St. 80. V Grorici, v soboto dne 7. oktobra 1905. lietnik VII. Izhaja vsa': tort'k insobotoob 11. ui i predpoldne za mosto ter oL H. uri pop. za deželo. Ako pad« na ta dncwi praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staun po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodaja.se v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulic-ah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Lo- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Ijatfamje izdanje.) Uredništvo in upraynistvo se nahajata v Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Njega Prevzvišenost ilndrej Jordan knezonadškof goriški. Gorižka nadškofija ]e po treh letih in pol spet brez knezonadškofa, spet v globoki žalosti nad odprtim grobom svojega višjega pastirja. To je najnovejša prežalostna novica, ki se je v sredo predpoludne bliskoma raznesla po mest-u. Prevzvišeni knezonadškof Andrej Jordan je umrl v sredo ob IOV2, ko je bila vsa duhovščina in ž njo mnogobrojno občinstvo zbrano v stolnici pri slovesni sv. maši ob pri- liki godu Njega Veličanstva presvet- lega cesarja. Prevzvišeni je bolehal že več časa na želodcu. Pred praznikom sv. Rešnjega Telesa letos popadla ga je huda slabost in že takrat je bila huda nevarnost, da umre. Zdravje se mu je potem polagoma boljšalo, dokler se ni pred štirinajstimi dnevi spet na slabše obrnilo. Zdravniki šo dognali, da se je iz prvotne želodčne bolezni razvil rak. Vsled tega so iz- gubili vse upanje. Bolnik je skoraj do zadnjega vsaki dan po par ur vstajal, ter pre- gledoval in podpisaval uradne listine in to celo še jedno uro pred smrtjo. V sredo okolu desete ure ga je obiskal, kakor po navadi domači zdravnik, s katerim se je prav pri- jazno pogovarjal — kar ga je prijela ob navzočnosti zdravnika huda sla- bost vsled skrčenja srca. Na Njegovo lastno prošnjo po- delil fnu je tajnik č. g. Josip Ličan sv. j odvezo, nato sakrament sv. posled- | njega olja in papežev blagoslov. Umirajoč je Prevzvišeni molil že z drugimi, dokler ni držeč v desnici 1 križ in v levici blagoslovljeno svečd | mirno v Gospodu zaspal. Med bo- • leznijo je vsako nedeljo in vsak ! praznik (tudi zadnjo nedeljo) prejel j kleče in oblečen v roket in žtolo v svoji sobi sv. obhajilo. Zapustil je svoji duhovščini in izročenemu ljudstvu lep izgled goreče i molitve in sv. čednosti. Dne 29. novembra t. 1. bi bil dopolnil 60. leto svoje starosti. Nj. Prevzvišenot knezonadškof Andrej Jordan rojen je bil namreč j v Gorici dne 29. novembra 1. 1845, in je bil sin gimnazijskega profe- sorja Filipa Jordana in Josipine roj. ! Vogrič. Po dokončanih giinnazijskih in bogoslovskih študijah v Gorici bil je v mašnika posvečen dne 6. I junija 1. 1868. Koj potem je postal I katehet na mestnih goriških šolah. Pozneje ga je imenoval tedanji kne- zonadškof dr. Golmayer za svojega kaplana in je potcm opravljal službo škofijskega tajnika. Kmalu pa je bil imenovan za špirituala v tuk. cen- . tralnem semenišču in je tu, ko je postal profesor dr. Flapp poreški škof, nekaj časa podučeval kanonično ¦ pravo, cerkveno zgodovino in pasto- ralko. Ko je bil 1. 1886 tedanji stolni prošt dr. Valussi imenovan za škofa . v Tridentu, postal je pokojni knezo- nadškof njegovim naslednikom. Kot stolni prost izvoljan je bil dvakrat ; v Furlaniji za državnega poslanca. Bil je tudi član deželnega šolskega , sveta. Po smrti kardinala in knezo- nadškofa Jakopa Missije, ki je umrl 24. marca 1902, je imenoval Njeg. Vel. cesar tedanjega goriškega prošta Andreja Jordana za goriškega knezo- nadškofa. Sv. oče papež pa je to imenovanje potrdil dne 9. junija 1. 1902, in tako je bil Nj. Prezvz. pokojni knezonadškof slovesno za goriškega knezonadäkofa vstoličen dne 20. julija 1. 1902. V sredo pa se je dopadlo Vse- mogočnemu ttogu, poklicati Njegovo blago duso k sebi v večnost. Prezvišenega pokojnika pripo- ročamo vsem v molitev. Fredlag o resitui Solshega opra- šnnja na Dorišhcm. V zadnjem številu v člankn „Štrajk 1 kranjskih učiteljev" smo naglašali, da je j ugodna rešitev šolskega vpraSanja za Goriško odvisna le od vladne dobre volje, ter smo obljabili, da hočemo dokazati, kako bi Be to vprašanje rešilo, ne da bi moral a vlada segati v državno blagajno. Evo nas pri izpolnjevanja obljube ! Znano je vsemu svetu, da so pobi- rali nžitninako davščino kakor tadi to- zadevne deželne in občinske doklade alt privatni zakupniki ali odkapna dru- I Stva. Isto tako je znano, da je dobivala država od označenih pobiralcer užitnine skozi leta in Ieta okrogiih 400.000 K kot zaknpnino oziroma odkapnino. Sedaj pobira erar sam užitnino po vsej deželi razun — komenBkega sodnega okraja — po tarisi, daai je dežela stremila za tern, da bi bila ona dobila v roke pobiranje V86 te davačine. Kakor danes stvari stoje, je ne dvojbeno, da bi dežela tadi sedaj pray rada sprejela ta posel v svoje roke. Dr- žava naj ugodi tej želji s pogojem, da ji plača isti znesek kot odškodnino za užit- ninsko davščino, kakorien je dobivala od privatnikoT do letos, ter z obvezo, da dežela poviša dosedanji prispevek dežel- nega šolskega zaloga od 250.000 R na 500.000 K iz dohodkoT užitnine, ter da krije primanjkljaj tozadevnih äolskih po- trebščin z dokladami na izravne davke. Opomniti nam je pa posebej, da obsegajo šolske potrebščine, ki spadajo med po- trebščine deželnega äolskega zaloga, le učiteljske place, opravilne in starostne doklade, ter staranino, sploh le prejemke učiteljskega osobja v gotovini. Le to malenkostno koncesijo naj naredi vlada deželi, ksr je dopustljivo temeljem zadevnih zakonov — in äolsko vpraäanje na Goriäkem je reäeno. S tem bi bilo poinagano učiteljem, razbremenili bi se štirje äolski okraji, dočim ne bi gorižko meato ničeaar pridobilo in ničesa izgubilo, kar kaaneje dokažemo, in vlada bi ne imela nič manj dohodkov od nžitninske davščine nego dosedaj. In če je pripaščala leta in leta dobiček, kateri da je sedaj užitnina, privatnikom, zakaj bi ga ne pripastila odslej deželi, ki inače ne more rešiti perečega äolskega vpra- äanja, 0 čemar se je vlada uže sama prepričala 1 Ni dvoma, da bi dežela to ponudbo sprejela, to tem manj, ker bode prej ali slej vsekako morala sprejeti užitnino v lastno režijo, kajti vlada namerava uze tako in tako po preteku treh let opastiti pobiranje nžitnine v lastni režiji, in de- žela ne sme nikdar privoliti v to, da bi se vtihotapil v to vpraütenje s časom zopet oni „älendrijan", ki se je bil vko- reniöil v to zadevo prej. Neoziraje se na materijalni dobiček, ne sme dežela tega trpeti ože iz moralnega stališča. V dokaz, da bi bilo s tem poma- gano našim učiteljem, a pri vsem tem da bi se znižale šolske doklade našim okrajem, navajamo sledeče : V pokritje vseh šolskih potrebščin v smisln prej označenega šolskega za- loga je potrebno danes okrogiih 627.000 krön, priätevSi prispevek za zvišanje ači- teljskih plač v smisln deželnoodborskega načfta 113.000 K, skupaj torej 740.000 kron, od katerih bi bilo odbiti stanarino in natnra za 117 učiteljev v zneskn 20.000 K, tako da bi bilo istinito pokriti v gotovini le 720.000 K. Odsteväi od tega zneska prispevek deželnega Solskega za- loga od nžitnine v visokosti 500.000 K bi se pokazal primanjkljaj 220.000 E, ki bi ga bilo kriti z dokladami na vse izravne LISTEK. Opis St. Mavra. (Dalje.) Iz te listine jo razvidno, da je bilo takrat v St. Ferjann in okolici (torej tudi Podsabotinom) mnogo lepih vino- gradov, izmed katerih jih je bila lepo število nakupila omenjena opatica Her- melinda za monasler ali samostan. Mej drngim čitamo v tej listini, da je Mingo (== Domingo) iz Zodna pro- dal samoetann svoj vinograd in svojo hišo za 28 lir in 4 denarje. Priči temu sta bila Rndilip iz Pevme in Piligrin iz Št. Andreža. Dalje vidimo, da sta Ivan in Marin*) iz Zodna prodala jedno njivo in jeden vinograd za 11 lir in 3 denarje, a price so bile : Ivan duhovnik iz Solkana („de Celcan"), potem Piligrin, Budin in Stebor. Vpraäa se, kje bi bil utegnil biti v listini omenjeni kraj Zoden? S. Rntar (glej Zgod. črtice str. 4) meni, da je Zoden = Sobs n = Sabotin oziroma *) Marin se je zval tudi po g. Kutinu omenjeni duhovnik Figel, torej je bilo to krstno ime nekdaj Podsabotinom običajno, kar tudi nekaj dokazuje. Podsabotin. In zdi se, da je temu res tako, toliko bolj, ker se v listini izrečno imenujejo tadi drugi bližnji kraji: Ločnik, Pevma, Moäa. Zoden ni bil torej niti v smeri Ločnika, niti Pevme, niti Moäe, bil je bržkone Sabotin oziroma Podsabotin. Ako pa je temu takö, bi sledilo, da takrat t. j. 1. 1169 Se ni bilo Št. Mavra, niti sv. Valentina, nego edino le ime Sabotin oziroma Podsabotin, kar potrjuje tudi dejstvo, da sta Št. Maver in Pod- sabotin tvorila do najnovejših čaaov jedno samo sosesko ali občino. Da so pa takrat pisarji nevešči jezika po robatem ljudskem izgovoru piaali Celkan = Solkan in Zoden = Sabotin, ni pač nobeno čudo. .— Iz navedeneHermelindine listine Be nadalje razvidi, da je takrat v Št. Ferjanu že obstojala cerkvica sv. Florijana ter da je tarn božjo službo opravljal du- hovnik Ivan iz Solkana, kojemu je bila potemtakem podrejena tudi podsabotinska pokrajina. Ko se je bila pa 1. 1295 usta- novila fara ločniška, so se bile meje sol- kanske in ločniške župnije bržkone tako uredile, da se je St. Ferjan s Kojekim priklopil sari ločniški, mejtem ko je ostal Št. Maver-Podsabotin s Pevmo pri materi sari. Sicer pa mi je znano, da so od Št. Mavra in sv. Valentina bolj od- daljeni Podsabotinci do I. 1851 od pam- tiveka kaj radi zahajali k božji službi v St. Ferjan, včasih tudi v Kojsko, a le poredkoma k sv. Valentinu in v Št. Maver. — Eedaj se je bila ustanovila fara v Solkanu, ni mogoče natanko določiti, vendar pa se je to zgodilo, če prej ne, gotovo 1. 1192. Kakor smo že omenili, je oskrboval del eolkanske fare onkraj Soča bržkone št. ierjanski duhovnik. Ko se je bil pa Št. Ferjan odcepil od Solkana (1. 1295), so morali solkanski župniki Št. Maver-Podsabotin oskrbovati direktno iz Solkana. Zaradi Soče, ki meji oba kraja, je bilo to oskrbovanje brez dvoma zelo težavno in večkrat celo nemogoče. Treba je bilo torej za podsabotinsko pokrajino poskrbeti posebnega duhovnika po- močnika. Sicer je po mojem menenju v onem času že bivala kapelica sv. Mavra. Ko so bili namreč ta kraj dobili Gr&bni (1. 1365), je to ime bojda že obstojalo, in bržkone tudi že dolgo poprej. Mogoče je celo, da je to kapelico prvotno dala se- zidati že gori navedena Hermelinda, potem, ko je bila tukaj nakupila posestev in to v dušni prid podložnikov in sploh ondotnih prebivalcev. V tej misli me po- trjuje baš sv. Maver, eden prvih učeneev sv. Benedikta. Kakor so namreč na 60- riško doäli nemäki plemenitaši kaj radi da- jali cerkvam njih priljubljene patrone, ka- kräni so bili n. pr. U1 r i k, L e n a r t, Oto n, tako so tudi Benediktinci v svojih cerkvah posebno častili svetnike, ki so jim bili dragi.*) Ker pa je bila kapelica sv. Mavra le majhna in v prvi vrsti naraenjena gospodarjem oziroma njih uslužbencem, so čutili, ko se je bilo ljudstvo nekoliko pomnožilo, potrebo večje cerkve, katero so sezidali na Sabotinu. Cudno pa je na vsak način, da se je cerkev dvignila ob periferiji in celo uro daleč nad ljudskimi bivaliäci. To bi značilo odločno, da je bila cerkev sv. Valentina sezidana v drugi polovici 15. stoletja, ko je bil že sploäno zavladal strah pred prodirajočimi divjimi Tarki, ki tudi cerkvam niao pri- zanašali. (Dalje pride.) *) Hribßek sv. Mavra pri Sv. Luciji spo- minja tudi n;i Benediktince in sicer bržkone na one nekdaj tlovečega samostana Rožačkega. davke, kar bi se doseglo s 16% doklado na te davke. Fripomnili nam je, da se držimo za sedaj glede povišanja uöiteljskih plač predloga deželnega odbora, to pa dotlej, dokler ne pride dežela povsem na čisto z višjim donosom od užitnine, ki nosi — kakor lahko razumljivo — na sebi mnogo labilnosti, odvisne od dobre vinske letine, od javnih del itd. Ko hitro bi se pa pokazal stalni čisti donos užitnine tolik, da se lahko ngodi želji učiteljstva z ozirom na predlog učiteljskega društva brez višjega obremenjenja davkoplače- valcev, naj bi se bprejel ta predlog. Pripomniti je dalje, da goriäko mesto krije sedaj vse zadevne potreb- ščine s 13% dokladami na vse izravne davke, a s povišanjem učiteljskih plač v smisla deželnoodborskega predloga bi se povišal prispevek za 3%. Mesto bi mo- ralo torej vsekako plačevati 16% do- klade v pokrilje nčiteljskih plač, a iste doklade bi doprinašalo v deželni äolski zalog po naäem načrta. Mesto bi torej s tern ne pridobilo, ne izgubilo. Drugačen se pokaže pa vspeb za žtiri žolske okraje. Fnrlanija bi donašala 16% doklade v deželni Solski zalog, za drage šolske potrebiSčine doprinaša sedaj povprek 56.000 K. kar odgovarja 15% dokladi na vse izrtvne davke v tern okraj u, torej bi plačevala za naprej 31% na- mesto dosedanjih 45%, pridobila bi tedaj 14%. Goriška okolica potrebuje povprek za vse potrebščine, ki ne spadajo v de- želni šolski zalog, znesek 60.000 K, kar odgovarja 27% na vse davke tega okraja. Odslej bi krila pa vse äolake potrebščlne s 43° 0 dokladami proti dosedanjira 69°j0, na dobičkn bi bila torej za 26%. Tolminski äolski okraj ima sedtj 70% doklade na vse davke za vse šolske potrebSČine. Po našem načrta bi plačeval 16% v deželni Šolski zalog in za drag« potrebščine v zneska 40.000 K pa 28%, torej za vse šolske potrebačine 44%. V primerJD s sedanjimi dokladami bi bil na boljem za 26%. Sežanski okraj pobira sedaj 85% na realni in 100% na osebni davek. Odslej bi plačeval 16% ˇ deželni šolski zalog in 30% za drage potrebščine v zneska 28.000, torej 46%, in bi bil na dobičku pri realnem davka za 39°l0, pri osebnem pa za 54%. Pripomniti je še, da dobivajo po- eamezni okraji male dohodke iz normal- nega šolskega zaloga in dragih malih prispevkov, katere smo pa pri izraču- nanja odstovkov aže v poštev vzeli. To je trezen predlog, ki se da prav lahko izvesti. Komur je blaginja našega Ijudatva in učiteljstva pri srcu, naj po- maga v to, da se istinito izvede. Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanov in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. (Piše Arjol.) 1. V NemMji. Tri leta od tega izšla je v Nemčiji obsežna knjiga nemškega etnograia Fr. Tetznerja „Slovani v Nemčiji" (Die Sla- ven in Deutschland v. Dr. Fr. Tetzner, Braunschweig 1902). V predgovoru javlja, da je pospešil zbrati podatke o siovan- 8kem življu v Nemčiji, prej nego bi se iati poizgubil in potopil v „nemškem morju". Njemu se ne zdi daleč ta doba, ko bodo vsi Slovani v Nemčiji ponem- čeni. A žali Bog njemu, da teh je še precej. Ti razrodi so: 1. Slovenci v Po- morju, 2. Lgornji in Spodnji Lažičani v Saksonski in v Prusiji, 3. Kaäubi v za- padni Pruaiji, 4. Mazuri v v^hodni Pru- siji, 5. Ostanki Čehov v Pruskej Šleziji, 6. Ruski staroverci, ali kakor jih naziv- ljejo „Filiponi" v vzhodni Prusiji in 7. Tisti, katerih je največ, t. j. Poljaki v vzhodni Prusiji in Šleziji. Temu pa je treba vsekakor nekoliko verjeti, ker je knjiga pisana v resnično-poučnem in mirnem duhu. Da se bodo ti kraji kmalu ponemčili, služi mu v dokaz, da pomor- janski Slovinci imajo to navado, kadar umre kakšen izmed njih, spustijo za njim v grob sv. evangelije v slovinskem je- ziku, posebno v tiatih družinah, kjer otroci sicer razumejo avoj rodni jezik, pa govoriti ga ne morejo. Seveda ža- loBtna iatina. Prof. Fr. Lorentz, kateri je sestavil izvratno slovnico slovinskega je- zika (Slovinzische Grammatik 1903), na- števa samo še 23 občin (8 v Gardikem in 15 v Šmolzinskem okraju na Pomor- janskem v severni Nemčiji), kjer Bi je od 200 do 250 ljudi ohranilo svoj staro- davni jezik. Na tern sicer ni toliko le- žeče, ker Slovince prištevajo vsi k „iz- umrlim", nikakor pa se ne more reöi tega o IuŽičkih Srbih na Saksonskem in PruBkem, kateri so pokazali z ustano- vitvijo svojega „Doma srbske matice", da še živijo in se potegujejo za pravice svo- jega jezika. Ta „Dona" so odkrili letoi- nje poletje v njih glavnem mestu Budi- äinu na Saksonskem. Njih duševni vodja, prof. E. J. Muka v spisu „Statistika lužiskih Serbow« Budisyn 1886, naitevA ta narod nad 150.000 duš. Oni zavze- majo skoro 60 kvadratnih milj čisto slo- vanskega povräja. Oni se drž6 tako krepko, da so neraški šovinisti začeli po časnikih vpiti o nekakej „Vendskej ne- varnosti" (Windische Gefahr). — Skoro enako se krepko drže „Kaszuby" v spod- nji Prusiji okoli Gdanska (Danzig). Nji- hov jezik se prišteva k poljekim narečjem. Njih Statistik St. Romult (Statyatyka lud- nošči Kaszubskiej, Krakow 1899) naštel jih je 200.000, čeravno jih je priznala nemška uradna statistika samo 101.865 duš. Še dosti so jih priznali. Akobi ti-le živeli v Trstu ali v Gorici, bi jih itali- janska mestna uprava priznala morebiti polovico, kar so jih Nemci priznali. Mazuri v vzhodni Prusiji, kakor veja Poljakov, bodo s prejšnjimi podkrep- Ijeni od poljskega narodnega gibanja. Ruski staroverci, kateri živijo v 12 vaseh vshodne Prusije, preselili so te lani v svojo rodno zemljo Rusijo. Radi tega so germanistična stremljenja obrnjena na Poljake, živeče v 4 VBhodnih pokrajinah Prasije. Zasledajmo to borbo po posa- meznih pokrajinah. a) Vshodna Prusija.*) Povrlje : 36.987 kv. milj. Prebival- stva je 1,996.626, Nemcev 1,572.332, t. j. 787 od sto, Poljakov in Mazurov 286.147. Oni živijo v 10 jnžnih okrožjih, v 6 okrožjih tvorijo večino, t. j. 74*8 od sto v okrožju Ortelsburg, a manjiino 335 od sto v okrožju Oletzko. Vee sole so nemške ljudske, srednje in viije. Nemci imajo 2 gledališči in skoro vsi časniki so nemški. Poljaki imajo samo en časnik „Gazeta Olsztynska", katera izhaja v 01- štinu od 1. 1891 trikrat na teden. Od pangermanskih druStev se odlikuje „Deu- tsche Hilfskasse". Izdaje protestantskim Mazurom se tiskajo z gotiSkimi črkami v njih narečju. Seveda, samo da jih bolj izvabijo v evangelsko cerkev. (Dalje pride.) Politični pregled. Državnl zbor. Poslanska zbornica je v torek, v sredo in četrtek nadaljevala razpravo o vladni izjavi in jo tudi srečno dokončala. Posebno burni sta bili sejj v torek in sredo. V torek bo vložili namreč Čehi in Nemci interpelaciji zaradi dogodkov v Brnu. Ker so se tudi govorniki bavili s temi dogodki, je prišlo med Čehi in Nemci večkrat do burnih prizorov. Govorniki obeh strank napadali so v prvi vrsti vlado, öeä, da je ona kriva, da je prišlo do izgredov. Na te napade je odgovarjal ministerski predsednik baron Gautsch v sredo. Baron Gautsch je izjavil, da noče nikakor izgredov v Brnu prištevati na račun strank, vendar mora konstantirati, da je bil del brnskega prebivalstva na- hujekan po brezestnih agitatorjih, ki so se v odločilnem trenutku znali odtegniti odgovornosti, ter se dal zavesti do iz- gredov in napadov na tuji imetek, kar se mora seveda ob vseh okolnostih naj- 08treje obsoditi. Uvedena preiskava spra- ¦) To jo pokrajina z glavjum mcetom Kra- ljovcc (Königsberg), iz katere se je razvilo seda- nje prusko kraljestvo. vi brezdvomno na dan resnico ter dobe krivci zasluženo kazen. Da se prepreči nadaljne izgrede, so bile izdane naj- obširnejže odredbe. Za sedaj noče vlada še omejiti državljanskih pravic, v potrebi izda pa najskrajneje odredbe. Ministerski predsednik je zavaroval vlado proti očitanju, čei, da ni ista predvidila do- godkov, ter je apeliml na moralno silo Btrank, ki edine zamorejo zajeziti na- rodnostne strasti. Ministerski predsednik je konečno izjavil, da si vlada vedno prizadera, da pravično poatopa nasproti vsem narodnostim. Na vlado pa ne bodo nikakor vplivali argument! ulice. Med govorom mininterskega predsednika bar. Gautscha je nastal hud prepir me! če- äkimi in nemškimi radikalci. Govorila et» še poslanca SchrafH in Bartoli, nakar je bila debata zaključena. Poßlanec Bartoli je izjavil, da imajo Italijani dovolj povoda, da z vsemi sred- stvi napadejo vlado ter da prično z naj- ßkrajnejo obstrukcijo, vendar nočejo si- stematično ovirati parlamentaričuega de- lovanja. Da bi v znamenje nezadovoljstva z vlado položili svoje mandate, ne kaže z ozirom na nove volitve. Govornik se je pritožil, da vlada prezira znane ita- lijanske zahteve, kar se tiče italijanskega vseučilišča v Trstu. Italijani zahtevajo, da se stavi z dnevnega reda predlogo glede ustanovitve italijanake pravne fa- kultete v Roveretu, ker vidijo Italijani v tej predlogi sredstvo, da se jim za bo- dočnost onemogoči uetanovitev italijan- skega vseučilišča v Trstu. Italijane ne interesira, ako se ne zastavi razkrojilni proces Avstrije, ako ae gnjila stavba po- ruži, Italijani ne ostanejo brez strehe. Poslanec grof Sternberg, ki je bil izvoljen generalnim govornikom, je pričel v svojem govoru polemizirati proti ba- ronu Gautschu in poslancu Lecherju. Sternberga je ponovno z mejklici pre- kinil poslanec Wolf. Ko je grof Stern- berg v svojem govoru rarno napal ba- rona Ludwigstorffa, ga je predsednik pozval na red. Trenotek pozneje je Sternberg zagnal v Wolfa, ki ga je zopet prekinil, Čašo za vodo, vsled Cesar je nastal nepopieen ropot. Poslanci so vpili in pretili Sternbergu. Predsednik je za- man govoril. Ko je zopet nastal mir, je predsednik izjavil, da je menda dovolj kvalificiral vedenje poslanca Sternberga; žal, da ne razpolaga z ostrejimi dieci- plinarnimi sredetvi. Pozval je Sternberga, naj nadaljuje svoj govor. Ponovni klici : Ne «me govoriti! Odtegnite mu beaedo ! Ker je ropot trajal dalje, je predsednik prekinil sejo. Ropot je trajal še nekoliko časa, dokler ni grof Sternberg zapustil dvorane. — Ko je bila seja zopet' otvorjena, je predsednik, ki je že prej pozval Sternberga na red, izrazil svoje obžalovanje radi njegovega vedenja. Izrazil je nado, da se Sternberg opraviöi in je apeliral na zbornico, naj varnje svobodo govora. Sternberg se je pred zbornico opravičil, izjavivši, da ni nje- govo pofitopanje imeio nikake politične osti, on da se je samo branil teroristom. Predsednik je Sternberga odtegnil be- sedo, ni dopastil njegovega apela in je med lilnim nemirom zaključil sejo. V četrtek je grof Sternberg zopet zadobil besedo, katero mu je zbornični predsednik, kakor je sam rekel, vzel vsled napačnega razumljenja nekih Stern- bergovih beeed. Najprej je grof Sternberg obžaloval svoj čin, katerega je prejšnji dan izvršil v svoji veliki razburjenoati, potem pa je nadaljeval svoj govor. Go- vornik je nasproti poslanca Lecherju izjdvil, da je narodno plemstvo nositelj narodne moči in prosvete ter je konesino pozval parlament, naj stoji v ogerski krizi zit krono. Zbornica je nato raz- pravljala nujni predlog poslanca Sukljeja, glede naražčajočega izaeljevanja iz Do- lenjske. Poslanska zbornica je vaprejela nujni predlog poslanca Šakljeja. Minister za notrajne stvari je naglašal, da ni na- raačajoče izseljevanje iskati samo v go- spodarski krizi, ampak tudi v sugestivnem učinku prejšnjih vspešnih izaeljevanj. Vlada je inaenja, da ni možno s po- licijskimi sredstvi nasprotovati izselje- vanja. Vlada noče izseljevanja ni po- vspeševati niti omejevati, a za izseljence hoče skrbeti tudi v inozemstva in olah- čati jim povrnitev. Vlada hoče pro- učevati aedanje ßtanje ter povspeäevati kulturelno in gospodarsko povzdigö de- žele. Nato je zbornica pričela raz- pravljati nujne predloge glede uvedenja splošne, direktne enake in tajne volilne pravice. Poslanci Kramar, Šasteraič, Fressl, Breiter in Daszynski so utemeljevali nuj- nost svojih predlogov ter bo naglašali brezpogojno potrebo, da se sedanji par- lament privilegijev nadomesti z zbornico, ki bo reprezentirala pravo voljo ljudatva, ki prinese rešitev državi in ob enem edino sredstvo, da se mirnim potom reši narodnostni boj. Nobena sila ne more zadržavati naravnega procesa modernega prerojenja sedanjega trohlega, nespo- sobnega državnega zastopstva. Nemci bi se morali, mesto da se iz praznega atrahu upirajo volilni pravici, postaviti na čelo gibanja. Nato je bila razpravB zaključena. Med došlimi vlogami je bil nujni predlog poslanca Ebenhocha in to- variäev, glede zakonskega načrta splošne, tajne in direktne volilne pravice z ozi- rom na narodnostne, kulturelne, gospo- darske in socijalne različnosti Avstrije. Nadalje nujni predlag poslanca M*zorane glede ustanovitve juridične in (iilozofiöne fakultete v Trstu z italijanskim učnim jezikom na stroške občine Trst in drugih italijanskih občin, in nujni predlog po- slanca Hortisa, naj se dijakom italijanske narodnosti, ki so v Italiji dovräili visoke sole priznaja doti ne študije in doktoräke diplome. Včeraj je bil državni zbor odgodjea. Najnost vseh predlogov, tičočih se splošne in jednake tajne volilne pravice je bila od- klonjena. Za nujnost je glasovalo 155 po- slancev, proti nujnosti pa 114. Ker ni bilo dvetretjinske večine glasov za uujnost, j e bila torej ista odklonjena. Tak izid gla - Bovanja vsprejeli so poaebno socijalci z velikim šundrom ter s klici : Doli z žlahto ! Zavarovanje prlvatnlh uradnlkov. Socijalno-politični odsek državne zbornice je v sredo vsprejel zakonski načrt o zavarovanja privatnih uradaikov in je doloöil poslaaca dr. Forta za po- ročevalca. Isterski deželni zbor. Kakor se sporninjajo naši Čitatelji, so italijanski deželni poslanci v isterskem deželnem zboru pri zadnjem zasedanja začeli štrajkati, ker je hotel vladni ko- misar v imena vlade odgovarjati na hrvatske interpelacije v hrvÄtskem je- zika. Ker pa imajo v imenovanem de- želnem zboru Italijani večino, postal je isti nesklepčen, ko so iz njega zbežali vsi italijanski poslanci. Ker je bilo pri- čakovati, da bi Italijani, ako bi vlada sklicala isterski deželni zbor in bi vladni komi8ar na hrvatske interpelacije od- govarjal v hrvatskern jeziku, svojo ko- medijo ponovili, opustila je vlada skli- canje isterskega deželnega zbora. Kakor čitamo v tržaakem „Piccola", poklical je v četrtek tržaški namestnik k sebi za- stopnike obeh strank, namreč italijaneke in hrvatsko-slovenske, i namenou, da bi so vsled dogovora med temi zopet omogočilo delovanje isterskega deželnega zbora. V imenu italijanske večine priäli so k namestniku poslatici Bartoli, Bennati in Bubba, v imenu hrvatsko-slovenskih poslancev pa posl. dr. Laginja, Spinčič in Mandič. V četrtek, pravi imenovani list, ni prišlo do nikakega sklepa. Pri- hodnji teden pa se bodo dogovori na- daljevali, in ako se zastopniki obeh strank med seboj dogovore, sklican bo isterski deželni zbor na dan 25. t. m. Izgredl v Brnu. Izgredi v Brnu, o katerih smo po- ročali že zadnjič, pričeli so že v soboto in so se nadaljevali v nedeljo, pondeljek in torek. Pri spopadih je bilo ranjenih prav mnogo oseb na obeh straneh. Ubit pa je bil jeden Geh, imenom Pavlik. Po- greb ubitega Pavlika se je vršil v sredo popoladne ob 5. uri. Ker se je bilo bati, da pride zopet do krvavih spopadov, za- stražilo je vojaštvo vse glavne uhode v mesto, kakor tudi glavne mestne ulice. Pogreba se je udeležilo maogo ljudstva. Bilo je poleg pet duhovnikov, igrali sta dve godbi in pel je jeden moäki zbor. btevilo onih, ki so se udeležili pogreba so cenili nad 20.000. Bili so navzoči tudi mnogi poslanci. Po pogrebu jo Bpremljala množica poslanca Seunala in Reichsiälterja na zelezniäko postajo. Na prostoru pred postajo sta imela ome- njena poslanca govore, v katerih sta po- zivljala množico, naj vstraja v borbi proti Nemcem, katere naj bojkotira. Na zadnje pa sta opominjala množico, naj se mirno razide, kar ae je tudi zgodilo. Zdaj je v Brnu äe precej mirno. Kriza na Ogerskem. Ministerski predsednik grof Fejer- vary, ki je bi' minole dni večkrat vspre- jet od cessrja, se je v četrtek povrnil v Budimpeäto. Vsi so mnenja, da bode sedauje ogersko miniaterstvo zopet potrjeno, a menijo, da ae bo to zgodilo äele po 10. oktobru, ko se snide zopet ogerski državni zbor, ki pa bode najbrže koj ratpuščen. Hrvatskl opozlcijonalnl poslanci na Rekl. V pondeljek in torek se je vršil na Reki napovedani shod opozicijonalnih poslancev iz Hrvatske, Dalmacije in htre. Vabljeni so bili tudi na shod dal- matinski Srbi, ki se pa shoda niso udeležili in sicer zaradi tega ne, ker niso bili nanj vabljeni Srbi iz Hrvatske. Istotako se niso udeležili shoda tako- zvani cisti pravaäi, t. j. priataäi znanega Franka. Shoda se je udeležilo 38 po- slancev. Za predsednika je bil izbran poslanec Cingrija. Razprave na Bhoda bile so tajne in niti časnikarjem ni bil dovoljen pristop. Shod se je dovräil v v torek po noči ob 11. uri. Na shoda je bila koneöno sprejeta z vsemi glasovi proti štirimi resolncija ki pravi, da zgo- dovinski poklic in medsebojni interesj napotujejo madjarski in hrvatski narod na skupno delavnost, in da zato hrvatski narod s simpatijo pozdravlja boj raa- djarskega naroda, ki stremi za popolno neodvisnostjo. Hrvatski narod smatra za svojo dolžnost, da se skupno bori z madjarskim narodom, da doaežeta one državne pravice in svobode, ki bodo v korist obema narodoma. Resolacija na- števa zahteve, stavljene od hrvatske strani ter pozivlja zborovalce, naj izvolijo odbor petih članov, ki bo imel nalogo, da prične pogajanja z zastopniki madjarskega na- roda, in da doseže popolno sporazum- ljenja. Ena točka zahteva spojitev Dal- macije z deželami krone sv. Štefana. V odbor, ki je bil izvoljen, da stopi v do- govor z madjarskimi zastopniki, so bili izvoljeni: Čingrija, Trumbic, Zagorac, Milie in Harambaäic. Govori se, da je resolacija hrvatskih poslancev napravila na dunajske vladne kroge velik utis. Isti ae boje, da nastane nevarnost za Avstrijo, ako pride do sporazama med HrTati in Madjari in da ne bodo mogli računati na Hrvate, ako se odnošaji z Madjari poostre do skrajnosti. Slavnost vseučilišone mladlne v Budimpeitl. V torek ob 12. ari se je v alav- nostni dvorani mestne hiše v Badimpeäti vrSila slavnost blagoslovljenja zastave vseučiliščne mladine. — Poslanec Fran Košut je imel slavnostni govor, v katerem je pozival dijake, naj slede svojim vo- diteljem na ustavnem potu. Ta pot ne bo nikdar krvava. Voditelji nočejo pre- koračiti okvirja ustave. V enakern smislti je gororil tadi grof Apponyi. Oba go- Tornika sta bila burno pozdravljena. Po zvräeni alavnosti se .je shod razäel v popolnem redo. Mir se ni kalil. Avstrlja In Itallja. Paljski „Omnibus*4 je priobčil na- stopno notico, ki jo je prejel z Danaja : Najnoreje izjave papeževe v smisln, da je potrebno, da se Italijani in Slovani v Primorjn spravijo, nepričaicovana resolu- cija mirovnega kongreaa v stvari itali- jansko-avstrijskih razmer, najnoveji se- stanek Tittonija in Biillowa, na katerem se je gororilo o odnoiajih med Avstrijo in Italijo, so v tesni zvezi z našim na- rodnim vprasanjem, in ni dvomiti, da se v kratkem utegne videti posledice znat- nega zboljäanja naših razmer v jažnih delih monarhije. Srbska Skupičlna Skup&öina je sklicana na 13. t. m. na redno zasedanje 1905. Angleška In Ruslja. Angleäka in Rusija, o katerih se je bilo bati, da si napovesti vojsko, hočeti se zdaj aprijazniti. Raski list „Novoje Vremnja" je priobčil namreč te dni 61a- nek, ki pravi, da bi bilo najbolje, ako bi se Rusija in Angleška sporazumeli in si- prazdroj< iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga Iedu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m flnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča Častiti duhovaČini in slavnemi» obČinstTu v mestu in na deželi svojo- trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: LuccA, St. Angelo, Korsü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,8, 4, B. Ve« vrst riža. Miljsveöfr prve in druge vrste, namreč od V, kila in ob enega funta. Teatenine iz tvornice Žnideraič & ValenČiČ y II. Bistrici. Žve- plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina y Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdoväöini. Vse blago prve rrite. Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. izdeloje in priporoča: Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamka „Vydra". Juhne konserve (grahove, Ipčne, gobove in riževe). Oblati(specijalit6ta: „Dessert dčlicat" in maslenioblati). Sumeči limonadni bomboni „AmboM. Dišava za pecivo „Bahtin". XAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vscli teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina. „Narodna Tisharna" izvršuje vsa v tiskarsko stro- ko spadajoča dela in sicer lično in točno. !! Najvgodnejši pogoji !! jyi^ ===== za zavarovanje ===== y-L^$!^ • g, s Edina zovarovolna - -^^^y^^ glavnega J^# -^S^ sts-Kifr A«. sr zastopnika '^^- e^ <^^K v Trstu- ° ° ° f^^ O ^a^ v^^^ Zavaruje na življenje in na r/^"^ ^CX> *{jr S^T llouodki«! na vse načine po atelo ^/^>>\^^ 4/SK. y/L^ nizkih postavkih. — Pojasnila daja >\L sž^ 9lawno zastopstvo za sloff. dežele w Trstu, ^vSW* nVu"A Torre Biauva št. 21 1. nd., in njegova v^C/ o kr. zastopstva v veeh mestih Jn \etth ^rnjlh ,Centralna posojilnica1 registrotlana zadruga V Gorici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z ijgojo upravnega prispevka za rsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena.