo pokazali vohunsko dejavnost obtožene skupine, marveč je tudi ponovno odkril način dela in metode njihovih naredbodajalcev iz CLN in razkril globok sovražni značaj tega dela ne samo do Vojne uprave v jugoslovanski coni STO, temveč v .prvi vrsti proti prebivalstvu tega ozemlja. Razprava je pokazala, da CLN v resnici snub.j na tem ozemlju vohune, zbira različne podatke in poziva na pasiven odpor in sabotažo proti vsem ukrepom oblasti v jugoslovanski coni 'STO, S tem delom se ne bavljo samo posamezniki, temveč CLN kot takšen, kar je nazorno pokazala tudi razprava. Razprava je tudi; pokazala, da je CLN voden iz Rima in da je ena izmed organizacij ustanove »Uf-iicio Terre di conrliine«, ki jo vodi Italijanska vllaldau ¡Razprava je pokazala, da so rimski funkcionarji tipa Giubelli [n .podobni imeli tesne zveze s svolo podružnico CLN v Trstu in prenašali tja svoje ■ direktive In naloge. Branilci so poudarjali, da ne sedijo na zatožni klopi pravi krivci vohunstva. Vseh šest obtožencev, so dejali odvetniki, je le orodje, ki se ga posttuižuijejo idruigiU Pravi Krivci sedijo in a foteljih v Trstu in so Fraglacomio, Santiin. Bartoli in drugi, vse do Rima. Po govorih branilcev so imeli) obtoženci priložnost, izraziti svoje želje sodišču, OBSODBA V soboto popoldne ob 16. uri je bla izrečena obsodba. Adriano Lugnani je bil obsojen na 6 let strogega zapora, odvetnik Amatore de Grassi na 4 leta strogega zapora 'in "Dino Chierego na> 2 leti strogega zapora, vsi po čl. 105. kazenskega zakonika, ki predvideva kazni za vohunska dejanja. Za obtoženca Tarcisia Benedetti in Silvana Dapretta je sodišče presojalo njuna dejanja «po Členu 320. kazenskega zakonika, ker sta zagrešila dejanja izdajanja uradnih tajnosti nepoklicanim osebam. Benedetti je bil obsojen na eno leto in 6 mesecev zapora, Silvano Da.pretto oa pogojno na eno leto. Obtoženo Silvano Petener pa je sodišče oprostilo. Sodišče je obsodilo prve tri obtožence zaradi, vohunstva, ker so zavestno dajali podatke CLN, za katerega so vedeli, da pošilja te podatke italijanski vladi. Na razpravi je bilo dokazano, da je bil odvetnik Pomls v Trstu, kiateremiu je obtoženi de Grassi dajal podatke, .povezan z 'italijansko organizacijo SIM (Servizio iinfonmazione militari).. ki je vojaška obveščevalna organizacija'. Pri .odmeri kazni Benedatti.ju in Daprettu pa je sodišče upoštevalo okolnost. da obtoženca miista vedela, da služIjo njunii podatki italijanski vladi, r.a-praito je prekinil sodelovanje s CLN, čim je začel sumiti, da je to vohunska organizacija. Silvana Petener je bila oproščena, ker mjeno dejanje nI kaznivo, temveč pomeni samo akt nelojalnosti. | Ko so odpeljali obsojence v zapor, je .ljudstvo, ki se je po rapijavi zbralo pred zgradbo, kjer je zasedalo sodišče, z glasnimi vzkliki izrazilo svoj gnus nad početjem rimske vlade, CLN in prabujajočlm se neofa-šizmom v Trstu. lyirniiiiiiiiiiniiiaiiiiiiiuiiiniiiiniiniiniiiiiiuiiiinmiiiiiuniiiiiiiuiiiiiiii iiiiniMiiiiiuiiiiiiri uiiiiiiiiiiritiiiiiiiifiiiiiititiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiicitiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiifiriiiiiiitriiiM^iiiifiiiiiiiii^iiHiiriTiiiiiiiifujj]« s Zahvaljujoč budnemu očesu var- 1 nostnih organov in budnosti na- = šega delovnega ljudstva, je v zad- | njem času uspelo razkrinkati špi- £ jonsko in škodljivo delovanje naj- = različnejših agentur, ki pa so le 1 preko Trsta povezane na Rim. Pred g časom grupa »kraljevih« špijonov š z Macarolom na čelu, za njimi I polkovnik Stencel v Rimu in ex- {§ klerofašistični kader Miha Krek, — | sedaj pa grupa CLN-ovski vohunov i na čelu z Lugnanijem■, Degrassi- i jem, ki je bila preko tako imen o- | vanega »Comitato Liberazione Na- g zionale Istrianoa v Trstu prav tako g vezana v Rim. So li mar to slučaj■ g na dejstva? Ali so se fašisti enega § in drugega kova slučajno srečali i g objem-u (in isovražiiem delovanju, s proti ljudski oblasti in delovnemu 1 človeku Istrskega okrožja? Vsi zna■ i ki kažejo, da to ni slučajno, da je = to preračunano. Kaj je pokazala i zadnja razprava v Kopru? Kdo s t = ljudje okoli talcoimenovanega CLJv | v Trstu? g Razprava proti grupi vohunov v E Kopru z Lugnanijem na čelu je utr- | dila, da je CLN špijonski center, ki = organizira špijonažo na teritoriju § zone B Tržaškega ozemlja za zbira- nje vojaških, ekonomskih in političnih podatkov, — da je CLN center, ki organizira sabotažo in diverzijo na tukajšnjem ozemlju. Z zgoraj opisanim delovanjem se ne ukvarjajo samo nekateri posamezniki v CLN, temveč CLN kot tak v celoti. Tu ne gre samo za delovanje voljenih »podesta« v pregnanstvu tipa dr. Pietra Ponisa, vrsta organizatorjev špijonaže se nadaljuje: dr. Fragiacomo Rinaldo »presidente«, Apollonio Rino, Cesare,. Vascotto Reclus, Fonda Silva, 'Almerigogna itd. Tako je torej s to stvarjo. Istrski CLN je zbirni center organiziranih špijonov, ki le za javnost fun-gira kot politična organizacija,, k\ po naročilu italijanske vlade pošilja po potrebi protestne resoluciji v imenu »dei fra\telli dell'Islria«. Prav so torej imeli delovni ljudje Istrskega okrožja, ko so protestirali proti temu, da taki ljudje govore v njihovem imenu. Med razpravo je pravtako ugotovljeno, da špijonsko delovanje neposredno organizira m usmerja italijanska vlada preko tako imenovanega »Ufficcio terre di eonfini«. Torej CLN-ovsko vohunsko delovanje ima svoje korenine v Rimu, v sa- mih italijanskih vladnih krogih. Ni torej čudno, da so alccije CLN, zborovanja, protestne resolucije dobre vsklajene z vsakodnevnimi akcijami palače Chigi. Vrtoglave akrobacije, megalomanske akcije italijanske diplomacije gredo svojo pot ob bučni spremljavi CLN-ovskega špi-jonskega orkestra. V kolikor so za začetek takšnih akcij potrebne še interpelacije v poslanskem .parlamentu, 'pato poskrbi italijanska vlada intervencije preko CLN po profesorju Diego de Castru in poslancu Bartoliju »Presidente« Fragiacomo je s tema v stalnem kontaktu. Tudi to je razprava v celotu ugotovila. Proces je nadalje pokazal: medtem ko se po italijanskih mestih bohoti glad, brezposelnost, prostitucija, italijanska vlada vlaga ogromna denarna sredstva za organizacijo špijonaže, diverzije in sabotaže v coni B iz specialnih fondov »miniS steva del tesoro«. Po izjavah obtožencev gredo te vsote v desetine milijonov. Zveze CLN-ovskega vohunskega centra pa ne gredo samo navzgot — po dejstvih, ki so jih prikazali obtoženci, vohunski center deluje fZJ ZBOROVANJE V PIRANU »ZAHTEVAMO, DA SE V KALI ZATRE PORAJAJOČI SE FAŠIZEM V TRSTU IN V ITALIJI IN DA SE IREDENTISTIONI BANDI ZA VSELEJ ZBIJE IZ GLAVE MISEL PO RESTAVRACIJI LETA1 1919 Koper, >29. mairca. Včeraj! popoldne je Zveza bor:ev v Kopru organizirala veliko protestno Zborovanje proti iredantistiični gonji, ki glede na zadnje dogodke v Trstu in Italiji imočno spominja na porajanje fašizma v letih 1919 do 1921. Zborovanja, ki je bilo v telovadnici, se je udeležilo nad 3000 bivših borcev NOB, članov delovnih kolektivov tovarn, podj|e|llj| .in ustanov,- srednješolske mladine in ostalega prebivalstva. V- telovadnico so prihajali delavci in nameščenci v sprevodih, z nacionalnimi iin delavskimi zastavami na čelu in s transparenti, na katera so -napisali .parole: »Naš odgovor iredsntistom- — tujega nočemo, svojega .ne damo!«, »Proč s starimi ¡in inovlmii) fašisti!«; »Ta zemlja je in -bo ostala naša« itd. Pred začetkom zborovanja je dvorana odmevala od borbenih partizanskih pesmi in vzklikov Komunistični partiji Jugoslavije in tovarišu Titu. Razpoloženje je raslo .iz trenutka v ■tren.utetij. Po otvlorltvenih besedah organitzacijlakega sekretarja okrajnega komiteja KP R-ada Pišota-Sokola so vsi zborovalci vstali in več minut navdušeno skandirali »Tito - Partija, mj smo Titovi. Tito je naš.« Isti prizori so se ponavljali fcuidi ves čas govora člana okrožnega odbora. Zveze borcev in člana okrožnega komiteja KP Mama Abrama. »Sedanja italijanska vlada je na isti pot; — je dejal tovariš Aferam — -kakor je bila v letih 1919. 1920 in 1921, ko se je v Italiji začel porajati fašizem. Prav ničesar se nI naučil^ raa imliliijonlih žrtev, ki so padle v borbi za iztrebljenje fašističnih zvieri. Iredentlstom in fašistom v Trotu in Italija, je težko dopovedatli, da nimajo nobene .pravice zahtevati to, kar ie in ostane naše, pa čeprav je že sama lekcija, ki so jo dobili v drugi svetovni vojni dovolj zgovorna. Italijanski imperialistični krogi se zelo motijo, če mislijo, da nas bodo s .svojimi demonstracijami prestrašili. Zavedati se morajo, da naše ljudstvo ne bo nlikoll in nikomur 'dovolilo barantatl z njegovo zemljo.« Nato je tov. Aferam opozoril tudi zaveznike, -naj enkrat za vselej obračunajo i vsemi tistimi, ki žele danes ustvariti nekaj takega, kakor so ndkoč Moinakovo. Ob -zaključku ie dejali: »Naj sliši naš protest tudi tržaški proletariat, ki se je dolga leta boril ramo ob ramojo dokončno formo. Spi jonski center ima tudi v zoni A svoj »specifični delokrog«, Po vseh teh dejstvih se je potrebne temeljito zamisliti in odgovornim krogom nakazati to dejavnost. Vprašanje se postavlja, ali gre tc z vednostjo najodgovornejših? Na procesu ugotovljena veriga zvez vohunskega centra v coni A nakazuje tudi conskega predsednika Palu-tona in kričavega župana Bartolija. Ob vseh jokavih izbruhih in smešnih izpadih je človek imel vtis, d i je tržaški župan v sporu s sleherne resnostjo in razumom, vendar je oh takšnem stanju treba spremeniti ti. mnenje. Vohunstvo je nevarnejšd zadeva! Oglejmo si še, kako stoji stvar i preganjanjem »italianitd«. Po izjavah obtoženega Degrassija in Be-nedettija so uradni predstavniki nd konferencah večkrat zahtevali, da italijajiski prosvetni delavci sabotirajo prosvetno in kulturno dejavnost. Torej »italianissimi«, ki naj bi branili »italianitd« v coni B pred navalom »Balkancev«, dajejo direktivo za poneumljanje italijanskih otrok. To je potrebno za jutri, ko »pride Italija«, so jim dejali. V bodočem »italijanskem raju« so potrebni neumni ljudje. Tudi to razumemo, zakaj je to potrebno v raču-nicah italijanske fašistične birokracije, contijev, padronov itd. Vprašanje je samo v tem, v koliko jim bo delovno ljudstvo realizacijo tega programa dovolilo. Na zadnjih manifestacijah so delavci, žene in mladinci po koprskih ulicah nosili parole: »Očistimo naše šole izdajalcev.« To bo torej od) govor našega delovnega človeka ni papirnate plane vohunskega centra v Trstu, Jasen zaključek razprave je tudi v naslednjem: obtoženi sc predstavljali samo posameznike v zelo razpredeni mreži CLN, a njihovo špijonsko in škodljivo delova- nje samo del sovražnega delovanja g tv špijon^ke organizacije. Ni se torej g čuditi, da so po prvih aretacijah i pobegnili: dr. Sema Paolo, Odoni § Mario, Giraldi Mario, Ravalico Fe• | lice in ostali. Za gospodo okoli g »Giornale« in »Messagero« novi i »martiri« in »eroi d'italianila«. Na- | ši delovni ljudje jih poznajo in od- g govarjajo: še odločneje bomo na- g stojtili proti vsem špijonoml Brez dvoma bo v bodoče naloga § vseh nas, sindikalnih in frontnih orl § ganizacij, da bomo budno sprem- g Ijali na terenu vse pojave škodljive- i ga delovanja in čimpreje očistili naš g istrski vrt plevela. g Zadnje divjanje fašističnih šlcva• g der v Trstu, vohunsko delovanje = istrskega CLN v Trstu oboje organi- i zirano od same italijanslce vlade t | Rimu, pa ne samo nam, temveč s vsemu demokratičnemu človeštvu 1 kažejo, da fašizem v Italiji dviga | glavo, da je Trst samo točka, od- | koder bi lahko šli 7iaprej na Fiume, g Zara — Dalmazia, Montenegro itd. i Lekcija v zadnji vojni ni bila dovolj | preprič'jiva. To naj zavezniki upo- § števajo in uvidijo, da vsa pota v o- g dijo v Rim. | Včenaj je organizirala krajevina organizacija Zveze borcev protestno zborovanje proti i.radentlstični gonji, ki se ga je udeležilo okrog 40 biv-šiii borcev NOB, Zborovanje je začel predsednik krajevne organizacije Zve-ze borcev, nato pa sta govorila bivši komisar1 prateče čete XV. belokranjske ferigiade Avrelij Kačič in bivši načelnik štaba bataljona Prešernove brigade Ivan Hribar. Poudarila sta, da so bivši borci iin vse naše Ijuidistvcf ogorčeni' nad zadnjimi fašističnimi izgradi v Trstu dn Italiji in da so v vsakem trenutku pripravljeni braniti dragocene pridobitve -narodnoosvobodilne borbe. Po govorih tov. Kačiča in Hribarja so bivši borci z velikim odobra-nje-m sprejeli -resolucijo, ki so jo po- slali Glavnemu odboru Zveze borcev v Ljubljano. V resoluciji pravijo med drugim: »Politika, ki se danes pojavlja v Trstu po direktivah De Gasperija, predstavlja začetek nave-. ga fašizma. Prepričani smo iz lastne prakse, da si noben Tržačan ne želi priti pod stari fašistični reži,m, ali z drugimi besedami pod »nuovo de-mocrazio italianoa. Tržačani dobro poznajo toke šovinistične izpade in vedo na Čigav mlin teče voda. Podobne stvari so Jim ,znane že iz ¡Giun-tovih časov, ko so fašisti požgali slovenski dom v Trstu, Borili se bomo in z nami se mora boriti vse napredno človeštvo, da , se preprečijo in v kali zairo vsa takšna dejanja, ki škodujejo miru in bratskemu sodelovanju vseh narod®/ sveta.« Z VELIKEGA PROTESTNEGA ZBOROVANJA V KOPRU \ñ v mmm mi V razpravi so sodelovali tudi Ivan Regent. Diminic in Massarotto VB Td (Nadaljevanje s J), strani) ro'e o Istri, Dalmaciji itd., ki jih iz Italije prenašajo v svet, igra zelo vidno vlogo tudi Vatikan. Druga stvar je, da italijanska vlada ne pokaže, da želi razumeti, da mi ne moremo pristati na razgovore na podlagi tripartitne deklaracije. Italijanska vlada Je odbila tudi zadnji jugoslovanski predlog o ustanovitvi STO pod jugoslovanskim in italijanskim nadzorstvom, ki bi dokončno rešil to vprašanje. Sporazumna rešitev STO bi odprla pot za prijateljsko sodetovauje med obema državama1 na vseh področjih. To bi bito v obojestranskem inte.esu in hi pomenilo velik prispevek k ohranitvi in utrditvi mi.u v tem delu sveta. Poleg tega bi odstranitev tega spora iu paralelna rešitev drugih vprašanj ustvarila take situacijo, v kateri bi nara vlada brez rezerve lahko podpirala prizadevanja Italije, da se osvobodi tistih obveznosti mirovne pogodbe, ki jo postavljajo v neenakopraven položaj z drugimi državami. Jugoslovanska vlsda smatra plebiscit za j? no izmed mogočih rešitev tržaškega vprašanja, toda ne |prej, dokler se ne popravi tisto, ikar je na škodj Jugoslavije bilo napravljeno z dolgoletnim raznarodovanjem Slovencev na tržaškem ozemlju. Jugoslavija (smatra tudi, da se tržaško vprašanje ne more rešiti na način kakor je to predvidevala mirovna pogodba z Italijo, ker je razvoj dogodkov pokazal, da je taka reii;,tev nerealna. Jugoslovanska vlada je obdržala svoje prejšnje stališče, da je treba vprašanje STO rešiti med Italijo in Jugoslavija rsa podlagi dvostranskih pogajanj. Poudar-Jl je ¡dalje vlažnost pravilnega odnosa do (nacionalne ¡manjšine z-* ostvaritev dobrih sosednih odnosov. Jugoslavija se zavzema za dobre odnose z vsemi zapadnimi državami, nadalje je Leo Mates naglas',1 de'o Jugos'o\ianske ¡delegacije na zasedanju (OZN ter izakljufiil, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za sistem kolektivne varnosti ter za povečanje ugleda OZN. V razpravi je nato prvi govoril slovenski ljudski poslanec Ivan Regent, Pozval je jugoslovansko vlado, da odločneje nastop', kada.i gre za vprašanje STO. »Nikdar ne smemo pozabiti« — ja dejal tovariš Regent, »kako so desetletja postopa'! s Slovenci in Hrvati na področju P ali je. Ne smerno pozabiti zatiranja, ki ga miora še danes trpeti naša narodna manjšina v Italiji.« Dalje je označil kot veliko sramoto za Italijo, da dopušča procese, kakor» je na primer proti garlbaldincem v Luccii. Govoril je tudi o sklicanju londonske konference za sodelovanje Italije pni upravi anglo-ameriškaga področja STO. Regent je ¡poudarili, da, bi pri vsem tem, kar se dogaja v Trstu in Italiji morala 'biti na to konferenco povabljena tudi Jugoslavija, Ob zaključku je Regent pouidaTil, da mo- ra biti Jugoslavija energična proti Italiji, da bodo italijanski voditelji iin vsi .listi, ki so proti sporazumu med Jugioslaviio in Italijo doumeli, da so jugoslovanski narodi svobodni in jih ne morejo zastrašiti .nikakršne demonstracije, temveč bodo z vsem.i silami branili svojo svobodo in neodvisnost. Za poslancem: Ivanom Regentom je govoril še Dušan Diminič, poslanec za Reko in Istro, Giusto Massaroto, zastopnik Italijanov, in drugi, ki so vsi ostro obsojali ekspanzion.islično politiko italijaniSke vlade, ki ustvarja v Italiji atmosfero, kakršna je bila pred drugo svetovno vojno. Zastopnik Italijam.ov Giusto Massaroto je govoril v italijanščini in ostro obsodil imperialistično politiko sedanje italijanske vlade teir izjavil, 'da italijanska iredenta Samo preko trupel italijanske .narodne manjšine, ki je solidarna z ostalimi jugoslovanskimi narodi, .lahko ostvari svoje cilje. .Skupščina bo nadaljevala z delom v ponedeljek, ko bo verjetno govoril zunanji minister Edvard Kardelj. DEMONSTRACIJE V BEOGRADU «r WPIPi vr BEOGRAD, 29. marca. Nad 100,000 Beograjčanov je danes protertliralD proti vojnim hujskačem v Italiji, ki želijo rešiti tržaško vprašanje na način, kot sta ta vprašanja reševaia Hitler in Mussolini. Niti 27. marca 1941. ko je svobodoljubno beograjsko ljudstvo odgovorilo Hitlerju in Mussoliniij.u. se ni zbralo toliko ljudi na Tueovičevem trgu, Z vseh beograjskih ulic so se zlivale množice z zastavami lin transparenti, na (katerih so bila izpisana gesla: »Tržažlkaga vprašanja ni mogoče rešiti brez Jugoslavije«, »Dol s podpihovalo! nove vojne«, »Dol s neofa-šietii in cominformiBti«! in podobna. Na veličastnem; zborovanju je vrsta govornikov Izjavila, da Jugoslavija ne more dovoliti, da Italija sodeluje pri upravi Trsta, niti, da pripeljejo Italijani svojo vojsko v Trst. »Treba je opozoriti peštene ij-udi na zapaidu.« je peke! univerzitetni profesor Kse-nofon Sohovič, »da je italijanska vojska bila na drugi strani barikad.« Član Centralnega odbora ESJ Radi-voj Dokič je dejal, da država, kakršna je Italija, ne more biti članica OZN, dokler ne rešijo osnovnih vprašanj, ket so vprašanja pravice narodov in človeka. Nad 10.000 beo-grajrkih študentov je manifestiralo proti Imperialistični .politiki italijan-rfce vlaide i;n z zborovan j a poslalo maršalu Titu brzoiav, v katerem je med drugim ¡rečeno: Jugoslovanski narodi so priča., kako že več ikc-t 10 dnii fašisti skupno s kcirninfCTmisti v Italllji. podlžgani od italijanskih vladnih krosov, .prirejajo iredentistiSne manifestacije ,in fašistične parade, naperjene proti Jugoslaviji z osvajalniml gesli pohoda na Trot in celo na jugoslovanska obalna mesta. D eimions.tr a Oije so bile naperjene preti kemiinfor mistični m, poizkusom, da iz tržaškega vprašanja izklešejo koristi za Moskvo. Ljudnka milica je blokirala vsa poslopja kominfor-mijstičnih držav in postome it.alijan-rlkega peslanii"|tvia. Toda demonstracije so potekale v najlepšem redu Tuje informacijske agencije poudarjajo v poročilih o manifestacijah, da so današnje manifestacije 'doslej naj- večje, kar jih je bilio kdaj koli v Beogradu- Ogorčena protestna zborovanja so bila danes tudi po Hrvatski in ostalih jugoslovanskih republikah. V Zagrebu so demonstrirali študenti in Društvo Istiranov in Primorcev v Zagrebu. Velike demonstracije so bile tudi v ostalih jugiaslovandkih mestih, v Mariboru. Sarajevu, Zenici, Tuzli in djugod. (Nadaljevanje s t. strani) od Kopra do Beograda. Popolnoma jasno je, da se vprašanje Trsta ne .mcire reSit-i mimo in proti interesom Jugoslavije, mimo in proti volji pr-e bivalstva tržaškega ozemlja. Da razgrajanje fašističnih škvaider CLN in MNS u Trstu pomeni jasen dokaz, ki mora vznemiriti v.es svet, da postaja Italija že drugič v tridesetih letih or ganiiizator in inapirator fašizma v Evropi. Tisti, ki daje Inijelkcije '¡n potuho razvijajočemu se fašizmu, bo kmalu postal sam žrtev, kot je bij to primer v nedavni preteklosti, kajli miroljubni narodi niso .pripravljeni molče to-lertrati izzivanja in hujskanja na vojno. Da ne bomo dovolili, da bi se »v. a. facti« Italija polastila Trsta in tako po njenih zamisli ih odračuoala Jugoslaviji drobtinico velike pojedine. Italijanskemu i,imperializmu je treba streti glavo, če hočemo mir. In eno glavnih sredstev za .razvoj fašzma in imperializma v Italiji je Trst, ki ga spretno Izkoriščajo kot nekak italijanski nacionalni problem, kar ni in nikoli ni bil. Rešitev je zelo enostavna: upoštevati je treba mnenje in želje pristnih Tržačanov in odločiti, Tr-žačani nočejo Italije. Po govoru tovariša Beiltr.ama sta v razpravi govorila bivši kolon Meinior Novel i:n. vrtnar Anton Brajnik. Novel je dejal, da v Italiji in Trstu na vse ipuetege kričijo, da je treba osvoboditi to »zatirano in mučeno« zemljo, m! jim pa o.1govarjamo, da smo to zemijo osvobodil! že pred petimi leti' ko smo dobiti nazaj svoja potja in hiše i.n pognali Izkoriščevalce. Tovariš Brajnik je delj časa govoril o izkoriščanju kolo-nov pod Italijo in med drugim navedel, ■da je kapitalist Nobile -zaslužil ¡pri enem kolonu 20 krat toliko, kakor je zaslužila vsa kolonova družina. Poleg socialnega izkoriščanja so'bili koloni tudi v srtalini nevarnosti, da jih pošljejo neznano kam, Ob zaključku zborovanja so med burnim odobravanjem prečitali resoluc-jo Zvezni skupščini FLRJ, v kateri poudarjajo bivši koloni koprskega o-kraja da bodo vedno stali na braniku pridobitev ljudske revolucije in v borbi za ohranitev miru v svetu, hkrati pa zahtevajo, da se s konkretnimi ukrepi onemogoči ponovna restavracija fašizma. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Slolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06-909-171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici NB v Postojni št. 650-90322-0. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Protesti ¥ Ljubljani in po ostalih naših krajih LJUBLJANA, 29. marca. — Danes ije- bila v Ljubljani, protestna seja Sveta pravne fafculitette zaradi zadnijiih dogodkov v Trstu ter u-kreipi zavezniške, vojaške uprave o razipiilsu občinskih volitev v ccini A, Na. seiji je govoril rektor ljubljanske univerze profesor dir. Gcirazd Kuišetj, ki je v svojem poročilu med dnugilm dejalii. da iretdeinllistiični hrup, ki ga danes šovinistični krogi ženejo, niima drugega namena, kakor dokazati, da je sporazumna rešitev težaškega vprašanlja med Jugoslavijo in Italijo nemogoča in da ni diriuigeiga. izhoda, kakor priključiti STO Italiji, če treba tudi s sito. Z ratifikacijo mirovne poig.od.be, je dejal dr. Kuišelj, se je Italilja sama uvnstijia med pogodbene ustanovitelje STO. Z zakonom od drugega avgusta 1947 so vrhu tega pcsiiale vse določbe mirovne pogodbe hkrati notranje it albansko diržaivno piravo. Bilo bi odveč, da bi se spuščal ob tej priliki v polemiko s tezo rek-tcaj.a tržaške univeinze profesorja Caranv.ite, ki jo je postavil ob začetku akademskega leta 1949 in skušal dokaizaiti, da suverenost Italije naid STO pravno sploh ni prenehala z uveljavitvijo mirovne pogodbe. Pravni položaj STO kot samostali nega meddržavnega subjekta pcid vodstvom Organizacije Združenih' narodov je odiraj en z mirovno pogodbo z Italijo. Suverenost Italije na tem ozemlju je prenehala z dnevom, ko je sllopiia mirovna pogodba v veljavo. Na koniciu svoljega poro- čila je dr. Kušesj dejal, da najnovejši ukreipi zavezniške vojaške uprave o razpisu občinskih velliltev v coni A knšiiljo dolclčbe mirovne pogodbe z Italijo. Tu gre objektivno za podporo in polluho it-aiVfjainskim ire-dentistom, ki namenoma spodnivajo dobre sosedine odnose med Jugoslavijo in Italijo in skušaijo v tem občutljivem delu sveta kršiti načela Organizacije Združenih nairodcv, o mi.nu in varnosti, ki sta nedeljiva. Na protestni seiji Sveita ljubljanske pravne fakultete so sprejeli re-sciliuiciijo, ki jo bodo postali jugoslovanskemu zunanjemu ministru Edvardu Kairdellijiu. V resoluciji je rečeno, da so izgradi in demonstracije v Trstu in Italiji v zadnjih dneh . izzvali val ogorčeua/ja v naši domovini iin tuldi v drugih državah. Pravna fakulteta ljubljanske univerze smatra za umestno, da dvigne svoj glas proti vsakemu poizkusu, da se brez sporazuma spiremeni sedanje stairuje na STO. * Včeraj zvečeir je bilo na ljubljanski univerzi protestno zborovanje o .zadnjih dogodkih v Trstu in Italiji. Študentje .ljubiloaneke univerze in mnogoštevilni prebivalci Ljubljane so obsodili profaišistične tržaške izgrede, kakor tudi poizkus De Gas.pemijeve v.lade, da si z diplomatskimi manevri prisvoji Trst. Velika protestna ¡zborovanja so ibila danes tudi v Ajdovščini, v velikih mariborskih tovarnah in dmugod. Zlasti ogorčeno je prebivalstvo, slovenske- ga Primonja, ki je toliko trpelo pod falšisiličnim režimom. Z zborovanj pošiljajo udeleženci protestne brzojavke jugoslovanskemu zunanjemu ministru Edvardu Kardelju in drugim zastopnikom jugoslovanskih o-blaisti. iiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii*iiiiihiuiiuiiwwiiuii Stmmci Ml Od Portoroža do Devina galeb potaplja v val perot. Po tebi, srebrna gladina, je plul zasužnjeni galjot. Galeje šle so čez valove, Slovenec tiklenjen je veslal. Mu tujec je koval okove, beneški lev gospodoval. Iz kraškib borov, vinogradov, iz temnih istrskih gozdov, iz trtnih, oljkinih nasadov vse tujec vozil je — domov. Stoletje je galeje vzelo, odplavil leve je Jadran. Na svoje morje gleda smelo naš človek: Kraševee, Istran. Kubejski ..............................................................................i itrrsnin inmi n ijiitii ucr^ni ^rii^]iiHieiiiiiiitii¡i.iiiii(ii)iLiiuijiiiiiiiiiiiiTiiii]i]iii[iiiii.iU(iiii-+EMtiiiiiii[iiiiiriiii]i]iitíEiiiiiii[ti]i]iiii[)iiiiiiiiii]i 11 m i nT ([ i tiiu i iKiruiiiiiiiiriiiiii jk iitiíilu trt m i í rmrrtM irtri rifi i i iTLXEEiiiiiiiitEiiiiiitiEiiitrETiTTiiiiriiiiJiiiiiiiiiiitiiiiiiiLUiiiiitUiriiTiiiiiitiuiiiiEiiíiiiiLLiiiiiTiciiriiiirini» Naš dopisnik je obiskal Pavla Pir.ibca v Sme.njah z namenom, da ipeive kaj za hralce »Slovenskega Jadrana« iz časov, za katere vedo ¡naši mladi ljudje le iz pripovedovanja starejših. Pavel Rrilbac se spominja »Lege Nazionalie« še iz avstrijskih časov. Sev.eida jo j.e podpirala iitaMjanska vlada. Cifcčima. Pom.jan ■— sedaj Smanje —• ni imela niti enega Italijana med svojimi prebivalci, kljub temu .pa je bil uradni jezik na Občimi italijanski. Doklieir je bila občina Porajam zdiružena z Ma-creizigaimii-, na občini Igovoirilj. slovenski. Ko pa je začeila de.lo-vaili -Leig-a Naizionale, so goldinarji iin podkiupavanija opravili (ivoje., Šmarje je isicer imelo svojo slovensko šolo od lata 1860 napnej, itoda ostale vasi šole niso imele in i;uid\ie. so bili naptismeirti. Pribrjc .se ¡spominja ¡tudi Baintoliidha, ki izvira po svojem dedu iz Voloske. Bil je miniilstiranit in duhovnik mu je svetoval, maj ga da oče v šole. Njegov oče je bil že tako do ušes •zadalžein .pri italijanskem odvetniku dr. Piniu Gaimbimiju. Ko je poprosil za posojilo, da bi lahko dal .sina v šoiie^mu je le-ta dajal: ■»Zakaj ga ne daš v našo Lego .Nalzionale, zakaj bi za njega plačeval?« Ko so ga izšolali, ¡so ga italijan- ski krogi poslali v Šmarje in pri volitvah je Bairtoliich zmagal. Seveda je stala večina njegovih glasov ¡po 10 goldinarjev.« »Pisali ismo' leto 1908,,« je nadaljeval po. dalijišem premišljevanju Rrilbac, »ko sta se ustanovili šoli v Pomjanu in Ge.ržolah. Takrat je Lega Nazianale ustanovila italijansko šolo v Krkavčah. S podkupc^-varajem so doseiglli, ida je šolo obiskovalo 14 otrok. Ostali otroci so hodili v šolo- k slovanskim duhovnikom, ki so- jih učili materinskega jezika. Leta 1915 je italijanski šoli Lege Nazionale seveda odklelikalo, ker jo je avstrijska vlada za-"Prla zaradi italijanske vojne napovedi,« »Kaj pa po vojnli, tovariš Priibac, ko-¡je avstmijisko oblaslt v ¡teh krajih zaimeinijaiia italijanska?« ,»Seveda iso takovj za,celi Italijani ipreigainijaiti Slovence., Ta.krat_so se ■pričelii za slovenske učitelje in za slovansko beiseido črni časi. Nekateri .učita)ji so odšli v pokoj, drugi pa v Jiuigcislavijo, ker bi sicer morah ,paiučevaiti v iitalijanščini-. Ko se je pojavil ifaisizem, itiudi v eeirkvi ni bilo več slišati slovenske besede. Pretepi, požiganja in internacije so .bile na dnevnem redu. Slovanske domačije so prihajale druga za drugo iraa boben. Fašisti so oskrunjali tiudi cerkve. Bilo je- leta 1928 . . . « »Ma, ne! Rr.ej . . .ga je prekinila žona. o',b ognjišču. ¡»Ma, ni res, kdaj je bit župnik Cerair . . . Ne spomniim se tcičmo, ali je bilo 1928. ali 1927, B.ilo je takrat, ko so bili tukaj misijonarji, ki s,o pridigali v slovenščini. Poklicali so j.iih na občino, jih pretepli in z broami odgnali, Brimciraill so jih, da iso oldltletj pridigali v italijanščini. V .nedeljo, ko je bil zaključek miai-joma, j.e prišla pa drhal iz Trsta: De Petrtfs, teidainiji komisar občine Smairje, Almeu-i.gagina, fašistični ka-petan, živino zdravnik Sanica — oziroma Senizio —, Bacci in še več fašiisjtov iz Kopra jim je načelovalo. Prišli so v Šmarje1 prav ob času zaključka milsijoina in pričeli vpiti: »Fora iseiavi, andaite fora a Lubia- na, qui nem é posto pea- voñi!« Zi.vi-moizldravnlk Samica je pred cerkvijo, kjer so prodajali svetinljice, mo.li-t'ven¡ik¡e in pcidobno, .prevrgei prodajalno mizo in vse poteptal z lastnimi nogami. Prodajalca je skloifutal, da je mciral takoj v boi/nieo po pomoč. Vise peti do cerkve1 so zatprli, ljudi .pa nagnali .na trg, kjer stoji dainels izaldnužni dom. De Petris je kričal: 'WDcisleij so vam govorili scia.vi, sedaj todm ipa jaz. Sicer v italijanskem in ne kot doma govorim otrokom, amipalc gramatično italijanščino. Preiprilčain sem, da ne bo nikogar, ki me me bi razumel.,« »No! . . .'« so zarjuli fašisti. — Mi smo bili zadovoljni, ker je s tem povedal: res nihše ne bo razumel. De Peltiris je nadaljeval: »Potrebno je, da že ankirait izgine ta, gnusni jezik; kdor ga govori, naij gre preko meje v Ljubl(iano. Tukaj je 1'ta-klja, ki .si je s larvjo svojih sinov [pridobita to zemljo in bo tukaj ostala!« .»Tcida Italija, ni tiukaj osta.la in z nij.o je popihal tudi 'De- Petris,« Zakaj je Santin takrat molčal? Zopet je poivzal besedo Pribae: i»Santin, ki je ¡bil takrat na Reki, ni z beiseidico omenil teh stvari, da-inris pa blati našo ljudisko oblast. Kalko mcire te nesramni Santin go-vorilti o ipreigamljanju cerkve pri nas, »pcizalbill« pa je, kaj so delali hajduki, s katerimi je bil najtesneje povaza.n on sam. Leta 1932. je ibil izgnan Cerar. Takrat so- vpili: »Ce nimate drugega, z gnilimi jajci In krompirjem ga izženlte preko meja!...« Zamenjal ga je Sii-.ca, po očetu Kraševee, po matenli Graidčan iz Av-stri:t. on pa Itdijan . Prepovedal je petje siovcn.-ikih pesmi v cenkrvi in prvo nedeljo v oktobru je 12 deklet zapelo v slovenskem jeziku, Župnik je dal cerkev zapreti za tisti dam, dekleta pa so morala pred sodišče in vsaka je dobila po 2 meseca zapora, češ da so povzročale nered v procesiji. Takih pri-meirov je bilo, da bi človek tri dni pisal. Samo če je kdo v slovenščini vzdihnU, so ga že pretepli . , .« je končal Priibac .svoje pripovedovanje. »Pa še to!« je doldail. — »Skoda, da Sainltiim tudi tega ni omani.l v svoji brzcfjakl Spe-llmaniu. Mi toga ne bomo nikoli pozabili.« ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBILO SREČE SN USPEHOV V MOVEM LETU. BtSO V m zsi dokončno priključitev k n@ši d©BH©^sK)ic želi v novem letu vsem svojim članom mnogo sreče in še večjih uspehov pri premagovanju vseh težav za izgradnjo socializma in na vseh področjih naše dejavnosti želi vsem svojim članom, prosvetnim društvom in vsem kulturnim delaveem sreče in še večjih uspehov v novem leflu. v želi srečno novo Seto vsem krajevnim ljudskim odborom, vsem političnim organizacijam, kmetijskim zadrugam in KDZ ter vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi naše domovine © © © ŽELI VSEMU DELOVNEMU LjUDSTVU SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1952 D UPRAVA PODJETJA s svojimi poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Bujah želi vsem svojim odjemalcem prav srečno in uspeha polno novo leio 1952 GRADBENO PODJETJE - KOPER izvršuje vsa gradbena dela, adaptacije in novogradnje po najnižjih dnevnih cenah. — Želi svojim klijeniom srečno in veselo novo leto 1952 ¿er se priporoča v KOLETIV PIRANSKIH OLIN želi vsem svojim odjemalcem uspeha polno novo leto 1952 I PODJETJE ■om&m želivsem odjemalcem in delovnim kolektivom srečno novo leto 1952 Li želi vsem delovnim kolektivom uspehov polno leto 1952 PODJETJE U RAZDELJEVANJE FILMOV V ISTRSKEM OKROŽJU BBSSH # * * ŽELI VSEM UPRAVAM KINOV IN OBISKOVALCEM KINEMATOGRAFOV SREČNO IN USPEHA POLNO LETO 1952. im obiskovalcem in ljubiteljem gledališča * * - i /Ml POSTOJNA Vse vrste kmečkih pridelkov, drva, tesane trame, rezani los jelovino, hrastovino, bu-kovino, breskovino itd. Opeke, cement itd. dobite pri nas. Bavi se z izvoznim in uvoznim blagom Vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem želi srečno novo leto 1952 teli vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1952 PAD NA česliia vsem zvezam borcev Koprskega okraja srečno novo let®. Mladinsko kultu rno-umetniško društvo »FRANCE BEVK« Sv. Peter - Nova vas želi vsem čltnom Sv. Peter -Nov« vas tur vsotu prosvetnim in kutnrPim društvom s-rično in uspelia p»lno MOVu LETO UprâFlîa: lastra Lotte enshl Jadran Dnevnike: Slovenski poročevalec Ljubljanski dnevnik Primorski dnevnik Borba • Vjestnik L a Voce del Popolo II Corriere di Trieste Tednike: Naprijed Ljudska pravica Pavliha Hrvatski glas Nedeljne informativne novine Mladina Polet Ilustrovani vjestnik Jež KOPER Telefon št. 128 Gospodarstvo Kerempuh II Progresso Tovariš Nogomet Narodni šport Nova Gorica Mesečnike: L'IIlustrato Horizont Jugoslovanski mornar II Pioniere Naša žena Naša moda - • •-vi -- - - .............. Pomorstvo Piazsa Grande'..... Sport Técnica e Sport Vie Giovanili VABILO na II. REDNI LETNI ZBOR Upravni odbor okrajne zadružne poslovne zveze Za okraj Koper je na svoji redni seji z dne 24. dec. sklenil, da na podlagi 18. člena pravil okrajne zadružne poslovne zveze skliče svoj II. redni občni zbor, ki bo dne 15. januarja v Kopru v veliki dvorani gledališča »Ristori« v ulici Verdi. Zbor se začne ob 8. uri dopoldne. Dnevni red J 1. Začetek zbora, izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika. 2. I|iollifevjveriiikacijske in volilne komisije ter komisje ža izdelavo predloga sklepov. 3. Poročila: a) poročilo upravnega odbora o delu kmetijskih zadrug in drugih zadrug ter Zveze in o bodočih nalogah zadružnega sektorja; b) poročilo o sklepnem računu; c) poročilo nadzornega odbora; d) poročilo verifikacijske komisije. i 4. Diskusija o gornjih poročilih. 4. Razrešitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 1. Ustanovitev zadružnega podjetja in sprejem pravil. 8. Predlog proračuna za 1952. leto. 9. Pritožbe in predlogi. 10. Sklepi. 1 f. Razno. Sklepni računi so navpogled pri- predsedstvu Zveze. Po členu 19. pravil je občni zbor sklepčen, če so na njem zastopane vsaj 2/3 deležev, v nasprotnem primeru se občni zbor vrši 14 dni pozneje z istim1 dnevnim redom, na istem mestu in ob isti uri> Okrajna zadružna poslovna zveza v Kopru. iT OÍSy^w^*- vít.cswjgF >:->-ÔV»¿V^^ST.- y Bpca^annHrfj'n-jirflr'ibcncar a S a o aw O a»rpyc: o « a p .a a n a a a n n m ncc! □ n c t!C-3 m a o nnc¡ ncarnneicaeaernciaaaaiiaar» L-nBSDaDEHDonaaaDrj auric is CcaaaEDBiiEDinnmr.cuaaDBV ^nsaHEiuaaBBBuacutiuneir 'MaannunaaDccaunnao' "HSHB»8'' ^pScanoBbjiSb. ^anLuasuaa aaa k ne fJw jpnnrnnttsrran.-nccnn» /aaHliaBaMRarDlirtnKaaaci flcnaMuaaanBtipBsnsuawfiaa o n c r i d uB t; U i : d u c & r, o s o ei c o ci laaancSiuauu» eozoccua atira rsicmiKCxrirccni:: "rnrrl rscr^nnnr - rn ns.eu3 n r. :an cnno trn:-> v n ï n rt mgf^rairanPiEiaig.iinnmrinBBiSia ctftu:-'- . •■: ".ir—~ MMWB Krajevni ljudski odbor_ v Sv. Luciji .oaaacn, ¿¡¿□□□ona želi vsemu delovnemu ljudstvu svojega območja srečno novo leto in želi vsem mnogo uspehov pri gradnji in utrjevanju ljudske oblasti in socializma " ' pKŠHT KAMPEL - SALARA želi vsem delovnim prebivalcem srečno novo leto v skupni borbi za izgradnjo socializma v Sv. ANTONU želi vsemu prebivalstvu območja obilo uspehov v novem letu v skupni borbi za izgradnjo socializma I 8 i s sedežem in glavnjm skladiščem v Kopru, podružnicami v Izoli, Piranu, Bujah, Umagu in Novem gradu, z odsekom za ¡pline v Kopru, želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto v Skocjanu želijo uspešno novo leto celotnemu delovnemu kolektivu; odjemalcem in komitentom. Odlične alkoholne pijače istrskega izvora nabavite lahko v večjih količinah v vinski kleti v Škocjanu. Jii&a - l&da S podružnicami v Novem gradu, Umagu in Piranu želi vsem delovnim ljudem v okrožju mnogo uspeha v novem letu pri izgradnji socializma I LJUDSKI v ČEŽARJIH želi vsemu prebivalstvu svo- : jega območja obilo uspeha v bodočem letu v skupni borbi |. za izgradnjo socializma OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV UÜWÍÍÍI iihWii! wtfü\\ ■ ÜÜKIÜ ijjíWBíi n^wüü 0 v iníKfrn UÜÍKÍI ÍÍTWÜÜ ■ uisJKn IUSKLI mata * ' V Ki \ f . _ ; •i KOPER i" <4 '< OO0O želi vsem članom in delovnemu ljudstvu okraja mnogo uspeha pri delu v letu 1952 0000 3l'me>ttj/yfia ol^deíovaí na želi vsem zadružnikom v novem letu mnogo uspeha pri ustvarjanju zadružne skupnosti v NOVI VASI želi vsem svojim odjemalcem in članom srečno NOVO LETO KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR Sv. PETER želi vse najboljše prebivalstvu svojega območja- v letu 1952 v skupni borbi za izgraditev socializma I ^ M V . ■ . . I •'¡üíüiiiíüílE! TELEF. Z ŠMARJE z o. j. želi vsem članom in odjemalcem srečno NOVO LETO v skupni borbi za zgraditev • .-< socializma e čestita za NOVOLETNE PRAZNIKE vsem delavcem in^jim želi obilo uspehov pri graditvi socializma v letu 1952 Podružnice: Piran, Izola, Buje, Umag lin Novi grad Vsem svojim članom in cenjenim odjemalcem želimo obilo uspeha v našem kmetijstvu v letu 1952 ¿nao:-""- «SV« ;!:!::¡¡UHi. 'liipr -■IP- 'ijSll|r $ želi vsem svojim poslušalcem srečno in uspehov polno novo leto 1952. LJUBLJANA - Oapčevičev trg Št. 2 Telefon 50-98, tek. račun NB 604-69603-0 Poštni predal 274 želi v svojem kakor tudi v imenu zastopanih podjetij vsem) svojim odjemalcem v novem poslovnem letu obilo uspeha AMPELEA, Izola ^ ARRIGONI, Izola ATT1LIO DE LANGLADE, Koper PRERAD, Portorož OMNIA, Koper FRUCTUS, Koper SALVETTI, Piran VINO, Koper i VINO EXPORT, Umag ! VINARSKA ZADRUGA, Buje CORRADO, Koper ISTRA-BENZ, Koper STIL, Koper TOVARNA ŠČETK IN METEL, Koper ZENA, Koper SPLOŠNA TRGOVSKA, Koper UPRAVA PIRANSKIH SOLIN, Portorož BRODOGRADILIŠČE, Piran •»AGRARIA«, Koper MESTNO TRG. POD]. »EGIDA«, Koper ' MESTNO PODJETJE ZA • • - LOKALNO GOSPODARSTVO, Koper želi vsem. svojim zavarovancem mnocjo uspehov - v lelu 1952 z mehanično delavnico, trgovino z deli vozil in številnimi prevoznimi sredstvi izvršuje veliko, nalogo v našem gospodarstvu Zeli celotnemu delovnemu kolektivu srečno novo leto I V PIRANU želi vsem prebivalcem mesta mnogo uspeha v prihodnjem letu pri združitvi vseh sil za zgraditev socializma , OKRAJN1I SVET 1^1— m V PIRANU želi vsem svojim članom srečno novo leto 1952 Želi jim še večjih uspehov na političnem in gospodarskem področju pri graditvi socializma in boljše bodočnosti jugoslovanskih narodov želi vsem odjemalcem', gostinskim obratom, trgovinam, pekarnam in vsem ostalim uspešno novo leto ~ v Sv. ANTONU •eli vsem svojim zadružnikom kmetijskemu kolektivu in kmetijskim obdelovalnim zadrugam v našem okrožju mnogo uspehov v NOVEM LETU želi vsemu delovnemu ljudstvu, delovnim kolektivom in trgovinskim1 obratom mnogo uspeha v novem letu želi, mnogo uspehov vsem delavcem kolektiva v letu 1952 v KORTAH želi vsem odjemalcem, svojim poslovalnicam in ostalim uslužbencem SREČNO NOVO leto . Krajevni ljudski odbor v KORTAH želi vsemu prebivalstvu svojega območja uspešno izvedbo skupnih nalog v NOVEM LETU v skupni borbi za izgradnjo socializma špedicijska in transportna družba s podružnicami v Umagu, Sežani in Puli ter izpostavami v Izoli, Piranu in Podgorju želi svojim komitentom in vsem kolektivom uspešno novo leto vošči vsem svojim odjemalcem in delavcem srečno novo lelo in uspešno delo pri izgradnji socializma v PORTOROŽU Želi vsem svojim odjemalcem, svojim uslužbencem in zadružnikom ekonomije srečno NOVO LETO Okrajno kmetijsko -o IZOLA o- želi mnogo uspehov celotnemu delovnemu kolektivu v letu 1952 šolsko podjetje škocjan pri Kopru želi svojemu kolektivu in svojim odjemalcem obilo u-: spehov v NOVEM LETU čestita vsem članom kmetijske zadruge ter vsem svojim uslužbencem in jim želi v novem letu uspešnega'Sodelovanja , \ \ v Sv. PETRU želi vsem odborom Zveze borcev koprskega okraja srečno NOVO LETO ter uspešno borbo v izgra/dnji socializma čestita celotnemu delovnemu kolektivu ob novem letu Veletrgovina s lesom sprejema v popravilo vse vrste pisalnih in računskih strojev kakor tudi registrirane blagajne »National« želi vsem svojim odjemalcem in delovnemu kolektivu srečno in uspešno NOVO LETO ipo:ojnEjrE = j^o: Liis. Krajevni ljudski odbor v BERTOKIH -izvršuje vsa elektrotehnična dela, notranje instalacije, proste vode visoke «in nizke napetosti, transformatorske postaje in vsa v to stroko spadajoča dela. Dobavlja ves električni material za državna in privatna podjetja. Obenem želi vsem1 delovnim kolektivom mnogo uspeha v novem' letu za čimprejšnjo zgraditev socializma. želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeKa v letu 1952 v skupni borbi za izgradnjo socializma in njen delovni kolektiv želita mnogo uspeha v izvrševanju nalog vsem delovnim ko lektivom v novem letu Krajevni ljudski odbor ŠMARJE TOVARNA POHIŠTVA želi vsem delovnim kolektivom svojega območja srečno NOVO LETO ter polno uspe. hov v združitvi vseh sil za •izgradnjo socializma želi vsem svojim odjemalcem obilo uspehov v novem 1952. letu ter se tudi nadalje priporoča za čim številnejša naročila svojih kvalitetnih izdelkov, ki jih bo v bodoče izdelovala v veliko večji izbiri Kvalitetna izdelava in konkurenčne cene to je geslo našega kolektiva želi vsem svojim zadružnikom kmetijskemu kolektivu in kmetijskim obdelovalnim zadrugam v našem okrožju mnogo uspehov V NOVEM LETU želi vsem prebivalcem Izole najlepše uspehe v novem letu tovarne _ želi vsem odjemalcem srečno novo leto v skupni borbi za izgradnjo socializma. Delavski svet, upravni odbor in sindikalna podružnica veleblagovnice OMNIA v Kopru želijo vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem; in svojemu delovnemu kolektivu uspešno novo leto Sv. LUCIJA Skupno z vsemi trgovinami, gostilnami in obrtniškimi podjetji vošči svojim članom in odjemalcem srečno novo leto in minogo uspehov v zadružništvu pri izgradnji socializma s sedežem in glavnim skladiščem pri Sv. Luciji, mesnim oddelkom v Kopru, predelovalnico mesa v Izoli in žilnim silosom v Umagu, želi: vsem' svojim odjemalcem mnogo uspehov v letu 1952 5 svojima podružnicama v Piranu in Bujah želi mnogo uspehov v novem letu. nudi prvovrstno pohištvo Oglejte si razstavljene garniture pohištva in tapecerije v našem skladišču v Kopru V "I » zeli /¡3Î3J ß>Iineiqe OKRAJNI LJUDSKI ODI želi srečno novo leto vsem krajevnim ljudskim odborom, vsem političnim organizacijam, kmetijskim zadrugam in KDZ ter vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi • a srečno novo želi vsem rrEmerns on onnnncad naaBaaaa gsansa na^Mcna* dpanjadrl □nnoaaan BffiHCHaifn fmrJbatrniJ cssEsasil ncja-qnu; j rorncnad Saarannnn BBBBBBÎ ÛtCGGCP Snaaü'naa □aaccoa ■BBBEBBd OEBEnr&ia □ aacaaria • ODaDE33ü bnanaaan KSSSäSl RS Basa jï Oicq-j-cq tmirrfce-ri gnnannsj paBBBBBTI. N333SÜS: RunSat'S mm ■nun■ nanncaaa cncaacsa naniisacri tmarmnetj BUBOBB39 pctcaaaa cmr-m-tn . j c n a zn tnrrrnra i .•.'nniii'Oflanocnnna nriunnciHCHciacanninaa^fc, I ■'oa-JfltinciDnûcnnotiUiiBÏK so rann rinn annexa üpanflaa j£!ini9iii»3oa br.aanHBk I iiaennanc^c-aaBboanannB ittiauunncHSsroca uaanaaaS r.TtDTWraa - - — ------ ; i -J n -o dt: : 7ni:3aod krinuaaaiJ !-innc-rinnn imflglii ■aoaaaM BaqQaQJîn ■BBBaaaa ■HBBBBB— shuhS cnnmi rag Da.TiwiiaidEiaaBaa' BBBBaBBflflBBBf D3i5JvianHuir □ DB BB BlDQdQF hnmnmiomnn iaBHBBBBBBBBBBBa IBBBBBBBBBBBBBBS raiiauannn Bananasa pnnnnnnn ■BBBHBBS ■□BBBBBi BBBBBBBS BBBBBBSB ■BBBBBBQ BBxaraona aaanoaci aurracnui pnancni rnriiatinupn PPSSSSSgnsinaDHiaDB______ RÎÎÎIStt S 3 2 a o o a nriaa h n a a a r ISsžiigjjgggsssssBgg»'' nncnsrjnn fcinnaOBOl ■wyy panrjui bannuaanDaaDDaan BBMMHHIH QOBDCiUnU ccdorcuL cnanncca ■ingg«iiar-ii Iii paaanatra caanznna pinaMM nana. Lesno industrijsko podjetje ZELI usem deUmim kùtehtimm swma iw u&p&Um pfilna teta 195Z 'V . ? m . v 11 j • uspehov p©Ssao leto POSTOJNA v v \m y želi vsem odjemalcem kakor tudi vsem delovnim kolektivom veliko upehov v novem letu njena sindikalna podružnica in delovni kolektiv želijo uspehov polno NOVO LETO