UČITELJSKI TOVARIŠ. List za šolo in dom. -i^tjj- Izhaja v 1. iu 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani. Štev. 22. V Ljubljani, 15. novembra 1885. 1. XXV. leto. V novo šolsko leto. (Spisal A. L.) Minule so počitnice. Polagoma zbiramo se učitelji in učiteljice zopet v svojih učilnicah. Tajiti se ne more, da nam je morda ta ali uni stan — bodisi viši ali nižji od našega — zavidal srečne dni, v katerih smo po končanem delu nekako bi rekel brezskrbno uživali svoj trdo zasluženi počitek. Pa kakor na svetu vsaka stvar mine, tako so i naše počitnice pri kraji; toda človek, koji svojo zemeljsko nalogo prav razume in istotako izpolnuje, nij pustil ta čas brez pomena, brez dela mirno poteči, ampak skrbel je za prihodnjost, mislil je na prestane nadloge in sitnosti, i na one, ki ga v prihodnje čakajo. Akopram je njegovo telo počivalo, deloval je njegov duh tem vztrajnejše. Čas počitnic porabil je v to, da je vse delovanje pretečenega leta v duhu še enkrat natanko premislil; vse hude in dobre ure in posebno nje vzroke razmotroval; a porabil je ta čas tudi za to, da je za prihodnjost skrbel s tem, da je čital knjige znanstvene in pedagogične vsebine, in se tako izobraževal v vedi in metodah, ter se na ta način za prihodnjo delovanje na telesu in duhu pripravljal. Ozrimo se o začetku novega šolskega leta šole na svoje dosedanje delovanje v učiteljskem stanu sploh. Mej tem, ko je ta pa uni tovariš še le komaj prišel iz učiteljišča, uni, še le nekoliko let, recimo — štiri, pet, šest let v tem stanu deluje, je drugi že osivel in vender je materijalno stanje vseh bolj ali manj enako, brez zdatne razlike. Čudno so človeške sreče dnevi razdeljeni; v učiteljstvu uživamo jih vsi jednako in vedno jednako. Le posebna pridnost ali posebna naključba je tega ali unega za sto-pinjico više povzdignila. Marsikomu utegne srce upasti — posebno mlajšim tovarišem — toda, kdor si je ta stan izvolil, moral je vedeti njega dobre in zle lastnosti in ako mu ne ugajajo, ima redko še čas, da jih more izpremeniti. Pridni in vztrajni mnogo doseže. Kdor pa tega noče, naj pa vleče voz, v katerega je vprežen; tudi v tem stanu zadobi se zadovoljnost in mir; treba mu je le, da svoje dolžnosti pridno in vestno opravlja. Pridni in vztrajni učitelj ima pri svojem važnem delu mnogo več uspeha, veselja in tudi plačila, kakor oni, ki v šoli dela le kakor dninar in tlačan. Zraven tega, da je učitelj marljiv, treba je tudi, da vrlo napreduje. Ves svet napreduje; tudi učitelj ne sme nikjer zaostajati. Njegove vede v vseh znanostih, koje se od njega zahtevajo, morajo s pridnim čitanjem poučljivo - znanstvenih knjig naraščati, in njegova metoda mora biti primerna dandanašnjemu poučevanju. V tem je njegovo privatno duševno delovanje. Ako sem v tem navel le poglavitne točke, na katere naj se ljudski učitelj v šoli ozira, opozarjam pa še na druge lastnosti, katerih naj se držimo, da bodemo svojo nalogo prav izvrševali. Bodimo tudi pravi, v z g 1 e d n i, v istim samo ljudski učitelji. Ogibajmo se vsemu, kar bi nam pri ljudstvu manjšalo ali jemalo čast, veljavo in poštenje! Poslednji čas osnovala se je prekoristna „družba sv. Cirila in Metoda", katera ima prevažno in vzvišeno namero za naše narodno šolstvo. Poprimimo se tega vrlega društva, podpirajmo ga po vseh močeh, kolikor ga moremo! Dragi učitelji sotrudniki! Novo začeto letošnje šolsko leto naj bode prvič nova unema za vse lepe čednosti v našem preimenitnem stanu, drugič pa naj bode to šolsko leto tudi z delovanjem „družbe sv. Cirila in Metoda" pravo učiteljsko sveto leto! ___ ____ Kako naj se učitelj v svojem poklici nadalje izobražuje? (Fr. Gaheršek.) (Dalje.) Vsak duševni napor človeka utrudi, in to tem bolj, čim globljeje treba z duhom premotrivati važne vede in čim bolj pojmoven je predmet. Zato ne bi kazalo, v jedno mer baviti se z resnim in duhomornim proučavanjem; tu treba neke mere, katera nam dovoljuje tu pa tam kak presledek, v katerem vzamemo v roko kakšno knjigo samo v zabavo (a ne v kratek čas). Vender stori učitelj najbolje, ako postavi vsemu svojemu izobraževanju nekako središče, ki mu osvedoči vse njegovo teženje, jednoto in soglasje njegovega čitanja. Učitelj si bode vsekako izvolil takovo središče v svojem učiteljskem poklici. A kakor uže rečeno, neprestano bavenje s strokovnjaškimi spisi bi ga preveč utrudilo; zato in kot splošno omikan mož uporabljal bode presledke, da se zabava in poučuje (zabava, ker se poučuje, poučuje, ker se zabava). V takih urah čital bode spise le posrednje vplivajoče na svoj poklic. Takih spisov našel bode mnogo, samo če si jih bode hotel izbrati. Mej drugim omenimo le popise narodov in dežel, potopise, zgodovinske razprave, duhovite romane, drame, pesniške proizvode in razne druge čitanja vredne spise. Najnovejše slovensko slovstvo podaje nam v tem obziru mnogo berila, katero bi že kot naobraženemu Slovencu nobenemu učitelju ne smelo ostati neznano. Ves slovenski svet čita Jurčiča, Stritarja, Preširna, Gregorčiča in druge; zakaj bi ravno učitelj zaostal? Od učitelja pa se še posebej zahteva, da ne čita takih proizvodov le v zabavo, marveč treba mu, kar jedino le ugaja njegovemu poklicu, proučavati značaje opisanih osob, narodne šege in običaje, nahajajoče se v spisih, treba mu premisliti, v kaki zvezi so si osobe in dejanja, kako se vjema spis z dejanjskim življenjem, kakšno namero ima pisatelj pred očmi i. t. d. Ker pa ima biti učitelju njegov poklic središče njegove nadaljnje omike, zato treba tudi na pedagogičnem polji berilo previdno izbirati. V slovenskem jeziku pač nimamo tolike izbire in raznoterosti v pedagičnih spisih, da bi se moral učitelj ozkosrčno ogibati tega ali onega spisa. Tudi je večinoma vse, kar se je v tej zadevi pisalo, izšlo iz sa-molastne izkušnje, torej iz dejanjskega življenja, ter zasluži naše popolno priznanje. Večja izber se podaja učitelju v drugih slovanskih jezikih, a tudi tu mu ne bode težko zrna ločiti od plev, zvlasti ako se pomisli, da je slovansko slovstvo izšlo z večine ali iz ljubezni do naroda ali iz ljubezni do stvari same. Kar se tiče proizvodov v kakem tujem (sosebno nemškem) jeziku, treba je pač precejšnje previdnosti, da se izbero vredna berila. Tukaj se često v veliki meri greši, in zato nahajamo mej učiteljstvom toliko opo-klih poluomikancev, ki so se kdaj pečali s to ali ono poluvredno knjigo, stvar le od jedne strani premotrivali, mesto jedra zauživali le lupine in tako nakupičili v svoji duši nekaj neprebavljive hrane, katera pa jih, ker jim manjka splošne omike, napihuje in smešne dela. Tu popolnem velja izrek: malo, a dobro. 2. Pripravljanje. O važnosti pripravljanja kot izobraževalno sredstvo govorilo se je na sploh že poprej. Tu naj se označi ob kratkem le še bistvo in način take priprave, da se je moči ogibati pogreškov in skrajnosti. Pripravljanje obstoji v tem, da si sestavi učitelj v začetku leta, ozirajoč se na predpisani splošni in podrobni učni črtež, potrebam otroškim vseskozi primeren učni načrt, razdeljen na mesece ali tedne, torej nekak poseben tednik. Ta natančni učni načrt mu je potem celo leto vodilo; po njem se mu je ravnati ter ga v vsem obsegu preučiti. Ker pa se individualne razmere otrok in druge krajevne razmere ne dado vedno že v naprej natanko določiti, zategadelj se bode pač večkrat pripetilo, da se mu tega načrta ne bode moči popolnem držati. Vse take razlike pa si bode vestno zapisoval, da bode tako od leta do leta sigurneje postopal. Vrhu tega je že znana zahteva, da naj se učitelj za vsako učno uro skrbno pripravlja in da naj si ne prisvoji le dotične tvarine, marveč da naj tudi obravnavo že v naprej in podrobno določi, ker le tedaj mogel bode z zbranim duhom stopiti pred otroke. To pripravljanje bodi pismeno, česar se je potem treba na pamet naučiti. Takovo pripravljanje je sosebno prva leta učiteljskega delovanja neobhodno potrebno, a tudi iz-kušenejši učitelj je ne more popolnem pogrešati. Vsakdanje pripravljanje na pouk vrši se naj sestavno po učnem črteži in sicer tako, da nastane na konci leta popolna celota. Iz vseh predmetov se ta način ne da v jednem letu lehko izpeljati, ker to zahteva mnogo truda in časa; zato se da to delo pri pomanjkanji časa in pri druzih ovirah tako olajšati, da se vsako leto le za jeden določen predmet izdela natančen načrt. Tako bi se moglo izdelovati na pr. jedno leto nazorni pouk, drugo leto računstvo, na dalje jezikov nauk in sicer ali slovnica ali obdelovanje beril ali spisje i. t. d. Sicer jedenkrat spisana tvarina ne more veljati za vsa leta in za vse razmere, a če je stvar skrbno izgotovljena, tedaj se lehko in brez truda zabelježijo izpremene, izvirajoče iz utesnitve ali iz razširjanja, iz premene vzgledov in učil i. t. d. Ako pa tudi to menjajoče pripravljanje ni mogoče, zapiše naj se vsak dan vsaj v posebno knjižico (zapisnik), kar se je poučevalo v vsakem oddelku. In če smo si naposled vsled tacega pripravljanja vsaj nekaj spretnosti v poučevanji prisvojili, tedaj sme si učitelj še le dovoliti, da sestavi tvarino, katero mu je v šoli obdelovati, samo v podobi manj natančnega sestavka. To omogočilo mu bode konečno, tvarino le pravilno premisliti. A priprava je vsekako potrebna. (Dalje prihodnjič.) Knjiga Slovenska XIX. Veku. Emaiiuel Jožef Kovaču- r. 5. avg. 1808 v Čatežu (Malencah) pri Brežicah, inašnik 1. 1836, služil v Trstu, Žminju; 1. 1847 postal dekan v Dolini, I. 1851 nadzornik ljudskih šol v Trstu, 1. 1854 kanonik, u. 23. jul. 1867. Dijak še se je oglasil mej Čbeličarji s praporcem E. J. K. najprej v a) Kraj n s ki Čbelici II. Bukv. 1831: Modri pivic (Po Felingerjovi pesmi). - Bukv. IV. 1. 1833 po pesmi Solnce. 1. O, pridi, ljubo soluce, spet 3. Naturo celo oživiš, O, pridi moje serce vnet; Brez tebe žalosten je svet, Iz jutrove dežele! S prezlato lučjo svojo, Kar spalo, zopet izbudiš, Veselje novo mi deliš, Le v tebi moje žele. Ozdravljaš dušo mojo. 2. Jest sim in čutim, de sim res, 4. Te čaka vse, karkol' živi, In bližej mislim se nebes, Olepša cvetje se dreves, Hitrej' mi serce bije, Vse bitje, vse zverine, Tvoj svit bolnika zveseli, Bolezen, misli, se vkroti, Kadar tvoj žark zašije. Kadar noč černa zgine. 5. Kdor vidi te, časti Boga, Z hvaležnim sercam hvali Usako bitje stvarnika; Tud jest ga hvalil bom 'z serca, Prid', pridi solnce kmali. Vmes je bil zložil umetno čestitko: b) Vi vat Supan, ktero so dijaei bogoslovci poklonili svojemu profesorju: Visoke časti vrednimu Gospodu Gospodu Zupan Jako p u, Doktarju S. P. itd. itd. Duhovšna mladost perviga leta. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik, 1832 (Gl. Jezičnik XV. 1877. str. 50. 72). — Deloval je vrli duhovnik v škofiji Tržaški jako vspešno; pisaril slovenski, nemški, laški itd. — Na slovensko književno polje ga je vnovič, kakor se zdi, privabila stoletnica Vodnikova, kajti c) Vodnikov Spomenik 1. 1859 ima str. 133-4 pesmi, zložil E. J. K ovačič, in sicer: Tožba dijaka (Z ženskimi asonancami: Toži šolar sedme šole, — Govori besede take: — Šent je v moje starše vdihnil, — De so v šole me neslane — Enkrat reveža poslali. — Šola ni za siromake--— Ampak za bogate sine, — Kmetic zvit doma ostane!) in: Nevesta (Po Vodnikovi meri: Sim sila vesela, — Bom eno zapela: — Nevesta sim kmal itd.). — Več njegovih čvrstih sostavkov, v vezani in nevezani besedi, priobčile so ljube d) Drobtinice; tako na pr. 1. 1858: Matevž Ravnikar, pervi Teržaško-Koperski škof. Zapisal Jož. Kovačič, njih nekdajni kaplan. Po geslu: „Vedi pa, de je škof v cerkvi in cerkev v škofu, in de tisti, ki ni s škofom, ni v cerkvi". Sv. Ciprian (str. 81 —107). Pesem: Sveti Ceno in sveta Justina. Mučenika Ter-žaškega mesta (str. 327 — 334). — L. 1859 — 1860 pesem: M ar i a Pomočnica (Poleg sv. Janeza Zlatousta f 407 str. 229—231). Zlati Perstan, ali potop pod Čatežkim gričom (str. 261 — 267). Na primer bodi izmed 19 prva kitica: V Drobtinicah 1. 1862 nahaja se pesem: Vitežki strunjar (Dolenska str. 257— 263). — L. 1863: Ivan Bajka r d baron V a lv a zor, slavni krajopisec in zgodovinar kranjske vojvodine, je bil katoličan (str. 229 — 235). Pesem: Božja pot na Dobrovi (Ustno izročilo — str. 316 — 320). — L. 1864: Anton Klaj pobožni i s t r i -janski grajan (str. 143 — 162). Slike iz mestnega življenja in na kmetih, ali Slovenski Diogen. Kratkočasnica. Popisal Jož. Kovačič (str. 248—264). — L. 1865— Tamkaj, kder Kerka prebistri pridruži se Savi, V zavetje tovornik si ladjo postavi In pa okoli po verli slovenski planjavi Bog ljudstvu v obilnosti kruha deli, V goricah slovesno pa vince rodi, Tamkaj, kder vsaki spomladni naravi Ptičikov truma prepeva po listni gošavi, Se je zgodilo, ko pravijo stari možje, Kar vam zdaj pesem pove itd. -J41 1866: Jožef "VValland, goriški viši škof in ilirski metropolit (str. 107—128). Pesem: Leseni križ (Amerikanska haitiškega otoka str. 290 — 294) itd. — Na primer o besedi in besedilu bodi iz spisa „Anton Klaj"po geslu: Od kudasi? od koje li zemlje? — Od koga li roda i plemena (Andre Kačič)? „Ako ravno predrage Drobtinice! tudi po Istrii vas ne le samo poznamo, nego kar je več, tudi prav radi prebiramo in to zavolj zlatih naukov, zavolj mičnih pesmic, ki nam jih od leta do leta zvesto prinašate, moramo vender le reči, da vaši životo-pisi nam posebno v serce segajo. Tu najdemo v vaši zakladnici ne le samo sloveče cerkvene kneze, vojskovode, zveste služebnike gospodove in pa skerbne pastirje ker-šanskih ovčic, nego tudi pobožne starše in otroke, izglednje šolarje, pridne kmete in kmetice, vestne gostilničarje in že lep venec bogaboječih in zvestih poslov, tako da s svetim Avguštinom zavpiti moremo: „Tudi neučeni se vzdigujejo in vhitajo nebesa". Blagovolite pa, da vam v vašo vredno zakladnico tudi iz našega polotoka pošlemo kaki slovanski biser, od kterega se nadjamo, da ker je bil svetla luč blage kristjanske duše v svojem živlenji, da tudi po svoji srečni smerti zasluži, da v bližje znanstvo verlih čitateljev „Drobtiničnih" pride in v njih spominu živi. Od kuda si? od koje li zemlje? . . . — Od koga li roda i plemena? — Od plemena slovanskega . . — Izvirni, nepokvarjeni istrijanski Slovan je kakor skoraj vsi Slovenci pohleven, dobrodušen, miren, poterpežljiv in kakor že pred dvema stoletjema slavni Valvazor piše, do tujih postrežljiv, zvest Bogu in svojemu vladarju, poln spoštljivosti do svojega duhovnega pastirja, ubogljiv in podložen deželski gosposki, malomarčen za zabavljivosti svojega laškega soseda in domačih laškutarjev in njih puhlo ošabnost. Zadovoljen z doneskom svoje dedinske zemlje se kar za zvunajni svet ne zmeni, protivnik vsake rovarije, pa zmiraj pripravljen, za sveto vero, drago domovino in svojega cesarja se kervi in življenja tvegati. Jezik ima kaj prijeten, samo še premalo opiljen, pa temu se ni čuditi, ker se brežni sužnik dosihmal kar ganiti ni smel, nego zaničevan in psovan hiral pred obličjem laškega in pa nemškutarskega oseb-stva, ter le samo tisti, ki mu večna čast in slava bodi, je vselej milostljivo poslušal ua mili slovanski glas tužne pa ognjene molitve. Nadjamo se pa, da ker je ravno našo dobo slovenskemu jeziku dolgo zaželjena zarja napočila, da bo kmalu svoj blagosloviti plod pognal, s svojim cvetom svet razveselil in svoj jederni sad serčno v tehtno torilo evropejskih bratov položil . . - Ljubimo se, i pomirimo se — Kao bratja i kristjani pravi. — Ako naše i pogine tilo, — Ne bi li nam duši bolje bilo (Drobt. 1864)." — „Mi dopisujemo tako Novicam, kakor tudi Danici. Kakiga duha de smo, nas oba časnika prav dobro poznata . . Očito spoved storimo, de smo skoz in skoz Slovenec, ne de bi zato kaki drugi narod zaničevali" — piše Kovačič v Danici (1. 1861 str. 131) in vzlasti e) Zgodnja Danica hrani mnogo njegovih lepih in jako živih spisov; na pr. 1. 1860 št. 3: Sonetni venec za sedanjo dobo, kteremu Vir glasi: Veselja vbožne primi pesmi nove, In jih prebiraj, verna duša mila! Vem, tudi ti se v solzah boš topila, Ak stopiš v Vatikanove zidove. Tam mož sedi, poglej oči njegove Prijazne ko nebeška dva svetila; In te oči s solzami je zalila Utavenost politiške otrove. Sovražna moč čoln svet'ga Petra bije, Nevihte strašne ga podé valovi, Ošabno ga na skrite skale vije. Nespamet vaša — vi sveta bogovi! Usmiljen' Bog: „zadosti je!" zavpije, Sovražni kar utihnejo vetrovi. E. J. K. Izmed drugih naj se nekteri tukaj ponatisnejo zarad notranje čvrstosti; tako na pr.: Od slovenskiga bitja v začetnih ljudskih šolah Teržaških, v kterih laški živel j kraljuje, nemški hira, od slovenskiga ni ne duha ne sluha. Pa od kod to izvira? Vzrokov je več; nad vsimi drugimi ti-le poglavitni: 3) Proti vnos t nekterih odbornikov mestne županije proti slovenščini, od strani takih, kterih dedi so bili Slovenci itd. — 2) Pomanjkanje pripravnih ali pristojnih šolskih oséb. A 1) Nemarnost in pa nespamet večiga dela tukajšnjih slovenskih staršev. Znano je iz mitologije, de so pagani nekiga malika imeli, ki so ga Saturna zvali in od njega basnovali, de svoje lastne otroke požiral je. Kar je tam bilo basen, je pri teržaških Slovencih resnica; zakaj prav dostipot se tukaj zgodi, de se Slovenec s Slovenko poroči, ki pa toliko laškiga umeta, kolikor zajic na boben. „Njuni otroci bodo gotovo tako čivkali, kakor stare peti slišijo", bo si slehern mislil. Nič manj kot to! Z otroci se le laško lomi, in če se že drugač ne more dati umeti, pa kakor v gluho-mutiški šoli, jim rajši z znamnjem svojo voljo razodenejo, kakor pa de bi z njimi pošteni ma-terni jezik govorili, in še v čast si štejejo, de ga revčiki ne umejo. Se li to ne pravi, lastno kerv izdajati. Čuli smo na lastne ušesa neke starše svojo hčerko vprašati: „Žiža! ti že ščiava?" (Lojzika, si ti Slovenka?) In otroče prav tako toškansko-laško odgovori. „Mi ne ščiava; papa e mama ščiava". (Jez nisim Slovenka; oča in mati sta Slovenka): K temu modrimu odgovoru so se pa presrečni starši na vse gerlo smejali. — In resnično hujših opic morebiti pod solncam dobiti ni, kakor so mnogi Slovani; soseski jezik ti bodo rajši lamali in dvečili, kakor pa materniga govorili, ki se tako sramujejo, ko tisti šolar, ki pripoveduje, de je na Dunaju na vprašanje, „če je Slovenec?" osramoten odgovoril: „Jez---? kaj še? Nekdaj sim bil." — Ne le same ljubljanske hišne in pa kuhinske živalice si očitajo: „Sim te grisala, pa mi nisi dankala", temveč tudi tukaj pri nas smo čuli kdej gorenskiga kočijaša k dolenskimu vertnarju reči: „Sior ortolan, odprite ta veliki porton, de bom karoco na kort potegnil". (Gospod vertnar, odprite velike vrata, de bom kočijo na dvoriše potegnil). Neki drugi pot pa v slovenski Istri kmeta, ki je svojiga soseda nekam nevtegama poslal: „Compare Štipa, studijajte žvelto ritornati." (Boter Štefan, pridite kmali nazaj.) In takih Slavo v je čuda v Terstu. Zato pa tudi učeniki perviga reda ali klasa sploh tožijo, de otroci nižjiga stanú tako zmes govore, de jih kar ne umejo (Zg. Danic. 18G1 str. 119)". L. 1864 je v Z g. Danici jako živo opisal „Romanje na Tersa t" 1. 8 — 16 in 1.26—27: „Ivan Bajkard bar o n Val v az o r, slavni krajopisec in zgodovinar kranjske vojvodine, je bil katoličan" z nekterimi pristavki kakor v Drobtinicah. Na primer naj se pokažejo nektere vzorne slike s Ter sata: . . „če se na obličje raznih mo-livcev oziramo, so nam gotovo zerkalo njihovih notranjih serčnih nagibov. Kajti, tu kleči siv mož naslonjen na svojo romarsko palico in otožno gleda v čudodelno podobo. Ubogi stari oče! nehvaležnost tvojih otrok ti serce tare, pritožil bi se čez nje, — pa misel: oh! pa so vender le moji otroci! ga prešine in — obmolkne. Globoko priklo-njena zdihuje tu bleda žena, ustnice se lahno gibljejo. Mati je, ki ima doma ali telesno bolnega, ali pa na posvetnem morju dušne nevarnosti plavajočega otroka. Poleg nje neka druga ženska oseba z ogerbenčenim čelom, temnimi očmi, upadenim obrazom, s suhima visoko sklenjenima rokama v Marijo stermi: — uboga vdova je. — Prišli so vsi trije k „Tolažnici žalostnih." — Tam v kotu, kot de bi se vsake človeške družbe bala, tiči vsa zgrudena podoba jeruzalemskega častnika v tempeljnu; — skeleča vest je prisilila v greh zabredenega se podati k „Pribežališu grešnikov." — Ves v molitev zamišljen moli na kolenih šibek mladeneč, hvali „Zgodnjo danico", ki mu je dosihmal na potu zemeljskega romanja svetila in se ji tudi za prihodnjost priporočuje. Cveteča devica, ki ji hvaležne solze v očeh igrajo, vsa zamaknjena v Mater Božjo gleda. „Zdravje bolnikov" je obvarovalo njene ljube starše ali sestro — ali pa tudi lastno — človeško — serce nemile smerti. Izmed druzih steguje proti Marii svoji roki ogorel mornar; njegova molitev je na pol glasna in ognjena. „Morska zvezda", ki se ji je bil zaobljubil, ga je čuvala, ko so njega z barko vred strašni valovi v morsko brezdno pogoltniti žugali. Še nekdo med množico kleči, usta se mu vedno gibljejo, pa blebeta, de sam ne ve kaj, ter okoli sebe zija: je neko navadno človeče, ki ga ni pobožnost, ampak le zgolj radovednost tje pripeljala, in ki torej ni na božjo pot, temuč Bogu na pot prišel (Dan. str. 103)." L. 1866 je še bolj živo in goreče spisal Jož. Kovačič v Zg. Danici 1. 1—7: „Po odhodu ljute ptujke. En dan v Ljubljani leta 1 836" — pa: Misel dolenskega Slovenca o preseljevanji rojakov v ptuje dežele (str. 42 — 44). Strahotno je opisovanje ljute ptujke — trinoginje, ki jo zovejo azijatiško kolero ali tudi černo sme rt (str. 11). — L. 1867 jel je priobčevati zgodovinski spis „Jezuiti" — načert zastran preklica njihovega reda po papežu Klemenu XIV in njih dalnje osode do sedanje dobe —, a ostal je nedovršen — v 14 oddelkih (I. 18 — 27), kajti že v 1. 22 naznanja Danica prežalostno novico, da „je umeri preč. gosp. korar Jožef Kovačič, preblagi mož, ki ga je res škoda, nezmerno škoda v zemljo zako-povati. Velika, prav velika je ta zguba za slovensko, zlasti cerkveno slovstvo. Pisal je veliko in čversto, ker bil je kaj lepo olikan gospod, posebno pa znan zgodovinar že od davno in biser katoličanstva, zraven tega pa pošten domorodec itd. (str. 175). — In str. 261 se piše Danici iz Ter s t a: Semeniška knjižnica v Terstu hrani rokopis: „Zgodovina Teržaške škofije", ktero je spisal ranjki preč. g. E. Jožef Kovačič. Obsega to delo zgodovino nekdanje škofije Teržaške in pridjanih škofij Koperske, Novo-graške in Pičanske. Oblika ji je bolj kronografična, ima mnogo izvirnega, utegnila bi tudi biti natančniši kakor ostale naše zgodovine v italijanskem jeziku pisane. Nadjati se smemo, da se bo delo pregledovalo in za natis odobrilo, ker tako se želja ranjcega gospoda spolni; kajti zelo pogrešamo zgodovinskih knjig v slovenskem jeziku, ktere bi nam razgrinjale temno meglo pretečenosti Istrijskega polotoka. Znamenite so besede, s kterimi Kovačič začenja svoj spis o Jezuitih, češ, da taki, ki pišejo zgodovino, po navadi dvojni namen imajo: „Pervi je, da se zgodovinar čez vsakdanji svet povzdigne, in pa ne gleda in ne posluša tega, kaj in kako njegovi sočasniki po šegi svoje dobe zgodovino pišejo, temuč prost navadnih predsodkov pri-godbo le tako, kakor je sama na sebi, vestno in resnično popisuje. Možje, ki se tako vedejo, se čislajo po vsi pravici zgodovinski knezi ali pervaki. Ti so človeškemu rodu prav to kar svetilnik s svojo lučjo mornarju, ki v temoti po nezvestem morju jadra. Pa takih je malo. — Drugi pa imajo enostranski namen, in kteri se po njem ravnajo, ne vprašajo: kdo? kaj? zakaj? in kako? temuč so enaki trohljivemu štremlju, ki s svojo trohljenino v temni noči berli in tako s svojo berlavostjo pozemeljske trape za nos vodi. Taki so ali puhli ali podmitljivi ali pa hudobni zgodovinski mazači, in njih število je neizrečeno. Možiceljni takega kopita so bili večjidel zgodopisci osemnajstega stoletja, ali prav za prav rečeno, zanikarne orodbe ali mašine nekdanjih brezvestnih in pa učeniki sedanjih bornih sovražnikov jezuiškega reda, in po tem takem vredni dediči tistega zarobljenega Atenca, ki je le zato Aristidovo ime na črepino zapisat dal in s tem za njegovo izgnanstvo naganjal, ker se mu je kadilo, da so Aristida sploh „Pravičnega" zvali. Pa pravično in dobro ima to osodo, da se ravno iz tega cil in konca sovraži, ker je dobro. To nam spričujejo na priliko pridne čebelice ... — Da so pa čebelice in njih smertni sovražniki zvesta podoba učenih in marnih jezuitov in njihovih raznih protiv-nikov, se bomo na dalje očitno prepričali . . . Pripetiti se zna, da bi se komur koli poljubilo nas zastran tih verstic tako ali tako spirati, pa gotovo druzega nič čerhnili ne bomo, kot sledeče tri besedice: Bog blagoslovi kopel!" — Razun teh je pošiljal Danici manjša poročila na pr. o cesarju Maksimilijanu, o njegovi sreči pa nesreči, kjer malo pred svojo smrtjo kliče: Bog mu daj mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Navadni pristavek: „Bodi mu žemljica lahka", tuhni, brez zamere rečeno, preveč po poganstvu (str. 170)." Ljudska šola in obrtnija. Ljudska šola vzreja in uči ter pripravlja s tem mladino na resno življenje. V tem nahajamo ljudi z različnimi opravki, praktično življenje potrebuje namreč različnih stanov. Za katere stanove pa pripravlja mladino ljudska šola? Nevedneži bodo na to vprašanje odgovorili: za učene, vsaj se sliši iz ust takih ljudi, da „učitelji hočejo vse otroke učene narediti". Da pa to ni namen ljudske šole, ovrže se že s tem ugovorom, da srednje šole, učiteljišča, bogoslovnice in vseučilišča pripravljajo mladino za učeni stan. Za kmetovalski stan so kmetijske šole, za kupčijski stan kupčijske učilnice, za obrtni stan obrtne in za rokodelski stan pa rokodelske šole. Poslednje (obrtne in rokodelske) šole so najnovejše učilnice v Avstriji. Kako pa vežemo ljudsko šolo z obrtnijo? Kako bodemo temu članku poleg glave še dali dušo in telo? Vsaka doba v državi ima svoje znake. Pred 15 — 20 leti je vse hrepenelo v Avstriji izboljšati in oživeti šolstvo, za katero se je v obče precej storilo, da si smo Slovenci le zmerno od tega dobili. V sedanji dobi pa državni faktorji ne nameravajo svoje pozornosti obračati šolstvu, marveč pobriniti se, da izboljšajo kmetijske in obrtnijske razmere. Za izboljšanje obrtnijskih razmer se zdi potrebno kaj storiti še celo našemu presvetlemu vladarju, kakor je to poudarjal pri otvorenji državnega zbora. Vprašanje nastane: ali more v to svrho tudi ljudska šola kaj pripomoči? Ali se to ujema z njeno nalogo ? Rokodelstvo praktično učiti seveda ne more in ne sme. Zato so rokodelski mojstri, nekaj tudi obrtne in rokodelske šole. Ali naj teoretičnega kaj o obrtu omenja? Ne vem, ali bi se o ljudski šoli potem ne reklo, da prazno slamo mlati. — Ljudska šola mora stati na širokem stališči splošne vzgoje in splošnega pouka, ne oziraje se na posamezne stanove. Ljudska šola mora biti podobna tistemu oraču, kateri mora njivo globoko preorati, ne da bi vedel, kaj se bo na njivo posejalo. Poleg tega pa vender ljudski učitelj leliko nekoliko obrtniji še posebej koristi. On mora namreč otrokom vse stanove hvaliti, o vseh spoštljivo govoriti. Ne sme se n. pr. tako-le izraziti: „Če se ne boš učil, ne bodeš nikdar kaj, postaneš le smolar". S takimi izrazi zaničeval bi n. pr. čevljarski stan. Kaže marveč obrtnijski stan dandanašnji priporočati tudi lehko že v ljudski šoli. Število prebivalcev se na svetu jako množi. V vseh stanovih je že skoro dosta ljudi, uradnikov skoro več ne primanjkuje , učiteljev tudi v bodoče ne bo premalo. (Duhovnikov in zdravnikov se bo morebiti še nekaj let pogrešalo.) Kmetsko ljudstvo se pa tudi množi. Zemljišča se drobe že tako na drobne kosce, da tak košček ne bode v stanu več rodbin rediti. Človek torej, ki ne bo znal razen kmečkih opravil, nič druzega, preživiti se ne bode mogel. Takim ubogim ljudem bode čez vse treba priporočati tudi rokodelstvo. Kdaj naj pa ljudska šola to stori? Malo je prilik. Kadar je „nazorni nauk" in sicer oddelek „rokodelstvo" na vrsti, takrat je nekaj prilike povedati o važnosti in spoštljivosti rokodelskega stanu. Potem pa skoro ne vem, kdaj bi se še dalo o tem kaj omeniti. V „ponovljivni šoli" je še pravo mesto, zlasti po onih krajih, kjer je več rokodelstva. V teh šolah naj bi naši učitelji na vsak način rabili „Četrto Berilo". V tem najdejo poleg lepega števila jedrnatih berilnih vaj kmetijskega zadržaja tudi nekaj takih, ki govore o obrtu. Naj torej učitelji tudi te vaje z uspehom porabijo. Priliko, obrtniji koristiti, imajo v sedanjih časih učitelji tudi zunaj šole. Zdaj se snujejo v smislu nove obrtnijske postave rokodelske zadruge, ki bodo rokodelcem nekako to, kar so učiteljem učiteljska društva. Učitelj kot veljavna oseba lehko k temu vzpodbuja pri priložnosti one rokodelce; ki se bodo obotavljali, lotite se te „novotarije", ker niso še dovolj izobraženi, da bi umeli, kaj pomeni: „v družbi je moč". Da se učitelji za obrtnijo zanimajo, kaže n. pr. to, ker snujejo po nekod tudi obrt-nijsko-nadaljevalne tečaje, n. pr. na Spodnjem Štajerskem, v Tržiču, Kranji, v Ljubljani (v mali meri). Najnovejši dokaz temu pa je, da sta se oglasila za razpisane ustanove kranjskega deželnega odbora za obrtni nauk (strugarstvo, mizarstvo, vrboreja, pletenje košev) na tehnologiškem muzeju na Dunaji dva slovenska učitelja na Kranjskem, ki sta šla izobraževat se v tej stroki, da bosta potem doma te nauke širila. Mali dokaz temu je tudi, da pisatelj teh vrstic piše po naročilu za družbo sv. Mohora knjigo „Slovenski rokodelec". J. L. Nova delitev lokov in kotov. Sestavil J. B. Napis tega članka je sicer le malo mikaven za nestrokovnjake, ali vsebina je za praktično življenje večjega pomena, kakor si marsikdo na prvi pogled misli. Omenjena naloga namreč nima samo veljave za šolo, kjer se včasih tudi pusta teorija razlaga; marveč ona je važna ne le za navadnega zemljomerca, ampak tudi za nekatere rokodelce, kakor zidarje, tesarje, mizarje. Upamo torej, da bomo s to razpravo marsikomu ustregli. I. Krogove loke in kote navadno delimo na 3, 5, 7 ali več enakih delov na dvojni način. — Delitev na 2, 4, 8, 16 sploh 2n delov je jako priprosta in obče znana, torej jo tii izpuščamo. — Najnavadnejši pa tudi najpočasnejši način je pač ta, da cirkelj (šestilo) prestavljamo toliko časa po loku simtertje, dokler ne dobimo zahtevano število enakih delcev. Po drugem boljšem navodu pa zmerimo stopinje kotovega loka s transporterjem (kotnik ali prenašalec) in od merskega števila vzamemo zahtevani del. N. pr. Kot, katerega hočemo na tri dele razdeliti, meri 36°. Tedaj odmerimo tretljino od 36°, to je 12° na kotniku, in to dolgost trikrat prestavimo v kotu na krogov lok. Poznamo pa še neko drugo jako priprosto delitev, katero hočemo v sledečem opisati, pa se sklada popolnoma z znano delitvijo prem, katero zvršimo s pomočjo poševnice vlečene iz početka preme. Na tej (poševnici) zaznamovamo določene sicer enake, vender ne predolge dele, od zadnjega potegnemo pomočno premo h krajišču (končišču) dane preme, k tej pa paralelke iz vsake delilne točke. Za vzgled imenujmo dano premo AR in to hočemo na tri enake dele razdeliti. Na omenjeni poševnici iz točke A začrtamo tri poljubno dolge toda enake dele naznamovane s številkami 1, 2, 3; od točke 3 potegnemo pomočno premo do točke B, potem pa k premi B3 paralelke iz točk 1, 2. Enako določi se tudi delitev kotov in lokov. Znano pa je, da se kot vedno meri s svojim lokom in nasprotno ima vsak lok svoj poseben centrikot, kateri se vselej prav lehko določi, ker s pomočjo treh točk oziroma dveh tetiv (chorčla) najde se centrum dotičnega kroga. Po tem takem torej lehko obe nalogi zedinimo v eno, namreč delitev kotov. Recimo, kot BAC hočemo razdeliti na tri enake dele. Potem načrtamo najprve z majhnim toda poljubnim (neomejenim) cirkljovim stežajem (polumerom r) lok mej kotnima krakoma. Na enem teh krakov prestavimo trikrat iz temena A prejšnji polumer (radij) in s trikratnim polumerom 3r načrtamo iz temena drugi večji krogolok, katerega premerimo s tetivo prejšnega loka. Dobili smo tri enake delce zaznamovane s točkami 1, 2, 3, in ako skoz delilne točke 1, 2 k temenu A potegnemo pomočne preme, razdelili smo kot na tri dele". Razumljiveja je vsa izpeljava, ako čitatelj vse sproti sam narisa. Enako zvrše se druge take naloge; razloček je samo ta, da se za polomer druzega loka, t. j. r tolikokrat vzame, kolikor se zahteva delov. Dokaz tej konstrukciji je tudi zelo priprost in lahko umljiv. Znano je, da so obodji koncentričnih krogov v tistem razmerji, kakor njih polumeri in v tem slučaji tudi dotični loki. Torej imamo: O : o = R : r in ravno tako Are : are K : r = 3 : 1 — 5: 1 = 7 : 1 i. t. d.; ako črke O in o krogove obode, R in r njih njih polumere in Are, are pa dotične loke predstavljajo. Deljeni loki so sicer natanko po zahtevi 3, 5 ali 7krat večji kakor prvotni, ali konstrukcija vender ni matematično popolnoma natančna, ker so loki zmerjeni s svojimi tetivami, pravilo o tem pa se glasi: „Vjednem in tistem loku pripadajo enakim lokom tudi enake tetive". V tem slučaji pa je tetiva malega loka prekratka za enake dele (kosce) velikega. Toda pri malih dištancah, ako r le nekoliko milimetrov znaša in ako jemljemo merilno tetivo vedno v obilni meri, izgubi se pomota popolnoma. Tako torej je ta konstrukcija v praksi jako rabljiva in celo pri-pravnejša, ko prej omenjeni. Navedena napaka tu pač tako malo zda, kakor tiste napake, ki jih napravimo s svojim navadnim risarskim orodjem. Vsaj vsi dobro vemo, da se vse naše v geometriji načrtane točke in preme le malo strinjajo z matematičnimi pojmi! Temu enako deli se tudi ves krogov obod (periferija). Tedaj ni potrebno še le dotični centrikot zračuniti in načrtati n. pr. ~ = 72°, = 51.4°, ako hočemo krožnico (krogov obod) na 5 ali 7 delov razdeliti. Marveč zadostuje, ako prenesemo polumer, kakor tetivo na krogov obod, potem razdelimo po znanem prej razloženem navodu čez njo razpreženi lok oziroma centrikot s 60° na zahtevano število enakih delov, ter takih šest vzamemo za tetivo in ž njo premerimo krogov obod. Rezultat tega je razdelitev kroga nalogi primerno". Za vzgled vzemimo: „Krogov obod hočemo razdeliti na 7 delov. V ta namen prestavimo krogov polumer enkrat kakor tetivo na njegov obod, čez njo pazpreženi lok AB pa razdelimo na 7 delov. To se zgodi ako iz središča O po polumeru OA 7 enakih delov s poljubno dolgostjo, vender ne preveliko, po vrsti začrtamo, iz prvega in 7. delca narisamo čez centrikot krožna loka, ter zadnjega s tetivo prvega zmerimo, to je: na sedem enakih delov razdelimo. Ako zdaj še iz središča do prvotne krožnice, katero smo se namenili deliti na 7 delov, skoz delilne točke potegnemo preme, razdelili smo sekstant (šestino kroga) na sedem enakih delov. Od teh pa s cirkeljem šest odmerimo in to dolžino prestavljamo po krogovem obodu od kraja do konca. Na ta način našli smo razdelitev krožnice na 7 delov", kajti vsa krožnica meri ravno 42 takih delov in 6 v 42 = 7 krat. Pojasnilo in dokaz tej konstrukciji je ravno tako lehak ko prej. Omenjena pomota pa celo tukaj zgine popolnom, ako smo sekstant razdelili natanko. — Sploh ni razloček mej temi in prejšnjimi nalogami drugi, kakor da smo tu prejšnjo konstrukcijo najprvo izpeljali za 60 ločnih stopinj (60°), potem pa za 360°, to je za ves obod, — tedaj prejšnji rezultat šestkrat vzeli. II. Ta izpeljava se more tudi prav dobro porabiti pri načrtovanji pravilnih (regularnih) mnogokotnikov (polygonov). Ima pa pred drugimi enakimi celo to prednost, da se jo lehko vsak precej zapomni, ker je za vse mnogokotnike skoraj popolnoma enaka. Pravilni mnogokotniki načrtani so takoj, samo da zvežemo na prejšnji način najdene posamezne delilne krogove točke s premami. Naloga postane le takrat nekoliko bolj zamotana, ako je treba načrtati mnogokotnike z določeno stranico. To se pa zgodi na sledeči način: „Narisa se najprvo poljubni mnogokotnik z enakim številom stranic, potem se zvežejo krajišča ene stranice s središčem, kar predstavlja enokrak trikotnik. K temu načrta se podoben trikotnik, sestavljen iz določene (dane) mnogokotnikove stranice in prejšnjih kotov. Načrt zvrši se s tem, da razpolovimo stranico že načrtanega (poljubnega, toda po številu stranic enakega) mnogotnika; iz polovišča prestavimo na tej premi (stranici) polovico določene stranice na desno in levo, ter iz teh točk na njej potegnemo dve pomočni navpičnici do presečišč s krakoma prej vlečenima iz mnogokot-nikovega središča. Veznica (prema) teh presečišč je stranica iskanega innogokotnika. Druge stranice dobimo, ako iz središča narisamo koncentrični krog, ki objame novo t. j. določeno stranico v obeh krajiščih) in na njegovi krožnici (periferiji) začrtamo na okoli omenjeno določeno stranico". Ta konstrukcija se pa zarad lažje preglednosti lehko razdeli v dve, ako v prvi zgotovimo le načrt poljubnega, enakega (podobnega) mnogokotnika; v drugi pa narisamo trikotnik, sestavljen iz določene stranice in polovičnih poligonovih kotov prve konstrukcije; potem načrtamo iz njegovega temena (vrha) tako kakor prej stranico objemajoč (obkrožilni) krog in na krožnici po vrsti zaznamovano ostale stranice. Zarad lažje in boljše razumljivosti je potrebno, da čitatelj te naloge sproti narisa. Vse konstrukcijsko vodilo je brez dvombe rabljivo za katerikoli mnogokotnik, vender je za regularne tri-, štiri-, šest-, osem-, sploh 2! 3 in 2 4 kotnike rabljivejša občno znana navadna konstrukcija. Za vse druge mnogokotnike je tu razložena najpriprostejša in najpripravnejša in kar je glavna stvar, za vse skoraj enaka; torej za praktično uporabo jako priročna. Človek, y pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim n&vodom, kakč si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Janku L e h a n.) (Dalje.) §. 9. Hrepenenje, usmiljenje, zavist, sovraštvo, jeza. Ljubezen provzročuje, da bi osebe, katere so nam drage, zmerom radi pri sebi imeli. Ako se pa to ne more goditi, in je ljubljena oseba odsotna, potem občutimo hrepenenje po njej. Ljubezen tudi provzročuje, da bi ljubljenej osebi radi poma- gali, če se ji slabo godi; njeno gorje nekako soobčutimo. V tem slučaji pravimo, da imamo usmiljenje ali milovanje. Usmiljenje je sorodno se sočutjem. Hrepenenju in usmiljenju nasprotni sta zavist ali nevoščljivost in sovraštvo. Nevoščljivec ne želi svojemu sobratu sreče, katero mu je Bog dal; sovražnik pa bi mu rad vso nesrečo poklical nad glavo, da bi to mogel! Človeka časih kaj tako razžali, da mu kri vre, in oči se mu bliskajo. V divji tej strasti stori marsikaj, kar kasneje, ko se ohladi, obžaluje. V tem slučaji pravimo, da človeka ima jeza. §• 10. Skopost, bahavost, kes, sram. Ako kdo šledi (hrani) iz namena, da bode imel na starost ob čem živeti, ali, če hrani iz namena, da podpira ubožce in bolnike, to je lepo in hvalo vredno. Kdor pa hrani in svojemu potrebnemu sobratu ničesar ne privošči; kdor hrani le iz namena, da bode imel zmerom veči kup zlata in srebra: — tacega človeka um je v oblasti one strasti, katero zovemo — skopost. Iz ljubezni in zaradi Boga svojim sobratom dobrote skazovati, to je krepost; a pomagati jim le zato, da se potem okoli hvalimo, po časti hrepeneči, to je pregrešna strast, katero imenujemo bahavost. Če kdo kaj hudega ali krivičnega stori, občuti prej ali slej nad tem dejanjem žalost, katero zovemo kes. Če tacega človeka ljudje zaradi njegovega dejanja še zaničujejo, poloti se ga sram. Deček, ki se nij ničesa učil, kesal se bo kmalu. In, ko dorase in vidi, da zaradi svoje nevednosti nij za rabo, in da ga zaradi tega ljudje zaničujejo, sramoval se bo jako. Kes in sram poboljšata časih človeka, se ve, po tožnih in grencih izkušnjah. §. 11. Prosta volja, dejanje, dober in slab značaj, breziznačajnost. Naša duša more kaj želeti ali odurjavati (mrzeti). Znamenito je pri tem to, da jej je možno kaj prijetnega odurjavati, kaj neprijetnega pa želeti. N. pr. človek želi grencega zdravila, ker se nadeja, da po njem ozdravi; noče pa mrzle vode, kadar je razgret, ker vč, da mu to škoduje zdravju. Ker torej človeška duša lehko prosto voli in človek voljeno vrši, pravimo, da ima prosto voljo. V tem tiči človeško dostojanstvo in zasluženje naših dejanj; v tem se baš človek loči od živali, da namreč to, kar je dobrega, hoče in izvršuje, a to, kar je slabega, odurjava (mrzi) in opušča! Ako to, kar hočemo izvršimo, pravimo temu dejanje. Dejanje je torej telesen izraz naše volje. Kdor je naredil kako slabo dejanje, oglaša se mu notranji glas — „vest", katera ga peče in mu pravi, da je grešil. Gorjč pa tistemu, komur je vest zaspala! Treba mu je milosti božje, da ga zopet dovede na pravo pot, s katere je krenol! Če človek zmerom le to, kar je nravnega in dobrega, hoče in vrši, ne oziraje se na moteče ga zunanje okolnosti; potem pravimo, da ima dober značaj, ali, da je značaj en. O človeku pa, ki zmerom le to, kar je nenravnega, hoče in vrši, pravimo, da ima slab značaj ali, da je nenraven (nemoralen) človek. Oni človek pa, ki nema stalne volje ter v izberi mej dobrim in slabim omahuje; ki je v svojem hotenji in delovanji nestalen; ki enkrat tako, drugikrat nasprotno deluje: — tak človek nema značaja, — on je breziznačajen človek. Breziznačajnike zaničujemo. Vadite se zmerom v tem, da bote to, kar je dobrega, hoteli in vršili; svet vas bo spoštoval, če bote dobri značaj ni ljudje! §• 12. Natorni nagoni. Vsaka stvar ima prirojeno lastnost, da se prizadeva, razviti in doseči svoj namen. Tudi človeška duša omenjeno želi, ne vede, zakaj; natora sama jo k temu priganja, in zato zovemo prirojeno to lastnost natorni nagon. Imamo več vrst natornih nagonov, in sicer: 1) Čutnost. Ta natorni nagon provzročuje, da zmerom le to želimo, kar je prijetnega, in to mrzimo, kar je neprijetnega. Bog je človeku dal um in prosto voljo, da more natorni ta nagon brzdati. Kaj da prosta volja lehko učini, slišali smo uže, in blagor človeku, pri katerem gospoduje um nad čutnostjo! 2) Drug natorni nagon je samoohrana. Celo najnesrečnejši ali najstarši človek si prizadeva vsled tega nagona, da si živenje podaljša, če je pri zdravi pameti. 3) Radovednost je natorni nagon, vsled katerega človek zmerom rad kaj novega vidi in sliši. Ta nagon je vzrok vsemu znanju in podloga modrosti. 4) Posnemanje je važen natorni nagon. Vsled posnemanja moremo storiti to, kar so pred nami drugi storili. Tudi živali, navlasti opice, posnemajo; pa pomišljati ne morejo, ali jim to koristi ali škoduje, človek — ker zna razsojevati in dokler ima pamet — ne posnema slabega, ali vsaj le jedenkrat, dokler ga iskušnja ne izmodri. Vsled tega nagona ohrani se poznanje umetnostij in obrtnij do konca sveta. Lehko si torej mislimo, kako velike važnosti je za človeka ta nagon! 5) Pregibanje je natorni nagon, ki se pokazuje pri ticah selivkah in pri nekaterih ljudstvih v tem, da se radi selijo; n. pr. ciganih. C) D r u ž 1 j i v o s t. Vsled tega nagona se vzdržujejo družine in narodi. Druž-Ijivosti nasprotna je samogoltnost ali sebičnost, katera se ne nahaja le pri človeku, nego tudi pri živalih. 7) Delavnost je natorni nagon više in blažje vrste. Uže majhni otrok stavi, ureduje in je delaven po svoje. (Dalje prih.) « m* » ■ \>- i, Ig a j i, s e v m % "v ©-. — „Stavbenski slogi", spisal J. Flis. Ta knjiga je prva, ki Slovencem v krasnih, pravih in v popisnih podobah kaže razne stavbenske sloge. Ta prelepa knjiga je pravi „drugi Valvazor" na stavbenskem polji na Kranjskem. Nobena župljanska pa tudi učiteljska knjižnica naj bi ne pogrešala te zlate knjige. Dobiva se v „Katoliški Tiskarni" za 6 gold. 50 kr. — „Pouk o črtežlh (planih)". S podobami razlaga Josip Bezlaj, meščanski učitelj na Krškem. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Založil pisatelj. Tako se imenuje najnovejša knjižica, ki obsega 23 strani in 28 podob v prilogi. Njena vsebina je tako le razdeljena: 1. Uvod, 2. situacijski črteži, 3. stavbarski črteži, 4. nekoliko naukov o senci, 5. nekaj o barvah, 6. obširna terminologija za tehnično risanje in dodatek iz stavbarstva. Kujižico toplo priporočamo v prvej vrsti dijakom srednjih šol, potem županom, občinskim svetovalcem, tesarjem, zidarjem in drugim, ki jednakega pouka potrebujejo, ali se zanj zanimajo. Strokovnjaki, ki so rokopis pregledavali, so o njem izrekli ugodno sodbo. — „Mladega Gašparja življenje in trpljenje". Prosto poslovenil J. S. Gombarov. Ponatis iz „Slovene a". Tisk in založba „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. 8°, 128 str. (Stane 30 kr.) Ta knjižica ugaja odrasli mladini in vsem, ki radi čitajo šaljive spise. — „Jurčičevih zbranih spisov" je uže V. zvezek na svetlem. Kakor prejšnji zvezki, tako je tudi ta zvezek poln zanimljive tvarine. Samo po sebi se razume, da so Jurčičevi spisi namenjeni odraslemu slovenskemu razumništvu. Priporočamo jih tedaj bolj učiteljskim in domačim knjižnicam. — „Ljudske knjižnice" je izšel tudi uže 19. in 20. snopič. Snopiči so samo po 6 kr. — „metodika prostoročnega črtanja za obče pučke i gradjanske škole". Sastavio Gjuro Kuten, učitelj više djevojačke učione u Zagrebu. (Sa 26 slika.) Nakladom hrv. pedagog. -književnoga sbora. 8°, 198 str. — „Gragja za lstorlju Dubrovačke pedagoglje". Sakupio Vicko Adamovič. (Sa 9 slika.) U Zagrebu, 1885. 8", 176 str. Nakladom hrv. pedagog.-kujiževnoga sbora. — „U radu je spas". Poučna pripoviest za odrazliju seljačku mladež. Napisao Davorin Trste nj a k. U Zagrebu, 1885. 8°, 120 str. Vse te izvrstne knjige živo priporočamo tudi našim slovenskim učiteljem. Vrli sosedni učitelji na Hrvatskem kažejo nam, kaj premore složna in vztrajna delavnost. S opis Iz lianieiiiskega okraja. Dčiteljstvo tega okraja imelo je svoje uradno zborovanje letos 22. julija v Mengeši, kamor so se sešli ob določenej uri vsi učitelji in učiteljice domačega okraja; mej navzočimi bilo je tudi več gostov. V prvo imel je praktičen poskus g. učitelj Ig. Tram te s Kameniškimi učenci v Mengeški šoli. Naloga mu je namreč bila navzočim pokazati, kako se ima pouk v risanji urediti. — Po polurnem pouku bila je ta točka dnevnega reda končana. Na vestno rešeni nalogi izreče g. nadzornik poročevalcu svojo zahvalo. Zborovanje se je potem nadaljevalo v prostorni dvorani pri Staretu. G. nadzornik pozdravi konferencijo z običajnim nagovorom; spominja se pokojnega deželnega nadzornika g. Pirkerja. V znamenje spoštovanja do ranjkega vzdigne se učiteljstvo s sedežev. — Svojim namestnikom imenuje gosp. nadzornik g. Burnika, učitelji pa volijo zapisnikarjema gg. Bizilja in Tomažiča. — Dalje omenja g. nadzornik prememb v učiteljstvu, izišlih ukazov šolskih oblastij, naime onih glede redov pri klasifikaciji in glede določil pri izpustnicah. Iz njegovega obširnega a zanimivega poročila posnamemo to-le: Zemljevid »Kameniškega okraja«, kojega je narisal nadučitelj g. Val. Burni k, je dež. šolski svet kot učilo v ljudskih šolah tega okraja odobril. Izdelovatelju se je na trudu izreklo priznanje. — V Mengeši se je razširila šola v trirazrednico. V Pečah se ustanovi pri-četkom šolskega leta 1885/86. nova šola. Za ustanovitev šol na Zlatopolji, Homci, Rovah, Seli, v Radomljah, Stranjah in Motniku je okr. šolski svet uže prošnjo vložil. V Kameniku otvorila se je meseca maja obrtna nadaljevalnica s pripravljalnim tečajem in prvim razredom za obrtnijske učence. — Šolska poslopja vsa ne zadostujejo postavnim tirjatvam; tudi klopi so skoro povsod neprimerne. Za popravo klopi naj se vsako leto postavi mala vsota v proračun. Za snaženje obuvala naj se v šolskem poslopji ali pred tem nahaja pripravno snažilo. Šolske sobe naj se vsako leto v počitnicah pobelijo. — Hoja v šolo se je od lanskega leta zboljšala. Za vsakdanjo bilo je ugodnih 3682, a za ponovljivno 933 otrok. Od otrok za šolo ugodnih hodilo je v vsakdanjo šolo 89^, lansko leto samo 87^. V srednjih šolah in oproščenih bilo je m. IfraiiRon-(liin-ii. Baron Conrad zapušča državno službo bogato obdarovan z znamenji Najvišje milosti. — Novi naš naučni minister porodil se je kot sin imenitnega državnega uradnika 1850. 1. na Dunaji. Juridične svoje študije je dovršil na Dunajskem vseučilišči ter bil leta 1873. »sub auspiciis imperatoris« promoviran doktorjem prava. Še tistega leta vstopil je kot koncipist pri c. kr. nižjeavstrijskej iinančnej prokuraturi, a uže 1. 1874. je bil pozvan v naučno ministerstvo. 1875. 1. postal je vodja prezidijalnega biroa v naučnem ministerstvu. Na to postal je ministerijalni vice-sekretarij in 1881. 1. vladni svetnik in vodja Terezijanišča. Ko pa se je orijentalična akademija spojila s Terezijaniščem, postal je dvorni svetnik 1883. 1. — Sedaj je pl. Gautsch vitez Fran-Josip-ovega in Leopold - ovega reda in komisarij pri pravno - zgodovinskih državnih izpitih. — Bilo je tistega dne, ko se je pl. Gautsch presvetlemu cesarju prišel osobno zahvaljevat za podeljeni mu zlati križec s krono za zasluge, da se je cesar izrazil nasproti ministru Stremayr-u, da naj se na tega mladega moža ne pozabi. — Kot vodja Terezijanišča pokazal je svojo posebno spretnost na administrativnem polji. Prostrana posestva rečene akademije oskrboval je z največjo natančnostjo in tudi v šoli je bil on mož, da je vzdrževal izvrstno disciplino. Presvetli cesar skazal mu je to veliko čast, da je pohodil ta zavod, kar je za mladega moža imelo še to veliko korist, da so od vsih dob najvišji krogi obračali svojo pozornost nanj. — Kot prezidijalni tajnik si v ministerstvu nij mogel pridobiti posebne veljave, ker so bili baš takrat na krmilu možje kot Stremayr, Lemayr in drugi; zato pa je zaslovel v oni dobi, ko je postal vodja Terezijanišča in z njim združene orijentalične akademije. Da je bil pa uže v ministerstvu jako pri- ljubljena osoba, svedoei posebno še to, du ga je vzel minister Stremayr sabo v Černovice, ko se je tam otvorilo novo vseučilišče. — Svojih predstojnikov je pl. Gautsch s tem imenovanjem mnogo preskočil. Kot bivši vice - sekretarij v ministerstvu postal je naučni minister. Sekcijski šef Fidler, njegov najstarejši predstojnik, bil je uže vodja v ministerstvu, ko je bil pl. Gautsch še pravnik tretjega leta. Ko pa je bil 1. 1873. na Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem, bili so njegovi sedanji podredjem uradniki uže večinoma sekcijski in dvorni svetovalci. On je bil učenec onih mlajših sedanjih vseučilišnih profesorjev, katerim je sedaj šef! — Meseca oktobra 1871. 1. postal je pl. Gautsch jednoletni prostovolec pri Dunajskem pešpolku Hoch- und Deutschmeister št. 1. Z dekretom od 2. novembra 1872. 1. postal je rezervni častnik v istem polku. Pred štirimi leti je bil uvrsten k deželnim brambovcem in jedva pred dvemi leti je dobil kot bram-bovski nadčastnik odslužno pismo. — Toliko iz življenja novega našega naučnega ministra. — Dal Bog, da bi neustrašen in popolnoma nepristransk uporabljal mlade in vrle svoje moči v prid šolstva vseh avstrijskih narodov! H. P. — Ukaz ministra za bogočastje in uk s 25. okt. 1885. 1., št. 18439 vsem deželnim šolskim oblastvam določuje, da morajo biti kolekovani vsi dvojniki (duplicati) šolskih naznanil, letnih in odpustnih s pričal pri splošnih ljudskih in meščanskih šolah in sicer vsaka pola s kolekom enega goldinarja. — Okrajna učiteljska konferencija za učitelje Ljubljanske okolice je bila v dan 11. nov. t. 1. pri sv. Petru v Ljubljani. Na dnevnem redu so bile razun navadnih te-le točke: a) Domači okraj naj se z učenci pogovori in na šolski deski grafično predstavi, b) Namen in korist pouka o gospodinjstvu, kako naj se ta učna tvarina (vsled §. 79. šolskega in učnega reda) na pojedine višje dekliške oddelke uspešno razdele, in kako bi se združena z ročnimi deli poučevala. — Poddružnice sv. Cirila in Metoda se veselo ustanovljajo. Poslednji čas se je taka poddružnica ustanovila za Metliški okraj s sedežem v Metliki in sicer tako-le: predsednik je gosp. Aleš, dekan; namestnik gosp. Štajer, notar; zapisnikar gosp. Navratil; namestnik gosp. Zupan; blagajnik gosp. Jaklič; namestnik gosp. Šest. Družbenikov je do zdaj 41, * in sicer 11 ustanovnikov in 30 letnikov. — Knezoškofijstvo je izpraševalcem za verouk v izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole imenovalo g. g.: kan. An dr. Zamejic-a, prof. Frider. Križnar-ja in ka-teheta Jo s. Klemenčiča. — Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« bode imel v četrtek v 26. dan t. m. sejo, h kateri uljuduo vabi p. n. g. g. odbornike predsedništvo. Popravek. V J. Leban-ovem »Impromptum-u« v zadnjem listu je sledeče popraviti: 11. verz naj se glasi: »Kjer se nahaja . . . (ne: ,In . . .')«. — V 12. verzu čitaj »togota« (ne ,tugota'). 14. verz se naj glasi: »S pohodom kraj je ta-le počestila«; a 16.: »Da v skromnej ljubej vašej domovini«. Ita/.pisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. Na novoustanovljeni dvorazredni dekliški šoli na Vrhniki, dve službi za učiteljice, prva s 450 gold., druga pa s 400 gold. letne plače, za trdno, ali začasno. Ako bode tu nastavljena zdanja učiteljica, bode se ob enem oddala četrta učiteljska služba na tamkajšnji čveterorazredni deški šoli s 400 gold. letne plače. Prošnje vzprejema c. k. okrajni šolski svet za Ljubljansko okolico v Ljubljani do 16. nov. t. 1. — Učiteljska četrta služba na čveterorazredni deški šoli v Kamen iku s 400 gold. letne plače se bode za trdno oddala. Prošnje vzprejema c. k. okrajni šolski svet v Kameniku do 30. nov. t. 1. Premene pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Gosp. Ar min Gradišnik, učitelj v Senožečah, gre v Hrastnik ob južni železnici na Dol. Štajersko. — Gosp. Jan. Jeglič, učitelj v Tujnicah, je šel na novo ustanovljeno enorazrednico v Peče, in na njegovo mesto je prišel gosp. Peter Pogačnik, učitelj v Besnici, v Besnico pa gosp. Luka Knific ml. (začasno). Listnica upravništva: Gosp. Z. P., Boršt pri T. Hvaležno vse vzprejeli. Vse poravnano do konec 1. 1885. Odgovorni ureduik Andrej Praprotnik. Tiskar in založnik J. R. Milic.