Naročnina mesečno ^^^mm^^ ^m ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub* za ^^^r^B ^^^^^^^B ^^^ ^p Ijana stvo 40 Din — ne- ^^^^ ^^ ^^M W M^M ^^m ^^M M ^^M ^^m 10.349 za inserate; deljska izdaja ce- ^^^^^^ MmM ^^B ^^B M ^^Bnn^ M ^Bb^ ^^M Ioletno za ^^^^^^ ^^M ^^B ^^B K M^^^^M ^^B inozemstvo 120Din ^^B ^^B M ^^B ^^B Praea-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^^^^^^ ^^L^mi U prava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 ^^^^^^^^^ • ., ^ ^^^^^^^ jeva b. telefon 2992 ^»^Mr^S? Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ittm^tVaC^aS Ladja v viharju Enega in drugega dobrega katoličana vznemirjajo novice, ki poročajo o preganjanju Cerkve, ki vzplamti sedaj na Daljnem vzhodu, v Rusiji, potem zopet v Mehiki ali Španiji. Cerkev je preganjana in takšen je videz za površnega motrilca, da je ponekod že čisto na tleh. Rušilci cerkva so nekaznovani, samostane z nenadomestljivimi knjižnicami požigajo in plenijo. Duhovnike ubijajo, jih preganjajo in izganjajo; tudi škofje so pregnani. Španija jo razpustila jezuitski red, češ, da je državi nevaren in jo v deželo poklicala jude. Katoliške organizacije so prepovedane in ne smejo delovati. Slike cerkvenega poglavarja na Javnih trgih sežigajo. Katoliški tisk je sploh zatrt ali pa čuva nad njim najstrožja ccnzura. Vso svobodo pa imajo protiverski in protikatoliški spisi in časopisi. Pod firmo naprednosti so kršijo najosnovnejše pravice katoliških državljanov. Po vseh mogočnih verskih manifestacijah, evharističnih kongresih in konkordatih so se branitelji Cerkve kar razkropili ali v zemljo pogreznili. Včeraj so še doneli preko dežele hozana klici, danes vse vpije: na križ s Cerkvijo! Pagan-ski duh vedno prepleta javno življenje. Tostranska morala, ki jo uče in širijo moderne zablode racionalizma, nacionalizma in liberaalizma, je seveda tudi svoje storila in pomagala ustvarili sedanje stanje... Kdo še ni čul enakega ali še hujšega tarnanja in zdvajanja nad sodobnim položajem svetovnega katolicizma. Vsi ti črnogledi čisto pozabljajo, da je preganjanje vekovita usoda Cerkve. Njena legitimacija, da je res prava nosilka večne resnice, je baš v tem, da jo laž in zmota vedno preganjata in sovražita. Pesimisti ne pomislijo, da jo od Kristusovih časov dalje njeni sovražniki nosijo h pogrebu, da jo proglašajo za mrtvo, da vale težka kamenja na njen grob in ga mrzlično hite pečatiti, — da je ona, kateri je dano zagotovilo vekovitosti, vedno znova vstaja iz zaprtega groba, pomlajena in oprana v mučeniški krvi svojih najboljših otrok. Srdit boj, ki ga nasprotniki bojujejo vedno znova proti Cerkvi, ne kaže na njeno slabost, temveč je le dokaz njene silne moči. Proti mrličem ne bo nihče vodil take silno borbe. Površni opazovalec in mehanični računar bo to seveda spregledal. Zunanje, fizične moči res danes Cerkev nima. Zunanje sile se tako malo more ubraniti, kakor ee apostoli niso ubranili rimskih in judovskih krvnikov. Tudi Kristus se je dal v roke rimskemu upravitelju. V mnogih državah je Cerkev še obvarovana pred fizičnim nasiljem sovražnikov, a še tam mora brez hrambe pretrpeti premnogo ponižanj in žalitev. Materialističnemu svetu imponirata le dve stvari: denar in sila. Cerkev nima ne enega ne drugega. Njena moč se ne opira ua bajonete. Bajke o njenih bogastvih so tudi že davno 6kop-ti.ele. Sicer pa: ali ni bila last vseh njenih otrok, kar je kdaj imela? Fizična moč je bila Cerkvi odvzela, to je jasno. Njeni cerkveni dostojanstveniki niso več svetni knezi s podrejenim teritorijem. A kaj zato, — saj se je tudi v ostalem svetu mnogo spremenilo. Da-■ašnja publika govori več o filmskih ^zvezdah« in »zvezdnikih« kakor o ministrih, diplomatih in milijonarjih. Danes nikogar več ne naslavljamo s »pre-blagorodnimc in »veferodaime gospodom, a s tem se njegova notranja vrednost ni čisto nič zmanjšala. Sv. Peter ni stoloval v Vatikanu, pa je premagal vsemogočnega Nerona in si osvojil Rim. Gotovo ima Cerkev pravico do zunanje reprezentance, ker ima Bog, ki ga ona posreduje in zastopa, pravico, da mu služi vse človeštvo in mu izkazuje tudi javno čast. Toda če Cerkev oropajo njenih cerkva, če požgo njene samostane, če izdajajo drakonične odredbe proti njej — ona zato še ne bo mrtva. Šla bo v trpljenje, kakor je tudi prva Cerkev šla v katakombe. Po viharnih dneh notranjega očiščenja pa bo zopet vstala, kakor je vstala po stoletnem trpljenju Cerkev v Angliji, je vstala v Franciji, kjer se najlepše razcvita, ko njeni preganjalci trohne v grobovih. In bo ovenčana z mučeniško gloriolo živela v Rusiji in Mehiki, ko o njenih preganjalcih ne bo več duha ne sluha. Raztrgala bo verige, v katere jo hoče vkleniti tra-inasonerija v Španiji ali še kje drugod. Kajti kur je na Cerkvi fizičnega, je človeškega in to je mogoče streti. Ni pa mogoče uničiti ideje, ki jo zastopa, kar la je božja in zato nepremagljiva. Vsako preganjanje, ki zadivja proti Cerkvi, naj bi bila nazorna šola za ves katoliški svet. Vsi bi se morali vsakokrat vprašati: zakaj je sovražnik Cerkve zadobil takšno moč? In velikokrat bi videli, da je bil sovražnik sejalec, ki je neumorno po dnevi in po noči sejal svoje zločinsko seme med ljudske množice, jih pripravljal, vzgajal v svojem duhu, vežba za naskok, a listi, ki naj bi čuvali nad izročeno jim setvijo, so — spali. Bog ni nikjer obljubil, da bo v takem primeru ukazal čudež. Zgodovina Cerkve kaže, da morajo cesto nedolžni s svojim trpljenjem izrniti krivdo prednikov. Toda v nobenem slučaju ne sme preganjanje Cerkve spraviti katoličane v malodušnost. Kako naj bi krščanstvo, ki je luč iz drugega sveta, ne imelo sovražnikov med tistimi, ki ljubijo temo! Vedno jih bo imelo, kakor bodo tudi vedno nepregledne množice tistih, ki bodo zanj pripravljeni umirati in bo tudi vedno brez števila lakih, ki bodo z razbičanim srcem in žejne duše iskali te luči, potem ko so dolgo blodili za slepivim leskom zmote, ker bodo le v njej videli in spoznali resnico. Versko preganjanje v Mehiki Newjork, 26. jan. tg. V Mehiki se je zopet začelo versko preganjanje. Dolgoletni voditelj katoličanov, nadškof Jiminez iz Guadalajare je bil nenadoma aretiran po neznanih navodilih ter so ga z vozaškim letalom prepeljali neznano kam. Sovjeisho-potjsha pogodba Velik uspeh Francije Moskva, 26. januarja. AA. V sovjelsko-poljs-kem paktu o nenapadanju sc obe podpisnici vzja-jemno obvezujeta, da se bosta vzdržali vsake agresivnosti in medsebojnega napadanja, bodisi same ali pa skupno s kako drugo državo. V paktu sc dalje navaja, da se bo vsako delo, ki bi kršilo politično neodvisnost katere obeh podpisnic, smatralo za protivno določilom pakta. Če bi ena ali več držav, ki niso podpisnice pakta, napadle katero podpisnic, se druga država obveže, da ne bo podpirala na noben način napadalke ne posredno in ne neposredno, če bi katera obeh podpisnic napadla katero tretjo državo, sme druga podpisnica brez poprejšnjega obvestila pogodbo odpovedati. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta sklenili ne pogodbe in ne sporazuma, ki bi bil s stališča napadanja sovražno naperjen proti drugi podpisnici. Te obveze ne morejo izpremeniti mednarodnih pravic in obvez glede tistih pogodb, ki sta jih obe državi sklenili, preden jc sedanji pakt stopil v veljavo, v kolikor te pogodbe nc vsebujejo elementov napadanja. Obe podpisnici sc obvežeta, da bosta vsa sporna vprašanja, ki bi se utegnila pojaviti med njima, uredili z mednarodno arbitražo. Varšava, 20. januarja. A A. Pat poroča: »Ga-zeta Poljska komentira pakt, sklenjen med Poljsko in Sovjetsko Rusijo o medsebojnem nenapadanju. List pravi, da pomeni ta pakt velik napredek na poti k zagotovitvi akcije za mir, ki se zdaj izvaja v vzhodni Evropi. Dalje list našteva tista mesta v paktu, ki so podobna analognim paktom med Sovjetsko Rusijo in njenimi drugimi sosedi. Berlin, 20. jan. Ig. »Vossische Zeitungc piše o pomenu rusko-poljske pogodbe o nenapadanju: Ta pogodba je v glavnem velikega pomena zato, ker se lahko iz njene vsebine, še bolj pa iz tega, kar ni v vsebini, sklepa na silo francoskega diplo-tnatičnega vpliva pri sklepanju to pogodbe. Če se čila besedilo te pogodbe, se mora prav za prav domnevati, da bodo v Parizu romunskemu zunanjemu ministru Ghiki nujno svetovali, naj ne spravi vse zgradbe novega pakta v vzhodni Evropi v nevarnost s svojo neumestno trdovratnostjo v bes-arabskem vprašanju. Temelj tega novega pakta v vzhodni Evropi podpira v glavnem baš ureditev razmerja med Rusijo in Romunijo. Zadovoljstvo v Varšavi Varšava, 26. jan. tg. Besedilo poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju zadovoljuje varšavske kroge posebno zato. ker se jc Rusija obvezala, da bo ostala nevtralna v primeru neprovociranega napada s strani drugih držav. S tem je odstranjena bojazen o tcin, da bi imela nemško-rusku pogodba agresiven pomen. Vendar pa se v Varšavi še vedno z vso odločnostjo opozarja na to, da postane ta načrt veljaven šele tedaj, ee pride do pakta z Romunijo. Litvinov o paktu s Poljsko in pogajanjih z Romunijo Moskva, 26. januarja, ž. Pred odhodom v Ženevo je izjavil sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov predstavnikom sovjetsko-ruske trgovske agencije, da je napadalni pakt s Poljsko že parafiran. Ta pakt ni niti malo kompliciran, jc rekel Litvinov, ker je treba odstraniti lc nekatere malenkosti. Litvinov upa, da bo sovjetska Rusija v najkrajšem času sklenila slične pakte šc z drugimi državami, to pa seveda le v slučaju, če do-tične države ne bodo zasledovale kakšnih posebnih ciljev. Romunska pogajanja so v toliko napredovala, da sta se obe stranki sporazumeli, da sc pogajanja nadaljujejo. Pri tem je postavila Romunija vprašanje Besarabije. Popolnoma jasno je, da med dvema državama, med katerima nc samo, da ne obstoja nikakršna pogodba, temveč celo teritorialna in druga sporna vprašanja, ne more priti do sklenitve takega pakta, če se vsa sporna vprašanja ne postavijo na stran. Razumljivo je, da Romunija ni hotela pozabiti na spor za Besarabijo. Mi pa ne moremo pristati, je rekel Litvinov, da se omenja v nenapadalnem paktu to vprašanje, ker je šla Romunija pri tem še dalje in zahtevala, da se v pakt vnese tudi to, da Rusija priznava suve-reniteto v notranjosti njenih meja. Tudi tega ne moremo sprejeti. Nasprotno, pakt se mora skleniti v sporazumu z obema državama, toda ta sporazum mora biti tak, da ne trpi škode niti ena niti druga država. To vse je izraženo že v prvem členu pogodbe, ki jc sprejet in ki se glasi: >Vsaka od držav podpisnic ugotavlja, da sc odreka vojni kot sredstvu narodne politike in se obvezuje, da niti sama, niti skupno s kako drugo državo ne bo izvršila napad na državo, bodisi na kopnem, morju ali v zraku, in v nobenem slučaju ne sme napovedati vojno drugi stranki.t Iz tega člena je torej vse razvidno. Sovjetska vlada dela na tem, da sklene pakt o nenapadanju in nič drugega, to isto pa se pričakuje tudi z druge strani, jc končal Litvinov. Vsa pota peljejo v Pariz Tudi kratkoročni krediti spojeni z reparacijami Zopet nemški glasovi za sporazum s Francijo Berlin, 20. jan. Čeprav še ni bil objavljen nedeljski sporazum o podaljšanju inozemskih kratkoročnih kreditov, so danes že znane glavne določbe tega izredno važnega mednarodnega dogovora. Pogajanja ined inozemskimi iu nemškimi velenbau-kirji in tudi vsebina sporazuma samega, dokazujejo, kako jc ludi vprašanje kratkoročnih kreditov, od kateroga je odvisna gospodarska obnoTa Nemčije, spojeno z reparacijami. Sporazum sicer določa, da se kratkoročni krediti podaljšajo za eno leto, to je do 29. februarja prihodnjega leta, toda istočasno vsebujejo klavzulo, ki daje nemškim upnikom pravico, da v primeru mednarodnih iz-prememb finančnega ali gospodarskega značaja, takoj odpovedo sporazum. S tem so nemški upniki priznali zvezo med temi zasebnimi dolgovi, ki zuašajo še 5 milijard in 380 milijonov mark, in tako zvanimi političnimi dolgovi, to je reparacijami, in so se hoteli zagotoviti za primer, da hi sc Nemčiji glede reparacij ne dovolil zaieljeni moratorij in da bi ta morala plačevati dalje reparacije. V tem primeru nemški upniki lahko takoj razveljavijo pogodbo in zahtevajo izplačilo kratkoročnih kreditov. Eden bistvenih pogojev je tudi določba, da velja sporazum edino v primeru, da se Nemčiji podaljša stomilijonski kredit, ki ji ga je dovolila Mednarodna reparacijska banka v Baslu. Ta kredit ni varen, ker Francozi lahko vsak hip odpovedo svojo soudeležbo; to so nekateri francoski listi tudi /c zahtevali in nedavno je v Baslu ravnatelj Francoske banke privolil samo na enomesečno podaljšanje tega kredita. Tako so Nemci zopet vezani lin sporazum s Francijo. Za današnji finančni in politični mednarodni položaj je značilno, da so sc prav Američani pokazali med pogajanji najbolj nepopustljive. Nemci so morali pristati na njihovo zahtevo, da smejo inozemski upniki nadzirati poslovanje nemških kreditnih zavodov, katerim so podelili posojila. Nič čudnega potem, ako se danes tudi v Nemčiji oglašajo uvidevni možje, ki svarijo svoje rojake pred večnim trobentanjem, da hočejo Francozi Nemčijo s svojimi neupravičenimi zahtevami zadušiti. Tako je znani zrakoplovee profesor Eckener na svojem predavanju, ki ga je prenašal berlinski radio, dejal, da ni Nemčija dovolj močna, da bi branila svojo tezo z nevljudnimi grožnjami in kategoričnimi zavrnitvami. Po njegovem mnenju jo nespametno trditi, da hoče Francija uničiti Nemčijo. Nasprotno, treba je storiti vse, da pride do nemško-francoske-ga sporazumu. Prav tako svari »Frankfurter Zei-tung« vlado pred nepremišljenimi ukrepi in svetuje, naj se pogajanja s Francijo na vsak način nadaljujejo. Prav pogajanja za podaljšanje kratkoročnih kreditov so pokazala, da so tudi drugi narodi vsaj tako neodjenljivi glede svojih zahtev, ko gre za denar, kakor so Francozi glede reparaeijskega vprašanja. Sporazum ne določa, kako se bodo kratkoročni krediti vračali, pač pa določa, da bodo prizadeti upniki v sporazumu z dolžniki vsake Iri mesece določili odstotek dolgov, ki naj jih Nemci vrnejo. Pri tem bodo upoštevali splošen finančni položaj v Nemčiji in še posebej položaj državne banke: ako ne bo državna banka razpolagala z devizami, se nlačjlo odstotka v devizah ne bo zahtevalo. V sporazumu je dodan poseben zapisnik upnikov, v katerem ti ugotavljajo, da so se spričo težkega gospodarskega položaja v Nemčiji čutili dolžne, da ji dovolijo odlog izplačil. Nadalje zatrjuje poročilo, da ima nemško gospodarstvo v sebi dobro podlago za obnovo, ki bo takoj nastopila, kakor hitro se pojavijo v mednarodni gospodarski krizi znaki zboljšanja. Nujno potrebno je, da se odstranijo ovire temu razvoju; to pa bo mogoče storiti edino s pozitivnim sodelovanjem med vladami in državami. Od kratkoročnih dolgov je Nemčija vrnila do zdaj 5 milijard mark, od deh 1200 milijonov po razglasitvi Hooverjevega moratorija. Preostali dolg znaša še 5 milijard 380 milijonov mark. Sklicanje banskega sveta Ljubljana, 20. jan. AA. Banovinski svet dravske banovine se sestane na svoje drugo zasedanje dne 8. februarja 1932 oh 10 v Ljubljani. Predmet zasedanja je obravnavanje banovinskega proraoun« dravske banovine za leto 1932-1033. Maluška II. Haag. 20. jan. tg. Ministrstvo za javna dela je prejelo anonimno pismo s ponarejeno pisavo, da ho brzovlak Pariz—Amsterdam ostal v domači postaji, ker ne bo mogel odpeljati. Podpisan jc Matuska II. To pismo je dokaz, da je bil zadnji atentat v oko lici Amsterdama izvršen po načinu, kakor je vpri-zarjal atentate Matnška. Oblasti so razpisale nagrado onemu, ki bi izsledil zločinca. Dunajska vremenska napoved: V splošnem ne bo bistvene spremembe dosedanjega vremena. V severnih Alpah bo morda nekoliko padavin. Nekoliko topleje. Kompromis med Seiplom in Bureschem Seipel prevzame zunanje ministrstvo? Dunaj, 26. jan. Po vsej verjetnosti se pripravljajo važne spremembe v vladi. Kakor je bilo že večkrat .javljeno, stopa čedalje bolj v ospredje dr. Seipel. Ta je imel na zborovanju krščanske socialne stranko v Gradcu programatičen govor o korporaeijskem socialnem redu v smislu okrožnice >Qradragesimo anno . Njegova izvajanja so izzvala veliko pozornost in gotovo je dr. Seipel imel namen s svojim nastopom stopiti bolj v javnost. Nikakor ni verjetno, da, bi sc izvršile radikalne spremembe v vladi, in sicer tako. da bi dr. Seipel sain sestavil novo vlado, ki naj bi krenila odločno na desno in se oprla na Heimwehr. Zdi se, da je v zadnjem času prišlo do kompromisa med levo in desno strujo krščansko-socialne stran- ke same. Na drugi strani se je baje posrečilo krščanskim socialcem pregovoriti Velenemce, da žrtvujejo Schobra. Na Schobrovo meslo naj bi stopil ali Seipel .ali pa kdo izmed njegovih bližnjih pristašev. Na takšen način bi se obvarovala država pred novo vladno krizo. Dr. Seiplu bi bila obenem dana možnost, da uveljavi svoje zunanjepolitično smernice, ki se nahajajo v frli francoske j zunanje politike. Dunaj, 20. jan. AA. Snočnji večerni listi ne izključujejo možnosti skorajšnje rekonstrukcije Buresehevega kabineta. »Stundc poroča, da o tem razpravljajo stranke vladne večine. Po mnenju lista ni verjetno, da bi v novi Bureschev kabinet vstopil msgr. Seipel. Silen izbruh guatemalskih vulkanov Nevv Vork, 26. januarja. Iz Gautemale, kjer je te dni izbruh vulkana Akalcnango povzročil katastrofalen potres, še vedno ni nobenih podrobnih poročil. Kolikor se ve do zdaj, je Akatenango začel bruhali že pretekli četrtek, 22. januarja pa sta začela bruhati tudi vulkana dvojčka Fuego in Agua. Tu erupcija je bila spremljana od 60 potresnih sunkov, ki so trajali več minut in so prizadeli zelo veliko škode. 20 sunkov jc bilo posebno močnih. Izbruh teh treh vulkanov je bil tako silen, tako da so jih slišali celo v bližnji republiki San Salvudor. Kolikor se ve do sedaj, je izbruh uničil mesto Antigua, ki je 20 milj daleč od Gautemale, in pa mesto Santa Lucia, medtem ko so druga manjša mesta utrpela veliko škodo bodisi zaradi izbruha bodisi zaradi spremIjajočega potresa. Velika skrb vlada zaradi usode Antigue, ki ima 10.000 prebivalcev. Sodi se, da je velik del prebivalstva našel smrt, dočim se drugi morajo nahajati v skrajni potrebi, ker je izbruh uničil vse prometne zveze, ne irključivšl radio-telegraf«. Vse nebo nad Gautemalo je pokrito od pepela. Neprestano pada pepel nad vso potresno cono in tudi na glavno mesto Gaulemala. Nekateri kraji bliiu vulkana so pogreznjeni v nnjčriicjšo noč. V Sv. Ani je pepel padal tako gosto, da tvori plast, visoko 90 cm. Pcpclui dež je celo dosegel moje Nicaraguc in Mehike. Obenem se jc na ioni, obsežni 20 milj, na mnogih krajih odprla zemlja, r kateri zijajo globoke razpoke. Plantaže kave. ki tvorijo bogastvo male republike, so skoraj popolnoma uničene. Zato vulko-nični potres pomeni za prebivalstvo veliko gospodarsko nesrečo. Iz Mehike in Nicaraguc so odšle aeroplanske eskadre, ki prinašajo prebivalstvu Gautemale prvo pomoč. Zadnja poročila pravijo, da je začel bruhati ludi ognjenik Fuego, kojega erupcije pa sedaj že ponehavajo. Goreča lava je zažgala vse gozdove okoli ognjenika. Prezident Ubico se je podal v potresno cono, kjer je odredil vse potrebno za nujno pomoč. Podzemeljsko bobnenje je prenehalo. Vulkanični izbruh v gautemalski republiki je bil tako silen, da so ga čutili tudi v bližnji republiki llonduras. Obmejna mesta Hondurasa so popolnoma pokrita od težkih pepelnik oblakov, ki visijo v zraku. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, stalno, zmerno hladno in megleno. ru---rv. ouau C. „ Japonci v službi Evrope Okupacija Mandžurije ima namen preprečiti sov-etizacijo Daljnega Vzhoda Ženeva, 26. januarja. Ob priliki bližajoče se razprave o mandžurskem vprašanju v Svelti Društva narodov se v mednarodnih diplomatskih krogih za kulisami že vnaprej poudarja, da bo sedanja diskusija tega vprašanja v okvirju DN imela prav tako malo pomena kakor prejšnje in da se bo zadeva rešila čisto drugje in čisto drugače, javna tajnost je, da Francija, koje bivši zunanji minister v Društvu narodov vodi akcijo za čimprejšnjo izpraznitev Mandžurije, ne samo diplo-matično nego tudi finančno podpira Japonsko. Kar ?e tiče ostalih velesil Evrope, vse z Japonsko več ali manj simpatizirajo. Zelo zanimivo pa je, da tudi tle! ameriškega javnega mnenja okupacijo Mandžurije opravičuje, čeprav se seveda boji, da ne bi Japonci z osvojitvijo Mandžurije zaprli ameriškemu blagu kitajskega trga. Razlog, zakaj velesile zapada stojijo na strani Japonske, je ta, da akupacija Mandžurije od strani Japoncev ne pomeni ničesar drugega kakor poizkus, zapreti vplivu Sovjetov dohod v Kitaj z mogočno bariero neodvisne ali pod vplivom Japonske stoječe man-džurške in mongolske države. Da Japonska v tem oziru, zasledujoč svoje interese, obenem vrši v Mandžuriji vlogo nekakegga mandatorja Evrope, je jasno razvidno tudi iz uvodnika moskovskih »Izvestij od nedelje, 2-1. t. in., kjer Sovjeti dolžijo Japonsko, da ic v službi evropskega in ameriškega kapitalizma. Obenem pa Japoncem prijazna Far Eastern Rewiew , ki izhaja v Šanghaju in se redigira od anglo-ameriškega konsorcija, objavlja zelo zanimiv članek o mandžurski zadevi, v katerem pravi, da je bila Japonska k akciji v Mandžuriji in Mongoliji primorana zato, da prepreči rusitikacijo in sovje-tizacijo Daljnega vzhoda. Sovjeti, ki v tem pogledu izvajajo popolnoma isto politiko kakor bivši tarski režim, so ustanovili posebno daljnovzhodno rdečo armado, ki ima svojo bazo v Jrkutsku in Citi in katero lahko gigantični jeklarni v Kuznecku in Magnetogorsku oskrbujeta z orožjem in mu-nicijo. Načrt Sovietov je, da bi preko neodvisne mongolske republike Urge. ki je pa v resnici pod sovjetskim varuštvom. pa preko sosedne mongolske province Barge, ki se je taktično od Kitaja že ločila, ustvarili most, preko katerega bi si lahko sovjetska rdeča armada in kitajski komunisti podali roko, da iz Kitaja napravijo rdečo provinco. S tem Rusija tudi ogroža Japonsko iz levega krila, od koder bi lahko napadla japonsko interesno sfero v južni Mandžuriji posebna mongolska armada, ki so jo organizirali Sovjeti. Postopanje Japonske, ki se nahaja pravzaprav v samoobrambi, je tem Pomoč pasivnim krajem Belgrad, 26. jan. 1. Danes se je vršila seja socialne sekcije parlamentarnega kluba, ki ji je prisostvoval tudi minister za socialno politiko, ki je poročal, katere količine žita so dobile posamezne banovine. Dobile so: savska banovina 195 vagonov, vrbaska 277, zetska 593, primorska 430, drinska 52 vagonov žita: glede dravske banovine pa se bo razpravljalo šele prihodnji četrtek. Župani naj javijo okrajnim načelnikom, kateri kraji so potrebni pomoči. Delegacija rudarjev Belgrad, 26. jan. 1. Danes se je mudila tukaj delegacija rudarjev iz vseh državnih rudnikov naše države, ki je obiskala pod vodstvom narodnih poslancev ministra za gozdove in rudnike. Rudarji so ministru razložili težaven položaj, v katerem se nahajajo posebno rudarji iz državnih rudnikov, in so zahtevali, da vlada poskrbi, da se plače ne znižajo, da se konsumi, ki so zaprti, zopet odpro in da naj se pomaga rudarjem v vsakem oziru. Nekateri poslanci so zahtevali, da naj ministrstvo odredi preiskava, zakaj so ravno državni rudniki nese dogajale različne nepravilnosti, ki so dovedle tudi do tragičnih dogodkov, o katerih je tudi časopisje poročalo. Nadalje so predlagali, da se odredi preiskava, Zakaj se ravno državni rudniki nerentabilni. Nad vsemi -ostalimi rudnika pa naj se uvede stroga državna kontrola. Izda naj se poseben pravilnik 7-a brezposelne rudarje. Rudarji so se nato podali k prometnemu ministru. kalerega so prosili, naj odredi, da se pogodba med Trboveljsko premogokopno družbo in med njimi pravočasno reši, da ne bo prišlo do tega kakor lani, da bi bili rudarji nenadoma na cesti. Minister je obljubil, da se bo to zgodilo še tekom tega meseca. Beda na Madžarskem Budimpešta. 28. jan. ž: Tukaj vlada nepopisna 6eda med delavstvom. Brezposelni delavci vsakdan demonstrirajo ler zahtevajo kruha in dela. Mestna uprava je obenem s karitativnimi društvi ustanovila 100 javnih kuhinj, v katerih se deli brezplačna hrana lačnemu ljudstvu. Dnevno se izda 52.030 obedov, vendar pa Je ne zadostuje in je mestna občina ukrenila vse potrebno, da se lo število v prihodnjih dneh zviša na 56.000. Laval bo do faš-stov popustljiveiši ? Rim, 20. jan. Ig- Po tukajšnjih informacijah izvirajo oči vid na prizadevanja francoskih listov. \ zadnjih dneh, dn bi ee revidiralo francosko-itali-jatisko razmerje, iz direktiv Lavalove zunanje politiko. Dokler je bil Briand na krmilu, lo ni bilo mogoče radi osebnega stališča, ki ga je zavzel Briand nasproti fašizmu. Čuje se, da je francoski poslanik v Rimu že dobil primerna navodila. bolj upravičeno, ker kitajski oblastniki, ki so popolnoma brez moči, mirno gledajo sovjetizacijo Mongolije. Iz tega izvaja imenovana revija, da Japonska z okupacijo Mandžurije tii storila ničesar drugega kakor to, kar so v podobnih slučajih storile bodisi v Aziji ali v Afriki evropske velesile. da so varovale svoje interese, laponska se v Mandžuriji ne bori samo i.ase, ampak tudi za Evropo in za evropsko kulturo. Japonci so že v Mongoliji? Šanghaj, 26. januarja. Tukajšnji kitajski listi prinašajo poročilo, da so japonske čete, ki pripadajo armadi, katera ima svoj glavni stan v Cin-6ovu, te dni prekoračile zapadr.o mandžursko mejo in korakajo v mongolsko provinco Dželiol. Po kitajskih vesteh bodo Japonci v par dneh zasedli glavno mesto province. V svojih komentarjih pravijo kitajski listi, da je japonska s tem daleč prekoračila tiste »pravice«, ki si jih prisvaja v svrho zaščite svojih interesov v južni Mandžuriji, kajti D.žehol je oddaljen od japonske interesne sfere v Mandžuriji najmanj 800 km. Prerekanje v DN Ženeva, 26. januarja. Na včerajšnji seji sveta DN je kitajski zastopnik Sen v daljših izvajanjih protestiral proti japonski okupaciji in zahteval, da DN energično izvede akcijo za izpraznitev Mandžurije. Zastopnik Jajx>nske Sato je pobijal kitajske trditve in vnovič izjavil, da je okupacija Mandžurije samo začasna. Položaj se je izboljšat? Tokio. 26.'januarja, Iz ministrstva za zunanje zadeve se javlja, da se je položaj v Mandžuriji v zadnjem času zelo izboljšal. Japonci tudi nc mislijo zasesti Šanghaja, ker ni potrebno. Publika komentira to izjavo v tem smislu, da se vrše di-plomatična pogajanja med japonsko in kitajsko vlado. Tokio, 26. jan. AA. Več japonskih bojnih ladij je dobilo ukaz, da odplovejo na Kitajsko. Vse kaže, da so te bojne ladje namenjene v šanghaj. Pariz. 26. jan. AA. Iz Nankinga poročajo, da je pravosodni minister Kan imenovan za zunanjega ministra nankingške vlade namesto, g: Šena, lci je bil demisijoniral. Nadaljevanje stanovanjske ankete Belgrad, 26. jan. 1. Danes dopoldne se je nadaljevala konferenca o stanovanjskem vprašanju. Seji je prisostvovalo še vedno izredno visoko število delegatov iz vse države. Nadaljevala se je debata o najemninah, ki so v današnjem času mnogo previsoke iu neupravičene. V debati so se govorniki dotaknili tudi vprašanja zidave novih stanovanjskih hiš, pri čemer naj bi jim šla država čim bolj na roko. Med ostalimi govorniki se je prijavil k besedi tudi socialni minister Janez Pu-cejj, ki je poudarjal, da je vprašanje najemnin zelo težko,_ kakor so danes sploh vsa vprašanja težka. Zato želi od govornikov, da se ne spuščajo v gole konstatacije, ampak da iznesejo konkretno predloge in ideje, ki se dajo uresničiti. »Dajte mi pravilno idejo,« je rekel minister, »kako naj zgradimo stanovanja. Zahtevate zakonske mere in omejitve. Moram vam reči, dn to presega kompetenco in delokrog socialnega ministrstva, kakor hitro gre za privatno svojino, čegar bi socialno ministrstvo samo ne moglo podvzeti brez predhodne odobritve celokupne vlade.« Zamenjava drobiža Belgrad, 26. jan. AA. Na podlagi čl. 6 zakona o kovanju srebrnega drobiža po 10 in 20 dinarjev z dne 28. novembra 1931 je odredil finančni minister tole: Davčne uprave morajo izvršiti zamenjavo kovinastega drobiža. 1. Kovinasti drobiž, ki se bo zamenjal, je: a) ves niklasti drobiž kraljevine Srbije in Črne gore po 5 in 10 par, skovan do leta 1916; b) drobiž iz kovine gama- kraljevine SIIS po 5 in 10 par, hakovan leta 1920; c) drobiž bivše avslro-ogrske monarhije iz nikla po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 10 in '_'() vinarjev in železni drobiž po "0 vinarjev Di 'ugi drobiž, ki tu ni naštel, se ne bo zamenjal. 2. Ves gori navedeni drobiž se bo zaiilen;al po nominalni vrednosti, to je po vrednosti, ki je na novcu označena razen avstro-ogrskih železnih novcev po 20 vinarjev, ki se zamenjajo po 5 par za kos. 3. Zamenjava se bo vršila na' vseli blagajnah davčnih uprav. 4. Za zamenjani drobiž so bodo v prvi vrsii dajali 25parski novci, če teh ne bo dovolj, j-,a 50parski, novi po dinarju in 2 Din. 5. Drobiž, ki ga bo kdo prinesel v ■/.•'>/■.■• >>•• v o, bo moral biti zložen v zvilke po \rs'i vl"oj'v ža. na zvitkih pa mora biii označen« vr< dn vsebine. Za večjo količine morajo flrr.it!- • ari ■ specifikacijo- drobiža po v-rstah -a v ••>' označbo celolne vsote, ki 'u prt dhve 6. Zamenjava drobiž,: sc bo z bo trajala do vštetega HO novembra i Po 30. novembru 1 $532 sc 7 ■!•<>■,■. več vršila, liezamoni ni kovin, ai Uro..',, , takrat prestal bili zakonito plačilno .: is 7. Po poteku roka za zamen' :vo-hoda < ne uprave ugotovile, koliko .ie z ntonjjujpg. d-- -bjža, in poslale oddelku državnega računovod.-iu proračuna posebno poročilo o vsoti zame,,; no'.;a drobiža. 8. Davčne upravo bodo na obič-jen n ■ razglasili na vsem svojem pi.-| -..'ju začetek i 1 konec zamenjave drobiža in kako se bo zamenja vanje vršilo. Kulturni bol v španskih deželah Pariz, 25. jan. Španski minister za uk in bogočastje, Fer-nando.de los Rios, ki pohaja iz judovske ro-dovine, je te dni o priliki sprejema judovske občine v Tetuanu imel govor, v katerem je slavil judovski narod in dejal, da se šteje srečnega, ker je med njegovim ministrovanjem Španija razveljavila kruti dekret iz leta 1492, ko je Ferdinand aragon-ski izgnal jtrde. Španska republika je v svojem svobodoljubju popravila to-težko krivico. To jeizjavil španski prosvetni minister v času, ko španska republika »v svojem svobodoljubju« razpušča .katoliško Družbo Jezusovo, ustanovljeno od Španca Ignacija, da skrbi za krščanske'nravi in krščansko kulturo naroda! Jako značilno za ■ svobodoljubno s španske framasonske republike! Izgon judov je bil morda res krut in deloma tudi krivičen, dasi razumljiv, ker so judi uganjali velikansko oderuštvo —■ toda razpust katoliškega reda, ki je vzdrževal v Španiji toliko šol, znanstvenih in vzgojnih zavodov, je pa brezdvema krivičen 111 čin oklatantnega nasilja, ki se ne da ne opravičiti ne razumeti. Tudi v Mehiki preganjanje katoliške Cerkve ni prenehalo, čeprav se je 1. 1929 med republiko in Cerkvijo sklenil inodus vivendi.. Parlament ne dopušča, da bi se vršil verski pouk niti v zasebnih šolah. Veliko škofov, ki so za časa preganjanja morali deželo zapustiti, ne dobi dovoljenja, da se vrne. Cerkveno imetje se konfiscira dalje. Posamezne zvezne države smejo kljub modusti vivendi sklepati proticerkvene postave. V nekaterih državah se že zdaj ne sme vršiti javna služba božja. V državi Veracruz je dušno pastirstvo .prak- { tičuo malodane onemogočeno, ker sme na 100.000 j prebivalcev biti samo 1 duhovnik. ' Značilno pri tem je da sta framasonslvo k komunizem v gonji proti katoliški Cerkvi popolnoma složna. Rim, 26. jan. tg. Izgnnnje jezuitov iz Španije ni zadelo cerkvenih krogov nepripravljenih. Jezuitski general p. Lcdochovvski je že izdelal načrt, ki je bil potem ko ga je papež odobril, poslan s kurirjem v Španijo, ker niso več -zaupali šifriranim brzojavkam. Po tem načrtu naj se mlajši jezuiti izselijo iz Španije v severno in južno Ameriko, starejši pa v Holandsko; m Belgijo, dočim naj jezuiti, ki se udejstvujejo znanstveno, ostanejo v Španiji. V Vatikanu odločno, zanikajo, da bi bile španske oblasti našle pri zaplenitvi kake zaklade. Jezuitski red .je v Španiji izvrševal samo visoke dolžnosti v izvrševanju vzgojnega programa iz sredstev, ki so jih dali verniki na razpolago. (Vest o takšnem načrtu priobčujemo z. sso rezervo. — Op. ur.) Protest sv. očeta proti razpustu jezuitskega reda Rim, 26. jan. Gledo papeževega protesta proti razpustu Družbe Jezusove v Španiji še doznavajo: V dvorani konsistorija je sv. oče, potem ko je bil prebran dekret o priznanju heroizma krščanske čednosti Palloiliju, ustanovitelju misijonske družbe, je sv. oče vzel besedo in protestiral proti razpustu jezuitskega reda v Španiji. Tolažljivo pri tem je, je dejal sv. oče, da trpijo španski jezuiti radi Jezusovega imena, ki ga nosijo, in radi zvestobe, ki so jo prisegli sv. očetu. Papež je dejal, da se jezuitje mučeniki, ki trpijo za papeštvo in v čast Kristusovo. Pij XI. se je ob tej priliki spomnil tudi težkega položaja duhovščine v MehifiT, kjer so katoliške duhovnike iztrebili in onemogočili du šeekrbstvo. Revolucija v Španiji potlačena Puči se nadaljujejo Madrid, 26. jan. Vlada javlja, da je anarho-komunistično vstajo zadušila. Kar se tiče Barcelone oziroma katalonske province, so se katalonski avtonomisti, na čelu jim predsednik katalonske samouprave Macia, postavili na stran vlade. Tudi socialni demokrati so pomagali republiki, da se poizkus revolucije potom generalnega štrajka ni posrečil. V Scvilli, ki jc najmočnejša postojanka anarhosindikalistov, vlada vojno stanje in stražijo mesto vojaška letala, oborožena s strojnimi pnška-mi. Infanterija, oborožena z mitral,ježami, nadzoruje ceste s streh. Vladni krogi izjavljajo, da so bili nemiri odrejeni iz Moskve. Policija trdi, da ima v rokah ne-pobitne dokaze, da -so nemire povzročili Sovjeti. Policija je aretirala znanega anarhista Bottaven- Ena milijarda dedščine Zagreb, 2G-. jan. ž. V začetku 19. stoletja je živel na Madjarskem siromašen plemič Joliann Horvat. Njegova hčei-ka Katarina se je poročila najprej s posestnikom Edenjijem, ko pa ji je mož po treh letih zakona umri, se je ponovno poročila z bogatim magnatom grofom Vladislavom Ester-hazyem. Hčerka Katarina iz tega zakona se je poročila s princem iz hiše. Hohenzollern in se je iz tega zakona rodila princesa Henrieta, žena belgijskega kralja Leopolda II. V zakon je prinesla ogromno premoženje, po oporoki, ki jo je napravila pred smrtjo, pa je vse to premoženje določila revnim potomcem njenega pradeda Johanira Horvata. Njeni rojaki so to oporoko pobijali in jo hoteli ovreči, madjarska vlada pa se je za vso stvar zavzela s pretvezo, da gre Iu za interes njenih ! državljanov. Pred par dnevi se je javila za de-■ dinjo tudi neka Madjarka iz Belgrada, ki je vzela j za moža nekega srbskega ujetnika v Budimpešti, j Vse pa kaže, da so njeni izgledi, da podeduje i ogromno premoženje, zelo slabi, ker j>ride kot edina resna naslednica ogromnega premoženja v po-štev Zagrebčanka gospa Zlata Horvat. Ker gre za 385 milijonov frankov, ki ležijo naloženi že kakih 30 let je in se, je premoženje medtem skoraj podvojilo, ter predstavlja cela dediščina nad miljar-do dinarjev, je zanimanje za to dediščino ogromno. Zlata Horvat je snoči odpotovala v Belgrad. ■/, dokumenti, s katerimi bo dokazala svojo pravico do ogromnega premoženja. Rudniška nesreča London. 26. jan. tg. V rudniku Llowynpia v Južnem Walesu je nastala velika eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 11 rudarjev. V trenutku eksplozije je bilo v rovih -zaposlenih 100 rudarjev. Izvrstni reševalni službi in varnostnim odredbam j se je zahvaliti, da so bili rešeni vsi drugi'rudarji. Preureditev pršstoHaosti h tehniškim razdelkom Ljubljana. 20. jan. AA. S svojim -rešenjem /. dne 5. januarja br. 410 je g. minister z.a gradbe v soglasju 7, g. predsednikom min. sveta in min. zn notranje pn.de odredil, da se glede izvajanja tehničnih poslov: 1. Kočevski srez izloči iz pristojnosti ■ tehničnega razdelka v Novem mestu in prideli .tehničnemu razdelku v Ljubljani. 2. Čahmski srez, so izloči iz, pristojnosti teh-ničiv-ua r.v/.fl. lka v Ljubljani in prideli tehničnemu rar.df 'ko v Ogulintt. 3. .'are z a Črnomelj in Metlika se izločita iz pri-fc -. - ii tehničnega razdelka v Karlovcu in pridela ' '' lii'.-,. no razdelku v Novem iiiestu. I . i. ira.vosrajski srez se izloči iz pristojnosti • ■ '■"■•;,'-i razde kit v Celju in prideli tehničnemu t':u v Mariboru. • " liirv teritcriinlne pristojnosti prizadetih • ■•/ '■ 'kov v zmislu zgprnjr <;a' rešen ja " i'\ik?.sneje do 29. febr. 1932. ''»."• 17. ravnateljstva državnih '■''■' P"--' :«.:jon ža šefa postajo Pakučani '■»:;■:..: p ••'pravnika v državni bolnišnici za • "hlačno; Dravograd-Meža —7, oblačno, snega a cm; Jesenice —5, jasno, snega 12 cm; Kamnik —2, oblačilo, snega ni; Kranjska gora -10, jasno snega 30 cm; Kočevje —o, oblačno; Kotoribit —''>' oblačno; Ljubljana g. k. —2, oblačno; Ljutomer —4, oblačno, snega :•! cm; Maribor g. k. —4, oblačno, snega 3 cm; Novo mesto -M, oblačno snega 5 cm; Šl. Janž na Dolenjskem —3, oblačno snega 2 cm; Tržič —4, oblačno; Rakek —i, oblačno. Belgrad, 26. ja 11. Danes ob 7 sn je ua dvo* riščii uprave mosta Belgrada izvršilo snirlna ku-z.en nad Caharijem Janlčijovičoin iz Donje- Listne, srez Bosiljgrrtdski, ki je bil pred državnim sndi-sceni za zaščito države decembra obsojen na smrt zaradi zločinov po zakonu o zaščiti države. Janičijevič je liolel po nalogu makedonitvu-juščih s peklenskimi stroji razdreli železniško progo . Vranjska-ltanja-1'riboj, Ali ste že aotravnali naročnino? Slovenci v Zagrebu Zagreb, 33. jan.- Včeraj smo imeli zagrebški rojaki zopet priliko slišati slovensko besedo v jeronimski dvorani. Marijua družba slovenskih deklet je vprizo-rila igro v treh dejanjih »Izgubljeni raj«. Dvorana menda se ni bila nikdar tako polna, kakor včeraj. Ko bi bila dvorana še enkrat tako velika, bila bi polna, kajti mnogo ljudi je odšlo — mnogi so zvedeli za to igro šele zadnji teden, ko že ni bilo mogoče dobiti nobene vstopnice. Vloge so dekleta dobro naštudirale, vendar sta bili dve precej neelastični, kostimi pažev in kraljice nepri-kladni in videlo se je, da je manjkala železna roka režiserja. Publika se je od srca nasmejala, efekt je bit popoln. Dekleta so navdušena ... Sv. Rok je bil pa včeraj malo deprimiran. Poslanec Pavlic je bil naznanil pred tednom dni, da bo maševal, todn mi smo ga čakali zastonj. Ključarji jamčijo, da se ne bo kaj tacega več zgodilo. Bogoslužje božičnih in novoletnih dni je še vedno v loplem spominu. Pri polnočnici je bil prisoten ludi eden uglednih zagrebških zidov, ki je izjavil, da se mu red in petje ter katoliški ponos sv. Roka tako dopade, da bo čez leto dni tudi sam prestopil v našo vero. Pri maši vidimo vsako nedeljo mnogo uglednih Zagrebčanov, celo uglednih politikov. Dne 7. februarja pa pride maševat k sv. Roku župnik Finžgar iz Ljubljane, ki bo v klasični slovenščini oznanil besedo božjo... Predavanje v Vlaški ulici 38 se bodo zopet začela. Letos je imel prvo predavanje dr. Marjetic o kužnih boleznih s kinofihnom, slede še sledeča predavanja: dr. Klemene o zgodovini Kaptola in katedrale, dr. Kovač o živalskih boleznih, ki se prenašajo na človeka, Roman Bregar o življenjskem zavarovanju delavcev, dr. Sedej o pravnem stanju delavca in služkinje, M. Težak o narodnem gospodarstvu za časa puntov in tlake, dr. Knific o moderni vzgoji otrok v salezijanskem redu, Janez Legan o lastnih doživljajih iz Sibirije iu Mandžurije. Dan predavanja bo objavljen pri sv. Roku. Pri zadnjem odlikovanju je Nj. Vel. kralj odlikoval dr. Marjetiča z redom sv. Save IV. stopnje, Janeza Legana z redom jugoslovanske krone. Novomeške tatvine pred sodiščem Razgovor o znižanju najemnin Dodatno poročilo o anketi, o kateri smo ie včeraj poročali Belgrad, 25. jan. Dodatno k včerajšnjemu poročilu poročamo danes še nekaj podrobnosti iz ankete, ki se je začela v ponedeljek. Zastopnik splitskih najemnikov, g. Marin Ka-tunarič je izvajal na anketi: »Najpravilnejša rešitev tega vprašanja bi bila, graditi nova stauova-uja; država, banovine in občine bi morale graditi hiše za stanovanja siromašnih slojev, kateri mnogokrat stanujejo v obupnih razmerah. Pri nas tega vprašanja, žal, še ne rešujemo. Predlagam, da vlada izda zakon, ki bo imel samo tri paragrafe: 1. da najemniki plačujejo samo toliko najemnino, kolikor je je hišni posestnik prijavil davčni oblasti; 2. da naj gospodarji, ki jih bo oblast zalotila pri taki špekulaciji, plačaijo veliko kazen v fond za zgradbo stanovanj za siromake; 3. da ne sme estati prazno niti eno stanovanje, temveč naj se takoj odda za določeno ceno. Edini način rešitve jc, zidati večje število novih hiš, česar lastniki kapitala niso storili, ko jim je denar ležal nakopičen po bankah in donašal veliko rento, ampak so začeli zidali šele, ko je začela renta padati. To dokazuje, da hišni posestniki niso zidali hiš zaradi najemnikov, ker nimajo socijalnega smisla, ampak »o zidali zato, da bi jim hiše nosile 20% rento. Naj se tudi hišni posestniki nekoliko žrtvujejo v času. ko je kupna moč konsumentov tako majhna.« V imenu hišnih posestnikov iz Karlovca je govoril .predsednik Ivam Djačič, ki je trdil, da se danes ne splača več zidati novih hiš. Hišni posestniki so bili dovolj popuslljivi.Poleg stanovanj je po mnogih mestih zaprtih tudi mnogo trgovskih lokalov in ni upati, da bi se skoro odprli. Z zidanjem novih hiš bi nastala konkurenca, ki bi težko prizadela hišne posestnike, ki se niti danes ne nahajajo v ugodnem položaju. V Karlovcu na primer so hišni posestniki skoro uničeni zaradi raznih velikih izdatkov, medlem ko so najemnine zelo nizke. Zastopnik hišnih posestnikov iz Sarajeva, g. Miloš BffgunoTji je izjavil, da se strinja s predlogom, da vsak najemnik plača le tolikšno najemnino, kolikor je je prijavil gospodar davčni oblasti. To pa za Razen lažnivih podatkov oblastem, če je res napačno prijavil. Hiše grade s kapitalom, ki ga dvigajo iz bank, kar jasno dokazuje, da so nove liiše zidane na kredit. S čim naj potem tak hišni posestnik odplačuje svoje visoke dolgove, če je povprečna obrestna mera 10%, ako na mu hiša eme donašali le 4 odst. V slučaju državne intervencije za znižanje najemnin bi se znižali tudi dohodki države. Zastopnik Zveze javnih nameščeucev, g. Fran Petrovič, je izjavil, da se je z odpravo stanovanjske zaščite leta 1929 položaj najemnikov poslabšal. Če hišni posestniki nimajo dovolj socijalnega čuta. je dolžna državna oblast, da to vprašanje resno j prouči in ga pravilno reši: »Prosimo Vas, znižajte j nam najemnine, ker ne moremo več plačevati t- j Nato je govoril zastopnik ljubljanskih najem- : nikov, g. M. Lilek (kakor smo že včeraj poročali), j in. za hišne posestnike na Sušaiku g. Anion Peru- I šič. rla je rekel, da so na Sušaku najemnine pri- | merne; medtem, ko so se živila izpred vojne na Sušaku podražila za 20%, so se najemnine zvišale i le za 10 odst. Z a Zvezo zasebnih nameščencev v Zagrebu je govoril dalje g. Kutagič, ki je poudaril, da se je ! gibanje za znižanje najemnin začelo samo od sebe, : kal ior posledica splošne gospodar, krize in zmanj- ! šanja plačilne moči konzumentov. Polrebuo je, da država posreduje tudi za zmanjšanje najemnin. Na I anketi v Zagrebu eo hišni posestniki izjavili, da ! nimajo legitimnih predstavnikov, ker je za njimi i organiziranih lo 40%. To dokazuje, da je državno posredovanje neobhodno polrebno. Časi so težki j in množice državljanov čakajo na rešitev lega j vprašanja. Ing. Milivoj Smiljanič, predsednik ing. zbornice v Belgradu, ni bi! zadovoljen, da se lo vpra- I šajije ua la način razpravlja. Zastopnikom dravske banovine je izrekel očitek, da so oni započel i to gibanje za zmanjšanje najemnin, čeprav je še pred kratkim po ljubljanskih bankah denar bil najcenejši in v velikih množinah. Prepričan je, da sklepi o tem vprašanju ue bodo koristili najemniku. V Belgradu nove zgradbe državni Hipotekami banki povzročajo velike težave. Nepotrebno je govoriti o stanovanjski krizi. Čemu delati nemir? Mogoče je govoriti o velikih najemninah samo o lokalih v glavnih ulicah. Za njim je govorila še gdč. Mira Hrvoj v imenu hrvatskega društva »Grofic« Zrinjska« iz Zagreba. Trdila je, da je plačevanje visokih najemnin na škodo prehrani prebivalstva. — Po njenem govoru se je med gdč. in pa hišnimi posestniki, ki so sedeli pri isti mizi ž njo. zgodil majhen, a neprijeten incident. Na popoldanski seji je govoril prvi zastopnik najemnikov iz Zagreba, ki je pozival vlado, naj posreduje in uredi najemnine, sicer bodo najemniki prisiljeni, da sami obračunajo. G. Dušan Pantič, zastopnik društva lastnikov hiš in zemljišč v Bejgradu, je izjavil, da to vprašanje enako težko prizadeva najemnike kakor lastnike. Sedanji položaj ni rezultat voljo posameznikov, marveč vseh gospodarskih faktorjev, ki vplivajo na splošne razmere. Izjavlja, da sumi, da bi začele cene v splošnem padati. Vzemimo za primer le monopolske potrebščine: sol, sladkor, potem vodo in druge stvari, katerih cene ne padajo, marveč pri nekaterih silijo celo kvišku. Hiše v Belgradu pa so preobremenjene. Kritizira finančno politiko belgrajske občine. Predlaga, naj se ustanovi nova vrsta malih lastnikov, to je lastnikov posameznih stanovanj, ali lastnikov posameznih nadstropij v velikih hišah. Zastopnik osrednjega tajništva Delavske zbornice v Belgradu, g. Bogdan Krekič, je povedal, da razmerje med najemniki in med gospodarji ni v redu. Pred vojno je moral najemnik plačati 16 do 20 odst. svoje plače za stanovanje, zdaj pa se je ta odstotek dvignil na 50. Take najemnine eo neznosne z ozirom na kupno inoč prebivalstva. Posredovanje oblasti je nujno potrebno. Predvsem pa je potrebno, da se bolj živahno grade nove hiše .s cenenim kapitalom. V imenu Ilipotekarne banke je govoril g. Aca Dinič, ki pravi, da v tem poskusu ministrstva so-cijalne politike vidi sicer dobro voljo, da se pa s tem ne 6trinja. To more povzročiti katastrofo. Cene padajo, rentabilnost novih hiš ni večja od 10%. Zaradi nekaterih redkih slučajev previsokih najemnin ne bi bilo treba sklicevati ankete ter vznemirjati gospodarskega življenja. Hipotekama banka bi prišla v nevarnost, če bi se omejilo hišno lastninsko pravo iu če bi Hipotekama banka, ki je vložila milijarde v zidanje hiš, nekega dne postala sama lastnica teh hiš. »Kot predstavnik ilipotekarne banke Vas prosim, bodite previdni pri reševanju tega vprašanja, ki ni tako enostavno, kakor je morda videti. Pooblaščen sem izjaviti, da ni bilo treba na ta način reševali tega vprašanja in delati razburjenja ter spravljati v nevarnost državnega in zasebnega kredita.« Nato so govorili še nekateri govorniki, nakar je vstal g. Jova Itanjanin. zastopnik Zagreba in novi senator, ki je izjavil, da v tem vprašanju ni mogoče dobiti splošnega navodila. Stanovanja so res draga, toda lo je treba odstraniti z dobro voljo na eni in na drugi strani. Najbolj nevarna bi bila intervencija države. Pretirana jo trditev najemnikov, češ da bodo sami, čc država ne bo tega storila, rešili to vprašanje. Znižanje najemnin in morebitno sodelovanje države pri tem znižanju bi povzročilo v gradbeni stroki brezposelnost. Na koncu ankete sla govorila še gg. Rista Milic iz Banjaluke in Otmar Meglic v imenu društva hišnih posestnikov iz Maribora, ki sla se oba izrekla proti znižanju najemnin in proti posredovanju države v leni vprašanju. Novo mesto, 25. januarja. Že lansko lelo je »Slovenec.: na kratko poročal o veliki tatvini raznega blaga v trgovini g. Edmun-da Kastelica v Novem mostu, v katero je bilo zapletenih več uslužbencev in drugih oseb. Pretekli petek pa se je vršila pred novomeškim sodiščem tajna razprava proti obtožencem, katerih je bilo 38. Na tej razpravi se je dognalo, da je g. Kastelic oškodovan za znesek 50.000 Din. Edmund Kaslelic, trgovec v Novem mestu, je že dalj časa sumil nekatere uslužbence, vendar v večjem obsegu ni mogel priti na sled. šele lansko leto 23. avgusta je zalotil obdolženca G. C. na kolodvoru v Kandiji, ko je hotel odpolovati domov. Pri sebi je imel 250 Din gotovine, o katerih ni hotel povedati, odkod izvirajo. V njegovem kovče-gu je Kaslelic našel razno blago. Poklical je stražnika. Po daljšem oklevanju je G. izdal tatinski komplot. Šele v teku preiskave se je pokazal ves obseg latvin. Izkazalo pa se je tudi, da so osumljenim uslužbencem v nepoštenosti drugovali tudi nekateri njihovi tovariši, uslužbeni pri Josipu Ogo-revcu in drugod. Obdolženi so v pred postopanju ponovno zaslišani odkrito in skesano priznali tatvino. Njihove izpovedbe se skoraj popolnoma krijejo in so v skladu ludi z izpovedbami ostalih obdolžencev, ki dejanja priznavajo. Zato temelji obtožba na izpovedbah obdolžencev. Edmundu Kaslelicu so kradli razni. Koliko časa jc to trajalo, se ne da točno ugotoviti. S precejšnjo gotovostjo pa se lahko reče, da so bile vse tatvine izvi-šene v letih 1930 iu 1931. Brez dvoma so zapeljali starejši mlajše. Da pa je moglo tatinsko podjetje uspevati dalj časa in da je moglo zavzeti tak obseg, je vzrok ta, da so tatici imeli za svoje blago kaj dobre in stalne odjemalce. Pretežno večino ukradenih predmetov so tatovi dobavljali tem svojim odjemalcem. Dasi so dobro vedeli, odkod izvira blago, so bili pripravljeni kupovati. Dva pa sta ludi izrecno prigovarjala tatovom, naj jima prinašajo blago iz trgovine svojega gospodarja brez njegove vednosti. Poleg stalnih odjemalcev jc imela latinska družba KastelSevih uslužbencev ludi veliko število priložnostnih odjemalcev. Obdolženca P. I. in E. V. sta jemala svojemu delodajalcu Ogorevcu Josipu in sta ukradene predmete zamenjavala z nekaterimi Kastelčevimi uslužbenci za tam ukradene predmete. Obdolženci G. A., C. I. in P. I. so krivdo tajili in enostavno zanikali vsa dejanja. Njihovi zagovori pa so bili ovrženi po zanesljivih izpovedbah soobdolžencev in po drugih predlaganih dokazilih. Glede G. A. so vsi njegovi obdolženi stanovski tovariši edini v leni, da je svo- Za toplo večerjo Ker poskusil odnesti 4« kg premoga, obsojen na 3 mesece. Ljubljana, 26. jan. Strogi so paragrafi za tatvine raznega blaga na železnicah in prometnih krajih. Najnižja kazen je določena na tri mesece strogega zapora in to za vsako najmanjšo tatvino. Tu ne pozna paragraf nobenega pardona! Pred sodnike malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Auton Mladič, je danes dopoldne ponižno stopil 29-Tetni samski delavec Jože, rodom Ljubljančan. Že 8 mesecev je brez stalnega dela in policijsko poročilo navaja, da je tudi brez stalnega bivališča, kajti človek v brezposelnosti ne more plačevati udobnega stanovanja ter se mora pač zadovoljili s kakim kotičkom po ljubljanskih hlevih. Jožeta je državni tožilec obtožil zločinstva poskušene tatvine. Kratka obtožnica očita, da je Jože 5. januarja letos poskusil s prostega tira na glavnem kolodvoru (lakozvani »štok-glajz«) v Ljubljani, torej s prostora, ki služi javnemu prometu, odnesti kakih 40 kg premoga v vrednosti 12 Din. »Zopet premogar! Najboljše je, če po pravici poveste,« je uvedel predsednik razpravo, ki ni trajala pol ure, »Ali je prav, kar pravi obtožnica?« >Da! Tako je!« je odvrnil zamolklo Jože in nalo bil tiho. Predsednik je iz spisov navajal, da je 5. januarja zvečer policijski stražnik opnzil eno vrečo, naslonjeno na odbijač tovornega vagona. V njej je bil premog. Ker je slutil, da je ta premog kdo ukradel, je počakal skrivaj, kdo pride po vrečo. Prišel je obtoženec. V preiskavi je obtoženec povedal, da ni že dva dni nič jedel in da je bil silno lačen. Obtožen«; je ludi danes zatrjeval, da res ni uič jedel. Predsednik: »Zakaj pa ne greste v delavsko kuhinjo?« Obtoženec: »Kako, če ni denarja?« Predsednik: »Saj dobite tam tudi brezplačno!« Obtoženec: .Treba je dolgo čakati na karte. Med tem časom se urajma kako delo.« Predsednik je nato omenjal, da je obtoženec že 8 mesecev brez stalnega zaslužka in da se s težavo preživlja s priložnostnim delom. Koščeke premoga je pobral po tleh prostega tira. Premog je nameraval prodati za toplo večerjo. Železniška uprava nima nobene škode. Ex-offo branitelj je prosil sodnike, da bi Jožeta obsodili le zaradi prestopka tatvine, a ga oprostili obtožbe zaradi zločinstva. ker je premog vzel v skrajni sili. da bi si pridobil nekaj sredstev za preživljanje. Sodba se je kratko glasila: Jože je kriv zločina poskušene tatvine in se obsoja na 3 mesece strogega zapora, jemu delodajalcu Kaslelicu mnogo pokradel. Ne kateri d mg i obtoženci pa krivdo taje. Tako na pr T. M., T. M., V. A.. 11. A., L. J. in G. J. krivd, popolnoma zanikajo. T. T. in V. to bili pomočnik pri obdolžencu G. P. v času, ko so temu Kastelčcvi uslužbenci stalno prinašali ukradeno blago in jc že radi tega verjetno, da so tudi oni sprejeli nekaj ukradenih predmetov. Na to izpovedbe se glede dejanj navedenih obtožencev opira obtožba. Obdolženca R. A. obremenjuje K. M. Ta je celo izpoveda'. da ga je R. A. ludi nagovarjal, naj mu brez ved nosti gospodarja da nekaj olja za avto iu bencina. Glede obdolžencev L. J. in G. .1. se opira obtožba na izpovedbe obdolženca Z. A. Ta je potrdil, ko jc bil ponovno zaslišan, dn je L.-u dal poleg treh vreč cementa, o katerih pravi, da jih je kupil, še posebej trikrat po eno vrečo cementa. To pa L. taji Obremenjuje ga pa priča 1'. 1. Tudi glede obdol zenca ti. J. je Z. A. določno izpovedal, da je dal poleg 1 in pol kg laka, da bi mu prebarval kolo, še posebej 2 konvi laka. Razprava je trajala v petek pozno v noč. Razsodba pa je bila izrečena v soboto zjutraj ob 2. ki ne je glasila tako-le: Z. A. 5 mesecev strogega zapora in izguba častnih pravic za 1 leto — G. A. 3 mesece strogega za-!>ora — K. M. 0 mesecev strogega zapora, pogojno za dve leti — 1. E. 3 mesece strogega zapora, pogojno eno leto — C. I. 10 dni strogega zapora — G. C. 2 meseca, pogojno 1 leto — P. 1. 20 dni, pogojno za 2 Ieli — B. B. oproščen — G. P. 5 mesecev, pogojno za 3 leta, izguba častnih pravic za eno lelo — L. J. 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti, izguba častnih pravic za eno leto —• N. L l mesec in 14 dni, pogojno za 2 leti, izguba častnih pravic za eno leto — S. A. 2 meseca in 10 dni, izguba Častnih pravic za eno leto — J. M. 2 meseca 10 dni, pogojno za 3 letu, izguba častnih pravic za eno lelo -- M. F. 20 dni, pogojno eno lelo — T. M. 15 dni, pogojno eno leto — T. M. 7 dni, pogojno eno lelo — V. F. 15 dni, pogojno eno leto — V. A. 15 dni, pogojno eno leto — G. J. 15 dni, pogojno eno leto — Š. R. 20 dni, pogojno eno leto — Ž. F. 17 dni — M. A. 20 dni, pogojno eno leto — R. A. 10 dni, pogojno eno leto — R. I. 10 dni, pogojno eno leto — L. J. 10 dni, pogojno eno leto — š. I. 7 dni, pogojno eno leto — G. J. oproščen — U. F. 7 dni, pogojno eno leto — S. A. 1 mesec, pogojno eno leto — S. M. 7 dni, pogojno eno leto — L. F. 7 dni, pogojno eno leto — M. J. 10 dni, pogojno eno leto —■ M. J. 10 dni, pogojno eno leto — M. A. 7 dni, pogojno eno lelo. Dva mladoletnika pa sta obsojena na preizkušnjo za dobo enega leta. Predsednik, ki je čital to sodbo, je pač ume-val obtoženčev bedni položaj, toda strogi paragraf je zahteval tako. V razlogih je sam omenil, da je sodišče vpošlevalo olajšilne okoliščino, tako priznanje, stisko in malo vrednost, toda peni nižjo kazen ni moglo ili, ker je to najnižja, določena za take tatvine. »Ne smemo nižje! Ali sprejmete sodbo?.- je zaključil predsednik razpravo. »Sprejmem«, je tiho odvrnil Jože in zasol-žile so se mu oči . Uboj na Dunajski cesti Zaradi prekoračenja silobraua —- 3 mcserc str® goga zapora. Ljubljana, 20. januarja. Prebivalcem na severnem delu mesta, osobito okoli Bežigrada in ob Vodovodni cesli, bo mogoče še v dobrem spominu uboj na Diuiajski cesti v bližini Linhartove ulice, ko je neki Bosanec z dolgim bosanskim nožem zaklal delavca Franceta Štrajnerja. Sunil ga jc globoko v prsa lako, da je ranil desna pljuča ler jo nalo štrajnar po treh urah izkrvavel in podlegel poškodbi. Ozadje tega žalostnega dogodka je bilo naslednje: France Štrajnar je 15. marca lani na Šmar-tinski cesti imel hud prepir z bosanskim delavcem Suljo Ahinedovičem in drugimi Bosanci. V tem prepiru je Ahmcdovič dobil eno po glavi. Pozneje 2. aprila je bil Štrajnar zaslišan cid preiskovalnega sodnika. Po končanem zaslišanju je odšel štrajnar s tovariši v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer so popili nekaj litrov vina. Ko so se potem po Dunajski cesli vračali domov, je neki štraj-narjev tovariš opozoril, da je pred njimi tisti Bosanec, s katerim je Štrajnar imel prepir..: Kmalu se je vnel hud prepir Hanžič je potegnil nož in suval okrog sebe. Zaklal jc Štrajnarja. Začetkom maja lani se je uboja obtoženi Hanžič pred malim senatom zagovarjal, da jc ravnal v silobranu, ker ga je Štrajnar napadci in je bil sam v življenjski nevarnosti. Zaradi prekoračenja silobrana je bil Hanžič takrat obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Državni tožilec in obtoženi sta so pritožila na stol sedmorice v Zagrebu, ki je odredil, da mali senat še enkrat razpravlja o tej kazenski zadevi. Pred malini senatom se jo danes ta razprava ponovila. Senat se jo postavil na stališče, da je obtoženec ravnal v silobranu, smatral pa je, da je znatno prekoračil meje obrambe, da ni bil razburjen in prestrašen in ga je senat zalo obsodil na 3 mesece strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana. Ljubljana v Parizu Le čitajte brez strahu, z reklamo vam zares ne bom mučil ušes. Saj sem sc jaz sani le s težavo privadil na radio te ženske, ki jo po pravici imenujem svojo sosedo, ker stanuje v sosednji sobi. Ta radio jo zelo lin in zelo drag aparat na 7 (sedem (žarnic, a jaz sem se ga kljub temu privadil do take mere, da lahko študiram, da, celo spim brez vse težave, dasi igra. A glejte, kaj se ml jc vendarle zgodilo! Ko sem bil najgloblje zatopljen v svoje delo, gluh in slep za ves svet, me je vrglo kvišku in ne d?, bi se utegnil zmeniti, ali sem slišal prav ali krivo, sem planil skozi vrata in žc sem trkal na sosedina. Pa ona je bila ludi že na r>oti: baš je odpirala »oho, iz katere je tako milo zakukala kukavica. Sam sebi nisem mogel verjeti, da sem skozi "oliko vrat iu hodnikov mogel razbrati slovenskega napovednika, ne da bi bil najmanj na to pripravljen. Žena se je nasmehnila in jaz tudi; »Ali sem nrav dobila,« me je zadovoljno vprašala? Ljubljana! 0 Ljubljana! Prvikrat slišim glas iz Ljubljane. To je dokaz! Vem, jc slovenska be-seda, tam daleč je in zdaj jo tu. Sentimentalen postajam, toda, ali mi ne bodo dovolili tega? Glejte: dan na dan sama tuja govorica, samo tuje besede; saj je tako prijetna, tako lepa itd., občudujete jo itd. — toda ko naenkrat Bredi tega Babilona začujete: »Ljubljana«, medlo, dvomljivo sicer, skozi ves kup vrat, tu jc vse v Vns vzkipelo — niste je Vi zaslišali, vse Vaše ielo: Vaše srce samo jo je začutilo, še bolj prav bi rekel: uganilo jo je. 0 materin jezik, kako čudila stvar si. Znajte j i še toliko jezikov, znajte jih še toliko dobro, materin ! j jezik pa je čarodej; on je edini, ki je zares Vaš. j lako popolnoma kakor narodna naša, preprost ka- \ ; kor platin in še bolj bogat in lako skrivnosten. Čakala sva z gospo, dn bi dokukala kukavica, i ' Po dveh kratkih minutah, ki sta bili za nervozno j gospo tako grozno dolgi, a zame tako kratkočasili, j se je oglasil napovednik: »Ilalo, radio Ljubljana.. Mislim, dn sem prav spoznal g. Slareta. Kako sem mu bil hvaležen v tem Irenulku za te tri besede. Napovedal je nekoga — imena nisem bil | ujel, me je žena molila — ki da bo govoril o i ukrajinski literaturi. Res je takoj začel govoriti nek gospod; ua- I glas mu je bil nekako štajerski. Kako sem ga rad j imel, da je govoril. Sredi tega Pariza, ko vse živi I kakor brez glave, se Vam oglasi skozi atmosfero I pridni, dobri, marljivi slovenski glas, poln vere v | vzore in tako ves pošten. A gospa je postajala vidno nervoznejša, ko ni hotelo biti godbo. Hitel sem se torej oprostili in zahvaliti. Je rekla: »Snoči sem poslušala plesno muzi k o iz Vašega mosta; a Vas ni bilo doma.« »Vam je bila všeč,« sem vprašal. »Hm, všeč; kakor plesno muzike sploh. Saj veste I« Tisti snoči je bil na sv. Treh kraljev, lega dne sem jo bil obiskal in lo samo zalo, da se ji predstavim kot sosed in to samo zato, da bi jo mogel poprositi, naj mi poišče Ljubljano. Ni je mogla najti. Zvečer potem jo je, a nisem bil do- 1 ma. Tu v Parizu je jako težko vjeti Ljubliano: lo i zatrjujejo vsi, ki so to poskušali. 1 Snoči mi je moja soseda povedala, da rada posluša uašo godbo, kukavica pa da jo vznemirja. [ To je res. Nocoj ima moja soseda obisk. Plešeta. Za šalo I jc ona šla vjeti Ljubliano; baš kukavica kuka. j Šntenl! Že sta se je naveličala; seveda, saj pariške postaje so lako innogobrojne in imajo lako lahko- | krile programe, kaj ne res! Ta uboga kukavica pa — Meni pa kuka tako lepo. Vesel sem in žalosten sem, ko jo slušam in poslušni bi jo še lako rad. Vse oživi pred menoj ob njeni preprosti pesmi: Topli zrak ljubeznive sobice pri Pavlovčičevih na Brezovici me otipava kakor kaka skrivnostna roka in vse je zavito v meglo prežlahtnega cigaretnega dima. Zares, kako prijetno.jc bilo: Segel si v škat-Ijico, pa se ti je znašla ljuba Zeta med prsti. En pogled ua gospo Pavlovčičevo, ki je komaj čakala, da ti je s svojim dobročudnini smehljajem podarila dovoljenje; en pogled na gospoda — redki Slovenec, ki nc kadi — kako rad je prikimal, dasi je izgledalo, da nerad. In radio!! Kako čudovito poje v rokah gospoda Pavlovčičal Pa meni se. zdi, da ga radio že. kar pozna gospoda Pavlovčičn; in da ga ima kar rad. Saj kdo pa bi ga nc imel rad, gospoda Pavlovčiča. Mojo soseda ima jako močan sprejemni aparat; na omari pa je široka široka deska, a na sredi te deske se odpira skrivnosten črn lijak liki žrelo. Iz lega žrela bruha vse polno groznih glasov kakor grom in strela in kakor nevihta v alpah; iz vse te groze in alpskih neviht na se Vam izvije en dober, pohleven: Radio Ljubljana. In kukavica. 0 I i moja ljuba, bela Ljubljana! Zdi se mi, da 1e vidim skozi ta črni lijak, če zamižim. In zdi se mi, dn vidim vso to tvojo ljubo, lepo domačijo, sredi katere sediš: Golovec, Rožnik s šišenskim vrhom in Šmarna gora, da kar zamolčim Tivoli, edini na svelu, in me v srce zaboli vsaka misei nanj. Iri potoni ono kulise bolj zadaj: Kurešček. Mokrec. Krim z brati, ki skrivajo Iško (čudovito Iško), Planina nad Borovnico s prastarim Trebiv-nikom, nad njima pa Vini vrh, gospodar pekla (o čudoviti pekel!); in Ljubljanski vrh, ki varuje Vrhniko, pa potuhnjeni in tako ljubeznivi Rovlar-ski grički. Ali bi mogel pozabiti Ratitovca, Črne prsti in -- in ]>otem se pa kar začne: Triglav In šc vso drugo, ki lahko kar sedeš na svoj grob, prijatelj, pa gledaš vse svoje življenje to prelepo zemljo: te Triglave, te Stole in te Grintavce, pod njimi pa nebroj belih vrhov, belih, ki so vsi od ožuljene slovenske roke narejeni, ki iz vseh govori srco naroda, tako vnetega za dobro, tako iskrenega, tako dobrega, srce naroda, ki jo nosil kamen in opeko na strmi vrh, da je potem hodil na božjo pot. Srce naroda, ki ga nobena sužnost ni zasii'-nila, nobeua muka ugonobila. O ti ljubi, dobri slovenski rod, •■> - Bela Ljubljana. i Din. Za ta izlet se je treba prijaviti na tajništvo Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5 do 1. marca. Obenem s prijavo jo treba vposlatl 1. obrok 1000 Din. II. Potovanje v Sirijo, Palestino in Egipet bo letos od 2. do 24 maja z ladjo MS Monle Kosa, ki je last družbe Hamburg-Siid. Izletniki so vkrcajo v Benetkah 2. maja ob 13. Med potjo se ustavijo 4. maja na Krfu ter si ogledajo Ahileon. Naslednji nastanek ie na otoku Rodos, 8. maja pa pristane ladja v Beirutu v Siriji, odkoder napravijo izletniki izlet v Balbek. Kdor pa želi, napravi lahko še 5-dnevno potovanje iz Balbeka v Damask in od tam v Palestino, se mora posebej prijaviti. 9. maja pristane ladja v Haifi, odkoder se odpeljejo izletniki s posebnim vlakom v Jeruzalem, kjer ostanejo do 13. maja. Tu si ogledajo v avtomobilih netlehem, N,-žaret, Mrtvo morje itd. 13. maja je odhod iz Haife iu pridejo naslednji dan v Egipet v Port Said. V il. razredu se odpeljejo iz Port Saida v Kairo, kjer obiščejo egiptovski muzej. Popoldne se odpeljejo z avtomobili k piramidam, k staremu Kairu in na obrežje reke Nil. 15. maja je ogledovanje mesta, vseučilišča E1 Azar, sulta-tove mošeje. trdnjave, mameluških grobov in bazarjev. Popoldne je prosto. Po večerji se odpeljejo s posebnim vlakom v Pori Said, kjer se vkrcajo na ladjo. 20. maja pristanejo na Siciliji, kjer obiščejo Siessino in Taormino. 21. maja obiščejo Ne-apelj, Pompeje in Vezuv ali pa olok Capri. 28. maja je odhod iz Neaplja in 24. maja se izkrcajo izletniki v Genovi. Vsega skupaj prevozijo z ladjo <5865 km. Stroški za to potovanje znašajo od 8 do 10.000 Din Kdor se želi udeležiti tega potovanja, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi do 1. marca t. 1. Pri prijavi je Ireba položiti L obrok 1000 Din, celo vsoto pa je treba plačali 2. aprila. I. j. en j mesec pred odhodom. III. Romanje v Čenstohovo in na Velehrad. Izletniki odpotujejo iz Ljubljane 20. junija in se vrnejo 2. julija. Na tem potovanju obiščejo Dunaj, in njegove znamenitosti, ustavijo se iu prenočijo dal je v K rakovem ter obiščejo Wawel in napravijo izlet v Veličko, kjer obiščejo čuda solnatih ■ rudnikov. 1/. Krakova gredo v Čenstohovo, kjer se i mudijo en dan in vso noč. Naslednji dan se vračajo skozi Katowice na Velehrad. Tu obiščejo svelišče sv. Cirila in Metoda, na kar se vračajo skozi Dunaj domov, kamor pridejo 2. julija. Vožnja, prebrana, stanovanje, avto. vstopnina in napitnina stane vse skupaj ISOO Din. Za to potovanje se je treba priglasiti do 15. mnjnika, ko se vplača tudi prvi obrok v znesku 500 Din. — Za vsa doslej imenovana potovanja je treba imeti potni list, vizume pa je pripravljena preskrbeti Prosvetna zveza. To jeto odpade tudi običajno romanje v Lurd, ker je v načrtu prihodnje leto večje romanje v Lurd in Parai le Monial in v Ars. IV. Po sinji Adriji. to je od Sušaka. Kotora do Cetinj se bo vršilo potovanje od 13. julija do 19. julija. Izletniki obiščejo vse znamenite kraje ob dalmatinski obali, kakor Šibenik, slapove reke Krke, Split, Dubrovnik, I.okrum, Kotor. Celinjo ter otoke Korčulo, Hvar, Rab itd. Stroški za to potovanje so 1700 Din. Priglasiti se je Ireba do 1. .junija plačati je treba 250 Din za prvi obrok. V. Binkoštni izleti so j)redvideni na Koroško z avlobusom čez Jezersko, k Gospi Sveti, v Celovec, na Vrbsko in Osojsko jezero. Kanzelberg. Podkorensko sedlo, Kranjska gora, Ljubljana. Vsi stroški za ta izlet znašajo 400 Din. izvzemši vožnje nn Kanzelberg. Binkoštno romanje na Trsat in izlet z ladjo na otok Krk. To potovanje je mišljeno za široke ljudske sloje. Podrobni načrt tega romanja objavimo. ko bo dovoljena polovična vožnja. Izlet na Klek in na Plitvička jezera 7, avtobusom skozi Črnomelj, Vinico v Ogulin, od tu izlet na Klek, naslednji dan na Plitvička jezera. Vožnja, hrana in stanovanje 450 Din. Za oba iz- Maribor Javna varnost v Mariboru Iz delovania mariborskega policijskega homsarvata Maribor, 23. januarja. Zanimive podatke o gibanju kriminalistike in o javni varnosti vobče nam nudijo statistični izkazi mariborskega policijskega komisarijata, iz katerih posnemamo: Vseh kriminalnih slučajev in raznih zakonskih prestopkov jc bilo v mestu Mariboru v preteklem letu 4739. Od tega je bilo pojasnjenih in rešenih 4594 slučajev, 145 pa nerešenih. V zgoraj omenjenem številu so med drugim zabeleženi tudi sledeči slučaji: 6 žalitev vladarja, 4 slučaji po zakonu o zaščiti države, 1 delomor, 13 težkih telesnih poš.kodb, 1 ponarejanje denarja, 5 posilstvo, 943 tatvin (od tega 799 po:asnjenih) 41 utaj, 2 raz-bojništva, 1 izsiljevanje, 91 prevar itd. Obši rno delo beležita kriminalna razvidnica in foto-daktiloskopični oddelek — oba najvažnejša □ Zaključek proslave 10 letnice Ljudske univerze. Kot zaključek proslave 10 letnega obstoja mariborske Ljudske univerze ie priredilo vodstvo v ponedeljek zvečer v dvorani Nabavljalne zadruge spominski večer, na katerem so se zbrali poleg odbornikov društva odlični predstavniki mariborskega javnega življenja ter prijatelji Ljudske univerze. Neprisiljeno in prijetno je potekel večer, izpolnjen z vrsto napitnic, katero je otvoril predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, ki je v prisrčnih besedah nazdravi) vsem svojim sodelavcem in gostom. Sledilo je več govorov. Končno besedo pa je imel delavni odbornik dr. Travner, ki je s svojim, s fino ironijo prežetim govorom, uspešno dvignil veselo razpoloženje družbe. □ Svetosavska proslava bo danes tudi v Mariboru. Predpoldne v unionski dvorani liturgija in deklamacije ter pevske točke, zvečer s pričetkom ob 20 istotam koncert. □ Iz Jugoslovanske strokovne zveze. Drevi ob pol 8 v društvenih prostorih v Sodni ulici 9, tretje nadstropje, sestanek, združen s poučnim predavanjem. □ Mariborčani ali Zagrebčani? V nedeljo zvečer bo v dvorani Zadružno gospodarske banke zanimiv večer. Težkoatleti SSK Maratona se bodo pomerili z najboljšimi močmi zagrebške »Croacije Borba med obema moštvoma je bila že v Zagrebu Izredno napeta in je interes za mariborski izid tem večji in razumljivejši. Na obeh straneh si bodo stali nasproti najboljši rokoborci in boksarji. Vsi prijatelji težke altetike in SSK Maratona si bodo gotovo ogledali zanimiv športni spored. Pričetek točno ob 8. □ Mariborski podžupan, novinar in pisatelj 1!. Golouh, avtor znane socialne drame »Kriza«, je izročil tukajšnjemu gledališču novo delo »Groteska sedanjosti«, ki je zelo duhovita satira. To svojevrstno grotesko pripravlja glavni režiser J. Kovič tn bomo imeli krstno predstavo v kratkem. □ Nogometna sezona se otvarja. Razmeroma zgodaj nam obetajo letos otvoritev nogometne sezone. Sicer zaenkrat samo prijateljska tekmovanja, ki pa bodo zaradi prvovrstnih gostovanj dober trening za predstoječe pomladanske ligine boje. Otvoritev nogometne sezone je poskrbel 1SSK Maribor, ki je povabil znano graško moštvo SK Sturma na revanžo v Maribor, tekma se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. na igrišču 1SSK Maribora s pričetkom ob 14. □ Poštne pošiljke za društvu iu Ivrdke. Poštna uprava nas obvešča, da dobiva dnevno pošiljke zn društva in tvrdke, ki tej pošti niso prijavile oseb, katere so po zakonu ali po društvenih pravilih pooblaščene, da jih zastopajo. Da pri dostavi takih pošiljk ne bo zastoja, opozarja poštna uprava na tozadevni pravilnik, ki zahteva, da se pošiljke na družbe in tvrdke izročajo samo osebam, ki so vpisane v trgovski register, za društva pa osebe, ki so na podlagi društvenih pravil opravičene zastopati društvo. Zaradi tega je potrebno, dn predložijo društva pošti pravila in overjen prep;s sejnega zapisnika o izvolitvi članov, ki so pooblaščeni za prejemanje poštnih pošiljk. □ Občni zbor zadruge prevoznikov se je vršil v Mariboru te dni. Na zborovanju jo bil izvoljen novi odbor z agilnim dosedanjim predsednikom Ivanom Slugo na čelu: namestnika sta Ivan Win-diseh in Mihael Hohnjec, blacra.jnik pa Prane Nemec. Zadruga šteje 126 članov ter poseduje znatno premoženje v iznosu 58.360.55 Din. Zadruga je prispevala na svojem občnem zboru iz svojih sredstev mestni pomožni akciji 1000 Din. Na zborovanju so se člani zadruge enoglasno izrekli za dosedanji sistem skupnih zbornic. □ SSK Maraton, plavalna sekcija. Drevi ob pol 7 trening za dame. Prosimo točno, ker se leta se je treba prijaviti do 1. majnikn. Binkoštni izleti se vrše lo v slučaju, če se priglasi najmanj 20 oseb. pripomočka v pobijanju zločinov in v zasledovanju zločincev. V alfabetni kartoteki zasledovanih je bilo zabeleženih 11.240 novih imen, v evidenco predkaznovanih se je naložilo 3517 imen, v seznam odpuščenih kaznencev 833 oseb, v seznam odgnan-cev 270, v kazenski register 2330 policijskih kazno-vancev, med temi 598 radi pijanosti in razgrajanja. Fotograf in daiktiloskop gosp. Grobin je fotografiral 363 oseb in 85 mest zločinov, korpora delieti in prstnih odtisov na mestih zločinov ter izdelal skupno 3331 slik. Na novo je daktiloskopiral 472 oseb, napravil 2481 daktiloskopičnih pol, 305 razvidnih pol albuma z nalepljenimi slikami oseb. Poleg tega je izvršil 63 ogledov s foto in daktiio-skopičnimi pripomočki, zasledoval v 15 slučajih s policijskim psom ter identificiral 16 zločincev na podlagi prstnih odtisov. vrata kmalu po pol 7 zapirajo. — Ob 8 seja upravnega odbora. □ V splošno bolnišnico so prepeljali 11 letnega sprevodnikovega sina Karla Ungerja; pri so-kolski telovadbi je padel s konja in si pri tem zlomil levo roko. □ S prašičjim repom v grlu. Pri Žolnirjevih okolici Varaždina so kolinili. 70 letni posestnik Pavel Žolnir si je privoščil prašičji repek; del kosli pa je starčku zdrknil v jr'o in so starčka morali prepeljati v tukajšnjo sp ~'no bolnišnico, da mu kost jzvlečejo iz grla. □ Velikega grešnika itnajo. Mariborski policiji se je posrečil dober lov. Aretirali so opasnega dolgoprstneža Maksa Ovida, ki ima na vesti vse v , zadnjem času v Mariboru izvršene večje tatvine. Ovid je prišel šele 27. novembra preteklega leta iz zapora, v katerem je presedel radi tatvin daljšo kazen. V Maribor se je priklatil meseca januarja, pa je v tej kratki dobi izvršil nič manj kot 12 večjih vlomnih tatvin, pri katerih je odnesel obilo plena. Specijaliziral se je kot bivši izučeni natakar na tatvine po hotelih in prenočiščih. Na kolodvorski restavraciji je okradel vse natakarje, enemu od njih je odnesel obleke v vrednosti 6000 Din, s kolodvoru je nato prestavil svoje delovanje na Veliko kavarno, kjer je olajšal dva natakarja in slugo zn raznovrstne predmete; na njegov račun gredo tudi tatvine v drugih hotelih, kot v Mariborskem dvoru, pri Orlu, pri Mariboru in Halbwidlu, kjer je izmaknil raznim potnikom kovčege in okradel natakarje. Vlomil in kradel je poleg tega v številnih privatnih stanovanjih ter odnesel vse, kar mu je prišlo pod roke. Ukradene predmete, zlasti obleko je razpečaval po lastnem priznanju največ v Zagrebu, nekaj pa je zastavil skraja tudi v zastavljalnici v Mariboru. Del ukradenih jiredmetov se je po-| srečilo dobiti nazaj ter jih vrniti oškodovancem. Ovida so izročili okrožnemu sodišču, ki vodi nadaljnjo preiskavo. □ Veronal jc pila. Včeraj opoldne je bila mariborska reševalna postaja obveščena, da se je na Pobrežju na Cesti na Brezje 20 zastrupila 35 letna J. G. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je pila veronal, vendar pa se je zaradi nagle zdravniške pomoči posrečilo, rešiti jo iz življenjske nevarnosti. Mežiška dolina Guštanj. V nedeljo se je vršil v prostorih gospoda Cvitnniča v Uuštanju občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, krajevna skupina Guštanj. Zbor je potekel poginoma stvarno, v vodstvu je malenkostna sprememba, novi predsednik jo gospod Ivan Kokalj, jeklarniški delavec na Ravnah. Upamo, da bo sprememba le v korist organizaciji in njenemu razvoju. Strokovni tajnik tov. Rozman iz Ljubljane je imel ob tej priliki zanimivo predavanje. — Popoldne pa je imel svoj sedmi občni zbor tukajšnji krajevni odbor ' Rdečega križa, ki je predočil javnosti svoje delovanje, katero je bilo zelo plodonosno v delu usmiljenja, saj je odbor razdelil med siromake nad 8.000 Din. Izvoljen je bil ponovno stari odbor. Dravograd. Dne 26. I. m. smo pokopali eno najstarejših tržank, gospo Marijo Kosič, ki je preživela osemdeseto dobo. Bila je do zadnjega čvrsta in delavna, saj si je kurivo za zimo sama navozila in nasekala. Njen sin Albin je ob času svetovne vojne prišel v rusko ujetništvo, od tam j iz boljševiškega tabora pobegnil in se pred leti javil iz Pekinga, odkoder poroča, da služi tam za kuharja. Ostalih pet njenih otrok je pa našlo svoj zaslužek v Avstriji in Češkoslovaškem. Uboga starka ni imela domačina, ki bi ji zalisnil trudne oči. Sedaj počiva ob strani svojega moža, katerega je zgubila pred petindvajsetimi leti. Počivaj v miru blaga starica! Ljubljana Kaj bo danes Drama: Cvrček za pečjo.« Red D Opera: Zaprta (generalka). Union, velika dvorana: Predavanje dr. Kugya; »Noči v planinah«:. Ob 8. Prosveta-Trnovo: Predavanje ravnatelja Frana Gabrovška: Svetovna kolonialna razstava v Parizu v I. 1931.« Ob 8 v društveni dvorani, Ka-rutiova ul. 14. Kino Kodeljcvo: Ob 8 zvečer zvočni film »Štiri bela peresa«. Nočno službo imajo lekarne; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. usfar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Lj. VII.) 0 Pomožna akcija. Za pomožno akcijo v korist stradajočiin v Ljubljani so izdatno prispevali tudi uslužbenci »Splošne maloželezniške družbe«. Darovali so 1 odstotek svojih mesečnih prejemkov. K tej zbirki so doložili še uradniki in upravni svetniki toliko, da znaša zbirka 5286 Din. Od te zbirke se je izročila polovica socialnemu uradu na mestnem^ načelstvu, polovica pa krajevnemu odboru Rdečega križa v Ljubjlani, ki podpira znane reveže. Iskrena hvala plemenitim dobrotnikom! 0 Občni zbor Narodue galerijo bo v petek, 12. februarja 1932 ob petih popoldne v društvenih prostorih. 0 Občili zbor Cecilijinega društva za stolno župnijo v Ljubljani se bo vršil na Svečnico 2. februarja ob 11.15 v prostorih orglarske šole (Alojzije-višče, Poljanska 4). Na sporedu so poročila odbora, volitev odbora in slučajnosti. Društveni člani, redni in podporni, kakor tudi vsi prijatelji stolnega glasbenega kora najvljudneje vabljeni! 0 Predavanje v Rokodelskem domu. Drevi bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. msgr Viktor Steska o Plastičnih spomenikih v Ljubljani . Predavanje bodo pojasnjevale skloplične slike. Pričetek točno ob 8 zvečer. © Koliki« gostilničarjev je znižalo reiie. Dose-daj je policija ugotovila, da je v Ljubljani okoli 35 takih gostilničarjev, ki so radikalno znižali ceno hrani v gostilnah. Policija se trudi, da bi pripravila vse gostilničarje k pocenitvi hrane. Nekoliko so seveda znižali cene vsi gostilničarji. Vino pa je v Ljubljani še vedno predrago in se v splošnem cene nikakor nočejo premakniti navzdol. Tudi pivo je ostalo prav drago, kakor v časih, ko jo bil hmelj desetkrat dražji, kakor je danes, ječmen pa je sedaj tudi znatno cenejši. V tem oziru bo morala policija pritisnili na pivovarne. O O jagodah iu špargljih bo drevi ob 19 predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi nadzornik g. Josip Strekelj v okrilju rednih predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, ki bo na ta način izpolnila v letnem poročilu mestnega tržnega odseka izraženo željo, naj SVD propagira zlasti pridelovanje takih sadežev in zelenjav, ki jih sedaj moramo tudi uvažati. Dobrodošli vsi člani in nečlani, ki se zanimajo za vzgojo teh koristnih rastlin. Vstopnine ni. © Pokvarjeno in goljufivo dekle, V »Slovencu- z dne 14. januarja smo pod tem naslovom poročali o neki Slavki M., ki je na pretkan način opeharila več ljubljanskih trgovcev g čevlji. Ugotavljamo, da ta Slavka M., ki je bila aretirana in se nahaja še vedno v zaporu, ni identična s Slavko Mulej iz Bodešč pri Bledu, katero so neki zlobni ljudje na podlagi časopisnega jioročila pO krivem obdolžili. Aretirana Slavka M. je že pred tremi leti na podoben način goljufala in prejela za lo zasluženo kazen, medtem ko Slavka Mulej iz Bodešč še nikdar ni imela nobenega opravka s policijo ali sodnijo in je sploh na zelo dobrem glasu. Gotovi zavistni ljudje jo hočejo pripraviti ob" ugled, ki ga uživa, in so se zato poslužili le prilike. 0 čigavo je kolo? Hlapec Milan Leban iz vasi Brdo pri Viču je našel v gozdu nad Brdom staro moško kolo brez sprednjega kolesa in brez plašča. Kolo je v tem stanju še vedno vredno okoli 300 Din. Lastnik, ki mu je bilo kolo najbrže kje ukradeno naj se zglasi na policiji. O Obešenra ni mogoče identificirati. Orožniki na Dobrovi so sedaj poslali v Ljubljano poročilo o požaru v Kožarjih, kjer so našli, kakor smo že poročali, sredi pogorišča neznanega obešenca. Komisija je pri obdukciji ugotovila, da je bil neznanec zelo sestradan ter da najbrže že več dni ni imel ničesar v želodcti. Tudi je imel zelo razvito jetiko. V dimu se je dobesedno zadušil. Ljudje so dati pred požarom videli tavati okoli železniške postaje neznanega mladeniča, ki ga ni nihče poznal. Najbrže je bil to ta obupanec, ki si je na tako grozen način vzel življenje. Cerkveni vestnih Moste pri Ljubljani. Fantovska Marijina kon-gregacija Matere dobrega sveta bo imela drevi ob osmih shod v Salez. mladinskem domu. France Bevk: Vedomec (Roman. Goriška Matica 1931. — 230 sir.) Spet Bevk? Da, spet Bevk. — Skoraj bi človek dejal, da nosi v zadnjih letih Bevk na svojih neutrudljivih plečih polovico butare izvirne slovenske književne produkcije, drugo polovico so si pa med seboj razdelili vsi ostali slovenski pisatelji... — Pa kaj spet? Ali zgodovinska povest, ali moderna veli.komestna družba ali psihološko seksualni problemi? — Nc, nič takega. Topot se giblje Bevk na tistih tleh, iz katerih so zrasle njegove najboljše povesti — na kmetih. Vedomec. - Najprej: ča^ deianja je nekoliko »abrisan, zalo je povest že v temelju namenoma neotipljiva, dasi ji pisatelj določa kraj: pod Jalovcem. . . Med tihotapci tobaka srečamo junaka povesti Damjana, o katerem pravijo, da je vedomec. Lep, čvrst fant, ki ima zaraščene obrvi, a je imel smolo, da »se ni z nogama naprei rodil« in da ga vsai na dan krsta niso dali botri 6koz okno — zato mu je ljudski glas prisodil, da je vedomec. Med tihotapce je odšel, ker se je pokazalo, da bogati grunlar Urh, Damianov oče, nima v mislih, da bi držal besedo, zastavljeno umirajoči ženi, katere ljubljenec jc bil Damjan: da mu zapusti polovico posestva. Da se pa sploh ni več prikazal doma, je imelo svoj \zrolc v lem, da ga jc tnlinarjeva hči Mreta zapeljala v greh, a Damjanov oče Urh ni holel privoliti v njuno zakonsko zvezo, dasi je bil Damian pripravljen vzeti dekle za ženo, Mretin oče, mlinar Rok, pa jc mračen mož, govore, da ima na vesti umor; pijančujc in je zapravil vse do zadnjega — tudi mlin, ki je postal llrhova last. Urhov prvorojenec, grbavi Jeler, je priden in zvest hlapec zemlje ter živi v prepričanju, da bo po očetovi smrti ve6 grunt njegov. Tako je tudi na smrt bolni oče zapisal v oporoko. Toda malo pred smrtjo ga zapeče beseda, ki jo jc rajnki ženi požrl, in v poslednjem hipu razdre oporoko — kljub obupnemu prizadevanju Jelerja, da bi ostalo vse njemu. Damian, ki se nikdar ni menil za delo in zemljo, naj dobi mlin in kar k njemu spada, on, Jeler, ki je vse svoje življenje žrtvoval zemlji, pa le ostalo. Radi te krivice strahotno zasovraži Damjana, ki mu radi njegove lepe rasti in njegovega potepuškega značaja nikdar ni bil kdo ve kaj všeč. Ko sc po očetovi smrti Damjan pojavi, se začenja Jeler z vso straatnostjo in divjostjo oklepati misli, kako bi mu škodoval in ga — če le moči — ugonobil, da bi ostal mlin njemu. Zaveznika si pridobi v mlinarju Roku, ki bi moral, ako nastopi Damjan svojo dediščino, zapustiti mlin, v katerem mu je bil Urh obljubil dosmrtno bivanje. Jeler je torej oče, Rok pa izvršitelj zločina, ki 6e zgodi nad Damjanom. A Damjan je v borbi na življenje in smrt ugriznil Roka v palec, Roku se rana prisadi in v groznih mukah in bolečinah umira, stalno stražen od Jelerja, ki se boji, da ga ne bi izdal. Po Rokovi smrti koplje Mreta v mlinu za zakladom, čigar skrivališče ji je Rok na smrtni postelji izdal, in odkrije — Damjanovo truplo. Jeler se jc izdal in Mreta zahteva, da se z njo oženi, če ne, bo njegov greh raztrobila. Vse okoliščine Rokove smrti in poroka z Mreko (ne smemo pozabiti, da prinese Mreta Damjanovega otroka v Jelerjevo hišo!), kateri na ljubo se je moral Jeler odreči žc izbrani bogati nevesti, so nekaka priprava za notranje muke, ki pričenjajo tepsti Jelerja po Damjanovi smrti. V grozotnih prividih, strahu in bojazm poteka drugi del povesti, v katerem se okrog Jelerja čezdalje tesneje stiska oklep gonobe, dokler nc zapade blaznosti, zapali mlin in čezdalje bolj leze sam v svoje izdajstvo. Ko pride njegov zločin naposled na svetlo, se Jc-lerju docela omrači um. Na poti v mesto, kamor ga hočejo odpeljati vaščani v umobolnico, izdihne ob strašnem prividu vedomca .. . To je kar je glavnega ogrodja Bevkove povesti, ki je izredno bogata epizod in stranskih prizorov. Značaji nastopajočih oseb, ludi stranskih, so s preudarkom in z ostrino bistrega pogleda izklesani — izjeme prav za prav ne najdemo no- bene. Tudi je opisal Bevk v tej knjigi nekaj prizorov (kakor n. pr. smrt očeta Urha, umiranje mlinarja Roka. prizor Jelerjevega blaznjenjal, ki so izredno učinkoviti. Skratka, razvil je v tej knjigi v veliki meri svoje blesteče pisateljske sposobnosti. Kakor vselej pri Bevku, je treba tudi v »Vedomcu« pohvaliti tehnično neprikorni razplel dejanja, kompozicjo, ki zlasti v razporejanju na videz manj važnih stvari prijetno preseneča. Kakor pri mnogih drugih njegovih knjigah pa moramo grajati tudi v tej stilistično neopiljenost, ki moti čitatelja s prenekim nepotrebnim in banalnim stavkom, ki se pa časih pokazuje celo v grobih rc-miniscencah na zasebno čtivo pisateljevo, kakor n. pr. v frazi »in sklonil se je čez svojo preteklost« (C. Weyer), ki nikakor ni pogojena po situaciji Bevkove povesti, marveč visi na nji kot pozabljen »okrasek« poleg še katerega podobnega... Toda to je poglavje zase in, dejal bi, skoraj neizbežno poglavje za pisatelja, ki tako naglo piše kakor Bevk. Kot nekaj novega naj pa omenim, da se poslužuje Bevk v tej knjigi cele kopice dialektalnih izrazov, in to ne le v živem govoru, marveč tudi v pripovedovanju samem, kar daje sicer delu videz domačnosti, sočnosti in barvitosti, vendar pa se mi ne zdi vpletanje takih izrazov, kjer ne služijo kot poudarek za značilnost neke govorice, povsem utemeljeno, zlasti pa ne, kadar imamo za iste pojme vpeljane v književni slovenščini lepe, pristne domače izraze, medtem ko so oni, ki rabijo Bevku, po večini dialektalno spakedrane tuje besede (italijanske, pa tudi nemške). Problemi, ki jih je Bevk položil v jedro svojega dela, so raznovrstni, vendar je vsakemu skušal dati več ali manj svojstveno tolmačenje. Tako jc zavozlal Kajnov problem sovraštva do lastnega brata v Jeierju s potrebo po oslonilvi na grudo in posest, katera ni psihološko čista, ampak se sprevrže v tolik pohlep radi Jclerjeve telesne hibe (grbavost), ki mu ne dovoli, da bi svojo ljubezen čislo usmeril v svojo zemljo. Kakor ie ta problem zelo zanimivo zastavljen in izpeljan, trpi vendarle na tem, ker se je Bevk odrekel edinemu učinkovitemu sredstvu ljudske povesti (kakršna hoče biti »Vedomec«): kontrastu. Jelerjev nasprotnik jc »idealni« junak povesti Damjan, čigar dobrota jc sicer nakazana, a ni raz-viU v plemenitost, ki bi izzivala notranje konflikte, saj je Damjan povsem slep za črva, ki gloda v Jeierju in se njegova dobrota niti v enem zapletu ne pokaže s toliko silo, da bi ob nji bilo možno človeško občutiti kontrast med njo in Jelerjevim že vprav zločinskim sovraštvom. Tudi zgine Damjan že sredi knjige s pozorišča in s tem zgubi Jeler v romanu svojega protinožca. Muka, ki razjeda Jelerja po Damjanovi 6mrti, ije sicer učinkovito opisana, ni pa več tako plastična in prijem-lj'iva, kakor ie bilo v prvem delu njegovo sovraštvo. Rešitve situacij so morda vse iz vsakdanjosti življenja na kmetih, kjer se take in podobne zgodbe resnično kdaj vršijo, morda utemeljene, niso pa umetniško fundirane: kljub sijajnemu opisu Jelerjevega konca občuti čitatelj deijslvo, da se mu omrači um, le kot šibkost .. . Ker je Bevk prelomil fabulo na sredi in presadil antitezo sovraštva in ljubezni v antitezo strahu in strašil, sc mu je velika linija romana prelomila in sestoji prav za prav vsa knjiga iz niza z blestečo sposobnostjo oča-rujočega opisovanja podanih epizod, napravlja vtis lilma bolj kot umetniško napetega, strnjenega koncentričnega dogajanja. Ker je uporabil Bevk mnogo, morda premnogo domišljije, da nariše grozotnosti in strahote, ki jih nudi dejanje v obilni meri že če bi bilo ne-sočno pisano, jih stopnjuje in napihuie do vrtinča-stih visočin, j>replela vso knjigo druga, mrzlična napetost, pa nezdravo vzdušje groze. Bevk je naravnost mojster v izmišljanju grozotnih prizorov .. . Kakšna je torej najnovejša Bevkova kniiga? Taka, da morda bolj kot katera druga živo kaže njegove izredne pisateljske sposobnosti, njegovo neutrudljivo fantazijo, njegova psihološka opazovanja, — obenem pa tudi nedoetatke njegove, ki so časih prav tolikšni kakor njegove vrline, s. š. Dnevna kronika Koledar Sreda, 27. januarja: Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Osebne vesti Premeščen je veroučitelj in profesor na učiteljišču v Cakovcu dr. Gotard Goričanec na Sušak. V Čakovcu je služil od leta 1924.*Njegova zasluga je, da se je v dijaškem zavodu zgradila krasna kapela. Med dijaki je bil silno priljubljen, kar se je posebno pokazalo ob slovesu. Promocija. Jutri promovira na univerzi v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva g. Fr. Frlun, sin ljubljanskega odvetnika dr. Frlaua. Časti-lamo! Imenovanja v železniški službi. Napredoval so za pomožne strojevodje v X. položajno skupino uradnikov sledeči zvaničniki i. kategorije: Konečnik Viktor, Pavletlč Josip, Bučovnik Iv., Hvala Josip, Knebtl Jožef, Lupine Karel, Mencej Jožef, Pavlin Gregor, Smrekar Karel, šuštaršič Iv.. Lorene Viktor, Škofca Adolf, Kubln Adolf. Belič Franc, FrankoviS Ludovlk, Fukne Ciril, Jerina Matevž, Kolar Jožef, Lah Anton, Legvart Anton, Logar Anton, Marlnče Vinko, Pelko Franc, Petejan Karel, Posavec Franc, Prešern Alojzij, Kak Avg., Bantašu Anton, Rejc Ivan, Sluga Anton, šteklinger Jožef, Sadovski Rudolf, šimnic Andrej, Koline Fr., Vistaler Franc, Žagar Ivan, Žagar Jožef. Arine Karel, Bertoucel Franc, Bizjak Ludovit, Černilec Jakob, Dovgau Rudolf, Gojsnikar Janez, Justin Iv.. Kermelj Alojzij, Korun Janez, Kosem Franc, Kovačič Metod, Kramer Franc, Kumer Ludovik, Ku-šar Kancijan, Ledinek Anton, Maher Anton. Mandel Vincenc, Medle Franc, Medvešek Martin, Mesec Martin, Mustek Srečko, Obreza Anton, Pavlin Fr., Piberuik Stanislav, Rekef Janez, Rus Ivan, šlravs Josip, šunko Alojzij, Tancer Anton, Tome Vinko, Trop Jožef, Vengušt Ivan, Vidmar Jakob, Verni« Vincenc, Beribak Franc, Čehovin Ludvik, Deklova Josip, Engler Anton, Jerše Franc. Kramaršič Stanislav, L eni u t Adolf. Ošlak Štefan, Podlesek Alojzij, Poznič Viktor, Rakar Ignacij, Rizrnau Leopold, Slanovic Josip. Snoj Anton, škof Anton, Vidic Anton, Voje Mihael, Žagar Ludvik, Alič Anton, Hertner Jožef, Kopše Janez. — Za pomožne vluko-vodje: Gorinšek Franc, Plnninšek Ignacij, Šuster Karel, Sever Mihael, Ambrož Anton. Brumen Alojzij, Jelen Franc, Kanop Peter, Klampfer Rudolf, Kunej Mihael, Munda Jakob, Sovinec Andrej, lles-jak Franc, Bohak Karel, Jurčič Josip, Kajzer Ant., Kajnu Matevž, Kavčič Ivan. Lavrib Franc, Meril Anton, Šumaii Ivan, Berglez Ferdinand, (iolčer Vincenc. Košir Jožef, Hladnik Martin, Pečovnik Jožef, Plohi Matija, Budin Ludovik. Herič Janez, Truglas Martin. Roškar Ludovik. Prodnik Ivan, Pretnar Franc, Roškar Franc, Haložan Vincenc, Nagelj Franc. — Za pomožnega nadzornika lirzo-java: Tarman Ludvik. - Za pomožne nadzornike signalov: Šebek Jožef, Bizjak Josip, Mluč Ivan, Fugina Vladimir. Sreča v nesreči Celje. 20. januarja. Celjski nvloizvošček Osvald Ilnmskugler ja danes dopoldne preprečil s svojo prisotnostjo duha in pazljivostjo veliko n< srečo. Vozil je iz Celja proti Konjicam dva gospoda iz Zagreba. Ko je prišel za Frankolovim ua cesti proti Stranicam ua odprto cesto, je spustil avlo z največjo dopustno brzino. Vozil je seveda pravilno po desni strani ceste. Nasproti mu pride kolesar, ki pa jo namesto po desni strani, vozil lepo po sredi ceste. Ko je prišel v bližino avtomobila, mu je dal avto ponovno signal s hupo. Kolesar se je vslrašil in se hotel umakniti, na poledeneli cesti pa mu je spodrsnilo, du je padel naravnost pod avto. V tem trenutku je Ramskugler avlo zavrl in zavozil na levo stran, ker je bilo na desni strani premalo prostora, in nesrečni kolesar je bil rešen. Potnika na avtomobilu sta rekla, da kaj takega še nista videla in da sta kolesarja takorekoč že videlo pod avtomobilom. Šofer zasluži vsekakor vse priznanje »a svojo odločnost. Ostale vesfl — Rokopisi se ne vračajo. Zadnji čas se je razpasla navada, da nekateri dopisniki zahtevajo svoje neobjavljene rokopise nazaj. Tem sporočamo, du se rokopisi ue vračajo. Kdor želi imeti kopijo rokopisa, ki ga je poslal uredništvu, naj si jo napravi, predno odpošlje rokopis. Uredništvo. — Spominsko ploščo škofu Dobrili bodo vzidali na frančiškanskem samostanu v Karlovcu, kjer je nekdaj Dobrila obiskoval šolo. — Na dr. Krekovi gospod, šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani se prične drugi trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj dne 15. febr. in traja do 15. maja t. 1. — Pojasnila daje in priglase sprejema upraviteljstvo šole. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju 26. januarja ob 7 zjutraj: Barometer 776.5 mm, temperatura —11, vreme jasno, veter severni, 30 cm sreža, smuka idealna, skakalnica iu sunku I i-5če uporabna. — Zveza tržnih nadzornikov. Posedaj smo v naši državi opažali, da so Kliki med posameznimi tržnimi nadzorniki mest in trgov zelo pomanjkljivi, dasi bi bilo v veliko korist prebivalstva, ako bi si li medsebojno izmenjavali izkušnje in si sporočali svoje uspehe pri pobijanju draginje, pri vzdrževanju higijene živil in drugih tržnih zadevah. Tako imamo sedaj na primer slučaj, tla so gostilniške cene v Mariboru znatno višje, kakor v Ljubljani in to celo cene štajerskemu belemu vinu. Sedaj je vseh 11 zagrebških tržnih nadzornikov pod-vzelo iniciativo, da se osnuje Zveza mestnih in trških tržnih nadzornikov Jugoslavije. Ta Zveza bi stremela za medsebojno kolaboracijo tržnih nadzornikov, ki naj bi si izmenjavali izkušnje, bi pospeševala nadzorstvo nad življenjskimi sredstvi ter bi stalno informirala občinstvo o gibanju ponudbe, povpraševanja, kvalitete in cen živežu v vsej državi. Akcijski odbor za ustanovitev te Zveze je povabil k sodelovanju 70 mestnih in 60 trških občinskih uprav ter pričel s . tiki s tržnimi nadzorniki |jo vsej državi. Začasni predsednik te Zveze je g. Drag. Novosely iz Zagreba. Občinstvo bo to akcijo gotovo s simpatijami sprejeto, saj gre predvsem za njegove interese. — Zveza ribarskih društev dravske banovine. Dne 24. januarja t. 1. se je vršila v Celju seja vseh treh ribarskih društev dravske banovine, zastopanih po gg. prof. Cotiču, dr. Dernovšku iu dr. Flu-derniku za mariborsko društvo, gg. dr. Kotniku in Zorku za celjsko ribarsko društvo in gg. Bogataju, Šulgaju in Malenšku za ljubljansko ribarsko društvo. Razpravljale so razne prošnje, težkoce in želje posameznih društev. Ker so cilji usmerjeni za skupni interes vsega ribarstva v dravski banovini, je bila euodušna zahteva, da se osnuje zveza ribarskih društev za dravsko banovino. Predsednik seje gosp. Bogataj je predlagal, naj se ustanovi predpripravljalni odbor, kateremu se poveri nalog, da sestavi tozadevna pravila naikasneie do 1. marca t. 1. Predlog je bil soglasno sprejet. Izvoljeni so bili: za mariborsko ribarsko društvo gosp. prof. Cotič za celjsko ribarsko društvo gosp. dr. Kotnik, za ljubljansko ribarsko društvo g. predsednik R. Pustoslemšek, za udruženje samolastnih rib. revirjev g. inž. Fran Tavčar. Društvo se bo imenovalo »Zveza ribarskih društev dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Po zaključku se je otvorila živahna debata, v kateri se je razpravljalo o na-daljnih smernicah za uspešen razvoj športnega ribištva. V tem razjToIoženju so se bratska društva razšla v zavesti, da se je storil s tem prvi korak k tesnejšemu zbližanju in delovanju v prospeh športnega ribištva in ribogojstva. — Ribarsko društvo Ljubljana priredi dne t. februarja t. I. ob 20 v hotelu Miklič, podzemlje, svoj redni letni občni zbor. — Napad in nesreča. V vasi Ulhe v občini Gradišče pri Litiji so neki ponočnjaki rogovilili okoli hiše 32 letnega delavca Leopolda Goriška. Ta jih je hotel pomiriti, pn ga je nekdo sunil z nožem Celje ka rudarja iz Trbovelj 190. Tega je neki sošolec po nesreči dregnil s palico v desno oko in ga težko poškodoval. Deček bo najbrž ob oko. — Tatvina v dijaškem zavodu v Čakoveu. Ča-kovsko učiteljišče ima svoj internat. Preteklo nedeljo zvečer se je prikradel v internat neki moški. Ko so se gojenci spravljali spat, je stopil tujec v spalnico. Ko je zapazil, da se je zmotil v vratih, je hitro vprašal: Kje je strauišče?<, nato pa naglo odšel. Dijaki so mislili, da je to novi profesor, katerega še niso poznali, in da bo prenočil v zavodu. Zato tudi niso polagali nobene važnosti na tujca. Drugo jutro so pa uvideli, da tujec ni bil profesor, marveč prefrigan tat, ki je v garderobi pokradel dijakom razno obleko v vrednosti nad 4000 Din. Kdo bi bil lat iu kako je pobegnil iz zavoda, preiskava še ni ugotovila. — Miši požrle bankovce. Nekemu kmetu v vasi Cazinci v okolici fvaničgradn so požrle iniši 28 bankovcev po 100 Din, katere je imel shranjene namesto v denarnem zavodu v svoji slamniei. it Bolečine iu tlščanje r želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češčo pije naravno »Frunz - .losofc grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdrnvniki-špeciolisti zn bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz - Josef« vodo toplo priporočali kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. -»Frunz - Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in v špecerijskih trgovinah. — Defravdant Milovanovič izročen belgrajski policiji. čedo Milovanoviča, ki je ponevcril v vojnem ministrstvu nad milijon dinarjev, so včeraj prepeljali v Belgrad in ga izročili tamkajšnji policiji. Na zagrebški policiji je Milovanovič v celoti priznal svoje dejanje in povedal, kam je skril denar. Tako so našli v njegovem kovčegu v Kraljeviči okrog 8odnrskim poslopjem. Vzrok požara jc najbrže pokvarjen dimnik; škoda je sicer znatna, vendar je v glavnem krita z zavarovalnino. Darilo. Mesto venca na grob svoje sestre jo podaril lekarnar Behrhulk 100 dinarjev za ptujski rešilni avto. Jesenice Zima ima tudi svoje veselje. Ne samo pri otrocih, tudi odresli si jo privoščijo in to v polni meri. športni odsek Krekovega prosvetnega društva >Borcr je napravil smučarski izlet v Rovte. Po osmi maši na Jesenica1' se jih jo zbralo lepo število pred cerkvijo, od koder so s krepkim »smuk« odrinili proti Jeriču, nekako 1000 metrov morske višine. Idealna smuka, teren kakor ustvarjen zn smuko, navdušenih smučarjev pu nič koliko iu to začetnikov kakor tudi starin. Smeha seveda dovolj, zakuj marsikateri je smučal tudi z nosom. Tako si ubogi delavec vsaj včasih privošči nekoliko zabave, da pozabi za hip usodo, v katero ga je zavedla gospodarska krizo. Proti večeru je vsa družba prikorakala skozi Jesenice v tempu veselo pojoč »Mi smo Borci, mlada četa,- Sh"d stanovanjskih najemnikov se ie vršil v nedeljo dopoldne na Savi pri Jelenu . Bil je mestoma zelo buren. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki se odpošlje nn mero-dajno mes'o Pogreb mag. phar K Jožefa Pe^arcn se je vršil v nedeljo popoldne Na zadnji noti gn je spremilo številno občinstvo kakor tudi zastopniki vseh uratlov. K^m^kn H pl€3 Volitev delavskih zaupnikov v tovarni KID bodo v soboto, 30. jan. Kandidatna lista Kršč. anskim. Posamezni igralci Gradjanskega so dosledno delali lo, kar je v pravilniku prepovedano in se mora kaznovati z izključenjem. Kuj je delal Stankovič s Sveticem, največkrat je podrl Svetini ravno od zadaj, ko je bil predriblan. Pa Iceta in žvižgovco itd. Pravilnik je torej dober in želimo, da hi gn pričeli tudi naši sodniki kaj hitro izvrševati, šo jiredno bo taktična jiolreba. To bi bilo v interesu nogometa. Akademika sniurarska organizacija. Redna seja poverjenikov in odbornikov se bo vršila v četrtek, 28. t m., ob 20 v elektrotehnični risal-nici. Obenem opozarjamo vse smučarke in smučarje. da bo v petek 29. t. m. ob 18 v sobi (K) nn juridlfnem oddelku članski sestanek. Ta sestanek je važen radi predsto!ečih tekem v skokih za prvenstvo univerze v Kmnjski gori in z ozirom na smučarski izlet, ki bo združen s tem tekmovanjem. 1 rr»c Igra o treh kraljih (Timmermans) je v nedeljo ua odru Našega doma« žela sijajen uspeh. Kar na mah je tudi v Tržiču nrodrla moderna ljudska igra. Igralci so se vživeli v svoje vloge, da je bilo veselje. Globoko zamišljeno duhovno vsebino igre so podali s takim razumevanjem, da so z. lahkoto pritegnili k igri tudi gledalce, ki so vidno doživeli vsebino igre v svojih dušah. Splošna sodba je. da kaj takega na naših odrih še ni bilo. K uspehom je seveda pripomogla tudi popolnoma nova sccnetija zaves, ki se jc zelo obnesla, in pa svelobni efekti. Svetlobne in scenične priprave so na našem odru sedaj tako spopolnjcne, da odgovarjajo po večini vsem zahtevam modernega odra. Pri napravi vsega tega je društvo pač računalo na še nadaljiio naklonjenost obiskovalcev »Našega doma«, ki kljub težki krizi, ki jo preživljamo, že sedaj radi prihajajo v našo dvorano, ker vedo, da ; dobe v nji za tnale denar resno izobrazbo iti pošteno zabavo. Igra o treh kraljih do ponovljena v nedeljo jKjpoldne. Pri|ioročamo, da si to prvovrstno igro ogledajo tudi okoličani. Železniške zveze ugodne. Poročila se je v ponedeljek gospodična Lve-lina Glanzmann, najmlajša hčerka tovarnarja gospoda Edmunda Glanzmanna. Ze v soboto zvečer so nekatera društva priredila mlademu paru pod-oknico, na predvečer pa je priredilo podoknico Prosvetno društvo sv. Jožefa, ker je društveno članstvo v velikem številu zaposleno v predilnici, številni odlični gostje z Dunaja, Trsta m Egipta so z občudovanjem sledili ubranim glasovom tržiš-ke pogodbe, a mogočnosti in miline slovenske pesmi niso mogli prehvaliti. Poroka se je vršila v krasno prirejeni kapeli predilniškega Dekliškega doma. Še isti dan se je uovoporočenka podala g svojim mo/em, veleposestnikom, gospodom Alfredom vou Poltzer, po rodu Dunajčanom, na ženi-tovanjsko potovanje. Bilo srečno! Ljublianf,!"o Gledališče DRAMA Začetek oh 20 Sreda, 27. januarja: »Cvrček za pečjo:. Red 1) Četrtek, 28. januarja: Zaprto. Petek, 20. januarja: VZROK. Red C. V sredo 27. januarja ponovi naša drama igro ,-Cvrček za pečjo«, ki jo jo napisal slavni pisatelj Dickens. Posamezne scene spremlja komorna godba od Goldmarka in jo igrajo člani opernega orkestra. Predstava je za red D. OPERA Začetek ob 20 Sreda, 27. januarja: Zaprto (generalka). Četrtek, 28. januarja: TRIJE MUŠKETIRJI. Opereta. Premijera. Izven. Petek, 20. januarja: KOŠTANA. Gostuje g. Josip Križaj. - Za red B. ( »Koštana«. V petek 29. januarju se poje v i operi Konjovieevu izvirna opera Ko.štana . Ta večer nastopi v vlogi bogatega trgovca Iladži Tome g. Josip Križaj, ki poje to partijo tudi v zagrebški operi. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava je za rod B. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 27. januarja: Zaprto. Četrtek, 28. januarja: Ob 20; ŠKORPIJON. Ab. A. ' Petek, 29. januarja: Zaprta Vulkanska katastrofa na Guatemali Ne hvaležnost - Žalostna usoda Krištofa Kolumba • sveta Pogled na mest« Guatemala, ki je po vulkanskem izbruhu težko prizadeto. Izbruh ognjenika Fuego ua Guatemali. »Bcriincr Tagblatt« prinaša zanimivo pismo nekega čitatelja, ki na radikalen način svetuje končati sedanje neznosno gospodarsko stanje. Uredništvo piše, da imajo besedo v tem vprašanju strokovnjaki, a smatra, da je ta »glas iz občinstva« značilen za razpoloženje, ki vlada v nemški javnosti. Avtor izvaja: Neznosna zagata, v katero je zašla nemško gospodarstvo, jc mednarodnega značaja in ima dve strani. Na eni vlada brezposelnost med industrijskimi delavci, na drugi nimajo denarja poljedelci, ki dobivajo smešno nizke cene za deželne pridelke in torej niso v stanju kupovati industrijskega muzeju Včeraj smo že poročali na tem mestu o strašni kalastroli, ki je zadela cvetočo Ouatemalo. Danes pri-* našamo prve originalne slike, ki smo jih prejeli s pomočjo prenosa po radiu. Oba ognjenika na Guatemali Fuego in Acatenango sta nepričakovano pričela bruhati ogromne množine lave. Prizadeta so predvsem krasna mesta Santa Lucia. Antigua in Guatemala. Podrobnosti o tej katastrofi še ni. Kako rešiti gospodarsko krizo Začaran krog: delavec brez dela, kmet brez denarja — Zanimiv predlog Ko je 1. 1506. umrl Krištof Kolumb, so do-, kazila o odkritju Amerike postala dedščina njegovih sorodnikov, ki so po imenu svojega posestva dobili naslov »vojvod veraquaških«. Vsi Kolumbovi potomci so skrbno čuvali vse dokumente slavnega potnika iu drznega raziskovalca neznanih pokrajin, neustrašljivega mornarja, katerega uspehi so skozi stoletja navduševali in podžigali duha učeče se mladine. Vse do 1. 1926. , so veraquaški vojvode skrbno čuvali ta njegov arhiv kot veliko rodbinsko svetinjo. Vojvode veraquaški, potomci Krištofa Ko-' luinba, so od 1. 1790 za španski narod postali veljavni, ker so pričeli gojiti posebno pasmo bikov za med španskim ljudstvom tako priljubljeno bikoborbo. Španske vlade so v teh stoletji ponovno po-, skusile priti v posest zasebnih dokumentov o odkritju Amerike, šele 1. 1926. je prišlo do sporazuma. Poslednji potomec Krištofa Kolumba don Emanuel je pristal na to, da vse te doku-! mente izroči španski vladi proti visoki odkupnini. Don Emanuel je bil strasten igralec in je zapravil vse premoženje. Pogodil se je z vlado in ji podal za španski narod tako dragocene dokumente za vsoto 60 milijonov dinarjev. Diktator Španije general Primo de Riveta je te dokumente odkupil za državo z dohodki i posebno v to prirejene svetovne razstave v Bar-; celoni in Sevilji, ker državna blagajna s toliko vsoto ni mogla razpolagati. Tako so prišli ti dokumenti v državno posest in nedavno so bili razstavljeni v posebnem muzeju »Obeh Indij« v Sevilji. V tem zanimivem muzeju so vsi spisi o potovanjih Krištofa Kolumba razvrščeni po časovnem redu. Prvi dokument je pismo portugalskega kralja od 20. marca 1. 1488., v katerem priporoča Kolumba španskemu kralju, naj mu finansira njegovo potovanje v neznane kraje. Šele po štirih letih (1492) se je Kolumbu posrečilo za svoje načrte pridobiti špansko kraljevo dvojico kralja Ferdinanda in Izabelo, da sta mu dala potreben denar za prvo potovanje, za zgraditev potrebnih ladji in da sta izdala nalog, da so vsi za ekspedicijo potrebni predmeti prosti davka. Amerika je bila odkrita, Kolumb je pripravljal svojo drugo ekspedicijo. V pismih mu kralj >('<>rpus delieti« — fotografiranje pijanca. V borbi proti alkoholikom je amerikanska policija uvedla novost. Vse ljudi, ki jih dobi pri uživanju prepovedane pijače, in vse, ki se ji zde sumljivi, da so se ga neznano kje nalezli, peljejo v stražnico. Tam jc začrtana bela linija, po kateri morajo ti sumljivi inožaki lepo in pravilno hoditi, kakor to delajo trezni ljudje. To nevarno hojo filmajo. Film je pri poznejši sodni razpravi najboljši dokaz za to, ali je obloženi bil pijan ali Irezen. Ali rightl , blaga. To jc začaran krog. Edina rešitev bi bila i v tem, da bi vpeljala država monopol na pečen ; kruh in ga pričela zastonj deliti vsem konsu-inentom. Na ta način bi takoj izginili stradajoči, ! ki zdaj pomenijo javno sramoto za bogata mesta in širijo nepotrebno, globoko nevarno razredno sovraštvo. Istočasno bi pomenila ta odredba naravnost rešitev za poljedelce, ki zdaj ne morejo dobiti potrebnega števila odjcmalccv za svoje blago. Finančna ureditev pomeni seveda težišče tega načrta, a nedvomno ne bi naletela na nepremagljive težkoče. Država bi seveda potrebovala denar za nakup in razdelitev kruha. Istočasno bi veliko prištedila na sedanjih podporah vedno številnejšim brezposelnim, in bi postale nepotrebne različne, težke milijone vredne ugodnosti, ki jih nudi domačemu poljedelstvu sedanja zaščitna politika, da bi ga obvarovala pred propastjo. Če bodo poljedelci redno prodajali žito, bodo prišli do denarja. Njih kupna moč bo kmalu narastla, in vsled tega ne bo treba tovarnam zmanjševati obrata in večati števila brezposelnih. Seveda je krušni monopol izjemna odredba, ki pozneje ne bo potrebna pod normalnimi razmerami. A trenot-no bi bila najboljše sredstvo za omiljenjc težke gospodarske krize. 915 kg težka spomemea za mir Liga za mir med narodi jc ob priliki bliža ječe se mednarodne konferenco za razorožitev zbrala po Angliji nad dva milijona podpisov za razorožitev in mir. Spomenica, oziroma podpisi so se shranili v 9 zabojih, ki jih je včeraj v Londonu na postaji Victoria blagoslovil angličansiki kanonik westniinstrskega kapitla dr. De Arner. Zaboji so namenjeni v Ženevo, kjer jih bodo odprli in izročili funkcionarjem' Društva narodov. Na zabojih je napis PAX. V Ženevo pa jo namenjeno še mnogo drugih zabojev, ki bodo vsebovali spomenice za razorožitev in mir, nabrane v najrazličnejših državah sveta. Zelo utrujen in neprespan izgledaš, dragi 1 prijatelj.« j Saj sem tudi, vse premalo spini. Vselej, ka- ; dar sliši moja žena ponoči kak ropot, me zbudi iz strahu, da so vlomilcih Vlomilci vendar ne delajo ropota. Setn ji tudi jaz lo dopovedal in sedaj me zbudi vedno, kadar se ji zdi tišina preveč sumljiva.« Prof. dr. Kugcn Steinach, znani dunajski učenjak, ki je posebno znan po svoji teoriji o pomladitvi človeka, je dosegel starost 70 let. Ves svet pričakuje, da bo svojo teorijo o pomladitvi preizkusit na sebi in s lem dokazal, kaj je na njej. iu kraljica dajeta nasvete in navodila za novo ekspedicijo v »Indijo«. Krištofa Kolumba v teh pismih imenujejo »Descubridorja«. Sledijo dokumenti, iz katerih je razvidno, da je kralj Kolumba, ki je bil že preje imenovan za admirala, podkralja iti guvernerja obeh Indij, imenoval žc za glavnega poveljnika vojske in mornarice. S tem je Kolumb dobil pravico sam imenovati častnike in v kraljevem imenu izdajati povelja. V drugih pismih so navodila, kako naj se vlada v že odkritih in še neodkritih zemljah. Ko se je Kolumbu posrečila tudi druga ek-spedicija v Ameriko in je Krištof poslal prva poročila v Španijo, kažejo razna pisma prve sledove ncvoščljivosti in sovraštva, ki mu je zagrenilo njegov zaton življenja. Kolumb odgovarja. V posebnem pismu zavrača očitke, da se je obogatel na nepošten način. Poznejša pisma iz 1. 1497. (april, maj, juni) dokazujejo, da jc slavni potnik še vedno užival zaupanje kralja in da so mu pustili vse privilegije neokrnjene. Intrige pa so že pričele dejstvo-vati in s pregledom nadaljnih dokumentov lahko korak za korakom zasledujemo, kako seme denuncijantov klijc in se razvija v — zlo. Leta 1500. je dobil Francisco de Bodavilla nalog, naj aretira Kolumba^ Po kraljevem nalogu je bil slavni mož, ki je odkril Ameriko, pripeljan v Španijo, v težkih okovih, spremljan od številne straže, obtožen strašnih dejanj. V ječi piše Kolumb svoj zagovor. Lastnoročno napisan je najbolj i dokaz o nehvaležnost," Glavni tajnik Društva narodov odstopil. Sir Eric Drumniond je na prvi seji zasedanja Sveta Društva narodov sporočil, da daje ostavko. Sir Drumniond je bil glavni tajnik mirovne konference in je bil postavljen za glavnega tajnika Društva narodov s posebno določbo mirovno pogodbe doživljenjsko. Zato je njegova ostavka povzročila svetovno senzacijo, saj je glavni tajnik neke vrste suveren nad suvereni v Društvu narodov včlanjenih držav. Sir Eric Drunnnond je praktičen katolik in je ludi že ponovno obiskal našo državo, Ce bo vzlrajal na svoji ostavki, se za naslednika imenujeta Titulescu in dr. Beneš. napram velikemu možu. Krištof Kolumb našteva vse usluge, ki jih je storil kroni in se nato bridko pritožuje nad nehvaležnostjo, ki jo je moral sedaj doživeti. Zdi se, da je ta pritožba in pismena spoved imela uspeha, kajti že leta 1501. je bila storjena krivica popravljena. Papež Aleksander VI. se je zavzel za Krištofa Kolumba in španski kralj se v posebnem pismu Sv. Očetu opravičuje in poroča o njegovih velikih delih in zaslugah. Iz iste dobe je ohranjena tudi od Kolumba lastnoročno napisana prošnja na papeža, v katerem prosi za šest redovnikov, ki naj bi ga spremljali na potovanju v novo odkrite pokrajine Sledi pismo kralja Ferdinanda in kraljice Izabele, v katerem izražata svoje obžalovanje, da sta verjela obrekovalcem. To je poslednje priznanje za nesebično delovanje Krištofa Kolumba, ki je 21. maja 1516. umrl v največji bedi, zaničevan in preganjan, kakor to opisuje v svoji oporoki pisani šest dni pred smrtjo. Oporoka, v kateri toži o nehvaležnosti sveta, je poslednji dokument v tem zanimivem muzeju. Smešnice Briand je znan po svojih duhovitih in strupenih medklicih. Ko je nedavno neki poslanec kritiziral nov predlog zakona, je začel svoj govor: >Ko sem prvikrat prečital tekst zakona, sem mislil, da sem nor .. ^Kaj vam je vendar treba pripovedovali splošno znane stvari!« ga je s krepkim glasom prekinil Briand in govora je bilo konec. Nova kuharica se predstavlja. >Ali znate dobro kuhati?« vpraša gospodinja. •Seveda, milostiva gospa, na oba načina.« Kaj naj to pomeni?« No, da — za slučaj, če želite, da gosti št kdaj pridejo, ali čc želite, da ne bi nikdar več prišli.« Znanca se po dolgem času srečata. >Tebe pa žo celo večnost nisem videl,« ogovori prvi. ■»Da, devet mesecev me ni bilo na spregled,< odgovori drugi. •Si bil bolan, kaj ti je bilo?« _ Meni nič, samo v blagajni jo zmanjkalo par tisočakov. K"mki'zKS/St- ZaTnniJr? ^ l® V kralkem VrSi tekl"a Za svctov»° Prvenstvo v tem „nPaul;,i » P, /as,°P',,kl skoraj vseh narodnosti že pridno vežbaio na terenu tekme Jugoslavija ne bo zastopana - Na sliki od leve na desno: Šved Olle Zetterstrom, kTo nas "pil za Ameriko; Sved Swen Utterstrom in amerikanski prvak Rolf Monson. Stanje Narodne banke Pravkar jo objavljen izkaz o stanju Narodno banke z dne 22. januarja 1932, iz katerega posnemamo najvažnejše izpremembe. Zlati zaklad banke je narastel za 0.08 milj. na 1.758.56 milj. Istočasno so tudi valuto narasle za 0.09 na 8.12 milj., devize pa za 22.3 na 338.0 milj. dinarjev, skupno se je torej podloga banke povečala za 24.5 na 2.104.74 milj. Din. Povečanje deviznega zaklada je pripisovati novim deviznim kreditom, kajti obveznosti banke z rokom so naraslo za 32.4 na 802.4 milj. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so padle za 5.5 milj. na 86.8 milj. Skupno je torej devizni zaklad banke narastel samo za 10.8 milj. dinarjev. Posojila banke so ponovno padla, pri tem pa lombardna bolj kot eskontna, kajti eskont se je znižal za 2.3 na 1.944.65 milj. Din, lombard pa za 8.3 na 279.0 milj. Din. Skupno znašajo posojila sedaj 2.224.2 milj. Din. Začasni predujmi glavni državni blagajni so narastli za r>0 na 300 milj. Din. Obtok bankovcev je padel pod 5 miljard, kajti znižal se je za 142.8 na 4.911.7 milij. Din, kar je v zvezi s povečanjem obveznosti po vidu za 108.7 na Nakup zlatnikov in zlata Narodna banka kupuje pok,, prebojnega srebrnega denarja tudi vse vrste ■ atnikov starih in novih izdaj. En kilogram čistega zlata se odkupuje po 37 tisoč 735 Din 85 par. Nadalje se plačujejo (prva številka pomeni promile zlata od skupne teže, ki služi za podlago za obračunavanje): d tikat i 985.11 mali 128 Din, veliki 512 Din, angleški funti 914.66 Din 247, turške lire 914 66 Din 248, stari ruski imperijal 914.66 Din 225, avstrijsko-madjar. krone po 20 899 Din 229, napoleondori po 20 899 Din 218.00, ruski rublji po 10 899 Din 290, ameriški dolarji po 10 899 Din 567, nemške marke po 20 898 Din 860, holandski goldinarji po 10 898.5 Din 227, danske krone po 1» 898.5 Din 152, švedske krone po 10 898.5 Din 152, norveške krone po 10 898.5 Din 152, šiling po 25 899 Din 199. Izprememba v carinjenju lepenke »Službene Novinec prinašajo izpremembe v carinski tarifi glede carin na lepenko glasom lar. post. 442. Nadalje se popolnoma izpremeni klasifikacija lepenke na podlagi načina izdelave. Carinska postavka 442 se glasi sedaj tako-le: 142. Karton (lepenka) v teži liad 200 gramov na 1 m-. 1. Nabarvana, nepremazana In nenatopljena v prirodnl sivi, rjavi, beli ali rumeni barvi in prost karton iz tekstilnih materij a) v polah ročne izdelave maks. 20, minimalno 15 zlatih Din za 100 kg. b) v polah in omotih strojnega izdelka 25, ozir. 17. 2. Premazan ali uatopljeu s katranom, asfaltom, firnežem, oljem in podobnimi materijami 25, oziroma 20. 8. v masi barvan, z ene ali obeh strani prevlečen s papirnim slojem, premazan z belo ali drago barvo, lepenka izdelana iz beljene ali nebeljene celuloze v prirodni barvi ali pobarvan 35, oziroma 30. 4. Kožnat, vulkaniziran, valovit, pliširah, ubran in pod lepljen z. uepremazanim in nenatop-IJerrim kartonom in sličua 40, ozir. 30. 5. Lakiran, izdelan s prekanjeni ali tiskanjem (desiniran), fotografično ali slikarsko (bristolski), prevlečen s katerikoli vrsto papirja razen omenjen v točki 3 50, ozir. 40. Nove postavke deloma ne pomenjajo izpre-inemb v sedanjem carinjenju, deloma pa predstavljajo zvišanje, posebno za običajne vrste. Obvezno zavarovanje proti toči v donavski banovini. Službene Novine prinašajo uredbo o obveznem zavarovanju posevkov proti toči v donavski banovini, ki je bila izdana na podlagi zakona o obveznem zavarovanju posevkov proti toči z dne 10. februarja 1931. Višino premije bo odredil ba-novlnskl odbor za zavarovanje posevkov proli loči. Prispevke morajo občine poslati banovinski hranilnici, odnosno denarnemu zavodu, ki bo za to odrejen. S posebnim pravilnikom bo odrejena t url i višina premij za vsako posamezno kulturo. Nadalje se mora ustanoviti rezervni fond za škodo, ki bi nastala v izjemnih letih. V ta fond se mora stekati letno 60% čistega dobička. Banovinski odbor, ki je sestavljen predvsem iz uredništva banovine, se poslavlja zn tri leta. Borza Denar Dne 26. januarja. V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha in Newyorka neizpreinenjeni. Oslali devizni tečaji z izjemo Londona pa šo bili sla- 827 milij. Din. Državne terjatve so se povečale za 86.35 na 133.05 milij. Din, žiro računi zn 14.3 na 581 milij. Din, terjatve državnih gospodarskih podjetij pa za 68 na 112.9 milij. Din. Obtok iii obveznosti po vidu so se povečale skupno za 25.9 na 5.738.7 milij. Din. Zaradi povečanja deviznega zaklada se jo skupen odstotek kritia povečal od 36.44% ua 36.67%, zlato kritje pa se ie zmanjšalo od 30.79% na 30.64%. V mesecu januarju so bile glavno postavke izkazov Narodne banke naslednje (v milijonih Din): 1931 1032 31. 12. 8. 1. 15. 1. 22. 1. Zlato 1.758.4 1.758.4 1.758.5 1.758.6 Devize 332.1 332.8 315.7 338.0 Devize izv. podlage 86.4 87.9 03.3 86.8 Drž. predujmi — 150.0 250.0 300.0 Eskont 1.965.6 1.957.5 1.946.9 1.944.7 Lombard 287.2 285.6 282.8 279.8 Obtok bankovcev 5.172.2 5.206.2 5.051.5 -1.911.7 Drž. terjatve 29.3 39.2 40.7 1331 ž'ro 326.2 353.4 566.6 581.0 Drž. gosp. podjetja 60.9 43.7 44.9 112.9 Obveznosti z rokom 681.1 764.8 770.0 802.4 bejši. Narodna banka je včeraj povečala napetost pri skoraj vseh devizah z izjemo Londona in Italije. Promet je bil sicer manjši kot včeraj, vendar se znaten in je Narodna banka dala vse zaključene . devize. Jutri, 27. januarja belgrajska in novosadska borza ne poslujeta. Ljubljana. Amsterdam 2260.80—2272 16 Bruselj 783.52-787.46, Curih 1096.15-1101.65, London 193.37—194.97, < Newyork kabel 5617.73- 5645.99 ček 5595.73—5623.99, Pariz 221.04 -222.16, Pra«a 166.25—167.37, Trst 280.88—283.28. Zagreb. Amsterdam 2260.80—2272.16, Berlin 13.45-13.60 (priv.), Bruselj 783.52- 787.46, London 193.38-194.97, Milan 280.88—283.28, Nevvvork kabel 5617.73- 5645.00, ček 5599.73 5623.90, Pariz 221.04-222.16, Praga 166.38-167.24, Curih 1096.15 do 1101.65. — Skupni promet brez konpenzacii 3.1 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2260.80—2272.16. Bruselj 783.52-787.46, Curih 1006 15 -1101.65, Newyork 5595.73—5623.99; London 193.37—194.97, Pariz 221.04- 222.16, Praga 166.38-167.24, Trst 280.88 do 283.28. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1750, London 17.76 Newyork 512.50, Bruselj 71.48, Milan 25.67, Madrid 42.70, Amsterdam 206.25, Berlin 120.85 Stockholm 99.25, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.75^ Sofija 3.71, Praga 15.1750, Varšava 57.85. Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.60. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje nekoliko živahnejša. Vojna škoda je narasla, dočim so dolarski papirji ostali neizpremenjeni. Na zagrebški borzi je bil prav znaten promet v dolarskih papirjih, in sicer v 7% Bleru 8000 dol. in obv. Drž. hip. Imnke 1000 dol. Nadalje je bilo prometa v vojni škodi !XX) kom., 7% inv. pos. 100 000 in begi. obveznicah 25.000. — Na belgrajski borzi pa je bil promet tale: vojna škoda promptna 920 komadov, za februar 200 kom.. 7% inv. pos. 100.000, agrari 130,000, begluške obveznice 268.500, 7% Blerovo posojilo 7000 dol. iti 7% obv. Drž. hip. banke 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 5 delnic Narodne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 53 bi., 7% Blerovo I>o-j. 47 bi.. Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 310, RUše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 53—55 (53. 55), ugrarji 27-30, vojna škoda ar. 215.50—216.50, kasa 215.50-216.50 (214, 215, 215.50. 216), 2 215 do 216 (216), 8% Bler. pos. ar. in kasa 50 51 50. 7% Bler. pos. ar. 45—45.75, kasa 45—45.75 (45, 16, 45, 45.50, 45.25, 45.375). 7% pos. Drž. hip. b. ar. 45.50—46, kasa 45.50—46 (45.50), 6% begi. obv. 35.25—36 ( 36.50). Belgrad. Narodna banka zaklj. 5000, 7% inv. pos. 56-57.25 (56.75). agrarji 27.50—28 (28 27.50), vojna škoda 221—222 (219, 220, 221), 2. zaklj. 220 begi obv. zaklj. 86.50, 36.25, 36. 7% Blerovo pos. zaklj. 46.50, 7% pos. DIIB zaklj. 46.50. ( pos _ ...... ............... Dunaj. Don. sav.' jadr. 93.20, \Vicner Bank-vercin 11.55, Escompteges. 113. Živno 80, Aussi-ger Chemische 121, Mundus 95.50, Alpine 11.55, Trboveljska 31.25. Žitni trs Novi Sad. Koruza: bč. gar. kval. 68—70, bč. okol. Soinbor 70—72, bč.. srem. za marec, april in maj 80 -82'/;, ban. gar. kval. 67—69, srem. gar. kval. 70—72, srein. par. Šid 72 -74, bč. srem. suš. 76-78, srem. suš. par. Šid 79-80. — Vse ostalo ncizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet : 31 vagonov. Soinbor. Vse neizpreinenjeho. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 15 Vagonov Budimpešta. Tendenca: neodrejena. Promet: srednji. Pšenica: marec 12.50—12.55, zaklj 12.50 do 12.52; maj 13.28-13.34, zaklj. 13.24-13.26. Iti: marec 14.53—14.58, zaklj. 14.50—14.52; maj 15''O Koruza: maj 14.85-14.iK). zaklj. 14.83—14.85. Chicagu (začetni tečaji). Pšenica: maj 57.75, luhj 5,.875. Koruza: marec 38, maj 40.375. julij 41.875, september 43. - Oves: maj 25.75 - Rž-maj 40. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 62.125, julij 63.50, oktober 05. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Kdv. Saborsky in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 8147 pršutarjev iu 4321 »peharjev, iz Jugoslavije 2011. Cene: Speharji najboljši 1.18, 1. 1.42—1.45, 11. 1.38 do 1.42, kmečki 1.45—1.50, najboljši 1.55; pršu lar ji 1.45—1.85, najboljši 1.90. Tendenca: I. spelmrji so se pocenili za 6—8 grošev, druge kvalitete pa za 5 grošev. Pršutarji so se podražili za 5 grošev. Fižol Ker prihajamo h koncu letošnje izvozne se-zije, ugotavljamo, da je v tem predmetu izvoz iz Slovenije v primeri z lanskim nazadoval, kar je v največji meri pripisovati slabi lanski žetvi, v ostalem pa je iskati vzroka v naslednjem. Ponavadi se dosežejo ugodne prodajne cene takoj v začetku žetve, kasneje pa najdalje do sredi oktobra. Koncem oktobra stopajo na Irg s svojim fižolom druge severno ležeče države, ki z velikimi množinami in nizkimi cenami zavirajo naš izvoz. Vkljub temu, da so to že nekaj let, ako ne nastopi po oktobru kak izreden slučaj, ki vpliva na zopetni dvig cen, redno ponavlja, še ni izučilo našega producenta, da bi ob ugodnem trenutku vnovčil svoj pridelek, škodljiva razvada, ki jo ima naš človek, da, če se ga vpraša za blago in mu nudi n. pr. 3 zahteva 5, če se mu nudi 5 zahteva 7, ne da bi preje ugotovil dejanski tržni stan, se mora vsled tolikih izkušenj vendar enkrat opustiti, ker špekulacija z licitacijo navzgor ni več rentabilna. Na drugi slrani pa v primeru padanja cen oddajajo ravno najbolj trdovratni špekulanti blago za veliko nižje cene. Taki vzgledi potegnejo za seboj ludi druge, ki še težje utrpe zmanjšanje izkupička. Posebno važno je, da vsak kmetovalec seje prvovrsten fižol, da seme večkrat menja, ker le na ta način bo v bodoče dana možnost, naš fižol prodati po ugodnih cenah, ako bomo nudili tudi kvalitativno lepo in enakomerno blago. To velja v prvi vrsti za ribenčan, mandalon, prepeličir nizki in visoki, cipro in vse ostale glavne vrste. Že danes je v tem razlika ri. pr. da je innj vreden prepeličar iz Gorenjske in štajersko, do-čiin je manj vreden ribenčan iz nekaterih delov Dolenjske in Štajerske. Vsako sorto fišofa mora kmetovalec postaviti na trg v enotni obliki, brez primesi tujih in degeneriranih zrn. katera naj poprej doma odbere. Na ta način bo dobil za fižol višjo ceno, odbirek pa porabil doma za hrano ali krmo. Veletrgovci s fižolom se trudijo v pogledu semena na vse načine, spravljajo lepo semensko blago skupaj, čakajo z njim do spomladi in ga nudijo kmetovalcem po različnih ugodnih pogojih, vendar brez večjega odziva, ker kmetovalec ne polaga važnosti na to, .hi si preskrbi dobro seme '" no žrtvuje trenutno nekaj za seme, kar bi nn« potem pridelek stotero povrnil. Že sedaj opozarjamo kmetovalce, da se pripravijo že za bodoče lelo, da bodo lahko postavili na trg dobro kvaliteto, ker se pripravljajo tud; države, v katere smo do sedaj izvozili naš fižol, da ga za domačo poi.ebo doma sami zasadijo. Tako je n. pr. v preteklem letu v prvi vrsti t ranega nekaj pa tudi Belgija in Portugalska začela gojiti doma ribenčan, ki sicer ni kvalitativno izpadel lako dobro kot naše domače originalno blago, vendar je bil isli v ceni nižji, kar je bilo vzrok, da smo letos v Francijo manj izvozili. Danes se plačujejo nizki fižoli različnih vrst od 1.90 do 2.60 Din, visoke vrste jia 2.75 do 3 "5 za kilogram, franko Ljubljana. Pfo«fffimj Mmlio-LHittlinnat Sreda, 27. januarja: 8.00 Prenos Svetoeavske proslave s I. drž. gimnazije v Ljubljani. — Oiiol-danski program odpade. — 17.30 Salonski kvintet 18.30 Dr. Reya:. Morje 19.00 Dr. Nikola Preobra-zensky; Ruščina 19.30 Literarna ura: O Fr. Bevku Silvester škerl 2000 Beethovnov večer (izvaja salonski kvintet), uvodno besedo govori dr. A Do-linar 22.00 Cas, poročila. Četrtek, 28. januarja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevno vesti 18.00 Cas. ploSče, borza 17.30 Samospevi gdčne Carmen Antič 18.00 Tajnik Kafol: Sadjarstvo 18.30 Drago Ulr.ga: Gimnastične vaje 1900 Italijanščina 19.30 Srbohrvaščina 20.00 Pero Honr Pedagogika 20.80 Prenos iz Belgrada: Griegov kvartet 21.15 Cerkveni koncert dijaškega zbora škofijske gimnazije v šl. Vidu nad Ljubljano. Dirigira prof. Matija Tome. 22.00 Samospevi gdčne Dragice Sok (koleralurne arije) 22.30 Cas, poročila. Dru&i programi * Četrtek, 28. januarja: Belgrad: 12.05 Radi orkester 20 30 Radio kvar let 21.15 Prenos iz Ljubljane 22.30 Radio orkester — Zagreb: 12.30 Plošče 17.00 Balalajke 20.30 Prenos iz Belgrada 21.15 Prenos iz Ljubljane 22.40 Lahka glasba — Budapest 12.05 Ciganska glasba 17.30 Jazz, Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert 19.40 Gambo In kitare 20.45 Jazz 20.15 Ciganska glasba — Rim: 17.45 Orkestralni koncert 21.00 Pester koncert — Berlin: 19,40 Plesna glasba 21.45 Politični pregled, Večerni koncert — Praga: 20.15 Poljudne pesmi 21.00 Violinski koncert 21.80 Planinski koncert — Toulousc: 10.1." Koncert vojaške godbo 20.15 Operetna glasba 22.00 Koncert vojaške godbe 22.45 Pestra glasba — 1 an-genberg: 13.05 Opoldanski koncert 20.00 Meyor-beerjev večer 22.00 Plesna glasba — Stal gart: 10.00 Orgle 13.30 Komorna glasba 20.15 Noblova nagrada 20.45 Pestra glasba. Želodec-Drobov'e-le()ifte-Ži!e-Skroia'nakS!avojt To je zastarela in ozdravljiva kilavost v lakotnicah Vsled pomamkljivosti bandaže se kila potiska v skrolalni kanal in |ia.ia v ovarij. Tak slučaj je nevaren. Kila ie lahko zelo velika (kot človeška glava in še večja) Bolnik , ki trpe na teh strašnih in nevarnih boleznin, naj se okoristijo z bivanjem znamenitega dipl. sjiecialisla KLEBbR-ia direktorja Instituta Hermar e do Lyon (Francija) pri nas. Ko po 3 mesecih zopet obnavlja svojo turnejo ler spremi un od svojega tehn. asistenta za celo državo, ua zauvhšk. fakulteti dud farmac Boroviča, Vas bo uuoznal s svojo odlično in tod o gibčnega pr državanjn .Nič več Vam ne bo potreba nositi težkih ban laz, Vaša uda se bo lauoj /m njšala. Va.-e drobovje se bo zoi et povrnilo v trebušno dup ino, Vi poslance mo, ni in dobro se bodele i.očulili 11 koncu pripominjamo, da se za trajnost in delovanje zdravljenja metodo Kleber pismeno jamči. Cene vanrajo oi Din 250 - do 70j —. Prijav,te so v spodaj navedenih mestih, navodila se dajeio brezplačno L''UBL.LVNA Hotel Slon. 23., 26. anuarja 1932 - CELJK, Hotel Union. 27. januarja 1932 MARIBR llotoi Mera u, -'8. januar ia 1932. - ZA .REB 11 te ti.vran. 29, 30 31 januarja in 1. februarja 1932. KARLOVAC Ho e. Korana. 2 februarja 1932. - SUŠA K Hotel .ladrnn 3. fe ruarja 1932 - BANJvLUKA Hote. bamaluka. 4. februarja 1932. — SPLIT Hotei Central' 5., b., 7. fetruarja 1932. - DUtiuOVNIK, Hotei Ekse.zior, 3. februana 1932. — BcOGRAl) Sauitas. Kneza Mihajla ul. 0. 18.. 19.. 20 februarja 1932. '4 ■ravaatttto1 ..».fc^VUtMMMM, . . _ - —< c jata ™ -J 2 o «■ .S ^ -J ^ »j ^ «5 fr s^Ci ■ -S« P Dr. Joža LovrenčiS: noti izunra naroi Roman iz drugega stoletja pr Kr Velmožje, kraljici moram poslati sla, da zve o zmagi in sporoči tudi velikemu žrecu na Belenovem estrvu o naši sreči, ki sta nam jo naklonila Belen in Heso!« Dobro, dobro, kralj! Vesela bo kraljica, Vesel bo Seko, da smo osvetili Prona in z njim vse, ki so padli v Medejskem gradišču!« so meniii velmožje glasno, pritrjevali in bili navdušeni, zlasti Kami, zakaj po kraljevih besedah ho sklepali, da ga je minil mračni sum. v katerem ni kraljiciveč zaupal. »Vidiš, kralj, Ena nam Je pomagala do zmage! »Kako? »Če ne bi bila izvabila onega Rimljana in ga ne bi ukazala obglaviti, ne bi udrli Rimljani tako globoko v naše ozemlje in torej bi jih tukaj tudi ne porazili!« »Tako je, tako jo! : je pritrdil Opalo in Karni so ponavljali za njim in kralj ni ugovarjal. Suro, starešina iz Faverije, je vstal, da poišče jezdeca in mu sporoči kraljevo naročilo. Vstal jo in se zazibal proti izhodu, kakor bi mu kdo izpodnašal noge. »Hehehehe... Hahahaha... »Hohohobo ... so se mu zasmejal i vsak po svoje. »Kaj si se odvadil hodili? Hehehehe ...« »Na mehkem si preveč sedel, nisi vajen, pa so se 11 noge pomehkužile in te ne marajo več nositi, hahahaha ... ; »Hohohoho.. ,< 87 • C a s«^ 2. ž — z ~ 3 § ^ O iD n -1 i S ~ ■? s: ® C5 g -SSN) -f n fes |s| — i — N < 155 o . m a a § = mmi Je a 5; c -- « ž S N » J t 1« a. f- > -t M i S N 11 % i '' - dC ~ « y — M a 2kk> v. — C f », r ^ <- — s 3 SjO-ain; O S * fi-Sj N iŽcs 2 3 S » S I Suro se je jezil in le prišel do izhoda in izginil, nakar so slišali, kako kliče mladce, a ga ob veseli pesmi in smehu in lirušču in trušču, ki je vladal zuna j, gotovo ni nihče slišal. Glas njegov se je oddaljeval in kralj in velmožje so zabili že naslednji trenutek nanj. Ko se je Suro vrnil, se je hudoval. Ne dado se spraviti iz tabora, tako so navdušeni za Rimljane,« je bila razdražena njegova beseda. S težavo sem nekega Karna pripravil do tega. da je zasedel konja in odjahal. — O, pravijo, reci kralju, da zineljemo vse Rimljane, če imajo povsod taka taborišča in v njih toliko dobrot! — Res. takega navdušenja šc nisem videl. No, pa se tudi vojska gosti, da je veselje! V mehovih so dobili podobno oijačo. kakršno imamo mi v teh lepih posodah. Dokaj so jih že izpraznili in s praznimi se igrajo kakor razposajeni otroci. Nekemu požrešnežu so, ko sem bil zunaj, poveznili po I prazni meh kar čez glavo, da je lilo po njem in vpili so in se smejali in krohotali: ,Zdaj boš imel vendar dovolj!" — Kar mislite, kuj je napravil? Snel je meh in udaril in mlatil z njim po objestnih nagajivcevk '•Kaj še! Usta je odprl in si stisni! dlani okoli brade v prgišče, da je ujel. kar so je dalo! .. Hahahaha . . . Pameten dečko, prav je imel! Škoda jo zlivati lako tekočino po tleh! so se nasmejali in kakor bi se jim vzbudila ob teh besedah nova žeja in bi se jim mudilo, gasiti jo, so praznili čase in pozabili na boj in Rimljane... Ko so se Istri in Karni s kraljem Epulom in vel-možmi gostili in bili veseli in navdušeni, niso opazili, da sta prijahala do zapadnih. deknmanskili vrat dva neoborožena Rimljana, ki sta gonila jjred seboj vsak še po enega otovorjenega konju. Pred vrati sta se zaustavila, prisluhnila in starejši je šepnil: Lucius, tu pil ni vso v redu, prepozno sva prišla! Le poslušaj ta vik in krik in vpitje! To niso naši glasovi ! • »Niso, Aeneus, beživa! Istri so zavzeli kar čez noč tabor, gorje, če jim prideva v roke! Kar Iresein se ob sami misli. Beživa, beživa, brat! Pa beživa, a z otovorjenima ne prideva nikamor! Kaj konja! Ljubše mi jo življenje nego vsa krama, ki jo nosita! Zac brniva ju. če bosta prišla za nama, prav, če ne, pa tudi!! Tako in sedaj beživa, beživa!. Zaobrnila sta otovorjena konja in pognala osed-lana, da sta zatopotnla in se spustila v dir, ne da bi ju Istri in Karni slišali. Tudi rezgeta otovorjenih dveh, ki sta zaostala, niso slišali. Zastonj sta se bala brata Aeneus in Lucius Gavillius, ki sta se bila naselila pred kratkim v Akvileji in mislila kot vojna barantnča s svojimi tovori, sledeč vojski, na lep in lahek način priti do blagostanju, kakor je prišlo že sto in ste drugih. Lepo sta začela in prve poti k Timavu so jima dobro kazale, ta pol v tabor ju je pa nepričakovano razočarala. Ko sto sr oddahnila in menila, da sta že dovolj daleč od nesrečnega tabora, sta se začela tolažiti. He, Aeneus. otovorjena konja sva pustila Istrom, a z novico otovorjena se vračava v Ak vi le jo! je dejal Lucius s šegavo besedo in nič 111 kazal, da bi imi bil 1 težko jx) zaostalih konjih in blagu, ki ga nosita. : Kaj meniš, brat, in se smeješ ob grozni nezgodi? je vprašal Aeneus, ki je bil potrt in se cesto oziral, da bi videl, če jima sledita otovorjena konja. Hm, nezgoda, nezgoda..'. Ce barantaš, brat, ba-rantaj z vsem!.. .< Vrsta 245 Sokolski čevlji z ali brez pete od danes celo za polovično ceno. Otroški par samo Din 29'—. Vrsta 2842-05 Otroški čevlji iz laka ali boksa z usnjatim podplatom. Štev. 20-26 samo Din 49 —. štev. 27 34 samo Din 69 —, štev. 35-38 samo Din 89 - Vrsta 3345-03 Udobni čevlji za široke ali boleče noge izdelani iz lastina z usnjatim podplatom. Št. 9-1', (27-34) Vrsta 3762-22 Za živahne dečke čevlji iz mastnega kravjega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Od štev. 35-38 Din 89-—. Narodno gospodarsko nalogo vrši najbolje oni, ki prodaja svoie proizvode za tako ceno, ki io kupec zmore, svojim sode lavcem pa nudi naivišjo mogočo plačo, MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 130 Din ali vsaka beseda 50 par. Kijmanjši oglas 5 O In. Oglasi nad devet rrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo jlirrF4iT.lKHiJLi Beseda samo 50 par Prodajalka pridna, marljiva, išče me- j slo v trgovini z mešanim blagom. Vajena je gospodinjstva in strojnega pletenja Cenjene ponudbe na upravo Slovenca« pod ;>Par mesecev brezplačne« št. 992. Prodajalka pridna in poštena, z večletno prakso želi mesta v modno ali galanterijsko trgovino. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju. »JU« [i C Beseda samo 50 par Pekovskega vajenca sprejme Gustav Jelene v Pobrežju pri Mariboru, Nasipna ulica. Beseda samo 50 par Čainernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Spre-iem učencev vsaki čas. Instrukcijo išče akademik, tudi za hrano ali stanovanje. Ponudbe na upravo Slovenca pod SOS« 991. IHHK Beseda samo 50 par Elegantno sobo komfortno, oddam. Blei-weisova cesta 18'II, levo. Za letovanje oddam v vili v Kokri 6 sob ( 7 postelj, za posle posebna soba in postelje) in dve kuhinji, v najem. Dr. Globočnik, Kranj. Štirisobno stanovanje lepo, s pritiklinami (iz-vzemši kopalnico) oddam takoj ali za 1. maj. Ponudbe pod »Poleg univerze« št. 987 na upravo »Slovenca«. Spreten organizator in dober sodelovalec z malim kapitalom — dobi eksistenco v brezkonku-renčnem podjetju. Obširne ponudbe staviti takoj pod šifro: Dobičkanosna priložnost« štev. 1029 na ' ogl. oddelek Slovenca«. Sostanovalca s hrano sprejmem. Flor-janska ulica 19/11. Oddam stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pri-tiklin. Poizve se v Vod-matski ulici št. 21. Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin takoj oddam za 450 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca-pod št. 1014. Dvosobno stanovanje Maribor, Tomšičeva 13, mirni stranki takoj. Beseda samo 50 par Gostilno in mesarijo tudi restavracijo ali samo gostilno vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe poštno ležeče Cerknica pri Rakeku pod Februar ali takoj 250-. Beseda samo 50 par Tihega družabnika s 30.000 Din kapitala k trgovini /. mešanim blagom iščem — ali prodam hišo s trgovino vred. Ponudbe poslali ua upravo i Slovenca« pod šifro Periferija« št. 1031. Beseda samo 50 par Preklic! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena. Zg. Šiška, 26, januarja 1932. Josip Slak, strojevodja »h Predtiskana ročuo dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. MaSek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din Hišo (4—7 sob) z vrtom in travnikom, v Kamniških alpah ali v mestu, na progi Jesenice—Kranjska gora, kupim. Ponudbe z načrtom in ceno na Zlato Herlinger, Osjek I. Beseda samo 50 par Posestvo v najem — ugodni pogoji. Naslov da uprava -Slovenca^ Maribor. Beseda samo 50 par Mladenič 30 let bi prevzel starovpeljano, dobroidočo trgovino v prometnem kraju blizu železnice z večjim posestvom ter si išče življenjsko družico, ki bi mogla prispevati k prevzemu do 200.000 Din. Samo resne in iskreno mišljene ponudbe naj se pošiljajo na upravo Slovenca pod šifro Celje — Srečna bodočnost- st. 1013. Beseda samo 50 par Klavir dobro ohranjen, naprodaj do 30. t. m. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 927. Hišo dvodruzinsko, v bližini sv. Jožefa, kupim Ponudbe na upravo Slovenca pod Dvodružinska št. 893«. Naprodaj dvonadstropna trgovska hiša v Celju — lepa hiša s pekarno — 140.000 Din. Mlin in posestvo v Savinjski dolini — 90.000 Din. Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Proda se ali da v najem posestvo (8 johov, hiša in sadovnjak) pri Kočevju. Poizve se: Kuntara, Kočevje. Kupim posestvo s hišo, v kateri je vpeljana trgovina in gostilna, za ceno od 100 do 200.000 Din. Ponudbe na upravo Slovenca* pod Na deželi« št. 804. Lepo posestvo v bližini Rajhcnburga prostovoljno prodam. Posestvo obstoji iz hiše r, štirimi sobami, dvema kuhinjama, tremi kletmi, hlevom ter kozolcem, gozdom, travnikom, njivami v skupnem obsegu 17 johov Interesenti naj se radi cene zglasijo pri lastniku: Nikola Merkl, Stolovnik 29, Rajhenburg. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. U. nadstr. Beseda samo 50 par Gojzerce na obroke »TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo) > I Beseda samo 50 par Zavarovanja za posmrtnine in dole sklepa vestno in slrogo diskretno poklicni zaupnik. Zaupajte zanesljivo Vaš ccnj. naslov na upravo Slovenca- pod šifro > Sreča v nesreči« št. 907. Beseda samo 50 par Solne vreče vsako množino, kupimo. -Ponudbe z navedbo cene pod »Sol« štev. 387 na upravo Slovenca«. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanskc ceste ori gostilni Možina. Bukova drva suha, zdrava, ter bukovo oglje, kupujem na vago nc. Ponudbe s ceno in plačilnimi pogoji upravi -Slovcnca- pod značko ^Bukova drva« št. 1006 Pianino rabljen, iščem proti primerni izposjevalnini. N' izključen poznejši nakup-Ponudbe podružnici Slovenca« Jesenice. Kum vilo na Bledu Manjšo vilo ob jezeru ali v blejski okolici kupim in plačani v gotovini. Na i višji) cena Din 100.000. Ponudbo poiI šifro: P. 15.1209 no Rudolf Mossv. Praga I.. Ovocnv trli 1« Parna žaga v najboljšem stanju naprodaj. Vprašanja na upr. »Slovenca« pod št. 752. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria Pohištvo prodajam zaradi selitve po nizki ceni. Naslov po ve uprava »Slovenca« pod št. 991. Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkt. vreče, ku pite do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Suhe hruške tepke za jelo in žganjekuho — prodaja najceneje Peter Setina, Sevnica o/S. Pohištvo! Kdor si želi nabaviti pohištvo, solidno izdelano, moderno, naj si pred nakupom ogleda zalogo pri Matija Andlovic, Komen-skega ulica 34. — Spalnice, pleskane, 2500 Din, kuhinje, pleskane, 1000 dinarjev. Obrt Beseda samo 50 par Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PGTKLINC-u I,.juhi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Modroce otomane, divane, fotelje ir vse tapetniške izdelke vatr nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). Lanene \mm tn (trasa krmila nadi natceaej Veletrcovioa žita in moke. A. VOLK, LJUBLJANA [teslicva cesta 24. Telefon 2059 Premog suha drva SAra najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Nil Teicliertovih se uče umetnega mizarstva na Srednji tehn. šoli v Ljubljani. Glavno zastopstvo: TEICHERT & SOHN Ljubljana, Gledališka ulica 12. Damam! Vljudno naznanjamo, da se nahaja Zavod za kozmcfino pod strokovnim vodstvom v Parizu diplomirane kozmetičarke v Ljubljani Palača Pokojninskega zavoda Gledališka ul. 8/1. Individualni! nega. Najmodernejši francoski pripomočki, preparati in metode. Splošna masaža obraza, masaža proti gubam, odstranjevanje sojed-cev, rdečih in rumenih madežev, mazoljev, nadležnih dlačic, čiščenje in nega presu-he iu premastne kože, pomoč pri raznih kožnih iritacijah, parafinski obložki. Individualno lepotlčente zn dnevno in večerno luč. £a .jugoslovansko tiskarno * Ljubljani; Kare) Ceč.. Izdajatelj. Ivau Kakuvec- Urcdnik: Franc Krcinžar. Vrsta 9315-03 Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar-žuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz. Vrsta 3945-03 /,a vsakdanjo rabo praktičen močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa. PREJE Din. 169.- OD DANES Din. Znižali smo cene obutvi za celo družino. Dolžnost podjetnika je, da vedno deta na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje. Vrsta 9375-03 Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in ples, a dooito jih ludi z nizko peto. Vrsta 1255-31 Še vedno potrebne snežke, proti mrazu, vodi in blatu. Prodajamo jili iz gabardina za bagatelno cen« MOŠKI ČEVLJI Z MOČNIM PODPLATOM ZA ŠTRAPAC. m-