Leto III.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1927	S te v. 35
Bela Krajina
Slovenija učinkuje na vsakega posetnika, pa naj si bo na našega državljana li na tujca, že radi tega tako prijetno, ker je v njej toliko slikovitih spremenit), kakor nikjer na svetu, na sorazmerno majhnem prostoru.
Svetovno znane so njene krasote v nebo kipečih planin, pokritih z večnim snegom. Takoj preko njih pa je že zopet ravnina in hribovje, ki sega tja doli do sinjega morja. Ta zadnji del mehkega juga, kjer je izrecno naseljen samo naš narod in nam je bil goljufivim potom odtrgan, je sicer danes pod drugo, nam neprijazno oblastjo, ali tudi tega mora sleherni Slovenec prištevati k svoji domovini. Upajmo, da ne bo dolgo, ko ukrene Višja pravica sama vse potrebno in nam pripomore k zopetni združitvi. —
Tako na eni strani. Prav tako pa je tudi sprememba proti jugovzhodu ljubke Dolenjske, kjer je dežela posebne vrste, posebnih ljubkosti. Iz hladne Gorenjske, obrobljene od skalnih vrhov, ■te pripelje železnica naenkrat pa širno ljubljansko ravnino in od tukaj lahko kreneš proti gozdnati, na podzemskih čarih bogati Notranjski ali skozi ozko romantično savsko sotesko proti zeleni Štajerski ali pa v posebne vrste pokrajino	Semič
Dolenjske. — Po-setniku, ki prihaja iz Gorenjske, je nekaj časa vožnja dolgočasna, ne more se posebno sprijazniti z nizkimi dolenjskimi holmi in malimi jednoHčnimi ravninicami. Doli do Novega mesta^ se skoraj dolgočasi na neprestano se ponavljajočil slikah. Ali dolenjska metropola, glavno mesto Dolenjske, Novo mesto, te kar naenkrat iznenadi ki prebudi iz dolgo-	Metlika
časnega sanjarenja.
Radovekino ogleduješ vse in počutiš se precej domačega tudi v teli krajih. Kar ti zapre razgled temina predora. Ko se voziš skozi predor, nrti ne -misliš na to, da se voziš skozi visoke, na najlepših pripovedkah bogate Gorjance, polne romantičnih dogodljajev. In baš ti Gorjanci delajo mejo med dvema, tako zelo različnima svetovoma. V trenotku, ko prisopiha vlak skozi dolgi predor, se ti nudi tako lepa razgledna točka, kakor le malo kje na naši zemeljski obli. Oči se ti razširijo in nehote, ako ne glasno, gotovo pa v duši vzklikneš: »O preljuba domovina, kako si krasna! Prav tako prijazno je tukaj, kakor pri nas doma, tam gori pod planinami.«
Vlak te pelje po pobočju" prefdpogorja Gorjancev, odkoder se ti odpira prekrasen razgled po zelo široki ravnini, posuti z belimi vasicami, pogrnjenimi z obsežnimi polji in pokriti z malimi ložami; le tam daleč je ravnina, obkrožena od zelenega gričevja, kjer je prav!
tako, kakor na pobočju, kjer se voziš, vse prepreženo s širokolisto vinsko trto.
»Torej to je tista lepa vinorodna pokrajina Belo Krajina!« Nehote se ti zazdi, da piješ najslajšo zlato kapljico, ki je vredna svoje ljubke domovine. Takoj na to je vlak obstal na prvi belokranjski postaji v Semiču,
Nadalje te popelje vlak proti Črnomlju, v Gradac in Metliko. Vse to so večji stari kraji, ki imajo slavno preteklost in so imeli vedno dosti prometa, kljub temu, da jih dolgo ni zvezala železna veriga — železnica, z ostalim svetom. V davnih časih so kaj radi
prihajali v te kraje Turki in izropali kar so mogli. Pred Turki pa so pribežali ljudje iz raznih krajev in se naselili na hribovitih gozdnatih Gorjancih, kjer so se borili precej uspešno proti svojemu krvnemu sovražniku. Nekaj teh beguncev je ostalo v hribih, mnogo pa se Jih je preselilo v kesnejši, mijrnl dobi, zopet v ravnino in, baš radi tega imamo v Beli Krajini precej različnih izgovar-jav in tudi različnih veroizpovedi. Tako najdemo Zum-beržane, ki so unijetske Vere; razlikujejo se od rim-skokatolikov po svojih pravoslavnih cerkvenih obredih, priznajo pa rimskega papeža kot svojega cerkvenega poglavarja in pa pravoslavne Bojan-ce, ki so obdržali vse svoje običaje, skozi več kot 500 let! Vsi belokranjski naseljenci pa so seveda prav tako dobri in gostoljubni, kakor je lepa njihova domovina. • Prekrasne njihove narodne noše, ki so zelo slične onim, njihovih hrvaških sosedov, od katerih jih loči mirno tekoča, na ribah bogata Kolpa. Jezikovno se od vasi do vasi, čim bolj se približujejo hrvaški meji, približujejo tudi njihovemu jeziku. Belokranjci se bavijo večinoma s poljedelstvom in pa vinorejstvom. Pa ttfdi živinoreja jim uspeva precej dobro. Gorjanci jim nudijo mnogo lesa, zemlja pa skriva razne drage zaklade, posebno dober premog.
Kljub temu pa Belokranjci niso posebno bogati in to najbrže radi svoje dobrosrčnosti in sanjavosti. Bati se je, da bo tudi vse bogate zaklade lepe pokrajine pobral tujec brez haska za dobrovoijne domačine.
Dobrosrčnost in sanjavost pa ni le lastnost Belokranjcev, taki smo prav vsi Slovani, posebno pa še Jugoslovani. To našo, sicer lepo lastnost, pa je tujec že od nekdaj zlorabljal in nas izžemal zlasti gospodarsko s tem. da je svojemu kapitalu v korist izrabljal naše, tako bogate naravne zaklaide. < _ ..
Na levi: Kraljica Marija s svojo sestro, bivšo grško kraljico Olgo na svoji desni strani. Naš posnetek je prva slika obeh kraljic v žalnih oblekah za svojim očetom Ferdinandom, kraljem Rumunije. — Na desni: Kralj Aleksander ogleduje na Ljubelju v družbi z bivšim grškim kraljem Jurijem, ki je bil tri tedne na Bledu, poizkuse z novim vojaškim motornim kolesom .
Adoli Ribnikar je bil soglasno izvoljen za poslevodečega podpredsednika SDS za ljubljansko oblast
Dr. Gregor Žerjav, minister n. r. v Ljubljani, nosilec naše liste za volilno okrožje Ljubljana—Novo mesto
Karel Kovač, trgovec, posestnik in gostilničar, Stari trg pri Rakeku, namestnik kandidata za sreza Litija in Logatec
Jože Oberstar, posestnik in trgovec v So-dražici, namestnik kandidata za sreza Kočevje in Krško
Franjo Rupnik, vpokojeni železničar, Ljubljana, nam. kandidata za srez Radovljica*
Janez Preininger, šolski upravitelj v Do-brovniku, nimestnik kandidata za volilna okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota
Josip Leskovšek, rudar v Mežici, namestnik kandidata za volilni okraj Prevalje
Franc ivoitnc, Krnet v Juvanju pn Ljuonem namestnik kandidata za volilna okraja Slo« venjgradec in Gornji grad
Jakob Žemljic, kmet in župan v Radencih, namestnik kandidata za volilni okraj Ljutomer
Franc Petelinšek, posestnik in kolar v Oplot-rftti, namestnik kandidata za volilna okraja Konice in Šmarje
Dr. Fran Roš, odvetnik in župan v Laškem, namestnik kandidata za volilni okraj Laško
Josip Lah, posestnik in trgovec v Oslušev-cih, namestnik kandidata za volilni okraj Ormo?
Andrej Roškar, kmet na Cvenu kandidat za volilni okraj Ljutomer
Josip Omladič, kmet in župan v Braslovčah, namestnik kandidata za volilna okraja Celje in Brežice
Stani tre pri Črnomlju
Levo:
Josip Ribič iZ Kočevske Reke, ki je z 2vk>- I mi strahoval Dolensko, je bil minuli teden are- ., tiran
Desno:
Prošeenje na Pretoki v Beti Krajini
Levo:
Grad Gradac v Beli Krajini
Desno: Bojančica
Desno:
Maska, ki si jo nadene]© fantje na Gazel-skem polotoku Vzhodne Afrike, kadar jih starešine plemena na svečan način jo za sebi enakovredne člane plemena
Levo: Vas Gradac