263
Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan 16. dne aprila 1912.
Vsebina: (St. 73—75.) 73. Ukaz o pridobitvi usposobljenosti za učiteljstvo prostoročnega risanja na srednjih šolah. — 74. Razglas o dopustilu z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Starega travnika na Freundschaftshölle v Karlovih varih. — 75. Ukaz o varstvu stvoriteljske (avtorske) pravice v razmerju k Španskemu.
93.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 5. aprila 1912.1.
o pridobitvi usposobljenosti za učiteljstvo prostoročnega risanja na srednjih šolah.
Gledé pridobitve usposobljenosti za učiteljstvo prostoročnega risanja na srednjih šolah se izdaja nastopni predpis:
Preskuševalne komisije.
§ 1.
Usposobljenost za učiteljstvo prostoročnega risanja kakor glavne stroke ter za geometrijsko risanje in matematiko kakor postranski stroki, oziroma tudi za modelovanje na srednjih šolali, to je gimnazijah vseh vrst, realkah in dekliških licejih se ove s preskušnjo, za koje vršitev postavi minister za bogočastje in nauk posebne preskuševalne komisije. Imenujejo se „c. kr. preskuševalna komisija za učiteljstvo prostoročnega risanja na srednjih šolah“. Take preskuševalne komisije so tačas na Dunaju, v Pragi in Krakovu.
Za ude preskuševalnih komisij imenuje minister za bogočastje in nauk zastopnike posameznih
preskusnih predmetov (§ 3 in 4). Vsak ud dobi svoj nalog na tri leta in sme biti po preteku te dobe vnovič imenovan. Izmed udov imenuje minister za bogočastje in nauk ravnatelja in po potrebi ravnateljevega namestnika.
Pogoji za pripustitev k preskušuji za učiteljstvo.
§ 2.
Da bo kandidat pripuščen k preskušnji, mora predložiti svojo prošnjo ravnateljstvu tiste preskuševalne komisije, pred katero namerava delati preskušnjo. Svoji prošnji mora priložiti:
a)	pismeni opis svojega življenja (curriculum vitae) z navedbo obče in strokovne izobrazbe, ki jo je užil, in z oznamenilom učnega jezika, ki se ga hoče posluževati ob poučevanju ;
b)	krstni ali rojstveni list za dokaz dovršenega 22. leta starosti ali, da ga dovrši v istem koledarskem letu;
c)	izpričevalo zrelosti, da gre na vseučilišče ali na tehniško visoko šolo;
tl) izkaze, da je redno in uspešno, najmanj štiri leta hodil v javno umetnostno šolo;
(SlovenUob.)
53
e)	dela iz svojega umetniškega strokovnega polja v takem obsegu, da se dâ iz njih dobiti sodba o njegovi izobrazbi na tem polju;
f)	dokaz, da je hodil v predavanja z vajami o opisni geometriji in matematiki; pri tem se kandidatom priporoča zlasti obiskovanje občega letnega predavanja o opisni geometriji na tehniški visoki šoli s pripadajočimi konstruktivnimi vajami vred ter udeležba predavanj in praktiških vaj v elementarni aritmetiki in geometriji ;
g)	kolokvijska izpričevala o najmanj štiriurnem vseučiliškem predavanju o filozofiji (zlasti psihologiji) in o pedagogiki (občem vzgojeslovju in ukoslovjn, zlasti tudi o njuni zgodovini izza 18. stoletja kolikor moči tudi o metodiki svojih strok), potem dokaze, da je hodil v predavanja o šolski higijeni (higijenski pedagogiki) in telesni vzgoji.
Na mesto oznamenjenih kolokvijskih izpričeval se lahko sprejmejo tudi izpričevala o tem, da se je udeleževal filozofskega ali pedagogiškega seminarja Ta seminarska izpričevala kakor tudi kolokvijska izpričevala morajo biti izdana na posebnih obrazcih, ki delajo ta namen razviden.
Izjemoma more kandidate, ki ne morejo predložiti v točki c zahtevanega zrelostnega izpričevala, ki pa dokažejo odlična dela na svojem umetniškem strokovnem polju in primerno občo omiko, pripustiti k preskušnji minister za bogočastje in nauk, popra-šavši preskuševalno komisijo s pogoji, ki se določajo od primera do primera.
Preskusni predmeti in mera zahtev.
§ 3.
Z ozirom na obče znanje se zahteva od kandidata:
n) da se pravilno poslužuje učnega jezika, ki si gaje izbral,Ter da pozna najznamenitejša dela njegovega leposlovja.
Za dokaz, da kandidat zadošča tem zahtevam, mora pisali posebno dvourno klavzul no nalogo in narediti ustno preskušnjo. Tako klavzurno in ustno preskušnjo mora narediti tildi vsak kandidat, ki hoče doseči učno usposobljenost za drugi učni jezik.
Klavzurna naloga naj dokaže, da se zna kandidat tudi pismeno v učnem jeziku slovniško in stilistično dobro izražati. Naloga je prosto obdelovanje temata, ki se tiče njegovih strok, eventualno tudi, če ima potrebno znanje drugega živega jezika, prevod kakega mesta iz del njegovih strok, ki so spisana v takem mu znanem jeziku, v učni jezik. Ustna preskušnja, ki naj ima vedno zvezo s pismenim izdelkom, naj dokaže, da kandidat pozna najvažnejše slovniške pojave učnega jezika in da se ga ustno poslužuje popolnoma pravilno, da vrhutega pozna najvažnejša slovstvena dela novejšega časa.
Te preskušnje se lahko opravijo, ko se je 'kandidat zglasil pri ravnateljstvu preskuševalne komisije, takoj po pripustitvi k učiteljski preskušnji ali v času posameznih stadijev preskušnje, in sicer pri strokovnem izpraševalcu za učni jezik.
Tako klavzurna naloga kakor tudi ustna prekušnja iz učnega jezika se lahko kandidatu izpregleda, ako je dovršil srednješolske nauke na zavodih z dotičnim učnim jezikom in ako tek učiteljske preskušnje ne vzbudi pomislekov gledé popolnega obvladovanja učnega jezika. To se ne more izpregledati, ako se je učiteljska preskušnja opravila v drugem jeziku iu ne v izbranem učnem jeziku.
Ako je kandidat izbral drug učni jezik nego nemški, pa se ni do zadnjega razreda srednje šole z ugodnim uspehom udeleževal obveznega ali neobveznega pouka v nemščini, mora pri ustni preskušnji dokazati vsaj sposobnost, da razume v nemškem jeziku pisana znanstvena dela svojih strok.
b)	Znanje umetnostne zgodovine in zlasti zgodovine o slogu s posebnim ozirom na avstrijske spomenike;
c)	da pozna anatomijo človeškega telesa, kolikor pride v poštev za upodabljajočega umetnika.
§ 4.
Zahteve do strokovne izobrazbe kandidatove so:
razumevanje iu spretnost v upodabljanju naravnih predmetov •/. običajnimi pomočki risanja;
nekaj vaje v modelovanju. Znanje opisne geometrije, elementarne aritmetike in elementarne geometrije.
Posebej je treba zahtevati :
a)	risanje žive in nežive narave pred modelom kakor tudi po spominu, sposobnost za plastično upodabljanje navadnih oblik (figuralno);
b)	razen tega mora kandidat s poskusom za izpolnitev prostora v slogi italijanske renesanse ali z modernimi okrasnimi motivi izkazati svoj okus v dekoraciji ploskev in zadostno znanje ornamentalne pisave (ornamentalno) ;
c)	elemente opisne geometrije v obsegu, določenem z učnim načrtom za realke. Aksono-metrsko upodabljanje. Elemente nauka o senci in linearne perspektive; geometrijske konstrukcije poligonov in na poligonih in na najvažnejših ploskih krivinah, posebno prereznih črtah stožca.
Zanesljivost in spretnost v konstruktivnem risanju;
d)	znanje elementarne aritmetike. Vpogled v zgradbo polja reelnih številk in računskih operacij z njimi. Znanje elementarne geometrije v obsegu učne tvarine srednje šole; varnost in spretnost v reševanju priprostih nalog. Funkcijski pojem in elemente diferencijalnega in integralnega računa naj kandidat zna uporabljati na funkcije, ki so v srednješolski učni tvarini, in jih izrabljati za njihovo grafično obravnavanje.
Ako hoče kandidat doseči aprobacijo tudi za poučevanje v modelovanju, mora svojo usposobljenost dokazati s studijo ak(a v posebni preskušnji.
Vrsta učne usposobljenosti.
§ &•
Učna usposobljenost se prizna za prostoročno risanje kakor glavno stroko, to je za vse razrede, geometrijsko risanje in matematiko kakor stranski stroki, t. j. za nižjo stopnjo srednjih šol, oziroma za modelovanje kakor razširje-valni predmet.
Oblika proskušnje.
§ h.
Učiteljska preskušnja obsega dva oddelka:
1.	klavzurue naloge in II. ustno preskušnjo,
I. Klavzurne naloge.
Vsak kandidat mora izvršiti tri klavzurne naloge, izmed katerih se nanaša prva na figuralno risanje (§ 4, a), druga na ornamentalno risanje (§ 4, b), tretja na opisno geometrijo (všlevši geometrijsko risanje) ter na elementarno aritmetiko in elementarno geometrijo.
Ako namerava kandidat narediti tudi razširje-valno preskušnjo iz modelovanja, mora narediti iz tega posebno klavzurno nalogo.
Delu ofjmenjeni čas za klavzurno preskušnjo, imenovano na tretjem mestu, znaša osem ur, in sicer v dveh delih po štiri ure; pri ostalih se lahko delovni čas po potrebi raztegne, in sicer pri ornamentalnem risanju do enega dneva, pri figuralnem risanju in pri modelovanju kakor razširjevalnem predmetu do treh dni.
II.	Ustna preskušnja.
K ustni preskušnji se pripusti kandidat samo tedaj, če se je spoznalo, da ustrezajo v 1 imenovane klavzurne naloge. Nanaša naj se na umetnostno zgodovino in anotomijo, nadalje na opisno geometrijo, elementarno aritmetiko in elementarno geometrijo.
§ 7*
Kandidatu se lahko brez ovinkov dovoli, da opravi preskušnjo deljeno v dveh različnih rokovih iz figuralnega in ornamentalnega risanja na eni strani, preskušnjo iz ostalih strok na drugi strani. Tudi v tem primeru pa se mora praviloma preskušnja iz figuralnega in ornamentalnega risanja vršiti pred preskušnjo iz ostalih predmetov.
Izvedba preskusnje. Takse.
8 8-
Gledé vodstva preskuševalne komisije, pisanja zapisnikov, pripoznavanja izpričeval učne usposobljenosti, ki so jih tuzemci pridobili pri zunanji pre-skuševalni komisiji, gledé posebnih izkazov o vedenju takih kandidatov, ki so umetnostno šolo in visoko šolo zapustili pred več nego enim letom, gledé pripuščanja inozemskih kandidatov k učiteljski preskušnji; gledé klavzurnih nalog ter ustne pre-skušnje, delitve preskušnje, presojanja kandidatovih zmožnosti, potem gledé odločbe o skupnem uspehu,
gledé razširjevalne preskušnje, vsebine in moči izpričeval naj se zmisln primerno uporabljajo določila, veljajoča za pridobitev usposobljenosti za učiteljstvo v znanstvenih učnih predmetih na srednjih šolah.
Vsak kandidat mora, kadar se zglasi k pre-skušnji, plačati 40 K, in kadar se pozove h klav-zurnim nalogam (oziroma k ustni preskušnji) 50 K, torej vsega 90 K preskusne takse.
Taksa za razširjevalno preskušnjo in modelo-vanje znaša 20 kron.
Kandidati, ki že imajo učno usposobljenost ter se podvržejo nadaljnji preskušnji 'samo zato, da bi smeli poučevati tudi v katerem drugem učnem jeziku in ne samo v tistem, ki so si ga bili izvolili prvotno, morajo plačati 20 K takse.
Spredaj določeno takso 40 kron, ki jo je plačati ob zglasitvi, je treba plačati ob vnovični zgla-sitvi, če je bil kandidat zavrnjen zaradi nezadostnih nalog iz umetniškega strokovnega polja, prav tako je vnovič plačati za posamezne preskušnje določene takse vselej, kadar se ponavlja taka preskušnja.
Za izdajo duplikatov izpričeval o učni usposobljenosti je plačati 12 kron takse.
Določiti natančnejše pogoje, po katerih je vplačane takse porazdeljevati med ravnatelja, oziroma njegovega namestnika in posamezne eksaminatorje po meri njihovega truda, je prepuščeno preskuše-valnim komisijam samim.
Uvedba v praktično učiteljsko službo.
§9.
Da se kandidatje pedagogiško-didaktiško izobrazijo, morajo prebiti navadno poskusno leto po predpisu gledé pridobitve usposobljenosti za učiteljstvo v znanstvenih učnih predmetih.
Določila gledé suplentske službe za poskusno leto, ki so v tem predpisu, je zmislu primerno uporabljati tudi na asistente risanja.
Prehodna določila.
§ 10.
Ta ukaz dobi takoj moč. Do konca studijskega leta 1913/14 pa je dovoljeno prositi za pripustitev k učiteljski preskušnji po predpisu za preskušnjo z dne 29. januarja 1881. 1 , št. 20485 iz 1. 1880. (min. uk. št. 18).
Novi predpis za preskušnjo se uporablja tudi na ženske, ako v vsakem oziru ustrezajo pogojeni za pripustitev k učiteljski preskušnji; pri lem pa lahko stopi na mesto v § 2 c zahtevanih izpričeval tudi na dekliškem liceju dobljeno izpričevalo zrelosti. Poskusno prakso pa morejo opraviti ženske samo na srednji šoli za žensko mladino. Do konca studijskega leta 1913/14 se lahko zglašajo ženske k učiteljski preskušnji po predpisu za preskušnjo z dne 29 januarja 1881.1., št. 20485 iz 1. 1880. z izpremembo, izvršeno z ministrstvenim razpisom z dne 29. septembra 1897. h, št. 16206 (min. uk. št. 56 iz 1. 1897.).
S koncem studijskega leta 1913/14 izgubé popolnoma moč ti predpisi za preskušnjo z ministrstvenim razpisom z dne 16. septembra 1901. L, št. 19869, vred o izjemni dovolitvi posebne preskušnje za dokaz obče izobrazbe.
Hussarck s. r.
n.
Razglas železniškega ministrstva z dne 10. aprila 1912. 1.
o dopustilU z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Starega travnika na Freundschaftshöhe v Karlovih varih.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v po-razumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini Karlovi vari podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice z ozkim tirom od Starega travnika na Freundschaftshöhe v Karlovih varih.
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členih VI do XII, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
Doba v členu X. gorenjega zakona omenjenih oprostil od davka se ustanavlja na 25 let.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najpozneje v enem in pol leta, raeunajeod današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, vsaj v času od 15. dne maja do 31. dne avgusta vsakega leta.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
!
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in pa tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. no vembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še po tem, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 5-
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo fazen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res
izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem načrtu, ki ga odobri državna uprava.
§ 6.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
0 natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 7-
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicamj, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati brezplačno.
§ 8-
Koncesijonarka je dolžna, pošto ter uslužbenec poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem načrtu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom ma-
lega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ 9
Koncesijonarka je dolžna, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonarka zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja c. kr. ministrstva za železnice.
§ io.
Koncesijonarka je dolžna na zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 11.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje čas od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, če bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.	»
§ 12.
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali sama voditi obrat za tuj račun.
§ 13.
G. kr. državni upravi bo dano na voljo dovoljenje za obratovanje dopuščene železnice za račun koga drugega nego mestne občine Karlovevarske navezati na pogoj, da se 251etni rok v § 1 omenjenega člena X, oziroma člena XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) in v § 11, odstavek 1, določena 90 letna dopustilna doba primerno zniža, ter si pridržati odkupno in pripadno pravico po pogojih, ki se potem določijo natančneje.
§ 14.
C. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna naprava po vseh delih namenu primerno in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 15.
C. kr. državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustili!, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeli zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Forster s. r.
9 5.
Ukaz pravosodnega ministra z dne IB. aprila 1912.1.
o varstvu stvoriteljske (avtorske) pravice v razmerju k Španskemu.
I. Do členu 50 španskega zakona z dne 10. januarja 1879. 1. o duševni lastnini uživajo državljani
držav, kojih zakonodajstvo priznava Špancem duševno lastninsko pravico v mejah, določenih z imenovanim zakonom, na Španskem z onim zakonom podeljene pravice, ne da bi bilo treba državne pogodbe ali diplomatskega posredovanja.
Na podstavi tega določila se izreka na Španskem s kraljevim ukazom z veljavnostjo z dne 16. aprila 1912. L, da uživajo avstrijski avtorji na Španskem z navedenim zakonom podeljene pravice, ako so njih dela v Avstriji varovana in tega varstva niso izgubila, ker je potekel zakoniti rok varstva; z navedenimi pogoji bodo uživala varstvo tudi dela, ki so izšla pred začetkom veljavnosti kraljevega ukaza.
11. Ker je torej vzajemnost zajamčena, se ukazuje po členu 1 zakona z dne 26. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 58):
Določila zakona z dne 26. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 197) o avtorski pravici do del slovstva, umetnosti in fotografije, se uporabljajo na dela španskih državljanov, ki niso izšla v tuzemstvu in
so varovana na Španskem z omejitvijo, da doba varstva takega dela v Avstriji ne presega na Španskem veljajočega roka varstva.
III.	Ta ukaz dobi moč s 16. dnem aprila 1912. 1.
Ukaz velja tudi za dela, ki so izšla pred tem dnevom. Določila §§ 66 in 67 zakona z dne 26. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 197), nadalje §§ 9 do 1.5 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 29. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 198) se uporabljajo na taka dela z izpremembo, da se smejo tudi samo začeti razmnožki in posnemki, kojih proizvajanje doslej ni bilo prepovedano, dovršiti in razširjati enako kakor že z dovoljenjem narejeni. Kjer je v navedenih predpisih govor o začetku veljavnosti zakona z dne 26. decembra 1895. 1. (drž. zak.št. 197) ali se računijo rokovi od tega časa naprej, je namesto tega časa merodajen začetek veljavnosti tega ukaza.
Hoclieuburgtsr s. r.

/


' '
'■ÎJB
s
*
' .	. i ,	% '--"..‘V	■	.	' . ■ ‘ ■
•	•	\	,	' ' ;	4